glasilo delavcev tosame
Glasilo izhaja od meseca oktobra 1965
Leto
izdajanja
XVII
Število izvodov: 1200 St. 8
avgust
1983
Priznanje ob Dnevu vstaje Edvardu Peternelu
Poslovni rezultati
v prvem polletju 1983
Za prizadevno delo in posebne uspehe pri razvoju in uveljavljanju judske obrambe in družbene samo-zascite, je prejel tov. PETERNEL UVARD — vodja obrambnih priprav DO TOSAMA, republiško pri-
Ob prejemu priznanja je tov. Pe-ernei poudaril, da to ni le njegovo sebno priznanje, temveč vseh tistih, .1 so z delom in predlogi soustvar-la|ci doseženih uspehov na tem področju.
2e nekaj let izvajamo akcijo — »nič nas ne sme presenetiti«, s atero poliskušamo vse tisto, kar 1 mamo zajeto v dokumentih obra-mbnega načrta DO TOSAMA, praktično izvesti.
.7® akcije so vsako leto kvalitet-v®Jse> tako tudi naš obrambni načrt, ki ga je pred nedavnim izredna -vezna inšpekcija narodne obram-e, na splošno ocenila kot zelo kvalitetnega.
Vse te pozitivne ocene in priznanja nam delajo spodbudo za nadalj-J® .s® uspešnejše delo, seveda v glo-°ki želji, da ne bi nikoli prišlo do esničnih izvajanj načrta, torej, da ne bi bilo elementarnih nesreč, da ne bi bilo vojne.
Tov. PETERNELU za visoko priznanje naše iskrene čestitke.
V	zadnji tretdni meseca julija smo obširno obravnavali in sprejemali sklepe o polletnih rezultatih poslovanja. Razprave so bile obširne in številne, saj so bile izvedene preko zborov delavcev, delavskih svetov, gospodarskega odbora, izvršilnih odborov sindikata in osnovnih organizacij Zveze komunistov. Pred pričetkom navedenih razprav je bil tudi izdan BILTEN, v katerem so bili navedeni osnovni podatki o rezultatih poslovanja v obravnavanem obdobju. Na osnovi tega lahko ugotavljamo, da smo imeli vsi dovolj možnosti, da se seznanimo z doseženimi rezultati in da s svojimi predlogi vplivamo na sprejete sklepe in ugotovitve.
Glede na navedeno smatramo, da ni potrebno podrobno navajati vseh podatkov, ampak le nekatere, najpomembnejše.
Plan proizvodnje je bil dosežen 92 % od tega v TOZD SANITETA 94 °/o, TOZD FILTRI pa 80 %. Vzroki za tak, razmeroma velik zaostanek za planom, so predvsem v neredni preskrbi s potrebnimi surovinami in reprornateriali, (obliži, cel vlakno, folija za otroške hlačke, embalaža, kemikalije, v TOZD FILTRI pa tudi premalo netkanega blaga), v slabi kvaliteti materialov (preja, folija, cel vlakno) delnih zastojev zaradi okvar strojev in težavah pri uvozu opreme za proizvodnjo novih izdelkov iz netkanega blaga (šivalni stroji za TOZD FILTRI).
V	primerjavi z lanskim prvim polletjem je bila proizvodnja, obračunana po maloprodajnih cenah letošnjega leta, v TOZD SANITETA večja za 12,2 %, v TOZD FILTRI pa za 3,1 % manjša.
V	TOZD FILTRI je bila proizvodnja cigaretnih filtrov močno zmanjšana s tem, da so se izvajale le storitve, to j© predelava materiala, ki so ga nabavili in dostavili
v predelavo naročniki oz. kupci.
Polletna realizacija plana prodaje je bila v TOZD SANITETA dosežena s 98,8 %, v TOZD FILTRI 74,2 °/o, na nivoju celotne delovne organizacije pa s 95,6 °/o.
Na področju zunanjetrgovinske menjave smo dosegli zelo skromne rezultate, saj smo realizirali le 41,2 °/o letnega plana izvoza in smo torej za 8,8 °/o pod planom. TOZD SANITETA zaostaja za 11,4 % za planom, v TOZD FILTRI pa je polletni plan izvoza presežen za 25,5 %. Ce pa te rezultate primerjamo s podatki iz polletja 1982, pa je situacija bistveno slabša, saj smo dosegli le 30,6 % lanskoletnega izvoza. Vzroki za tako slabe izvozne rezultate so naslednji:
— V TOZD SANITETA smo imeli do 1. junija težave pri pridobivanju izvoznih dovoljenj, kar je imelo precej negativne posledice pri izvozni aktivnosti. Poleg tega pa je bilo in je še vedno občutno pomanjkanje sanitetnih in higienskih izdelkov na domačem trgu in zaradi tega stalni in močni pritisk in zahteve po povečani oskrbi tega tržišča. V ta namen smo od zveznih in republiških organov dobili intervencijska devizna sredstva v višini cca 500.000 $ za uvoz surovin in re-promateriala za to proizvodnjo — seveda namenjeno domačim kupcem;
— v TOZD FILTRI je v celoti odpadel klasični izvoz cigaretnih filtrov. Navedeni izvoz je dosežen samo v obliki dodelave materiala, ki so ga posredovali v predelavo tuji naročniki. To je tudi osnovni razlog, da je izvoz v TOZD FILTRI dosežen komaj v višini 5,7 % napram izvozu v enakem obdobju preteklega leta.
