151. itnflta. i im*11** a. Min. HL Ml ^__ . __^__ •"•• »'•ti t Prostor I m/m X 54 m/m za uavadne In male oglase 40 vta, u upadne razglase 60 vin^ za poslano In reklame 1 K. — Pri naročita nad 10 objav popust Vpralanjem glede Inseratov na} se prilofi maraka za odgovor. Upr valćtro nSlov. Naroda" In „Karodna Tiskara«« BMfUra ulica ŠL 5, prlttltoo. — T*UIob at «0. „Si+vcsafcl Maroi* vel|a w Ma»l|aat to w pofttl i v J«f *l«Ttt*s ▼ la#wstwo t cek>1etno-«aprej plaćan . K 84 - celoletno......K 95-— polletno ........ 42-— poli etno.......H 50*— 3 mesečno......„ 21*— 3 mesećno......„ 26*— 1 - .......*'- .......fr- Novi naročniki na) poSijejo v prvlč nsročnino vredno 9iy po nakaznici. Na samo pismena naročita brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. IJredaJttv* „ilov. Bareda" Kultova aUoa IL 9, L aadatroal«. Talafoa stav. S4. Bopise afrafaasa la podpfsaaa In ladostno traafcovane. 0aT~ RofcopUov nm vrate« "fMl Pcsamezna itevilka veli« 40 vlnarjev. VABILO na zbor zaupnikov Jmmnofte feithalAe ihike ki se vrsi • v nedeljo, dne 6. julija 1.1. v Ljubljani v Narodnem domu. Začetek zborovanju ob pol 9. dopoldne. Kadiljtvanje ob 3. popoldne. S pored: 1. Nagovor strankinecra predsednika dr. Iv. Tavčarja in odposlancev »Demo-kratskega kluba«. 2. Poročilo o delovanju »Narodnega predstavništva«. 3. Poročilo strankinegra zastopstva v centralni vladi (minister dr. A. Kramer). 4. Poročilo strankinesra zastopstva v ljubljanski vladi (podpredsednik de-želne vlade dr. Gregor 2erjav). 5. Poročilo izvrševalnega odbora. 6. Izpolnitev strankinega programa in s^rem^mb^ or^^i^cijskecra reda. 7. Poročilo o volitvah v izvrševalni odbor. & Slučajnosti. Pred zborom zaupnikov se vrši v sobo to 5. Ju!!}a zaupno po sve to van je kJelegatov. — Na tem posvetovanju, k| te prične ob 4. uri popoldne v Narodnem domu I. nadstropje, se bo raspravljalo v odsekih: 1.) o strankinl organizaciji, 2.) o strankinem gospodarskem delu, 3.) o strankinem kulturnem đeln. Po zboru zaupnikov se vfši v ne-deQo popoldne seja izvrševalnesa odbora. Ljubljana, 15. ftinija 1919. Načelstro JDS. V smisla § 17. družbenih pravil se sklicuje občni zbor delniške družbe Narodne tiskarne na ponedeljek, 30. jnnija 1919 ob 17. ori zvečer v nredniških prostorih Knaflova ni. 5. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Por čilo upravnega odbora o noslovnera letu 1918 in predložtev letne bilance za dan 31. decembra 1918. 3. Poročilo nadzorstvenega odbora in po-delitev absolutorija. 4. Predlogi unravne^a odbora glede raz-delitve čistega dobička. 5. Volitev upravnega odbora. 6. Volitev nadzorstvenega odbora. 7. Posamezni nasveti Onrmhn9 § 16- družbenih pravil • \J\3i UlUa. Kdor hoče nao^čnem zboru glasovati, mora svojo delnico vsaj pet dni pred občnim zborom vloziti v družbeno blagajnico. Upravni odbor » Narodne tiskarne. Za moralo. Odstranjujejo se ne samo zunanji znaki bivše Avstriie. Tuđi na znotraj. predvsem na znotraj je potrebna revizija vsega našega hotenja. Politika nam mora pomeniti način, kako dosežemo z naimanišimi žrtvarri in v naj-krajsem času največje uspehe, — toda uspehe za vse. za ves narod. Stranka je skupina liudi, ki hoče te "snehe do-seči v smislu svojih načel in z metodo in taktiko, ki io smatra za naibolišo. Presnavljanje sedanje dobe naj pokaže poediriću med nami novo smer naše narodne politike, ki te istevetna z državno in ljudsko. Država, narod, ljudstvo. Nam jujroslovan-skim demokratom so ti triie poimi enaki, istovetni. Praktično izvrševanie državne politike zahteva v mnosrih slučanh čl-5 č e n j e. Ta proces se obrača nroti marsikomu. Prizadeti so mnoei Nem-ci in nemškutarji, Ičorfstolovci in knri-tarj!, Šusteršičevci. Radi'ćevci. bol^e-viln Itd. Lista še ni pooolna. Ne natne-ravamo narti?;ati r>ospMe«ra prirodo-slovja navedenih vrst. Vsak re^en Čio-vek nam bo priztial. da ie bilo in ie ^e takšnih mnoiro med nami. v vseh slo-jih. Ravnotako na tndi. da ne ^re. da bi vse, s katerimi nismo z^^ovotinl z loparjem pobili ali izflmali. Z raznm-no TK>Tittko In smotrerrim ureievnniem vseh naših ŽivlietiisVih vnr^^ani ie treba nevernim Totn^^om dokazati, da ie pri nas naibolie. V to svrho Da moramo vz^aiati. Predvsem sebe. Tn de-latl. Tako misli'o r>o§teni lindie pri vseh stranVah. VelTV^ nervozno?;t. ne-zadrrvolinost s poCastilm rarvoie^i svetovne politike, — v nfei smo samo maihno kolesce. — in nezadovoliriost z marsičem drurim. kar se čez nr>C uredfti ne da« — in tako Izdeda, d?i je napravlieno mno«ro m^^i del*. kakor fe v resnid izvršeno. Tuđi prizna ma- lokdo, da ie zunanja politika z vsemi svoiimi cokljami najhuiša ovira našemu sedanjemu hitreišemu razvoju in da izpodbuja vse zadržujoče elemente pri nas doma, ko nas sili. imeti vojsko pod orožiem, zatvoriene meie, neuie-dinieno upravo, razbr^kan nromet. po-vsem razornno trarovino in docela ne-poinsrvenn stanje valute in državnesra premoženia. Povrh te*nrotniku: stranke. — za ntrie^ie svoie moči: osebe. — za ori-dohitev vT'liva in 5e več. »Koal»eHe» se razbi?aio in zonet limaio. »Krize« v LinHinni in v Beogradu, — no, pa raje moT~'rn^. Tako ie bilo treba razumeti svoje-časno članek srosn. dr. 1. T. »Za knl-ti^rn in ^love^o'fvb'e«. — Sedaj ie Tia-nis^! ^o^n. Abditu«: - Preneluh v »Na-nrei'i* člar»ek »T.intaciia z narodniin T-nr'ikMi/rmom". »SMvenec« ie Da ilu-striral vse cku^^i s svezo započeto ^onio nroti dr. Žeriavn. Ali nai začnemo stari ples? »Slovenski Narod« se era ne bo udeleževal, ker roče očitati noben? od nasDrctnih ^tronk nUi oolomov. niti korunciie, niti osebne sronie. niti licitadie, niti izrab-'i^ni^ visoVih mc^t. ntti nrotezirania. Če bi hotHt mi slediti drujnm po tej nnH. — koliko nreda!o^"bi se dalo na-noiniti! Pazumliivo je. da je še povsod med nami kiiD infamiie. oolno bolest-"p^ ra?^rMf p»nte obilo vsej^a onega. Var se ie še do^ pred po! leta sroiilo od ^•«:orai s sođelovaniem »k. k. Soitzen 4er Rchorden«. deželne uprave, voia-šVe organizacije in csikvenim blaeo- smo zabavljali na ljubljansko vlado, na predstavništvo v Beogradu, predvsem pa na naso delegacijo v Parizu, in še na to in ono, na kar pravi in resnični Juzoslovan zabavljati mora, Ko smo se c^f**11*" zabavljali«, smo opazili, da stlosneza »dobresra« razpoloženja naš" župan m bil deležen. Stari mož sicer ni bfl\ xo-stobeseden. nekaj ie pa Ie icovonl t>n druifih prilikah, ta če so biH drnjd veseli, veselja nikakor ni kratll s svojo čmernostjo. Danes pa priletni in polomljeni gospod ni dal glasu od sebe, na stolu je mencal, kakor bi sedel na ježevi koži, in če mu ie gospodar našega lepega »Pušelčka« Donujal Se tako te-brana jedila, osivell gradonačelnik, kl sicer ni veliko iedel aB vsak večer Ie l» voodaric nekaj voitdoL do đrufcca ne, tri ali štiri kruhe, ni hotel ničesar naročiti. Se belesra kruha se ni dotak-nil, proti kostanjevim vejam ie srledal, tu in tam je globoko vzdihnil, potem si pa z rdečinu »karovanim« robcem obri-sal zjrubančeni obraz, kjer se mu Je nabirala kaplja pri kaplji. »Kaj je vendar našemu Županu?« vprašal je gospod svetnik sočutno. »Ne je nič, ne govori nič, prav kot bi se hotel odpraviti naravnost proti Sv. Križu!« »Kaj mu bo?« osrlasll se ie pleiasti modriian iz Coklariie, »kaj mu bo, starček pač čuti. da se maje stolček pod njim!« Ker je bil gostobesedni ta govornik zmiraj osoben, imel je v ml-slih županski stolček. Zatorej velik krohot pri mladinskem krila našega omizja! Pri tak] priliki ni smet moičati tuđi naš pisatelj Tone Linar. Vsaj ga poznate, MalokdaJ priđe k »Pušelčku«, ker mora doma pri ženi seđetL Kadar pa priđe, polastt se prve besede, m do vraga je zlepa ne odloži % jezika! Drn-gače pa sedl doma io gleda, kako Jičer-ka šfva, Bfl je suh, da si brez Roeatge-novih žarkov iahko preštel kosti in to-ščice v niegovem itbkeni te)ešiL H»-dobnl jezfld ie oek> pripovediftoto, dm je gospodična, če je odložOa šhranko, če se ie zraotfla, ko je hofela zooct «-vatt, vzela tu in tam očeti v robo ta da ie z nflra bolto te laHo Sfala, »oso o pnwo ihraako. »Tega boŠ s stolica spravil?« za-smejal se je prijatelj Tone. »Če en žeb-liiček odneha, pa lastnoročno zabije mesto eitega deset novih!« Zopet halo pri mlaišem krilu! »Ej!« zastokal je osiveli župan, »kaj stolček! Meni in vam vzamejo še druge reci in prej kot mislite! To noč sem imel hude sanje, lahko rečem, da se mi ie nekaj groznega sanjalo!« Vsi silijo v starega gospoda: »Po-vej nam te sanie!« Stari gospod je nato tako - Ie pri-povedoval: »Včeraj pozno v noč nisetn mogel zaspati. V Križankah je udarila že ena Čez polnoč, ko sem zaspat. Pa so se me takoj polastile sanje, dolge, mukotrpne in silovite. Razjasnilo se ie v moji glavi tako da setn bil. popolmoma poučen o vsem, kar se Je bilo V zadnjem času pripetilo v našem mestu. Vedel sem, đa so se v ŠisTđ uprli Spartakovd, da so zasedB Ljubljano, se . pelastffi brzoiava, pošte bi kolodvoru^. Potem, ko se k upomfleetn pristopffl domafi Dom, odstavilj po vfado, potcitaB Šopana, vsefi statHJ^mle toetoBrnja ter nm ođkazaB malo* .DOO^treSno atauiilco v hiši sv. Marte." Ustamva so za Slovo-niio vrbovao . sovNtsko vlado ter na podlagi svojega volinega reda tako! ražpfšaO votfrve ^vnaš moabU svet Kdor Ie bfl ***** let star. io tati pravico, bodisi ten aft Dobro! Takrat, ko so se pričenjale moje sanje, so bile volitve že končane, izvolienih ie bilo 38 Špartakovcev, 6 navadnih socijalnih demokratov, in da srednji stan ni bil brez zastopnikov, iz-volili so tuđi mene, ker so me pripad-niki Špartaka iz usmiljenja aH pa iz hu-dobije bili psotavili na svojo listo. Pomagati si nisem mogel, ker se je izvo-litev morala sprejeti, in to pod smrtno kaznijo. Ker je ženska v večini med volilstvpm, bilo je izvoljenih 25 svetni-kov ženskega spola, in ti ženski svet-niki so so vsi odlikovali po posebno ostrem nastopu in po še ostrejšem pre-pričanju. Vrhovni sovjet je imenova! županom neko ravno dvajset let staro gospodično, katere do tedaj še nisem poznal. Zatorej vera, da gospodična župan ni* bila gospica Stebi in tuđi ne no-bena njenih prijateljic V socijalnodemo-kratfčni stranki izvrši! se je pač isto-tako naravni proces, da se je ločila v starine. ln mladine. Gospodična župan poslala mf>je-torej dekret, pisan z rude-čo tinto na belem papirjn, v katerem me io kot izvoljeneifa mestnega svetnika vabila k seli, ki bode dne 28. jnlija 1920 v mestni dvorani ob petih popoldne. Ko se mi je priček> sanjati, bil sem ravno na potl k tf seji. Mesto se sicer ni posebno: spremenik>. obilo rndečih zastav io vfcralo raz W5, štacnne so bile za-prte n k malo občinstva ie hodilo po imcah. Pač pa ie bilo vMetj precej ru-doče gude. U ae Io od prejšnjega vo. jaštva razlikovala zgoi ki po rnđeč$$ kokardah, noseč im na Čepisah sS 00: prsih. V mestni dvorani so Mi 2e vsi se^ deži zasedeni. Z galerffc sta vtsefi dv# dcJgi rudeči zastavi: ena od teh )o $A* sala skoraj do eđinega prazneg* soditi za. Bil je najzadnejši na akrajnf đesnfot' Ponizno sedem tja tor se kakor obstrcMJ Ijen zajec prav boječe osrem malo na-; okrog. Skoraj same ženske, mlado ^ resnici na čast, precej ^h j# bfto prati čednih. Vse pa so me ededale sfrnpent^1 in prepričan sem bil, da M me bfle ow raje vrgle v kotel v vrelo todo! Itt tt polena bi bile donaŠale pod kot«, da ji voda še boU vrela] Prav tik mom ftt predzadnjem sedežu tičal ie gospod Ajk ton Kristan. PritisniH so ga torej tftif rudeče starine, kar sem ma akonH pn» voščfl; v njegovem soseds*vu m *anj[ opazil Stebija, Abdita io Se nekaJgre prejšnio stotn sodjaliiodomotra«Ml stranke. * ^_ »Kje, vraea, ie dc Krasili 9mm 5am gospoda Antora.