Plan uvoza smo predvsem na račun že navedenih intervencijskih sredstev dosegli v višini 91,7 % in je zato celotni uvoz nekoliko večji
od izvoza — torej imamo negativno zunanjetrgovinsko bilanco. Ce pa interventni uvoz ne upoštevamo, pa je slika ugodnejša in tudi izvozno uvozna bilanca pozitivna. V navedenem uvozu moramo tudi upoštevati uvoz opreme za TOZD FILTRI v višini 345.000 $, ki je bila naročena v letu 1982. Če primerjamo uvoz v letu 1983 napram uvozu v enakem obdobju leta 1982, pa ugotovimo, da je dosežen le v višini 18,3 %. Vzrok je že naveden — ukinitev normalne proizvodnje cigaretnih filtrov in ukinitev uvoza materiala za to proizvodnjo.
Število zaposlenih se v obeh TOZD še vedno znižuje. V TOZD SANITETA se je število zaposlenih zmanjšalo za 14, v TOZD FILTRI za 2 delavca, medtem ko je število zaposlenih v DSSS na nivoju preteklega leta.
Glede na predhodne navedbe, da se je obseg proizvodnje v TOZD SANITETA povečal za 12,2'%, v TOZD FILTRI pa znižal za 3,1 %, so podatki o gibanju produktivnosti naslednji:
— ustvarjena proizvodnja proti številu zaposlenih, obračunana po maloprodajnih cenah letošnjega leta
TOZD SANITETA
I-VI 1982	183.378	din/delavca/
I-VI 1983	mesec 210.211	din/delavca/
Indeks	mesec 114,6	
TOZD FILTRI		
I-VI 1982	343.976	din/delavca/
I-VI 1983	mesec 340.885	din/delavca/
Indeks	mesec 99,1	
DO TOSAMA		
I-VI 1982	147.150	din/delavca/
I-VI 1983	mesec 163.424	din/delavca/
Indeks	mesec 111,1	
Osebni dohodki so se v prvem polletju 1983 gibali v skladu z določili Družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Povprečni OD je znašal 13.320 din /delavca/mesec in je za 14,5 % višji kot v enakem obdobju preteklega leta. Povečanja OD, ki smo jih izvedli v mesecu aprilu in juliju bodo v precejšnji meri zmanjšala razliko med rastjo življenjskih stroškov in rastjo osebnih dohodkov — v celoti pa, predvsem zaradi že sprejetih in pričakovanih podražitev, teh razlik ne bodo odpravila.
Kljub temu, da so zadnje spremembe in dopolnitve navedenega družbenega dogovora nekoliko omilile možnosti povečanja osebnih dohodkov, pa so le-te največ odvisne od tega, kako uspešno bomo gospodarili, kar pomeni, da se bomo morali še bolj potruditi za dosega-
nje čimboljših delovnih in poslovnih rezultatov.
Rezultati poslovanja bi bili nedvomno dosti ugodnejši, če bi lahko tekoče usklajevali rast cen naših izdelkov z rastjo cen surovin in repromaterialom ter drugim stroškom poslovanja.
To nam v prvem polletju 1983 ni uspelo. Vzrok pa je v tem, da se cene surovinam in repromaterialom stalno in občutno povečujejo (nekaterim tudi do 100 %) preko raznih, v bistvu formalnih sporazumov in dogovorov. Poleg tega ima na rast cen surovinam in repromaterialom močan vpliv padanje vrednosti dinarja napram tujim valutam, kar velja za vse posredno in neposredno uvožene materiale. Cene našim izdelkom pa smo do sedaj lahko povečali le na osnovi soglasja zveznih organov. V letu 1983 smo cene korigirali v mesecu februarju za 9 % (za gazo in izdelke iz gaze ter vato in izdelke iz vate). V mesecu maju smo korigirali cene obližem, zadnja podražitev pa je bila odobrena v mesecu juliju za 20 oziroma 24 % — različno po grupah izdelkov. To povečanje cen bo stanje nekoliko omililo, nikakor pa ne bo izravnalo že navedenih nesorazmerij.