^^^ .fcf-, Z znanim svojim inffmm n fo đuh gohotno odgovoTH! ._ , ^V zbornid ga j^[1ff*ywj* f^L *£& Dobil je, kakor se je v steri A98MB W \o .efne UAalansteilaa^^ _ . »In kaj bo z maaoi« vrrtBmfrt Gospod Krfstaa se Jo aidfi sttiM >V mestoem meta ste, kal tm*m m jkake pregrehe, če jih iztaknemo pri prejšnji mestni upravi. Dru^ače pa se poneha izkoriščevanje. in vsi, kar vas le meščanov, bodete morali delati. Podžupanu smo že odkazali primeren delo-fcrog!« i Obrriil sem se proti kotu pri oknu. V resnici sem opazil tam prijatelja Kor-IfL Bil je mestni sluga in tičal je v ob-nošenL stari in razcefrani obleki mest-fciega sluge. Moral je vodo donašati inesrnim svetnikom, posebno oni žen-fckega spola so ga kaj pridno klicali, tako, da Je mož s kupo na krožniku ne-nrestano letal od klopi do klopL »Ta ima vsaj dobro plačo,« sprego-Vorim, »čujem, da bodo sluge imeli ti-&to plačo, kot jo vleče župan. Ali kaj bo 5 mano?« »No, nof« odgovoril je Kristan, »saj tnenda ne izdam nobene uradne tajno-•jsti. Vi ste stari, za. delo komaj še spo-JobnL Za nadzornika mestnih pometa-fcev ste izbrani, naturalna hrana pa se Vam odkaže na frančiškanski porti. Bodete imeli dosti tovaršije. V ta name.n smo prizanesli očetom frančiškanom, ko smo vse drugo cerkveno premoženje lapleniliU »Vraga, vraga!« sem jecaL Tedaj je vstopil novi župan. Tuđi fca punica je bila brhka. V beli bluzi, s širokim rudečim trakom okrog prsi, postala je đeležna mojega dopadenja. Ker je »Naprej« odkril želje naltajnejših ko-tov mojega srca, kar naravnost primam, da ion sa mi tem fiiokem rnd*- čem traku nehote spominjal širokih ru-dečih trakov, ki so jih nekdaj nosili Franca Jožefa veliki krizi! In občutil sem, da lakot mojih naiskritejših želja še vedno ni bila potolažena, Gospića župan je takoj prečjtala dopis vrhovnega sosveta. s katerim se je •mestni svet pooblaščal, da srne na svojo pest resiti za mesrno občino vpraša-nje zakona. »Te točke,« dostavila je gospodična župan, *pa danes še ne stavljam na dnevni red. Moram pa še prej pisati so-drugu Ljeninu v Moskvo. Eno pa že lahko povem: Tako tega vprašanja ne borno resili, kakcr se je resilo v Sara-tovu. Če kje, mora tu veljati diktatura ženskesra spola.« Urnebesno pritrjevanie s strani žen-skega mestnega svetništva. Oospod Kristan, ki ima precej humocja v svojih žflicah, ni mogel motčati. Ko je hrup po-nehal. Je šaljivo pripomnfl: »To diktaturo ste imele seda] že tuđi!« Kakor kres vnela se je predsednlca župan: »Sodrug Krfstan se norčuje iz mene! Sluga, po ječarja!« Sluga je odlete! po Ječarja, da Je kar frcala široka obleka okrog njega. FriŠel je v hipa z ravnokar omenjeiriin mestnim funkciionarjem. Ker moram vse tako povedati, kakor se tnt je sanjalo, vam ne smem zatajiti, da sen v Je-čariu spoznal svojega prijatelja Ribo, kateremu so bili odkazali novi ta iWo-ktotL Moi m le bH stanSal in nmWim ^^^K^^^^n ^*^*^*Wm ^W^w ^^*W ^P^^V ^>»***T**^>^>^>^>*"^^^^ ^^V BP^^r^^m^V^^IHr je bil culici, nataknjeni na drobnem drogu. Pa je le z veseljem odgnal Antona Kristana za pol ure v ječo, katero ka-zen mu je bila naložila gospica župan, ker je krši! red javne mestne seje! «Prestopimo sedaj k edini točki dnevnega reda! To je k proračunu!« In gospodična je dostavila: »Primanj-kljaja je 10,000.000 dinarjev. Razprav-ljali o tem ne borna Moj predlog je, da se v pokritie tega primanjkljaja zase-žejo vse hise na levem bregu Ljublja-nice, one na desnem bregu pa pridejo drugo leto na vrsto. Kdor Je za moj predlog, naj dvjgne roko!« Dvignllo se je 43 rok; jaz, ki edjnl nisem dvignil roke, sem nehote vsklik-nil: »Kaj pa bo s hišnimi posestniki in njihovim! otroci?« »Saj bo še kaj municije nm svetu!« odrezal se Je komunist Vladimir, ki Je sedet sredi dam ter uživat kakor se mi Je videJo, od vseh moškfli prvi vpfiv. »Kristjani!« sem zakričal »to Je rop, in če nova državi v to privoli. Je roptrska država!« »Roparska država!« — ženski Šopan Je bfl kar v fori« — »Sluša* vojno sodišče. vojno sodiiće!« Sluga Je odhttd, da pokliče vojno sođBče. VstnfHH so v dvorano trije možje. OBravlieni v obkko. U Je bila čes in čez ntdeča. StaMU so pred zima. na, ki je spregovorfl t*r bese*. Ma?o to me od strm. POf^cOjUi* na Kar Je prodsedoik rafefeca tuUiča kratko bi mrzlo spregovorih »Veleizdaja! Smrt!« Ni vam treba povedati, da je bil ta predsednik gospod Kocmur. Komaj sem se zavedel položaja, že me je obdal ek-sekudjski peleton ter me tiral na trg pred rotovž.. Ko so me ravno iz dvorane vlekli. ooazil sem še, da so se žen- i ske z županom vred kar drenjale k balkonu in oknom, da bi dobile razgled na moriSče. In sedaj, prijatelji, vam odkri-Jem. da je ugiretl, da je smrt delikatna in nič kaj prfietna zadeva, naj te že doleti v »Suhem bajerju« ali pa pred mestnim rotovžem. Hotel sem se kazati po-gumnega, pa sem vendar Cutil v kole-nih čudno slabost in ko sem stal na trgu — pokleh?t! nisem hotel in oči si rudi nisem dal zavezati — plesale so pred mojim! očmi Crne liše fn tuđi hiše in rotovž % Pobbovim vodnjakom Je plesal. Začul se je komando: Puške nabite! Zarožljali so zatvori, dr. Korun dvignil Je rudeče prevlečeno sabljo in deset puSk se Je namerilo proti meni Zamah-nfl sem z roko ter — zadel na steno tik postelje. Zbuđi! sem se, a na vsakem lasu na glavi na vsakem lasu v bradi vi-sela 1e težka kaplja. Tako. oriiatelji. kaj me briea stol »ček? Življenje! Ziv-OenJe!«« Starček je oovesil sivo glavo, tuđi ostalo r>TTM7ie ni b'lo nič kaj dobre volje. Prijatelj Unir. katerejera Je mraz najbnlj tresel, je spregovoril: »Đogve, kaj še vse pr'de! Ivanka, plačam!« NeUo. i Stran 2,________________________________________________________»SLOVENSKI NAKOP- dpc ta. jnnija i>|».______________ . if»0. stev. Mopa^ lcalcor so poetopali boljševik! V J*©trogradn ali r Budimpešti; s eno be-isedo: vb! 6e so to tuđi uafboljfei Slo-^enoi, naj se vrŽejo na uliro in na) se k otroci in a vsem poSljejo na deželo, Jtjer na| potem žive kakor t edo in zna-jo in naj poslljajo svoje o'roke v golo kainor vedo in morejo! Pr >ti taki kri-^vici boda tapan ljubljanski vsikdar ^lastopil« ker je njegova »lolžnoet, đa ■jBkrbi predvsem za avtohtrmo prebi val-Wtvo9 ki ne more postati ftrezpravno in jd se ne more kakor čredo ovao gnati ls Ljubljane, morda na kake planine, fcjer se naj naseli po kočah, kamor se navadno spravlja seno! Dr* I. T- PERIKLEJEVA DOBA se obeta Ljubljani že v najbližnji bo-;!dočnosti. Gradile se bodo palače, Jrisoke sole, gledalisča, hoteli in kdo-,Ve kakSne krasne stavbe, a vse to [bodo izvrševall — navadni kmečki zidarski mojstri. V demokratični do-fbi živimo, kajpada, in dandanes se #a izprlčevala, izpite in sploh za kvalifikacijo nič več ne vpraša. Se nik-itiar nismo bili tako srečni, ko dan-ijdanes, ko nam učenjaki in strokov-njaki kar iz oblakov padajo. Če ne iz oblakov ali z ulice, pa vsaj s kmetov. V dokaz naj služi tale slučaj: Neki zidarski mojster v T. pri Kra-nju je svojo koncesijo odložiU se Jipglasll pri nekem tukajšnjem dežel-tiem vladnem oddelku in kar čez noč ;dobil zidarsko koncesijo za glavno tnesto Slovenije. Mestni magistrat kot občinska in pob'tična oblast I. jstopnje v tej zadevi sploh ni bil niti yprašan, nego je prejel enostavno liiaročOo, da je zidarju novo konce-sijsko listino izročiti, staro koncesij-$ko listino pa poslati v Kranj. Magistrat naj torej fungira kvečjemu še kot — pismonoša. Da tak način ura-jdovanja ne odgovarja niti obrtnemu zakonu, niti administrativni praksi, *niti ne potrebam mesta Ljubljane, je jasno. Stvar je načelne važnosti. Gotovo je, da ni tako uradovala niti prejšnja vsemogočna nemška vlada; !tem manj srne bagatelizirati zakon današnja narodna vlada, Preselitev izven občrne doti ej veljavne koncesije je po zakonu zvezana z ugasni-,tvijo koncesije ter nato potrebna nova prošnja (opremljena s predpi-sanfmi listinami). Naša vlada pa je ibrez okolišev koncesijo kar zame-jUjala ter postavila na mesto T. našo ;LlublJano.Da je predpisanq»instruk-^rijsko postopanje«, je ne briga, Toda jpaŠ tako instrukcijsko postopanje imđL priliko, da si urad prosilčevo bsebe glede njene preteklosti instro-Jcovne kvalifikacije natančneje ogleda ter se potem z ozirom na lokalno ■jpotrebo odloči pozitiv, ali negativno. jjV Ljubljani je že več ko dovolj na-[Sradnlh zidarskih koncesij. Zato se Jtnestni magistrat trudi, kolikor mo-igoče navadne zidarje odbijati, a čim ,več arhitektno dobrih stavbnikov [pridobiti. Ljubljana se začne brez Udvorna kmalu živahno razvijati, in [jlijena zunanjost bo morala pričati o ■Sposobnosti, okusu in praktičnem smislu njenih arhitektov in stavbe-nikov. V preteklosti in polpreteklo-sti se }e v Ljubljani v stavbnem ozi-tu marsfka] zagrešilo. zato za bodoč-|iost naše zahteve glede kvalifikacije mestnih stavbnih podjetij ne smelo biti skromne, nego morafo biti na-tavnost skrupulozne. Kar je dobro jga kako vasfco ali ponižen trg, ne tnore več zado§čati za glavno me-^to svobodne Slovenije. Vsa čast |ćmečkim zidarskim moistrom, toda tialogam v Ljirbljani ne morejo biti 'dorasli. Sicer pa o tem slučaju še ni izrečena zadnja beseda, l^i t^^^ ^^^^ ILUSTRACIJA VTN1CIZMA. I NI dolgo, ko je opisal đopisnfk »nekega ljubljanskega liste« župnika K^nlga kot častitljivega starčka, iz-redno nadarjenega moia, ki Je poln žhrljenske izkušnje. Ker mi ne maramo nikomttr }e-mati Časti, tuđi Kdnigru ne, zato so-dimo ljudi po njih delti. Kakšen je Konig naj pove revizijsko porodilo o KSnigovem več kot tridesetletnem tajniškem in blagajniškem poslovanju v tukajšnji občini. Meseca aprila je našel revizor v občinskem uradu tak nered, da je mora! županstvo odločno grajati. \Hožni zapisnik.se sploh ni vodi!. Uradni spisi so ležali ćelo leto neodprti in nerešeni po vseh kotih. Iz sejnih zapisnikov obČinskega odbora ni sploh razvidno, Če so se seje pravilno vršile in kaj se je pri se-jah skleniio. Če so se računi zadnjih let pravilno resili ali ne, se ni moglo sploh ugotoviti. V račun ih samih pa so ss ugotovila velika nesoglasja. Računi so bili ohranjeni zunaj cbčinskega urada in važne listine je imel spravljene župnik pri sebi. V železni občinski blagajni pa je imel varno spravljen denar župan, a ne občinski, ampak svoj privatni denar. Ubožni zaklad se je uporabljal protizakonito. Pomaci ubožci pa so umirali po cesti. Brez občinskesra proračuna fn ne da bi bilo razvidno dovolilo iz obč. seinih zanisnikov, se je zazidalo brez manjšilne dražbe, kar pod roko, več tisoč kron občinskega de-narja v poslopja nemskega vitežke-ga reda in izdalo za mežnarja in za organista. Preloški farani plačajo mežnarja sami. Skoro vsi računski zakluički so nepravilni z velikimi ne-dostatki. Diference, zna^ujooe več kot ti-soč kron v škodo občine, ni bil v stan pri reviziji niti župan, niti svet-nik Konig pojasniti, če ravno je zadnji kot izvanredno nadarjen mož sam sestavil in zaključi! račune. Več denamih kazni, prisnelih od glavarstva in sodisča, ni sploh vknji-ženih v dobro občine, nekatere pa manjše kot so daspele. — K sreči ni odnesla druhal na velikonočni pone-deljek ves ta občinski nered v fa-rovž, kakor !e zahteval nje glavni voditelj, kajti zgubilo bi se bilo gotovo marsikaj. kar sedaj služi v dokaz, kako se n e srne postopati v občinskem gospodarstvu. In v dokaz, z a k a j je bilo prav, da je službeno premeščen prejšnji črnomaljsk! okrajni glavar, ki ni znal napraviti reda, — če se ne oziramo na razna hujskanja. radičevsko ščuvanje in šu-štercijanske spletke, ki jim načeluie tavno župnik Konie in njegovi pristaši. — Objavljamo ta odlomek Iz sodobne »lokal, politike« le kot dokument, kako nastajajo pri nas noli-tične afere. Tn »Ju^oslovanski klub« je še užalien in skuša ščititi okrajne-s:a glavarja pred službenim preme-ščenjem ter napada Člana vlade, ne pomisli pa. da brani s tem nekaj, proti čermir ie sicer sam. CELOVEC POD NOVO UPRAVO- LDU- Celovee, 27- jnnija- VojaŠka uprava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je z ozirom na veliko pomanjkanje živil po lastnem nagibu in na prošnjo občinske uprave ter nekate-rih uglednih meščanov izposlovala za mesto Celovec in okolico 30 pitanih volov, 1 vagon masti, 1 vagon slanine, 1 vagon prekajenega mesa in salam, 184 živih evinj, 102-495 kg krušne mo-ke ter 19.810 kg krompirja* Druga ži-vila so napotn- Kadi znižanja cen, ki so pa povečini že nižje kakor prejšnje, | tnar Ta da moramo obu pa ti ako se kmalu ne vrnemo na jug* Spraševat hodimo na Jugoslo-vansko poelaništvo v Prago- Tam nas tolažijo, da na] počakamo še 14 dni-Dne 6* t- m- je šel ravno iz tnkajšnjega okraja transport begoncev. Odšlo jih je 121* V 10* dneh eo imeli vse v redu in so odšli* Podpiramo se medsebojno kakor moremo, ali bojimo se, da bo kmalu vsega konec, ako ne priđe nujno kaka pomoč in resitev. Mi hočemo do-mov* Svoja poeeetva imamo na Gori-škem, katerih ne odstopimo kar tako Lahom, in po Jugoslaviji, po svobodni domovini, kop mimo- Pomagajte nam iz I groznega begonstrat ReiU atIommU sa —momt»i*oet Etke» Reaka aTtonomaika stranka Je poslala predstavnikom Amerike, An-glije 1b Frandje na Reki spomenico, t kattri se protivi priklopitvi Reke k Italiji, ker bi to pomenllo za Reko gospodarsko propast- 80 odstotkoT Reca-noT odlocno protestira proti temo, da bi prišla Reka pod Italijo- Madžare vabijo aa Reko- Ix Budimpešte se je pripeljalo zopet okoli 400 MadžaroT na Reko- Lahi vabijo na Reko vse Madžare, ki so bivali tam po-prej in po preobratu odšli* Vrnilo se je Madžarov že okoli tisoč. Po Srbili povprašujejo za demarkacijsko crto laški vojaki. Ako le dobe koga, ki je prišel čez crto domov, Ra izprašujejo, koliko vojaštva je na Kranjskem in ali je res takoj za crto vse polno srbskejra vojaštva, S posebnim poudarkom omenjaio Srbe in neki nemir in skrb se čita na obrazu la-Škega vojaStva, ko izs:ovarja srbsko ime. »To je moja krt. Plite lo vsi!« Laški vojak na demarkacijski crti in v njenem ozadju ni prav nič zadovoljen z nalogo, katero tam vrši. Na dnevnem redu je upiranje in zabavljanje. Zato pa treba pokrepiti vojaškega duha in ker ne zaležejo več dosti besede, izrečene med vojaštvom ob vsaki priliki, mora pomagati tuđi pomoč od zgoral. Na TelQvo so metali nad Postojno In dalje proti demarkacijski crti iz aero-planov letake z navduSevalnimi D' Annunzijevimi besedami. Pesnik kliče vojakom v spomin kri, laško kri, ki Je tekla na Krasu, pri Mirnu, na vrhu Sv. Mihela, pri Fajtih, po doUnah in viši-nah, ki je rdečila Sočo od izvira đo izliva pri Zdobi. »To je moja kri, pijte jo vsi!« vzklika D* Annunzio. Vojaki, pijte io, kajti ne bo vas dušilju marveč bodrila onostran smrti. O zemlja, zemlja! Ne pokriti te krvi in ne vdušiti tega klica! ... Ti D* Annunzijevi vzdi-hi imajo vzdržati laškeza vojaka na slovenski zemlji, ali te vzdihe je že slišal vojak, sai so bile čete kar obsu-te z »Inni della terza Armata«. Čita jih pa redkokateri, ker mrsroli analfa-betov med laškim voja5tvorru Razpoloženje v Gorici. Iz nekega pisma: . . . »Tu ne živimo več, tu ie sanjamo težke sanje o karabinierjih, o »Tigorskem« kopališču, o potovanju po Italiji pa ne ženitovanjskem, po-vsodi sami plesu veselice, godbe, ko-lesarji, studenti hi zastave. V skriti idili pa cvete ljubezen hi prepeva slav-ček. FHjanost vsled »siiaine zmage« Se vedno traja, traja pa zato toliko časa, ker se vsakdo boji »mačka« po toliki pijanosti« ... ____________________ Slovonski svet Istočni je» IiDU- Nanen, 25- junija. (Brezžicno-) češkoslovaški sunanji minister Beneš se je izjavil o bodoči zunanji politiki češkoslovaške republike, da se bodo Čehoslovaki združili a Pol jaki, Ronra-ni in Jugoslovani in zavzemali na iz-hodn isto važno vlogo, kakor pripada Franciji na zapadu* Mirovna bonferenca. Tuđi Albanci proti Italiji ICorriere della Serac poroča iz Rima z dne 25- t-m- o seji senata, kjer se je novo mini-strstvo Nltti predstavilo senatu in kjer Je novi zunajl minister Tittoni imel svoj programni govor, naslednje: Po kratkih uvodnih besedab pred-sednika Bonasija Je novi ministrski predsednik Nitti predstavil «voj kabinet in naznanil, da ae Je sestavila nova italljanska mirovna delegcija ▼ Parizu, sestoječa U senatorjev Tittonija, Mar-conija, Sdaloje in FerrariBa ter po* slanca Creapija* — Zakladni minister Schanzer je predloill sačasni proračun do 31* julija 1919, nakar je ob eplošni pozornost povzel besedo novi minister za zunanje stvari Tommaso Tittoni, ki je izvajal med drugim: Naša delegacija na mirovni konferend v Parizu ima zelo težko stali-šče* Ze nekaj mesecev parlament in ita-lijanski narod opazujeta s naradčajo> čim nemirom, da eo si že vse zavezni-ške države zagotovile priznanje svojih zahtev in udejstvitev svojih vojnih ci-Ijev, dočim se glede vojnih uspehov Italije porajajo vedno večji dvomi- Ne vprašujte se, koliko časa bo še trajala ta negotovost, ta dvom- S predsednikom prejšnje mirovne delegacije Orlanđom sem imel podroben in prisrčen razgovor, v katerem me je natanko iniormi-ral o dejanskem stanju poteka mirovnih konferenc v Parizu, Vspeh teh poga-janj je ta-le: Meje z nemškoavstrijsko republiko so se določile, kakor smo že-leli mi. Glede Jadranskoga morja Je vsled Wilsonove spomenice nastal nov položaj, ki ga Je Orlando že naslikal parlamentu- Vam vsem je znano, da se je izjalovil poizkus s Tardieujevem kompromisom- To je v par besedah tre-notni položaj naše delegacije v Parizu-Mirovna konferenca se je bavila s to formulo, ki naj bi zadovoljila nade za-veznike in predsednika Wilsona, pri čemer mi še vedno vztrajamo na londonski pogodbi, ki jo pa predsednik Wilson ne priznava, a vztrajajo na njej naši zavezniki, poudarjajoč, da mora Heka pripasti Hrvatski* Glede Albanije ni še padla nobena odločitev-Toda Severna Albanija je vedno zase-dena po Srbih, v Mali Aziji so Grki zasedli Smvrno, ki jo pogodba, skle-njena v San Giovanni di Moriana priznava nam- V Afriki eo si Angleži in Francozi s našim pri voljenjem razde-lili nemške kolonije, kar moramo smatrati za kompenzacijo- Ne, da bi se spu-ščal v podrobnosti, morem reci, da so Angleži popolnoma zadovoljni s svojo pridobitvijo, dočim Je po mojem mne-nju Francija dobila premalo- Zakaj je torej naš položaj manj zađovoljiv, kot v začetka mirovnih po-gajanj? Dočim smo se strinjall z an-gleškimi in francoskimi zahtevami v. Evropi, Aziji in Afriki, Francija In Anglija se ništa Izjavili, da soglafiata 2 našimi zahtevami- Ti dve državi imata torej svoj mir, morete demobilizirati svoje armade, moreta začeti lečiti rane, ki jim je zadela krvava vojna, moreta začeti zopet normalno gospodarsko in kulturno življenje, dočim Ttail-ja še nima miru* Jaz le pripoveđujem, ne ustvarjam si sodbe, toda zgodovlna bo svojčas ugotavljala svoje pravice. Pri svojih pogajanjih v Parizu se oplramo na pravičnost naše stvari Naši zavezniki morajo upoštevati, da je prijateljstvo z Italijo žanje velike koristi, kakor tuđi mi vemo, koliko nam koristi, njihovo prijateljstvo- Prepričan sem, da naša misija v Parizu ne bo več dolgo trpela* Zunanja pollt&a mora Siti o3slej politika narodov* Cae, ko so ee pogodbe in sporazumi med državaznl sklepale brez vednosti narodov, ko so se do-ločevale vojne, je bil- Tajna diplomacija je v svobodnih državah pokopana« Narodi morajo popolnoma poznati in razumeti politiko, ki jo vodijo njihove vlade- Vsled tega Želim, da italijanski narod Izve popolno vsebino londonskoga dogovora, ki jo je deloma posnel iz odkritij ruskih časopisov In iz indi-skrecij drugih listov* Obrail se bom do Pnre knjigo slofenskili pisafeliev in puoikof i Braillstem Hrko- pi» za Jlepi Knjige so razstavljene te dni po ljubljanskih knjigarnah in uredniStvih, ki so kot založništva poleg autorjev samih dovolila pretisk slovenskih knjlg, založenih v črnem tisku In pri tvrdki Bonač, ki ie prevzela vezavo. Napisale so jih naše žene, ki so se udeležile lan« skega tečaja «a priučitev čitanja hi pisanja po Brailleu. Lani započeta akcija, ustanovitev prve slovenske knjižnice za slepce, se je vrlo obnesla s pomočio našejra ženstva. Stara avstrijska vlada tuđi tema čkrvekoljubnemu in kulturnemu podjet-|u ni prizanesla, odredila Je razna pogubna poizvedovanja ter obdolžila voditeljice tečaja in knjižničarko te nove knjižnice jtosdo orofesorico Minko Ska-bernčtovo kot učiteljico »srivne« pi-save, vele