Glavni finančni rezultati poslovanja v preteklem polletju so naslednji:
—	celotni prihodek se je napram letu 1982 povečal za 18 %, glede na plan pa je dosežen z 98 %
—	porabljena sredstva so dosežena z indeksom 117,9 % napram polletju 1982 in z indeksom 93,9 napram planiranim
—	dohodek je višji za 18,3 % glede na lansko polletje oziroma je za 11 % višji kot je bil predvi-
den z gospodarskim načrtom
—	sredstva za OD so napram letu 1982 višja za 17,7 % — glede na plan pa so dosežena s 96,9 %
—	sredstva za poslovni sklad s° glede na polletje 1982 nižja za 3,4 %, glede na plan za leto 1983 pa so višja za 68,9 %.
To so le nekateri osnovni podatki o poslovanju. Podrobnejše informacije so razvidne iz poslovnih poročil TOZD in poslovnega poročila izdelanega za celotno delovno organizacijo.
Ob obravnavi poslovnih rezultatov za prvo polletje letošnjega leta je prav, da v grobem ocenimo možnosti poslovanja v prihodnjem obdobju, to je, vsaj do konca tekočega leta.
Izredno težka ekonomska situacija v celotni Jugoslaviji, pogojena z velikimi obveznostmi do tujine in visoko stopnjo nelikvidnosti znotraj Jugoslavije ter z vsemi problemi gospodarske krize, povzroča in zahteva sprejemanje izredno ostrih ukrepov, ki naj bi v prihodnosti stabilizirali naše gospodarstvo. Temu cilju so podrejeni zadnji ukrepi, sprejeti v zvezni skupščini in dolgoročni program stabilizacije, ki bo v prihodnjih dneh predmet obravnave in sprejema na ustreznih organih.
Vsekakor bodo vsa navedena dogajanja močno vplivala na poslovanje v naši delovni organizaciji-Predvsem se pred nas postavlja osnovno vprašanje, kako zagotoviti surovine in repromateriale za po-trebe naše proizvodnje. To velja posebno ob dejstvu, da smo še vedno močno odvisni od uvoza pa naj bo to v posredni ali neposredni obliki. Zagotovitev deviz za uvoz re-promateriala in rezervnih delov ter
,'.c! ^ružsvanje z našimi dobavite-Jb bo torej osnovni problem, s ka-enm se bomo srečevali v prihod-le. Seveda pa se pred nas vse po-avljajo tudi druge naloge, ki mo-aJo privesti do doseganja boljših Poslovnih rezultatov, to pa so pred-hs<rP?: boljša delovna učinkovitost, °i]sa kvaliteta dela, povečan izvoz, zniževanje stroškov poslovanja, zmanjševanje porabe, večja delov-
na disciplina, zamenjava uvoženih materialov z domačimi, lasten razvoj in koriščenje lastnih sposobnosti in strokovnih znanj, in podobno. Obdobje stabilizacije, ki je pred nami, bo dolgotrajno in zahteva maksimalne napore od vsakega posameznika in celotnega delovnega kolektiva.
Glavni direktor Edvard Peternel, ing.
Predstavljamo vam...
Prodajna služba
Prodajna služba je organizirana v okviru komercialnega sektorja, ^dolžena pa je za prodaijo vseh vrst ■zdelkov na področju domačega tr-ga. z razširitvijo ddlovne organizaci-le in proizvodnega programa je bil h? 1 zadnjič razširjen tudi prodajni oddelek tako, da je sedaj zaposlenih več področnih prodajnih referentov in njihovih pomočnikov.
sklopu službe deluje tudi 10 komercialnih predstavnikov. Vsak od nbh pokriva svoj del republike, kjer biva in le te združujemo v tri prodajna področja, za katere so zadolženi referenti s pomočniki.
Delo' v oddelku je zelo dinamič-‘P zahteva veliko sposobnost kon-abtiranja s kupci, ki so zaradi pomanjkanja izredno občutljivi. Ponu-ba naših izdelkov namreč bistveno zaostaja za povpraševanjem in zato večino izdelkov delimo kupcem na osnovi letnih planov, kar povzroča dodatna dela s pripravo pošiljk in dvidentranja poslanih količin blaga.
Podrobnosti o našem tekočem de-Ju ne bi navajali zaradi specifično-
Janez Pižmoht — vodja prodaje
sti in obsežnosti. Navedli bi le prizadevanja pri spremembi cen obstoječih izdelkov in prijavljanje cen novim izdelkom. S to izredno široko in pomembno tematiko se ukvarjamo skupaj s službo za raziskavo trga in EPS. V letošnjem letu smo skladno s predpisi že dvakrat povišali cene večini naših izdelkov in vzporedno s tem prijavili cene številnim novim izdelkom.
Posebno področje v prodajnem oddelku predstavlja tudi odprema standardnih zavitkov za novorojenčke. Opremo za novorojenča prejme vsaka nosečnica v SRS na osnovi potrjenih odrezkov, ki jih prejmemo od Občinskih skupnosti otroškega varstva. Mesečno odpošljemo približno 3000 zavitkov. Vse bližje upravičenke pa pismeno obvestimo o možnosti osebnega prevzema v TO-SAMI. Za ta način prevzema se odloča vse več »bodočih mamic«, kar predstavlja za DO znatno zmanjšanje transportnih in poštnih stroškov.
Minka Štrukelj — pomoč. prod. ref.
Pri tekočem delu se srečujemo tudi s številnimi težavami. Največje motnje pri poslovanju nam poleg neusklajene ponudbe in povpraševanja povzročajo nenadne ustavitve izdelave voluminoznih izdelkov, zaradi morebitnega pomanjkanja surovin in embalaže ali zaradi preusmeritve določenega proizvoda v izvoz.
Najhuje je to, da o navedenih zaustavitvah ne dobivamo informa-
Neli Rode — pomoč. prod. ref.
cij iz proizvodnih oddelkov, pač pa posledice opazimo šele v skladišču gotovih izdelkov. Tako tovrstnih informacij ne moremo posredovati komercialnim predstavnikom in kupcem in s tam uzbujamo vtis neorganiziranosti in poslovne neurejenosti.
Ivan Drolc — prodajni referent
Na drugi strani pa se srečujemo s težavami (večja ponudba od povpraševanja) pri prodaji nekaterih izdelkov iz netkanega blaga kot so: rjuhe, prevleke za blazine, prevleke za odeje in virbel vata, mavče-vi ovoji in sadrona. Vzrok temu je pri izdelavi iz netkanega blaga visoka cena in kvaliteta, pri mavčevih ovojih in sadroni pa delno spremenjen način zdravljenja težjih zlomov in poškodb (operativno zdravljenje — kovinske opore), delno pa konkurenčni izdelki drugih proizvajalcev.
Zvonka Judež — referent v prodaji
Pri nekaterih novih izdelkih, kot so vrečke virkol in komprese iz sta-ničevine, opažamo zadovoljivo prodajo, medtem ko ostale nove izdelke prodajamo premalo časa, da bi lahko ocenili uspešnost prodaje (ženske spodnje Mačke za 1 x uporabo in komprese iz staničevilne in Vlaiknovine).
Težka gospodarska situadija je tudi delavce v prodaji prisilila v racionalnejše ravnanje in zmanjševanje stroškov prodaje in odpreme blaga, še posebno pa pazimo na izvrševanje pogodbenih obveznosti kupcev — mislimo na roke plačil in zato vse menice z rokom dospetja nad 30 dni zavračamo.
Kljub vsem težavam se bomo trudili in opravljali svoje delo še naprej prizadevno.
OLivlfetije
Potočnik Avgust
50 let bo dopolnil 26. avgusta, rodil pa se je leta 1933 v Novi Štifti pri Gornjem gradu.
O svojem življenju je povedal sledeče:
Kot najmlajši v družini sem doživel drugo svetovno vojno. Dva brata sta bila v partizanih, oče in sestra pa v nemškem taborišču. Zaradi sodelovanja s partizani so nam Nemci 24. oktobra 1944 požgali dom S sestro in mamo smo konec vojne dočakali po tem dogodku pri maminih starših. Vojna ni bila prizanesljiva d o nikogar, lakoto, brez obleke in strah sem doživljal v prehodu iz leta 1944 v leto 1945. Vojno smo preživeli vsi v družini. Ko smo se zbrali živi in zdravi smo si morali najprej zgradti nov dom na istem mestu kot prej.
Leta so tekla in med tem časom sem se zaposlil v Tosami, stanoval pa sem pol leta pri sestri, ki je bila poročena v Dobu. Spoznal sem ženo, ki se je zaposlila v OŠ Dob. V tej stari šoli sva dobila sobico, ki je bila vse prej kot primerna za bivanje. Vso sva morala temeljito predelati, saj sta vlaga in goba naredili svoje. Tu sva stanovala pet let, med tem časom pa sva si zgradila lastno hišo na Viru, v katero sva se vselila 1966 leta.