izdajstva« Uspeh preiskave ie bila — blamaža bivšega deželnesra predsednika grofa Attemsa. ki je Iskat in tuđi našel priliko pokazati vsemu svetu, da je avstriiski jarrof. ki ne Dozna ali pa noče poznati slovenskih In splošnih kulturnih sred- stev. Nova slovenska kulturna naprava | je bila avstriiski vladi zaradi svojega I slovenskoga izvora nevšečna. Zaman Jo I Je poskusila uduSiti v kali; kljub M to- nji in vsem težavam. ki jih je delala nemška avstriiska vlada .se je posrećilo spraviti težavno deto v pravi tir, tako da je po preteku ene?a leta skončana dobra tretjina nrve^a nameravanega dela i>o zaslugi našega marljivega in Do-žrtvovalnejsra ženstva, predvsem pa vsled neumornesa in nesebičnega delo-vanja sr. profesorice SkabemĆtove. Razstavljene knjige so sami roko-pisi. Vsak. ki hoče pisati knjige, se mora učiti poprej čitanja in pisanja po Braillovi metodi. Skrb za prosveto je tuđi med slep-cl zelo napredovala. Ni nm zadostovalo, da jim je čital videc glasno iz kake knjige. Oni so hoteli biti neodvisni., hoteli so čitati sami knjige, pisane s črkarni, ki jih oni najlažje raznavajo. to so črke, sestavljene iz Jzbočenih Pik. ■ Ker si slepci ne napravljajo zasebnih knjižnic. jim rabijo le javne knjižnice. Stevilna izdaja je torei isključena. Zato se navadno knjisre ne tiskajo. Ako pa gre za šolske knjige ali pa za knjige, ki iih mora imeti vsak slepec. teca založe v tisku. , . x Temelj naši novi knjižnici hoče postaviti naše ženstvo 5 sto "^P^ir-nejšimi s^vensk^mi deli beJetnsticne, nabožne in poučne vscbinc Seznam leposlovnih del ie po sK™>-nem pretehtanju določil g. profesor Anton Funtek. Oziral se je na one slovenske spise, ki najboij prijaio dusi našega slovenskega kmeta in obrtnika, in npjfr-&teval dosedanjo in nadaljno izobrazbo naših slepcev. Za izbiranle TKjtrebnln naukov o gospodarstvu je prihitel go-spod Lan, tajnik kmetijske družbe, na pomoč, Gospod Hamek, deželn* c ski nadzornik, je kot vc5č sađjar pre- Zastoipana so torej tuđi ona dela v knjižnici, za katera se utegne zanimati sleni kmetnvalec kot gospodar. Oosm>d profesor dr. Atojzii Mrhar je izbiral z največjo natančnostjo nabožno berilo. ki naj blaži in oovzdisruie slepčevo dušo. Oospod Drofesor Pečjak ie preure-dil svoj molitvenik za može in ™iade-niče v molitvenik za slepe vo;akc. Oospodje avtorji jn založniki, ki so založili posamezna slovenska dela v črnem tisku, so dovoli brezolačen pre-tisk knj'£ v Braillov črkopis. Za prepfsovame vseh slovenskih del, oziroma nanisovanie rokonisov se je preskrbelo 450 kjr in polejr tesra še 1600 pol primernesra ovojnega papirja in poravnalo stroške za to iz sklada, ki ga je podarila javnost v ta natnen. Ve-zavo kniig ze tzdelala prav lično in točno tvrdk'a Đonač. Lepega kulturnesa dela, pomnože-vanja slovenskih knjfflT z rokotrisi za slepce. bi se lahko udeležila vsaka iz-obražena žena. ki razpolaga z nekoliko prostim časom. Ako bi žrtvovala le po eno uro svojega prostega časa na' dan za to dek>, napisala bi 10 do 12 knjig na leto. Tolike oožrtvovalnosti pa niti ne bi bilo potreba! Zelo lepo tri pa bilo, ako bi vsaka izobražena Slovenka pre-vzela vsaj en rokopis. Tuđi mladeničem bi pristalo tako dek>. Drngod so se že oglasili ca oretisk tuđi nradniki. ki žive v pokoju. Prepisivanje na tak način |bn je bilo v lepo zabavo. Knjižnica bi hitro obogatela na Ste-vilo kniig, kar bf bilo v posebno korist nčefi se slepi đed, ki pr*de letoiajo Jesen ix tafne ▼ slovensko duiotlao, v UdMJana kfsr se otrort aoro inMmm iocfKa» Wt m atap* Doslej so ćelovale pri knjižnici z največio vnemo in požrtvovalnostjo gospa Marjanca Lindtnerjeva, Zofija Pe terlinova. Meta dr. Meprleriev^ ter go-soodične Anica. Ivanka in Minka Jeglič. Slava Milavec, Darinka pl. Trnkoczv, Alb;na Suverjeva. Ana. Melanija, Mirni in Pn'mira TziMiz*- Ivica Rimn^k. Fra-nja Lunder, Anica Lebar, Josipina in Pavla Cerne. Adcla Planinec, Božena Ćern?ak. Fini rk*bemik, Anica Jeraj, Ivanka V^n^ Otea Knez, Danica Leder-hasova, Jož'ca L'kozar, Alfon7a Lintft-ner, Marija Markizeti. Maca Matkovič, Minka Pavlin, Tonica Pavlin, Vladimira Perhavec. Pnvlo Petelin, Vera Pet-rjč, Slavica Vencaiz. Oddale so že svoje spi sa ne knjige niihovemu lenetmi nametm. Kar jih je pregledanih in vezanih, so izpostavlje-ne v izložbenih oknih. Konstituiral se je med imenovanim! Še poseben odsek. ki se peča s pregle-dovanietn in oporavljanjem izgotovlje-nih rokopisov. Članice tega odseka so: gospa Marjanca Lindtnerjeva, ki je z neumorno vztrajnostjo izdelala tud! na-oise v BrafUn na platnieah in hrbtih knjig, ter gospa Zofiia Peteriin In gospodična Lundrova, Milavčeva, Pctri-čeva, Planinčeva in Perhavčeva. Financiielna stran knjižnice Je bila ▼ oskrbi drugega odseka. kateremu ie na-čelovala gospa dr. Majaronova In gospa Meta dr. Megleiieva. rof. Pbflak z go-spodNSnanrt Ivanko In Anko Jegiič, Da-nico Skale in g. Krekovo. Nabirale so lani z leptm ospehom prispevke za knjižnico v Javnosti ta tuđi v tečaja, ki se Je priredil za PUnčitev čitanja Jn pi-saaja đo Brafla. stev. 150. .SLOVENSKI NAROD«, dne ?8. jonijs 1919. Strm 3« zaveznlkov e prošnjo, da smem prlob-citi vee londonski pakt. (Odobravanje-) Svojega programa ne bom na dol-go in široko razvljaL Poznate ga dobro iz mojega govora, kl sem ga imel meseca febmarja 1916 v Nizzi, v kate-rem e^m energično zahteval, đa so mo-rajo naše zahteve in naši interesi ve-ljavno zagotoviti pred koncem vojne. Takrat sem dejal: >Kri, prelita na bo-jiščih «a skupno stvar, je moona ve2 za združenje vseh narodov. Ali da ta vez traja, je potrebno, đa imajo tuđi v bo-dočnosti zavest, da je njihova stvar skupna- Zaradi tega si morajo oboje-stranski državniki pravočasno pove-dati svoje nazore in zagotoviti sporazum in skladnost obojestranskih intere-eov-< V svojih zadnjih govorih v senatu sem vedno poudarjal, da je Reka bila vedno italijanska in da se. ji mora priznati pravica do samoodločbe* Zaklju-čil sem: >Ne moremo smatrati, da je za nas zadovoljiv tak mir, ki nam ne prinese možnosti, da si zagotovimo pravičnih trgovskih pogodb, ki nam ne nudi prilike, da si zagotovimo dobavo surovin, ki ne ščiti našega izseljeva-nja, ki ne za^otavlja našega stališča v Adriji in v Sredozemskem morju in ki ne nudi garrmcij za obstoj in procvit naših kolonije Iz vsega tega je razvidno, da se ne moremo nieesar odpovedati- Pač, odpo-vedali bi se tak oj naši nalogi, kakor hitro bi zapazili, da je ne moremo iz-polnjevati po željah našega naroda-(Živahno pritrjevanje-) Italijani smo, in tega se moramo zavedati- Zaradi tesra vam moji kolegi v mirovni delegaciji in jaz izjavi jamo: Ves naž program se osredotočuje v teh-!e besedah: >Italijani smo, vedno Italijani in predvsem Italijani-« (Ploskanje, česti ta jo govorniku-) Senat nato preide na dnevni red. »Sokol I.« V proslavo osvoboditve in ujedinjenja našega troimenskesra naroda priredi telovadno društvo »Sokol I.c v nedeljo> dne 6. julija 1919 svojo javno telovadbo na velikem senčnatem Drostoru »Kmetske posojilnice« ob Du-najskl cesti nasproti kavarne Evropa. V celem nastopi 240 oseb. »Sokol I.c, ki je poslal na Vidovo v Novi Sad 28 telovadk. 24 telovadcev in 14 delegatov, skupaj 66 oseb, hoče pokazati tuđi doma, da £a izredne časovne raz-mere nišo strašile in morile v sokol-skem delu in da je v letoŠnji seziji do-vršll svojo nalogro kar najvestnejše v prid osvobojenemu slovenskemu narodu. Bratsko članstvo in za sokolstvo na-vdušeno občinstvo ima lepo priliko prepričati se o tem ob posetu naše prire-ditve. Podrobneiša poročila o prjreditvi slede. Za cenjeni poset priporoča se že danes naitopkie — odbor. — Na zdar! Sokol v St Viđa nad Ljubijano preklicuje vsled nastalih ovir in delo-ma z o«irorn na dvomliivo vreme na nedeljo, dne 29. junija nameravani pešizlet v Gameljnc vabi pa na isti dan v proslavo Vidove^a dne vse sestre m brate ob 17. uri k Cirmann (vulgro Lovrencu). — Po predavani br. P. Bremca o »Bitki na Kosovem« sledi prosti razgovor o namejavani prireditvi dne 10. av^usta 1919. — Pri ti priliki opozarjamo brats_ka društva iz okolice, da ta dan prijazno upošte-vafo. — Odbor. Iz 107. seje deželne vlade za Slovenljo z dne 23. Ju-nUa 1919. Podpore nezaposlencem. Sprejeta fe naredba, s katero se z nekaterimi spremembami podališuje veljavnost do- f^JanJOi^narocIb o podporah nezapot-lencem do dne 30. septembra 1919. Zcradba hadowm»OT. Obstoicči gozdni tehnični oddelek za z^radbo hn-dourmkov na Kranjskem v Ljubljani se premeni v toliko, da se razširi njegov delokrog na ćelo ozemlie Slovenije in se naslov premenl v »gozdni tehnični odsek za zagradbo hudournikov za Slovenijo v Ljubljani«. Ta oddelek je neposredno podrejen oddelku deželne vlade za kmetijstvo. Odškodninsko postopanie pri vojnih daiatvah. V svrho hitrejšega postopanja Pri odločanju o cenitvah in odškodni-nah po vojnodajatvenih predpisih se predlaga ministrstvu za notranie zade-ve, da isto v sporazumu z ministrstvom vojne odobri spremembo poragrafa 33. vojno - dajatvenega zakona v toliko, da bode tukaišnja đeželna komisija za odmero odškodnin za vojne da-jatve upravičena, da končno veljavno odloča o vseh prijavljenih zahtevah. Štajerski dobrodelni zavodi. Za bolnice in hiralnice slovenske Štajerske se je določilo število usmiljenih sester in služabništva ter se je jim je dovolilo .z ozirom na izredne draginjske razmere zvišanje mezd. Meroizkusnl urad v Metlik] se po klenu v seji deželne vlade premesti v Crnom elj. Toplice Dobrna. Dr. Beniamin Ipa-vic se namesti kot kopališki Zurnvnik v Dobrni za letosnjo sezijo, to je do konca meseca septembra 1919. Fogaška Slatina. Odobri se oddaja prostorov za knjigarno in galanterijsko trgo\ino pri državnem zdravili^ču v Rogaški Slatini ponudnici Flori Lager iz Celja. Modna trgovina (Kokoscni-neggov paviljon) v Rosaški Slatini se odda I. Ketteju, .lastniku modne trgovine v Ljubljani. Brodntaa. Brodniku Antonu Zičkar-ju v Cerkljnh. krškega okraja, se je dovolilo zvišanje brodarine. Osebne vesti. Inženir Bohumil Ci-helka se prevzame v državno montani-stično službo kot rudarski svetnik v VII. Činovnem razredu. Gradbeni nad-komisar v pok. civilni inženir Franc 2užek se SDrejme kot pogodbeni urad-nik z nas1ovom gradbeni svetnik v za-časno državno skubo. Leon l..ewicki, odjunkt hidroerafičnega oddclka grad-benega ravnateljstva, se imenuje tajnikom v VIII. čin. razreda. Provizorićni gradbeni adiunkt inž. Ivan r>1. Tomago se imenuje definitivnim gradbenjm ko-misarjem v IX. čin. razredu državnih uradnikov. Mibnu Vrtovec, začasnemu bla.Grain'ku državnecra zdravilšca v Ro-gaški Slatini, se prizna jo prejrmVi IX. čin. razreda državnih uradnikov. Absol-viran jurist Ivan Brozovič se sprejme v državno službo pri obrtnopospeševal-nem uradu in se uvrsti v X činovni razred z naslovom adjunkt obrtno - po-speševalnega urada. Rudarski inženir Ernest Ćuček «e spreime kot rudarski praktikant v državno službo ter se ćo-delj oskrbnišrvu oremogovnika v Ve-lenju v službovanje. Josip Reven in Josip Petemel se spreimeta kot prsarni-ška oficijala v slnžbo o^redniecra ur^da državnih montanističnih obratov v XI. čin. rareda. Izston gradbenega komi-saria inž. Josina K?rlickecca iz državne službe z dne 1. junija t L se vzame na znanje.