V TOSAMI sem se zaposlil 21. decembra 1959 leta v oddelku belil-nice na delovnem mestu belilca. Res je bila za tiste čase belilnica moderna, pa je bilo še kljub temu veliko težkega in ročnega dela. Vato smo izpirali v krožnih koritih z vodo, če je bila voda topla je bilo še kar dobro, nasprotno pa je bilo, ko je bilo
Dušan Miculinič — prodajni referent
teče
pomanjkanje tople vode in pa pozimi v mrazu. Od vseh del je bilo najlažje pri nametavanju vate na transporter sušilnega stroja. No v belilnici sem delal eno leto. Zaradi potrebe sem bil premeščen v tkalnico, ki je bila takrat locirana nad zdajšnjo elektro delavnico. Od tu smo tkalnico preselili v prostore kjer je danes vlaknovinski oddelek. Ta je bila že sodobnejša, saj je bila opremljena z Picanol in češkimi Ko-vo statvami. V začetku sem delal kot vzdrževalec strojev. Odločil sem se in ob delu 'končal srednjo
tekstilno šolo v Kranju in napredoval v vodjo izmene. Danes vodim tkalnico širokih tkanin. Razlika v proizvodnji je velika. Včasih so biti slabi stroji in boljši materiali, da-nes pa je ravno obratno. Težave z dobavo ipreje so letos manjše je pa zato slabe kvalitete. Večina naše proizvodnje je namenjena izvozu in ja-sno je, da se morajo delavke potru-. h da gaza odgovarja standardom in zahtevam kupca. Letos je precej elavk odšlo v pokoj, zato smo za-Posluli nove delavke. Da delo tkalk ni enostavno in d a je tudi priuči-ev dolgotrajna pa najbrž vsi vemo,
zato je tudi težko dobiti delavke, ki bi se odločile za delo na tkalskih strojih.
Poleg obveznosti v službi in doma, prosti čas namenim petju. Vodim oktet TOSAMA, s katerim smo tudi letos sodelovali na srečanju oktetov v Šentjerneju. Za desetletno sodelovanje smo na letošnjem srečanju oktetov prejeli tudi plaketo.
Na koncu želim vsem 50-letnikom v tovarni, ki so že ali še bodo praznovali ta jubilej veliko zdravja in uspehov. Seveda se tej čestitki pridružujemo tudi mi.
Drčar Marta
Oktet »TOSAMA« v Šentjerneju
{J^cučltnlš La de L g.
V poletnih mesecih, ko naše mi-sii prešinja želja po letnem oddihu, se pred vratarnico zjutraj prično zbirati novi mladi obrazi.
Včasih se kar zdrzneš, ko vidiš, . si svojemu sodelavcu še skoraj včeraj izrekal čestitko ob rojstvu otroka. Danes pa stoji pred teboj rot izrezan mode! roditeljev, v vsej svoji odraslosti. Od 70 počitniških delavcev, ki se jih bo razvrstilo v delovni organizaciji do konca avgusta, sem poiskala na različnih delovnih mestih štiri za intervju o njihovem nadaljnjem študiju, počutju na delovnem mestu in preživljanju Prostega časa.
Dnlcnc Janez — mikalnica
Končal sem osemletko in bom °dšel v gimnazijo. To je moje prvo Počitniško delo in sem zelo zadovo-Jilen- Vedno sem želel, da bi lahko delal v Tosami, saj me je kot otroka razveseljevala v času Dedka Mra-
za. V oddelku mikalnice pakiram hlačne plenice.
V prostem času hodim veslat na Ljubljanico, ukvarjam se s športom in rad berem knjige. Denar, ki ga bom zaslužil, ga bom dal k prihranjeni vsoti in s tem bom bližje svoji veliki želji, da bi imel motor.
Vugrinec Janez — skladišče gotovih izdelkov
Končali sem drugi letnik prometno tehnične šole. Delo v Tosami je zame zelo zanimivo, ker je razgibano. Bil sem v drugem podjetju na počitniškem delu, kjer sem moral sedeti ob stroju in me je monotono delo utrujalo. Po končanem delu bom odšel na morje, v prostem času pa najrajši igram nogomet.
Rokavec Metka — tkalnica ovojev
Ufi mtr.i? iv
Končala sem trgovsko šolo in ker še nisem dobila službe, sem se zaposlila v Tosami. Delo mi je zelo za-
nimivo, dobro se počutim na delovnem mestu in imam veliko željo, da bi v delovni organizaciji lahko ostala za stailno.
V prostem času pa najrajši vezem gobeline.
Klopčič Polona — obrat družbene prehrane
Končala sem prvi letnik srednje zdravstvene šole. Prišla sem na počitniško delo, ker imam veselje do dela in bi rada počitnice čim bolje izkoristila. Iz prisluženega denarja si bom kupila šolske potrebščine. V prostem času rada berem knjige in pletem.
Vida Vodlan
S sej samoupravnih organov
Samoupravno sporazumevanje
Skupni delavski svet in delavski svet TOZD Filtri sta na svojih sejah sprejela naslednje samoupravne sporazume:
—	Samoupravni	sporazum	o
združevanju dela in sredstev za skupno poslovanje s Cinkarno Celje,
—	Samoupravni	sporazum	o
skupnem ustvarjanju in razporejanju deviz z DO Jadran Komerc Rovinj,
—	Samoupravni	sporazum	o
združevanju dela in sredstev s Predilnico Litija ter Aneks k sporazumu,
—	Samoupravni	sporazum	o
medsebojnem poslovnem sodelovanju in urejanju zadev oblikovanja cen tekstilnih vlaknin, tkanin in izdelkov ter udeležbo prodajnih organizacij v tako oblikovanih cenah,
— Dogovor turistične dejavnosti SR Hrvatske,
— Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana SIS za železniški in luški promet na področju železniškega in luškega prometa za obdobje 1981 — 1985.
— Samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovnem sodelovanju in združevanju sredstev s tovarno dokumentnega in kartnega papirja Radeče,
— Samoupravni sporazum v zvezi s spremembo srednjeročnega plana SIS elektrogospodarstva SRS,
— Aneks k Samoupravnemu sporazumu o dolgoročnem-poslovno tehničnem sodelovanju na področju proizvodnje in predelave papirja in združevanju dela in sredstev s tovarno papirja Reka in sicer od
1.	7. 1983 dalje.
— Samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS za preskrbo občine Domžale.
Osebni dohodki
— Spremeni se Poslovnik o izračunavanju OD za leto 1983 in sicer Tabela II — vrednost kategorij, ki se od 1. 7. 1983 povečajo za 20 procentov.
— Delavcem, ki so sprejeti v redno delovno razmerje za določen čas v času šolskih počitnic, se obračunava osebni dohodek za čas dela v Tosami na naslednji način: za delavce, ki individualno dosegajo normo: obračunska kategorija za delo, katerega delavec opravlja + individualni preseg norme + oddelčna stimulacija — v primeru, da delavec ne dosega norme, pa se mu osebni dohodek obračuna brez individualnega presega norme, to je obračunska kategorija + oddelčna stimulacija,
—	za delavce, ki delajo v skupini s skupinsko normo: obračunska kategorija + 20 %
—	za delavce, ki opravljajo režijske naloge: obračunska kategorija in 20 %.
Interni akti
— V javno obravnavo se daje Samoupravni sporazum o organiziranosti dela v TOZD in DSSS in enotnem oblikovanju razvidov nalog DO Tosama.
— Spremeni se 16. člen, točka 3 c Poslovnika o izračunavanju OD, ki se sedaj glasi:
—	dnevnice za službena potovanja v tujino se določijo v višini, ki velja za republiške organe in je enaka drugi skupini dnevnic v skladu z Družbenim dogovorom o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov.
Dnevnice so za vse delavce To-same enake.
Finančne zadeve
— Sprejme se ugotovitveni sklep zborov organizacijskih enot v TOZD Filtri z dne 26. 7. 1983 o razporeditvi celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka za leto 1983.
— Potrdi se periodični obračun za I. polletje v predloženi obliki.
Cene
Gospodarski odbor je na svoji seji sprejel naslednje sklepe:
1.	Potrdijo se cene naslednjim novim izdelkom:
Virkol tip 3	din 32,00
Rutice — hlačke a 5 kom	140,00
Hlačke Pika	108,00
Celulozna vata 1 kg	253,00
Celulozna vata 5 kg	1.234,00
Higienska vata 50 g	31,70
Higienska vata 100 g	60,30
Higienski vložki:
- Vir 100 a 20 kom	120,00
- Vir 100 a 10 kom	60,00
- bolniško pakirani 1 kom	6,00
Bombažni krep ovoji:	
6/5	37,00
8/5	47,00
10/5	57,00
12/5	65,00
6/10	68,00
8/10	87,00
10/10	106,00
12/10	121,00
Tkani elastični ovoj	
8/5	154,30
10/5	180,35
Pleteni elastični ovoji 10/10	197,50
Kaliko beljen 1 m	100,00
Knjigoveško platno ojačano	110,00
Knjigoveško platno	
šir. 80 cm, 1 m	58,00
Rezano knjigoveško platno	
12 cm	9,65
14 cm	11,25
15 cm	12,20
16 cm	13,50
18 cm	15,00
20 cm	16,90
22 cm	18,90
25 cm	22,50
26 cm	23,50
30 cm	25,00
33 cm	29,00
35 cm	33,70
36 cm	35,50
2. Spremeni se cena izdelkom II-	
vrste:	
— gaza, tetra.	
kaliko odpadki 1 kg	150,00
— vlaknovina II 1 kg	109,00
— Hlačne plenice,	
Tosama plenice 3 kg	200,00
— Bebi palčke II 1 pkt	40,00
— Mavčevi ovoji 1 karton	180,00
— Odpadni ovoji 1 kg	100,00
— Posteljne podloge 1 kg	600,00
Cene začnejo veljati s	25.	7.
1983.
3.	Odobri se prodaja odpadne embalaže po sledečih prodajnih cenah :
—	PVC ročke 5/1 in 3/1
1 kom	20,00
—	PVC vedrice 10/1 in ostale
1 kom	15,00
—	stekleni kozarci 3,50/1
1 kom	10,00
—	ostali stekleni kozarci
1 kom	5,00
Odprodaja se začne s 1. 8. 1983.
4.	Splošno-kadrovski sektor naj pripravi predlog prodaje izdelkov II. vrste po oddelkih.
Korošec Nada
ZAHVALE
rlpi?,!i	v Pokoj se vsem so-
cii ^m,ln sodelavcem iz konfek-noriipthValjUjem za darilo, upravi dp	za knjižno darilo.
nju 0 Jej--)11 Pa želim veliko delov-nin uspehov.
Ančka Rožič
ta c nenadni izgubi dragega oče-i, ’ e. lskreno zahvaljujem sodelav-ni ln sodelavcem oddelka mikal-
cve1iPZt lz^aze sožalja, podarjeno .le ter denarno pomoč.
Vera Lavrič
na i,1 <tasu slovesa od Tosame iskre-riamiV - vsem Prijalteljem za lepo lpk-+'° lin besede. Zahvala tudi ko-nnmlU Tosama za knjižno darilo, ..	1 tju Pa želim vellilko uspehov in
razumevanja.
Marija Juvan
Ob smrti mojega dragega očeta Vincenca Zalokarja se iskreno zahvaljujem sodelavcem DSSS za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujem sc sindikatu za denarno pomoč, ter oktetu Tosama za odpete žalostinke. Celotnemu kolektivu sc zahvaljujem za izkazano pozornost.
Žalujoči sin Janez z ženo Ančko
Sodelavkam in sodelavcem iz oddelka mikalnice se naj lepše zahvaljujem za spominsko darilo, ki ste mi ga poklonili ob odhodu v pokoj.
Enaka zahvala tudi DO za knjižno darilo.
Vsem želim veliko osebne sreče in mnogo delovnih uspehov.
Vida Križnar
-mresti
OBVESTILO
MpV avgustovski številki »TOSA-mpTI obJavljamo osebne vesti tudi zc Sla,®c september. Vzrok za to je ostna številka našega interne-sve,w0piSa v septembru, ki bo poči ip 13 lazv°ju delovne organiza-nieniV ,za<^nji*1 * 3 * tO-ih letih, kar po-ri]u .j da ne bo vsebovala stalnih gaj k in drugih člankov kot obi-
d«^5 * *,1111 dan Praznujejo od 12. 7. uo tl. 10. 1983
tozd saniteta
^likalnica
MniJ' 8' Buria Marija, 15. 8. Cerar n	27. 8. Cerar Frančiška, 20.
5	22. 9. Česen Slavka,
h;, Brankovič Brigita, 29. 9. Hribar Marija, 10. 10. Hrovat Pavla, 16. špn petina Frančiška, 19. 9. Kono-in rj-026’ 26. 9. Korošec Marija, 7. tin„K^ec Marija, 16. 8. Košak Knis-mp*.’8' Kralj Mojca, 21. 8. Kro-22 o M^ida, 15. 9. Križman Brigita, roiJ*' Kvas Ivana, 1. 9. Kveder Leo-8 n/rna’ 9 * * 12- Lazarevič Marica, 17. • Morela Emilija, 8. 9. Murič Ro-pPJa’ -13' 9- Oražem Jože, 18.	8.
k~ v^nsek Janez 14. 8. Pirnat Ivan-šak M.9'- PiVk Marija, 1. 10. Sedelj-n TTVrarila> 5- 10. Jeretina Betka, 19. 8' Urbanija Janja,
Otroška konfekcija
13. 8. Bela Ljudmila, 19. 8. Cerar
Vida, 9. 10. Hrovat Marija, 21.	9.
Jančar Terezija, 5. 10. Kovačič Jožefa, 13. 8. Marinček Marija, 25. 8. Pichler Terezija, 19. 9. Rudolf Joži, 29. 8. Stanojevič Liljana, 9. 9. Urbanija Irena,
Sanitetna konfekcija
20. 8. Birk Stanislava, 24. 9. Cerar Marija, 25. 9. Jeretina Karolina, 27. 9. Kokalj PaVla, 18. 9. Mihajlovič Dragana, 22. 9. Perne Marija, 21. 8. Piliček Olga, 23. 9. Pirnat Matevž,
3. 9. Popovič Radmila, 13. 9. Račič
Terezija, 2. 9. Rode Biserka, 25. 9.
Smolnikar Ljudmila, 5. 9. Stupica
Franc, 7. 10. Urankar Dragica, 1. 10.
Volkar Marija,
Tkalnica ovojev
9. 9. Bernot Antonija. 28. 8. Ce-nivec Ljudmila, 12. 8. Gajič Ana, 30. 9. Hafner Vlikica, 5. 9. Kerč Jože,
2.	10. Planinc Marija, 8. 10. Praznik Terezija, 9. 10. Prelovšek Terezija, 26. 9. Rihter Ivanka, 30. 9. Rode Marija, 25. 8. Svetlin Darko, 6. 9. Vrenjak Marija, 24. 9. Cvirn Dragi,
Pripravljalnica
30. 8. Mihelič Ivan, 26. 8. Peter-•epmE: ipsia '8 XZ ‘bCtjbh
Tkalnica širokih tkanin
12. 8. JakličGizela, 20. 8. Korošec Frančiška, 6. 10. Marolt Magdalena, 26. 8. Potočnik Avgust, 18. 8. Prislan Kristina, 6. 10. Ravnikar Marija, 2. 10. Stele Frančiška, 29. 9.