__ _____ Proslava Vidovega dneva v Ljubljani. Kmalu po 18- uri je pričelo žival- ; nej^e življenje po ljubljanskih ulicab- ] Množice ljudstva so hitele pred Meetni dom- Raz javna poslopja vihrajo zastave, razpoloženje med ljudstvom je svečanostno. Strehe poslopij zlatiio zadnji žarki pojemajočega solnea, na obzorju proti vzhođu modra jasnina neba, s eeverozahoda pretijo temni i oblaki. V sredini trga pred Mesrnim ! domom se dviga z zelenjem in cvetjem okrašen govorniški oder- Ognjegasci i iz Ljubljane, Most in tobačne tovarne so postavljeni ob pročelju Mestnega doma, pridrniljo m& jtm ie oni s Vite Kratki raporti poverjniku g. Jo«ipti Turku, povelja — in ie ae vije kordon okoli goTorniSkega odra* Na trg priha-jajo razna društva z zastavom!: Misar-eko in tesarsko društvo, Krščanaka socijalna zveza, Sokolska sreza s bratom Drenikom na čelu in i zastavama ii-šenskega in ljubljanskega Sokola, Orlovska zveza; pevska drofitva >Glas-bena Matica«, dal|e pa >Ljuh-ljana<, »Zvon« in >Slavec<, Si ženska Čitalnica, >Splo§no slovensko žensko društvo«. Dalje je lastopano >Društvo poštnih uradnikov«, >Društvo slovenskih zđravnikov«- Zastave se bratski razvrstijo na desni in levi govorniške-ga odra- Prikorakajo Sokoli in Sokoliće, >Primorski sokolski krožek«, Orli; okoli odra se strne Častniški zbor, na ćelu mu g- polkovnik Vukasović, na desni odra se postavijo združena pevska društva ljubljanska- V sredi med njimi častni član jusroslovanske akademija znanosti, mojster Hubad- Mestni magistrat Ka^topa svetnik dr. Zarnik z druffimi obeinskimi svetniki, za narodne dame gospa Županja Franja dr- Tavčarje v a i- dr- Za kordonom se zbirajo nepregledne množice naroda- Toćno ob napovedani uri zado-nijo uhrani glasovi- Razkritih glav posluga množioa himno: >Lepa naša domovina,«, ki jo pojeio združena pevska društva v svečano tičino, le veter z zapada poigrava v listju drevja, kakor pozdrav bratov tam od Soče- Nastopi slavnostni govornik, vseučiliški profesor, g. dr- Fr- Ilešić- S povzdignjenim glasom pripoveduje zgodovino Vidovega dneva, zrrodovino dneva poraza in dneva vstajonja- NepremiČno posluša mrorl in ko konca govornik, mu burno pritriuje. izrazujoč s tem, da hoče ra-fiim^i in da raznmeva pomen misli Vidovega dneva- Tn zopet se odkrijejo glave, v drugič zadonijo akordi: »Bože r>rnvđr><: — Praporii se dvignejo in ođh?n\io. Za niimi odkoraka proti za-par7n ves narod mirno. 8 svečanostnira rrzT>oložpnjem, z mislijo Vidovega dneva v srcu . • • Govor slavnostnega govornika prinesemo v celoti prihodnji teden* Dnevne vesti. Vaške razmere ▼ Pariza. V članku Slovenskega Naroda z dne f& junija 1919 sem čital o »vaškfti raz-m^rab v LJub!i?m*. Govor! se ▼ tem dopisu, da se tujcL ki oridefo v Lfubljano, čiidHo. da se po deseti uri ne dobi v T3vn?h foV«??h več servirano pivo, vfno itd. LJ ubijana je v tem ozjru d^u-?»? Parfz. Kaft? tud! v Parizu se ob deveti ur! 15 minut, tud! v najfinejši re-stavraciji ne dobi ni jedi, ni pijace, R^zl l-a meri t iubinno in Parizom je le ^: ,^a v f i»tb'»a?ti vsa^do rad zabavlja ter vidi le lastne interese, ntkakor na ne resnih časov razmeram odgovar-i?io^;h. v P^rzu na je kulhira v toliko ž<* r?Tnkovcia. dr* se nare«! zaveda po-v^-'n pvo*?Ii riol^rn*-« napram dr^nvl in da ni človrka. ki bi brezmiselno blati! odredbe javn;ti oblastM. Za ponoćno po^aianfe. v Llnb'fani toli priljubljeno vn"h ?n spdeitfe po rostfrtah. Je še Cas, ko h->do rsrm^re to dona§čale. ko bo iz lastne moči vstal* rarod si ustanovil pravo nod!as:o i'rtobne^a življenja v prosti državi. — Kranlec v Parizu. Na slike kraljn Petra, ki jih ima v z.Mo/sri >Narodna knji^arnac, opozarjamo povodom Petrovega dne naše rodoljubno občinstvo- Komad stane 15 K, po pošti pa 16 K 50 v. Naj bi ne bilo nobene narodne hiše. kjer bi ne bilo kraljeve slike- V »Tiskovno zadrngo« v Maribora sta bila naknadno izvoljena dr. Lju-dpvit Pivko in dr- Viktor K a c- HbMrl n* polovan}« t Paii» No-coj pasirajo LJablJano z ekspresnim ▼lakom- V Pariz pridejo tore} v nedeljo popoldne- Ostati nameravajo tam samo neka] dni- Imenovanju ▼ politični službi-Okrajni nadkftmisar pri deželni vladi Hngon Hofbauer je imenovan za okrajne^a glavrja* Beogradski dijald v Ljubljani- Dne 19- ali 20. julija prispe okrog 400 beogradskih dijakov v Ljubljano pod vodstvom svojih profesorjev. V Zagreb pridejo 16- julija in ostanejo tara tri dni- V Zagrebu jim preskrbi stanovanje >Kolo SHS sestara«- Vandalizern* V tem, ko mesrna ob-Mna skrbi, da postaja mesto moderno, žrtvuje tisoče za javne parke in nasade, pa skrbe gotovi elementi, da pokva-rijo, kar največ mogoče- Tako so ^e neznanci pred kratkim ob hišnih potih na Prulah, kjer je ob večerih ob Ljub-ljanici najprijetnejše sprehajališče, spravili nad že precej odrastle koštanje- Od Koširja do sole so \\h. deloma narezali, deloma več ali manj olupili! Dozdeva se, da so to napravili neraz-sodni otroci« Vsekako bi bilo umestno, da bi se na mladino doma v tem oziru nekoliko več vplivalo. Pa kaj! Opaža se večkrat, ko ljubeznjiva mamica sedi v senci pod koštanjem, >nadebudni< sincek pa pleza po kostanjih, lomi veje, trga cxet in isee ptičjih gnezd! Mesto posvarila, dobi zato pohvalo- Če pa kak mimoidoci to graja, jih čuje, da se mu dela crno pred ocrni! Policija ne more stati za vsakim drevesom in ker so javni nasadi prepuščeni javnemu varstvu. ne bi škodilo, da takim zlikovcem rudi kak očividec pošteno navije ušesa; zanikrne stariše, ki to dopušča-jo, naj 9e pa naznani! Bled vstaja! Iz mrtvila, ki vlada vsepovsod po vojni, izločuje se, dviga-joč se z neodoljivo silo naš Bled- Kakor prodira teloh spomladi težko snežno plast, tako klije naš rajski cvet z nekako prirodno močjo izpod peze mno-gomilijonskih oškodb, zavestno sluteč, da mu prihaja nova, najlepša pomlad, kar jih je doživel« Ljubko hote dati duška proslavi prve slobodne sezone naše dame s prireditvi jo cvetlične razsta-ve- Povod je dalo ugibanje, kako bi naj-veličastneje sprejele regenta« V veliko kopališče Riklijevega zavoda, nasproti hotela Malnar, spravljajo marljive zbi-ralke dannadan najlepše rastline vse okolice, deloma podarjene, deloma izložene- Vsaka posoda nosi ime cvetice in gojiteljjice- Otvori se razstava dne !• julija; potek ji je določen zaenkrat cez mesec dni. Čisti dobiček je namenjen šetališču, ki ga hote ustvariti priredi-teljice same, ter v to svrho — če se ob-nese prva— razstavo obnoviti leto za letom. Razpisane so tuđi nagrade za posebno lepe cvetice in skupine- Prihodom Nj» Visočanstva in pa ob zaključku, namerjajo prirediteljice malo iezersko slovesnost, ter srečolov za podarjene cvetke- Sodelovanje, odnosno prispevke obljubile so vrtnarska šola v« Kranju ter mnoge dame in mestno vrtnarstvo v Ljubljani- Vse upanje ob-stoji. da dobimo letos rudi že godbo in sicer prvovrstno, to pa le vsled dobrot-Ijivosti faktorjev, ki razumevajo situ-vacijo in pomen Bleda za vso domovino- Ako priđe godba, otvorjen bo rudi zdraviški dom in ž njim serija koncer-tov domačih umetnic in umetnikov, ki se zglašajo letos v goste- Rojaki, dokažite svetu, đa je veličastna naša domovina zdaj do vol j velika, da napolni naše svetovno letovišče tuđi ako ostanejo vse meje zaprte- Za vidiranje potnih listov v Av-strijo se je 26- t. m- otvoril poseben urad v Zagrebu na Markovem trgu štev. 9* Vođja urada je Štefan Isel-stoger- »Mlada Jugoslavija«- Pod tem naslovom izhaja v Velikovcu list za slovensko solsko mladino na Koroškem« Urejuje ga okrajni šolski nadzornik Pavel Kosir- Priporočamo toplo ta list- PošiUanie denarja našim vojnim vjetnikom v Italiji. »Slovenskemu Rde-čemu križu« v Ljubljani se je posreči-lo dobiti zanesljivo pot za pošiljanje denarja našim vojnim vj etnikom, vsled tega sprejema sedaj denar za vjernike za nadaljno odpremo. Pri po-šiljanju naj se ozira na to; da je kurz jako slab in prejme vj etnik od 100 K le približno 20—30 lir. Važno je, da je naslov vojnejca vj etnika natančen in razločen. Denar naj se posije ali prinese na »Slovenski RdeČi križ«, Ljubljana, Poljanska cesta 4, II. nadstrop-je, vrata 39. Gospodinjsk] tečajl po deželi. Po verjeništvo za kmetijstvo narnerava prirediti več sospodinjskih teČajev po deželi, ki imajo oričeti jeseni in trajati po 10 tednov. Za take tečaj e lahko prosuo županstva, župni uradi, kmerij-ske podružnice in druga društva ali pa posebni v ta namen sestavbeni odbori V sospodinjski tečaj se bo spreje-lo 13—16 udeleženk. Stroške za prehrano (kosilo) morajo nositi učenke; stroike za učiteljico in učne pripo-močke prevzame poverj«ništvo za kmetijstvo. potrebne prostore s pritik-lmtmi za tečaj in za dve učiteljici, kakor tuđi potrebno kurivo pa mora preskrbeti dotično Županstvo, društvo, oziroma odbor. Imenovani interesenti, U žele. da se priredi v njft kraju le- čim preje obmejo na poverjenlštvo zE kmetijstvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, kjer ae dobe vse "frrMina pojasnila. Slovensko člthro na Koroško. Nenv. ci so imeli na Koroškem razvito šibici agitacija za Nernško Avstrijo in proti Jugoslaviji. Da se ta vpliv nemškega tiska in osebne agitacije kolikor mogo-če hitro izpodrine, je med drugim tmU nuino potrebno, da se preblvalstvo po-«. sebno mladina v zasedenem ozemBu na Koroškem čimpreje privadi slovenskemu čitivu. V ta namen prosi podpj6afđ šolski k;omisarijat slovensko javnost, posebno še šolska vodstva, krajne šok ske svete itd-, da podarijo šolske in mladinske knjige, ki morda nišo več v rabi in iih lahko pogrešajo ter primer-ne spise in brošure za šolske in ljudsko knjižnice na Koroškem. Darove hvalež-no sprejema: Šolski komlsarijat v Bo-rovljah. Vpisovanje na deški in dekliški odcielek Slovenske trgovske solo y Ljubljani se vrši 5-, 6« in 7» julija t* i, od 10- do 12- ure dopoldne. Prednost imajo sinovi in hčerke trgovcev, inđu-strijcev in obrtnikov- Natančnejša po* jasnila daje ravnateljstvo- Promocija. Na zagrebški univerzi je bil 15- t. m- avskultant Jože Pretoaf promoviran doktorjem prava* Velik kres na Zgomjem Rožnika =e bo