Šuštar Pavla, 2. 9. Videmšek Andrej, 21. 8. Udovč Marija, 8. 9. Ravnikar Marija, 6. 10. Zakeljšek Terezija,
Bclilnica
6. 9. Čebulj Janez, 9. 9. Pele Marija, 18. 9. Pirnat Milena, 5. 9. Planinc Peter 15. 8. Sevšek Jernej, 16. 8. Udovč Avgust,
Vlaknovinski oddelek
2.	9. Gorevc Vojko, 28. 9. Planinc Janko, 16. 9. Crnohorski Miro,
Vodstvo sanitete
5.	9. Drčar Marta, 21. 9. Pungerčar Marjeta,
TOZD FILTRI
26. 9. Andrejka Miha, 16. 8. Baloh Zorislava, 29. 8. Bernot Rozalija, 10. 10. Breznik Mihaela, 16. 9. Cirer Jožefa, 8. 9. Kosmač Francka, 4. 9. Kump Milka, 13. 8. Ocvirk Valentina, 14. 9. Pavlič Zofka, 29. 9. Smolnikar Mihaela, 9. 9. Tomažič Stanko, 1. 10. Batič Ivanka,
DSSS
30. 8. Bizilj Franc, 6. 10. Hafner Francka, 9. 9. Jerin Miha, 5. 10. Korošec Nada, 20. 8. Lubinič Marijana,
2.	9. Pivec Peter, 8. 9. Peternel Edvard, 12. 9. Primožič Vlasta, 25. 8. Zalokar Janez, 5. 9. Černivec Vesna, 27. 9. Kos Martin, 6. 9. Ferlič Cilka,
3.	10. Lekan Francka, 1. 9. Mavrin Slavka, 30. 8. Oražem Malči, 18. 9. Jeretina Metka, 14. 8. Zajc Silva, 12. 9. Peterlin Franc, 30. 8. Dolinšek Jože, 17. 9. Hribar Jože, 14. 9. Jamšek Franc, 20. 8. Sever Janez, 26. 9. Žendar Edvard, 25. 8. Rode Janez, 16. 9. Osolnik Martin, 2. 10. Bergant Andrej, 6. 10. Strehar Karol, 26. 9. Florjančič Matevž, 29. 8. Pižmoht Janez, 5. 10. Prstec Stjepan, 3. 9. Jeretina Matija, 17. 9. Miš Franc, 17. 9. Račič Martin, 7. 10. Žargi Miloš, 15. 8. Aleš Marija, 16. 9. Bizjak Jože, 25. 9. Grilj Milan, 28. 9. Novak Marjan, 20. 9. Rebolj Ljudmila, 13. 9. Jemec Marjan,
Prišit v letu 1983
Vrhovec Zvone — TRS Rakovec Metka — TO
Odšli v letu 1983
Gorenc Alenka — sporazumno Bunič Kristina — upokojena Ogorevc Ivanka — upokojena Križnar Vida — upokojena Rode Terezija — upokojena

POZIV
Juvan Mara — upokojena Hribar Ivan — upokojen Gaberšek Viktor — upokojen Križman Zoran — sporazumno Tratnik Janko — inv. upok.
Bevc Amalija — inv. upok.
Rodili so sc:
Slovša Branki — hči Djuraševič Rajko — hči Rode Peregrin — hči
Poročili so se:
Rode Janez in Ferviinšek Marinka
Uredniški odbor:
Majda Štempihar — korektor, Marta Drčar, Marjan Poznič, Sonja Rode, Silva Mežnar — blagajnik, Ivanka Ogorevc, Marjan Hafner, Stane Tomažič, Friderik Anzi, dipl. ing., Vida Vodlan, Tone Stare — fotograf, Marjana Lubinič, dipl. iur. — glavni urednik.
Naklada: 1200 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško
NAGRADNA KRIŽANKA
Za nagradno križanko iz prejšnje številke je prispelo 36 rešitev, od katerih je bilo 10 nepravilno rešenih.
Pravilna rešitev:
otrobi, svoboda, tobakar, pav, SA, rida, krapi, vloga, leto, AK, litanije, lik, RE, ano, tref, Kalan, karo, OZ, Ada, itd, tv, uta, emu, Eint-hoven, rž, prikolica, as.
Izžrebani so bili naslednji nagrajenci :
1.	nagrada: GRILJ Tončka — mi-kalnica
2.	nagrada: ROŽIČ Ana — upokojenka
3.	nagrada: CERAR Marta — sanitetna konfekcija
Čestitamo!