žgal danes v proslavo prvegat državnega praznika, kateri se praz-nuje letos prvikrat v zjedinjeni Jugoslaviji. Foročila se Je Marica S t e g d a r, učiteljica iz Črešnjevca pri Slov« Bt* strici, z Albinom Weber, želeeni^ nim pristavom v Mariboru- Bilo srečno! Cvetlični dan v Novem mestu- Podružnica Splošnega slov- ženakegai društva v Novem mestu priredi v prcn slavo Vidovega dne v soboto 38. in y nedeljo 29- t* m- cvetlični dan v prid invalidom, vdovam in sirotani« Iz Črnomlja se nam piše: Nemšti vitežki red, ki ima tu svojo komendo, je lansko leto obljubil v Čmomiju usta* noviti in zgraditi javno bolnico, ako mU občina priskrbi primeren prostor,, Ni prizadevanje prejšnjega župana, je o& činski odbor v prenagljenem sklepU ponudil v to svrho edini v mestn še ne^ zazidani pro3tor takozvano >kaplani-co<' Ta misel ni bila srečna* Prosto*, leži namreč med hi sami ob cesti proti -kolodvoru kjer edino se zamore mesto širiti in se bo čisto, gotovo tuđi Sirilo* Ce bi torej do omenjene zgrađbe prišlo« nahajala se bi kmalu bolnica v sredini mesta, kar bi pa nikakor ne smelo biti, saj vendar povsod izginjajo že obetojedg bolnice iz mest, pri nas naj bi bilo paj baš nasprotno. Pa ne samo to, Se drugi eminentno važni razlogi govoref proij omenjenemu občinskemu sklepu« Go-« tova stvar je namreč, đa* se bo morakt v doglednem času graditi nova sol«, ker sedanje poslopje nikakor ne vstre>| za svojemu namenu« Tuđi prepotr«bnkaplanici< ki je takorekoč žje( od narave določen a za to- Pa bo more* biti kdo rekel, saj jo dovolj prostorni tam za bolnico in solo- Pooasi prijatelj! Bolnica in Šola ne padata skupaj, čhtf \>olj oddaljeno je drugo od drogega, tem bolje je- Občinaki zastop nai taref svoj sklep spremeni in >kaplanloo« re« servira za sole in eventnelne dragoj zgradbe, nemškemu vitežkemu reiJu pa ako bo držal svojo besedo, in res zidal za Belokrajino zelo potrebno javno! bolnico, preskrbi drug primend prCH. stor- Saj jih nudi bližna mestna ^oj^g do vol j. Darilo amerikanskili J"«go*lor*nYon?« goslav Reliefc gg. Josip Sitar (Slove^ nec iz Toplic na Dolenjskem)- Peter Mladineo (Hrvat iz PuMšča v Dalmaciji) in Vladimir Predovič (Slorenea iz Logatca)- Razdelitev daril boeta vo« dila v Sloveniji gg. Sitar in Predovič«, v Dalmaciji in na Hrvatekem tor ^j ostalih pokrajinati Jugoslavije pa; g*\ Mladineo- — Predsednik >Yongoslaw!-Relief Chikago< je Sloveoeo Frand-Jager, župnik in profesor na ▼aenftiti* scu sv- Bonifacija v Min«eotti» — Cad in način razdelitve se objavita pravom časno* Rodbine, ki dobe od avojfli bo-i rodnikov v Ameriki darila, prejmejo 6& zastopnikov >Yongoslar Reliefc p|4 smena obvestilo« (Gg- Mladineo in Sitar sta se včeraj oglasila v nadom uredništvu*) Tedenski irfcjus o sđrafvtvtsf^i stanju mestee obtine ijnbrjanak^ y času od 15* do 21* t. m- jo znaSalo Stevti lo novorojeneev 5, umrlih oaeb % oj \ umrlih ja domačinov 15, tojasr Vb 2* l^iko |a umrlo .10 mtt, Mrt *■* I 4tm 4. jmjovnmm nakoo*, #** k jw*ja i»i*. 150 ite*. ^ujcev, sa nešgoaami $, vsleđ sunomo-3pa 1« sa različnimi bolesnim! 12« Za in-jfekoijoano boleznljo je obotal 1 X*11" $ec)7 in sloer 2a akrlatico, V Novem Sada je 19. t* m* ponesre-5Q jeden najodličnejšlh srbskih avija-jiikov major Branko Vukosavlje-tjf i 6 Ob 7- sa Je dvignil s svojim apa-jjfatom v zrak, v visini 50 metrov pa je j^zgnbil ravnotežjet najbrže vsled mo-tarskega defekta, in padel na tla- Vu-Jcosavljević je bil na meetu mrtev- Bil "Je menda naj sposobne jM erbeki avija-tik, ki se je zlasti odlikoval na solun-;jski fronti- Imel je ćelo vrsto visokih 'Odlikovanj: Karađžordževo zvezdo, red feolega orla, red francoske častne legije, francoski vojni križec in vse polno flatih in srebrnih hrabrostnih svetinj. Slot dokaa njegovih izrednih sposobnosti naj služi dejstvo, da je bil že dlje časa major, dasi je bil £ele 32 let star-^Tunakov pogreb je bil veličaeten- Ude-ležili eo se ga vsi srbski in francoski Častniki novosadske posadke. na čelu Jim vojvoda Bojović, in nepregledna množica narođnega občinstva* Svetal nm spomln! H Kako so Nemci divjali v Velikovcn-Pelovski >Mir« priobeuje podrobnosti ,0 divjanju nemških Čet v Velikovcu-•ObČinskega gerenta Carfa so popolno-ma oropali. takisto tiidi krojača Potoč-nika, orožniškega stražmeštra Lede-Tarja in zemljemerca Kvardo- Kanoni-lčoma Stihu ia Kotniku so nemški vo-Jaki vzeli vso hišno opravo in obleko-Bolnemu dekanu Cemerju so grozili, đa ga pobijejo s puškinimi kopiti, češ Na-Todni Soli« in v žnpnišču v St- Ruper-tu* Vojaki in oboroženi nemškutarski civilisti so napadli >Narodno šolo< z rocnimi granatami in streljali nanjo s puškami. Ustrelili so pri tem ISletno gojenko gospodinjske sole Roziko Koflerjevo iz Štebna pri Beljaku* bolske sestre so se morale umakuiti in «kriti v kleti- Ko so nemški podivjanci vdrli v poslopje, so jeli takoj ropati-Kopanje je trajalo dva dni- Ropanja so se udeleževali vojaki in nemsko civilno prebivalstvo iz bližnje in đaljne okolice- Druhal je ođnesla vse, kar ni bilo pribito- Oropano blago so odpeliali na avtomobilih in vozovih* Šolsko po-lopje je docela prazno, samo par klopi in miz je še ostalo- Roparji so pobrali iz sob vse slike in razpela, đa so stene Počela gole. Odnesli so knjižnico in krasne omare s prirodoslovnimi in fi-zikalnirai zbirkami- Iz kapelice so {Okrađli masno obleko, kelih in sveč-bike ter poškodovali krasno izrezljan 'oltar« V tabemakelj je neki vojak strl Z bajonetom, zgrabil ciborij, stresel ho-fetije na tla ter kelih odnesel. Tuđi te-lovadnica je bila docela oropana- Se-Btram so odpeljali konje in vso živino in jim odvzeli denar- Revice so sedaj *brez vsakega imetja in brez živil- Zup-nišče v Št- Rupertu so Nemci tuđi po-*polnoma oropali- Ostale so samo gole fetene- — Tako so Nemci in Nemcurji fevjali na Koroškem, kaj bi delali eele |na Štajerskem, kjer so jih željno priča-fcvali nekateri zapeljanci v Savinski in Saleški dolini! Ubegrli đeček- 141etni Ed^ard Dirn-t>tatz, o katerem smo poročali, da je *pred kratkem pobegnil od svojih star-sev iz Ljubljane, je bil prijet v Kočev-ju in je prišel v četrtek z neprosto-iroljnim spremstvom zopet nazaj v ma-jterino naročje- Velika tatvina- V eramili sklađi-fedih pri Dravljah, kjer je spravljeno še Tazlično demobilizacijsko blago, so zo-•pet prišH na sled velikanskim tatvinam-;Temni poštenjak! so odvažali svoj plen jcar z avtomobili- Zmanjkalo je precej J(baje (20) dragocenih strojev, kakor jfaidi več druzega blaga in orodja- Svoj ineoedni posel bi bili ti crni bratje ne-j^vomno vršili še dalje, da jih ni konc-apo dohitela kruta usoda. Vso zadevo je jrazkril neki odpusčen železniški usluž-^benec, kateromu je >kruh pojedelc bale saradi službenih nepravilnosti neki Jgokrivec teh mahinacij« Iz osvete je za-jlJevo naznanil policiji, ki je tičke zasa-!$ila in flagranti baš, ko so blago zopet % automobilom hoteli odpeljati- Skoda je •peki velikanska (vec stotisoč kron!) pStariid — železničarji in vojaki — so jfise jK)d ključem- Preiskava spravi gotovo senzacijonelne zanimivosti na VeJ konjske oprave in sicer 1 prs-feta oprema, 1 težki komat, 2 krbtna jer-£ena, 2 para vajetov in 2 uzdi v skupini vrednosti 800 K bilo je ukradeno Jjorencu ŠtiLrnu, posestnika iz Peržanj-^knilca se zasleduje* - Krftva, in sicer takozvana breza-Wa, vredna 4000 K, bila je ukradena fJosipu Dinmiku v Obrjah h- št- 10-Krava Je bila ukradena iz hleva po đoeedaj nepoznanem storilou- Svari ee pred naknpom krave- Tatvina žerljev. Neki trgovec Je tiPJcupil dne 28- maja 1919 pri tukajš-lijih tvrdkah večjo množino moških io ienskih čevljev, naložil ▼ to pripravljen zaboj ter dal pripeljati na glavni kolodvor v «vrho provoza ▼ njegovo domovino- Blago je faktično tudl pri- manjka lft parov oavljer ▼ mšaoM oez 2000 K Tedaj je naznanil prinanj-kljaj tukajšnji policiji, katera je po svojih policijskih agentih izaleđila tatove in zaplenila del ukradenega blaga- Storilca eta Dolčič Ivan, roj- 1873-iz Šmartnega in Pavlift Jože, rojen 1901-, stanujoč v Spodnji Šiški, ki ata tatvino tuđi priznala* Oddana sta bila jotnišnici deželnega sodišča- Od begnnskega posredovalnega orada- Absolvent slov- trgovskega tečaja, zmožen slovenske, nemške in ita-lijanske korespondence, slovenske ste-nografije in strojepisja. Begunee iz Trsta, absolvent 5 gimn- razredov in ab-solventinja trgovskega tečaja, zmožna nem- stenografije in strojepisja ter korespondence v slov., nemskem io italijanskem jeziku, iščejo primerne službe- Naslov se izve pri posredoval-nem uradu za begunee v Ljubljani- — Oni emigranti iz Amerike, ki so zaprosili za potno dovoljenje v zasedeno ozemlje, naj se takoj zglasijo pri itali-janslii miliji v Zvezdarski ulici št- 1 ali pri posredovalnem uradu za begunee v izubijani- Iz Trbovelj. Na obrtnem sestanku v Trbovljah, razpravljalo se je med drugim tuđi o razmerah na tukajšnji vozni pošti.. Ćuite — pravi se četo, da nam hočejo pošto na kolodvor (5 km od-daljenccca od kraja) prestaviti. Med vojno smo vozno pošto še redno imeli, in sedaj v taki občini, ki šteje čez 20000 prebivalcev pa vozne poste ne bo? Auto - dn::>ba bi gotovo dovoz pošte s kolodvora prevzela, pa tuđi caka in caka na odgovor vlade radi prepustitve automobilov! Storiti bi se nekaj moralo, ker rudnik, trgovci in obrtniki pri tem škodr* trpe. Trboveljska premosokopna družba naznanja, da ji je sedaj možno po-streči cenjenim odjemalcem v do8:led-nem času z njenim najboljšim zagorskim belim apnom. Tozadevna ceniena naročila naj se blasrovoliio nasloviti na reprezentanco. Ljubljana, Knafljeva ulica 13. 6208 »Prstan rodb?ne TJhodvorske« je naslov Iepi štiridejonski drami, ki se Dredvafa še do ponedeljka v tukajšnjern Kino Idealu. Prikazuje nam, da Iju-bezen ni le zmožna največje požrtvovanosti, temveč tud| naipodlejšesra egoizma, ki se ne ustraši naihujšesra zločina. 1 oda naključje, dobrotna usoda, popravi očetov crreh in združi mladi par v sreč-nem zakonu. — Pole? tega je na spore-du še zaba\Tia tragikomedija v 3 de-ianjih: V kopališču. Vdoveli gospod parja ima sicer sive lase, a mlado srce, ljubezni žejno, kar ga pa ne moti, da ne bi delal zanrek Ijubezenski sreči svoje dražestne hčerke. A pri zalezovanju mladih deklet je sledn^č ukanjen, hčer-ka trimf*ra. sam pa dobi za pokoro »staro škatlio« v zakon. Predstave po dve uri: cb 4., 6. in 8. zvečer. — Kino I d e al.______________________________ Vremensko poročilo. Tfiloa nad morjem 396*2 Srednji zraCol tlak 730 av. ^71 x Stanie «2» | opaze- *l£ |: Vetrovi Nebo ▼anja. v mm g g__________________ 27 2. por; 731-9 191 si. jgz. vefi. oblaC . 9. zv. 735 8 136 brezvet. jasno 28 j 7. zj. 73S.6 ll'4 „ megla Padavina v 24 urah 01 mm — Srednja včeraišna temperatura 14*97, normalna 18 9°. — Vremenska napoved za jutri: Lepo, toplo, in mirno vremc. Izpred sotlScd Izpred mariborske porote. Maribor, 26- junija-Bitka na Pohorju-V noči 9- januar ja se je v Pohorju vršila velika bitka med fanti iz Pohor-ja in Paradiža. Odigrala se je obenem tuđi drama ljubosumja med Janezom Vidovicem in Jožetom Belšakom, ki sta se radi dekleta že dolgo med vojno sovražila do smrti in sta to brezmejno sovraštvo potrdila v besedah in v pis-miht ki so iz Pohorja romala ćelo tja na vroco lažko fronto- BelŠak je v teh pismih na svojega tekmeca le temu grozil, da čim priđe domov, ga ubije in — speče: Nasprotno pa tuđi Belšak zatrjuje, da mu je Vidovič grozi 1 z umorom ne 1«* pismeno in z besedami, marveč je svojo grožnjo skusal tuđi dejansko izvršiti nad njim- — Bitka v megleni noči 9- januarja je napravila konec tem grožnjam — ne pa — tuđi sovrastva- Tišti dan je Belšak vozil drva pri Hvalcu. Pri tem đelu pravi Belšak, je moral veliko piti- Zvečer okrog 9- ure se je Belšak s 4 đrngimi tovariši napotil v vasovanje* SU so k Topolovčevim- Isti večer se je nahajala druga skupina fantov — med njimi dva Iz soseđnje vaši Paradiž, pri Fridaner-ju, kjer so koruzo lusčili- Beliakova družba trdi, da je eden izmeđ one dražbe že popoldne jih izzival % klioem: Auf biks! Razpoloženje je bilo toi«J na obeh straneh prlmerno sa noćno bitko. Tuđi ta druga družba se je nekako ob totem času napotila vasovat k EmerŠičevim* Med to družbo osirona za njo se je nahajal tuđi VidovlĆ In Kolednik Jože- Eo sta ta dva sama ila sa družbo, naletita na BeUakovo drai-bo- Ti so ju. ustavili % vpraianjoi ms>-^$A Mybmwl|sjts) ^Im £ofaonksj JbbIs> jb Io }» ađssi Belteko^e druibe ndaiil Vidoviča po slavi, drogi ga !• suval ■ nogo ▼ trebuh. V tem je Vidovioev tovariš — sbežal; sa njim so streljali-Ta početek bitke so slisali f&ntje b na-sprotne družbe in podali so se na pomoć Vidoviču- Nastal je tak splosen pretep, da Belšakov brat Jurij sam kot priča ispove, da je še le >ko je bitka prenehalac, zapazil na tleh ležeče-ga in — umirajočega Vidoviča- Med to splošno bitko je Vidovič dobil vbodlaj z bajonetom naravnost v srce, obležal je tam, mrtev- Ko je bila ta >zmaga< dovršena, so se fantje razšli, ne briga-je se ubi tega- Kdo je zadal Vidoviču smrtni udarec? To vprašanje je z od-ločnostjo potrdila le ena priča, Frie-dauer Alojz, ki pravi, da je storilec Belšak in da je že preje tuđi njega z bajonetom suval v smeri trebuha, da ka ga je Friedauer s palico odbii- Ista priča potrjuje tuđi, da je slišal ko se je Vidovič zgrudil, istega vzklikniti. Joj, pomagaj mi, Hrtiček (vulgo ime Belšakovo) me je picil- Belšak seveda taji uboj in se izgovarja na popolno pijanost- Pa se je tekom zaslišanja prič Drevpčkrat izdal, da v svoj zagovor -im ne veraje- Trdil je namreč odlo-i-'-.\o pri vsaki količkaj zanj kočljivi izpovedbi: >te^ra jaz nisem nikdar re-kel«, ali: >to ni bilo res takopangennan< dr- Leonhard- Kako dolgo še? Kultura. Slovenci pred književno revšfino! Velika vojna je gromadila v pol-preteklo dobo dan na dan orjaška razočaranja- Mimo nas so hiteli silni tre-notki in dolgo časa so bile vse naše misli in nad interes koncentrirane v borbo, ki je divjala tam pod Verdu-nom- Malodušnost nas je objela in nas vrgla v nemo brezplodno pričakovanje-Takrat pa je udaril na naša ušesa smrtni krik ruskega naroda, ruski narod ee je, kakor je to rekel Doatojev-ski, ta predznanik velike ruske revolucije, s petami zagnal navzgor. Bil je to oni nepopisni moment, ko smo vsi za-slutili nekaj blažilnega, kakor pred-slutnjo nove dobe* In ta doba je prišla* Velika Krekova kulturnopolitiČna poteza je napravila koneo malodušnosti; opozoriti pa bi morala tuđi naše dre-majoče kulturne institucije na njihovo dolžnost* Naši slovenski založniki so naenkrat spoznali, da stojimo pred veliko nevarnostjo — književno revšči-no- — Oni so prezrli oni psihologični proces naroda in nišo vedeli, da stoje pred novim prerojenim ljudstvom. Vojna je vendar narod prebudila in ga ne-zavedno popeljala k resnici* Vzbudila je v njem visoko povzdignjen interes in ljudstvo je poseglo po slovenski knjigi- Naval na naša knjigotrška pod-jetja je bil ogromen* Podjetniki so smatrali ta pojav le kot naravno po-sledico denarne preobilice* To pa je bila velika zmota in nje posledice so đanes že vidne. Iz velikih dni neprestanog a^razočaranja se je izvila trpka resnica — Slovenci stojimo pred veli-kansko kulturno krizo — pred pomanjkanjem knjig- Slovenski vseeploš-ni diletantizem je tuđi tu imel svoje orgije- Že zadnja leta pred svetovno vojno je bilo čutiti živahno gibanje na elo-venskem književnem trgu- In v dobo, ko so knjigotrška podjetja uporabljala vso silo razvojne možnosti ]o padla naenkrat, kakor crna vest — velika vojna* Smernioe, ki so služile podjetnl-kom kot vodilo so zađele na nerazrefie-no vprašanje: Ka] sedaj? Nastal je molk, tistl veliki molk, ki Je sel preko vse Evrope in izbruhnil mahoma v strasni krik razbesnelih mas. Delo je umrlo, splošna stagnacija je vladala povsod- Nastoplli m> tami, ko je pričelo primanjkovatl papiija, vsaj nali sa-ložniki so trdiU tako- Zaloinifitvo je popolnoma zamrlo, nali kulturni de-lavci so bili vTieni na cesto- Ćelo to smo morali verjeti, da ni bilo sloven-skega knjigotrškega podjetja, ki bi ho-telo vidrtevati edino kultnrno glasilo moderne, napredne orijentacije — »Ljubljanski Zvone* Takrat pa smo dofiveli nekaj po-sem novega. Nastalo Je novo saloini-itvo, ki Je prevselo upravo »Ljnbljan-akega Zvonac, in pritegnilo nafte naj. ▼Ma m Je >Tisk©vna sadniga«, ki Je stopila pred slovensko javnost s krasnim programom in s obljubo, založiti čim več mogoče- Gola potreba je torej upoklicala to podjetje v življenje, po* klicala pa je tuđi druge* Založnifttvo >Omladinac, je razvilo ravno v tej dobi redko delavnost in uspešno oživilo produkcijo naše knjige- Nova založni-fitva so rasla vsepovsod in tu ne sme-mo pozabiti »Nove založbe«, ki je obogatila slovensko literaturo z najboljšim Cankarjevim delom >Podobe iz sanje. Ustanovitev teh podjetij je bil udarec v obraz našemu knjigotrštvu-In v teh podjetjih se kažejo vidiki za bodočnost našega knjigotrštva- Vodil-no vlogo bodo igrala v prihodnosti nova podjetja, na čelu jim >Tiskovna zadruga«, ki je do danes iznenadila na-šo javnost s krasnimi deli, kakor so to: Jurčič. Zbrani spisi I- zvezek, Milčin-ski, Tolovaj Mataj. Golar, Rožni grm Dostojevski, Besi in ravnokar izdano Stritarjevo Avtologijo- Danes vemo sanio to, da knjigotr-štvo kakrsn^o je sedaj ne more za narodom, ki je že daleč pred njim, vemo pa tuđi. da potrebujemo novega velike-ga pocHetia, katerega •deviza naj bi bila: Založiti vse, kar od^ovarja abso-lutni potrebi. Potreba pa je velika- Podjetja, ki še danes ne spoznajo nevarnosti kulturne krize, ki se je pojavila v obliki vsesplošne književne revšeine in jo naravnost ignorirajo z izdajanjem brošur in knjig aktuelne vrednosti, nimajjo moralne pravice so-delovati ob prepoznem spoznanju pri orjaškem delu, ki caka na novo podjetje, ko bo prišlo in mora priti — r —; > Reforma«. Smotra za crkveno-politička, te staleška pitanja katoličkog nižeg klera i katoličke crkve u kraljevstvu SHS- Svezak 1- Godina 1- Zagreb, lipanj 1919- Sadržaj: Uredništvo: na okup- — Rezolucije užeg odbora kat. nižeg klera. — Životopis Pavla Stoosa« — Hrvatsko svećenstvo godine 1848- — Okružnica Alaupovid-Bauero-va- — Korespondencija* — Zbliženje crkva: Pisma svećenika- — Listak: Novinstvo i časopisi o pokretu kat* nižeg klera* — Vjesnik: Razno- — Književnost: Ocjena knjiga o celibatu i protiv celibata- — Izdaje uži odbor katoličkog nižeg klera u kraljestvu SHS. Rukopisi se šalju na poštu u Sv. Petar Ore-hovac pod naslovom: »Uredništvo Reforme«- Predplata i novčani prilozi na Hrvatsku zemaljsku banku, uložna knjižica br- 4310- u Zagrebu- >Refor-ma< izhaja vsak 3- mesec na dveh po-lah- Posamna številka stane 3 krone- Nova knjiga Hrvatskoga Prirodoslovnoga Društva^ Primili smo VI. knjigu >Populame Biblioteke«, u kojoj se nalaze divne psihologijske studije svjetskoga pripovjedača, - prirodnjaka Thompsona- Knjiga nosi naslov Lobo, po prvoj studiji, koja se bavi životnom borbom vuka Loba- Obradjuje se tu još i život mačke i Čitavoga niza životinja-U čemu je važnost u Čemu Čar 1 draž tih pripovijesti, koje pribavile Thomp-sonu svjetsku slavu? Eto u tome, što on u psihi životinje, u njenoj biti nalazi već u zametku sve strasti, sva osjećanja, sve boli i radosti, što tinjaju sad jače, sad slabije u duši Čovjekovoj« Thompson svojim pripovijetkama pri-bliživ životinju i čovjeka mi osjećamo zanjih i bol i ljubav, jer vidimo, da su to naša braća, a mi ljudi, da nismo ni-kakova posebna i odlikovana bića: mi i životinje jednoga smo porijekla- Tu vanrenđu knjigu preporučamo našim čitaocima, jer će u njoj naći ne samo duboke pouke nego i neobična literarna užitka. Sa požudom će knjigu čitati jednako star i mlađ- Cijena je >Lobu< nevezanom K 4'50, a vezanom K 5'8O Naručuje se uz gotov novac kod uredništva >Prirode«, Zagreb, Demetrova ulica 1, te u svakoj boljoj knjižari-Članovi prirodoslovnog društva dobivaju i ovu knjigu za 25% jeftinije, a jednako 1 pretplatnici >Prirode<- — Članarina prirodoslovnog društva iznosi sa nadoplatkom K 24 godišnje, a dobivaju za to »Prirodu«, knjigu > Život kukaca«, Bošković - kalendar za 1920. i djelo >Razvoj živih bića«, te naučnu smotru >Glasnik<- Kongres jugoslovanskih književ-nikov skliče meseca septembra >Dru-štvo hrvatskih književnika«* Kongres se priredi najbrže v Zagrebu* Repertoar Narodnoga gledalBča. Drama: V soboto, dne 28. junija: »Na smrt obsojeni?c Abontna C 68. — V nedeljos dne 29. junija: »Na smrt obsojeni?« Abonma B 68. — V pone-deljek, dne 30. junija: »Na smrt obsojeni?« Abonma A 68 (zadnja dramska predstava). — O p e'r*a: V soboto, dne 28. Junija: »Madame Butterfly«. Ab. Đ 2/67. — V nedelia dne 29. [unija popoldne ob 3.: »Mamzell Nitouche«. Iz-ven abonma (vojaška predstava za srbske posadke). — V nedelio, dne 29. zvečer: »Žongler«. Abonma C 3/69. — V ponedeljek, dne 30. Junija: Zaprto. — V torck, dne 1. juli ja: »Postiljon iz Lonjumeau«. Abonma A 70. — V sre-do, dne 2. JulUa: »Madame Đutter-fly«. Abonms C 2/67. — V cetrtek. dne 3. iulija: »Đoheme«. Izven abonma. — V petek, dne 4. Iulija: »Postiljon Iz Lofijtrnieau«. B 70. — V soboto, dne & Juliia: »Madame Butterflv«. taren I Spored IV. produkcije tojeoc«v I »Glasbeoe Matice« v soboio. dne 28. 1 Imlja 1919. Začetek ob pol 8. zvečer. 1 a) Bartkiewiez: Au clair de la lune. b) Chopin: Valček v E - molu. Na kla- j vir igra gdč. Đožena Dekleva. Sola I gdč. D. Koblerjeve. VIII. r. 2. a) Dr. I Gojmir Krek: Ali veS? b) Dr. Gojmir Krek: Predsmrtnica, c) Anton Lajovic: i Cvett cveti rožica, c) Anton Lajovic: Kaj bi le gledal. Pesmi poje ga. Cenka dr. Cepudrova. Šola g. M. Hubada. V. r. 3. Smetana: Iz moje domovine. Na gosli svira g. Dušan Franke. Šola g. J. Vedrala. V .r. 4. a) Dr. B. Ipavic: Me-nih. b) J. Pavčič: Dedek Samonog. Pesmi poje g. Matija Golobič. Šola g. , M. Hubada. III. r. 5. a) Dvofak: Pri grodu junaka, b) Dvofak: Furiant Na klavir igra gdč. Marija Finžgar. Šola gdč. Chlumecke. Vili. r. 6. Ch. Be-riot: Koncert, št. 9, I. stavek. Na gosli svira gdč. Minka Koprivec. Sola g. J, Vedrala. VI. r. 7. V. Novak: Gorska balada. Poje gospa Cenka dr. Cepudrova. Šola g. M. Hubada. V. r. 8. a) Raff: La filense. b) Rahmaninov: Pe-chnelle. Na klavir igra gdč. Dragica Dekleva. Šola gdč. D. Koblerjeve, VIII. r. 9. DvoFak: Ciganske pesmi. Poje gdč. Mila Počivalnik. Šola g. M. Hubad, Vi. r. 10. a) Fr. Gerbič: Gon-dolirjeva pesem. Poje II. in III. letnik mladinske^a petja. b) A. Rubinstein: Popotnikova pesem. c) H. Volarič: Slovenskim mladenkam. Poje I., II. in III. letnik. Mladinski zbor. Šola gdč. Jelice Sadarjeve. 11. V proslavo godu Njeg. Veličanstva kralja Petsa poje mladinski zbor Narodno himno. Koncert C. LJčarfa v Celju. V sredo, 2. juliia ob 20. uri se vrši v veliki dvorani Narod, doma v Celju koncert našega mlađega, a vendar izven naših meja priznane^a klavjrskega virtuoza, kateri je bil v Celju vedno predmet nai-r>risrčnejse?:a sprejema in oduševljenja. V programu se bode delil z gdč. Jelico Sadiarjevo. koncertno pevko iz Ljubljane, ki bo razven pesmi Cajkovskega in nekaterih arU pela dve novi »Uspavanki« od PavčiČa. NatančnejŠi spored se priobčl. 0D50DNICA H. NUCICA IZ LJUBLJANE- Govorilo se je, da ostane se dve leti pri nas, da ne more ođiti, a vendar, kakor se nam poroča, odhaja zopet v Zagreb- Danes absolvira poelednje svoje delo pri našem gledaliSču* Poslovi se od svojega odra ■ režijo Medkove drame >Na smrt obsojeni c V torek, 1. julija t 1- ot> 8- vri Bve-6er pa ee poslovi g- H* Nu5i6 v gledi-ški dvorani Ljudskega doma od našega gledališkega občinstva. Na sporedu poslovilnega večera so deklamacije nadih najboljših pesnikov; Aškerca, Stritarja* Medveđa, 2upanči-ča, Sardenka in Pre&erna, ki jih recitira vse Nnčič sam, in znamenita Heyer-mansova karakterna Studija s petim!, veselji: Kittchenbnm (amnestija). Ta studija se je nedavno uprizorila na na« Šem odru z izrednim umetniškim uspe-hom- V njej predstavlja g- H» Nučio umetniško dovršeno pet kaznjencev, pet različnih značajev* 8odelujejo pri tem večeru iz kolegijalnosti ga* Boršt-nik-Zvonarjeva v obeh ženskih vlogati ter gg' Zeleznik in Drenoveo* Nučič odhaja od nas- Prisel Je lan* sko leto v Ljubljano, vrnil se Je % Iju-beznijo in đelal je, trudil se vse leto, da đvigne našo dramo, da poleg naših maloštevilnih igralcev osposobi domaće nadarjene začetnike do viSka, — vsi smo mu dolžni iskrene zahvale* Poslavlja se od nas, a naj vidi, da zapušča v domovini ljudi, ki imajo smisel za pravo umetnost in znajo ce-niti one, ki jim to nndijo- Predprodajo vstopnio ssa Nučičev poslovilni večer je prevzel is posebne prijaznosti do umetnika g- Lavoslav Schwentner, knjigotržeo v PreŠernovi ulici- Pred prodaj a se prlčne v ponedeljek 30- junija 1919 zjutra]* M- B- Gospodarstvo« Upit poslanca dr- Fran Novaka na gospođa finančnega ministra v sadevi carinrfrih tarifov. Veljava srbskega avtonomnega ca-rinskega tarifa je razMrjena na vse ozemlje kraljestva Srba, Hrvata in Slovenaca. Ta avtonomen carinski tarif v raznih pogledih naravnost onemogo-čuje razvoj in pridobitno življenje posebno v onih n* pr- slovenskih pokra-jinah ki nimajo izrazitoga agrarnega značaja- Sladkorja n. pr* nedostaja* Za sladkor nastavljena jo carina za kg 16 kron- Domaća industrija sladkorja v naši državi vsa] danes Se daleko ni tako razvlta, da bi mogla kriti za silo 1 potrebšcino- Carina za navadno obleko znaša 200 kron itd- Isto je n* pr. z ti-skarnlškimi potrebščinami, kakor bar-ve, črke, papir, stroji, kuverte- Carina pođraži te predmete za skoro 1000 %• Kake posledice ima taka carina na kulturni razvoj si je lahko predstavljati, če uvažujemo, da naša industrija danes Se ni v položaju kriti te potrebsčine* Za razvoj naše industrije trebamo ab-solutno predmete, kakor stroje, bencin i- drM ki jih doma ne dobimo* Visoka carina onemogočuje razvoj naše industrije- Tako je tuđi še mnogo drugih predmetov ki jih vsled visoke carine ne moremo s koristjo uvažati, ker so cene vsled te visoke carine neznosne- 150. Itev. „SLOVENSKI NAKUil" *■« »• jttttlja 1919. Stfan 5« ke carine dohodek, a ta đobodek Je samo trenoten, ima pa ca posledico, da uniči znotraj razvoj našega gospodar-skega in kulruraega življenja. Ako bodo zaloge najnujnejših industrijskih produktov veled visoke carine majhne, bodo šle tuđi v bodoče cene teh pred-metov navzgor, tako da bo n- pr- oble-ka stala v novi valuti to kolikor stane danee v kroni* Na ta način se obbrez-uspešuje tuđi ureditev valute- V onih krajih naše države, ki nišo izrazite agrarnega značaja si mora prebivalstvo z obrtnim industrijskim delom pridobivati sredstva za kritje življenskih potrebščin- Priznamo, da je treba ščititi domaje proizvode; a v kolikor jih še nima-mo. jih moramo uvažati in temu uvozu se ne srne staviti zaprek, ako so dotio-ni predmeti za naš gospodarski in kul-nirni razvoj absolutno potrebni. Ko se bo naša domaća industrija razvijala in borno mogli stopnjema pokrivati sami s svojimi proizvodi svoje potrebščine ee naj tuđi carinski tarifi temu pri-merno reguiirajo. Usojam si staviti vprašanje na go-gpoda finančnega ministra, jeli je pri-prnvljen takoj, brez odlo^a določiti revizijo in znižanje carinskih tarifov za gori naznačene predmete, oziroma uki-njenje pobiranja carine na predmete nujnega konsuma- Prosimo za odgovor v javni seji- Beograd, 21- junija 1919. Dr- Fran Novak- Gremij trgovcev v Ljubljani opo-zarja svoje Člane, da ima v svoji pi-sarni, Gradišće 17/1., nekaj vzorcev Plumetis - vezenin in tkanin. Kdor se za te vzorce zanima, jih lahko pogleda v uradnih ujah. . Pozor trgovci! — Onim trgovcem, kl fmajo pri tvrdki Ivan Perdan v Ltubliani vžicaiiee naročcne, se nazna-nja, da so vžigalice Že med notjo. ter se iste razoošliejo v nekaterih dneh. Na drobno prodaina cena bode približno 30 vjn. za škatijico. — IvanPerdan. Vinogradniki! Hud naliv dne 13-junija je imel za posledico, da se je po preteku inkubaoijske dobe (9 do 11 dni) danes, dne 24- junija prikazala na trtah (na Dolenjskem) prva letošnja peronospora. Iz tega sledi, da ob seda-niem mokrem vremenu, po preteku daljše inkubacijske dobe, ki znaša se-daj samo 6 do 7 dni, peronospora koncem tega meseca ali prve dni juli ja splošno nastopi. Vsak pameten vino-gradnik mora tedaj gledati, da do tega časa. to je do konca junija, vse svoje trte vnovic, to je v drusrič poškropi! Vinarski nadzornik B- Skalicky- Odstavljena cenilna komisija. Ce-nilno komisijo za oddajo demobilizacij-skega blaga v Skofu Loki je Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo v Ljubljani odstavila* Posle pre-vzame nova komisija, sestavljena iz organov Gospodarske komisije za stvarno1 demobilizacijo, vojaštva in že-leznice- Uvoz iz Vemste Avstrije- Na račun pogodbe 33'SHS z NemŠko Avstrijo, je še mogoče uvoziti nastopne predmete: Barve (le še majbno množino), znanstvene instrumente, klobuke, mo-torje, poljedelsko orođie, orodje za obrtnike, časopisni papir, steklo, razne stroje- Kdor želi uvoziti kak predmet, naj vloži takoj s 3 kronnmi kolkovano prošnjo na Centralno unravo za trgovački promet, podružnica, Ljubljana. Onnož* Sejmi« Z dovoljenjem oblasti bo vršijo tukaj zopet redno živinski sejmi in sicer živinski vsak prvi pone-đeljek v mesecu, svinjski pa vsak torek-1- malena srpana se vrši že prvi svinjski sejem- Pregledovanje vinogradov- Meeeca gulila pregleduje vinarski nadzornik B- Skalick^ vinograde v naslednjih ob-činah: 1. V torek, dne 2- julija v obči-nah Smarjeta in Bela cerkev- 2- V sre-đo, dne 3. julija v občini St- Peter* 3* V četrtek, dne 4- julija v občinah Mirna in Št- Rupert- 4- V torek. dne 8- julija v občinah Metlika in Dražice. 5- V sre-do, dne 9- julija v občinah Suhor in Črešnjevec- 6- V četrtek, dne 10- juli ja v občinah Kot, Taljčivrh in Dobliče. 7- V ponedeljek, dne 14- julija v obč-Kostanjevica in Sv- Križ- 8- V torek, dne 15. julija v občinah Krško in Raka- 9- V sredo, dne 16- julija v občinah Bučka in Skocijan- 10. V torek, dne 22-julija v občinah Trebnje in Mirna peč-11. V sređo, dne 23- julija v obS- Šini-hel-Stopiče. 12. V četrtek, dne 24- julija v občinah Prečna in Toplice- 13- V torek, dne 28- julija v občinah Semič in Kot. 14- V sredo, dne 29* julija v občini Vinica. 15- V Cetrtek, dne 30- julija v občini Adlešiče- Pregledovanje se vrši le ob ugodnem vremenu, t slučaju sla-bega vremena se preloži na poznejši dan. Vinarski nadzornik bode da jal na licu mesta vinograđnikom pojasnila ln poučila v obdelovanju vinogradov, zatiranju £kodljivcev in drugih strokov-nih vprašnjih- Kraj sestanka se določi z oklicem« O Čekovnem prometa- AH j© mogo-če Ček, ki sem ga že odposlal Čokovne-mu uradu in se že nahaja pri čekovnem uradu preklicati? Priđe slučaj, da sem s čekom nakazal kaki osebi znesek in odposlal ček čekovnemu uradu- Tako] potem pa pridem na to, đa sem tej osebi i« vse plačal, ali po* da $1 «j>k>h ni- •em nlč đolian. Kaj naj »torim r taken slučaju? Seveda 6ek prekll6em. Ce aem t Ljubljani, neeem ta preklio kar sam ▼ Čekovni urad, sicer ga pa poftljem po posti, oziroma, £e gre za večje zneake, ga poeljem brzojavno- Ali ima pa ta preklic tuđi kaj vspeha? Tu je treba razlikovati med imenskimi in blagaj-niškimi feki- Kakor znano so imenski čeki taki čeki, na katerih je oseba, ki naj prejme znesek, z imenom navedena- Čekovni urad posije tej osebi znesek po čekovni nakaznici, ki je poštnl-ne prosta, po poštni nakaznici, z denar-nim pismom ali tuđi brzojavno- Če dobi čekovni urad, predno je odpoelal če- komo aU poftteo nakaraie*, đemanto pismo ali braojarno poitno nakagnioo, sporočilo lastnika čekovnega računa, a kterim ta prekliče svoj feek, mu seveda takoj ugodi in ne odpofilje denarja, Ce 14 ček* urad pi|irf«*Tii mesek kar na kratko lahko pripisal čekovnemu računu one osebe, ki naj prejme nakazani znesek, ima preklic čeka vspeh, če ga je prejel ček- urad Se predno je odpisal oz- pripisal nakazani znesek- Tuđi bla-gajniški ček se lahko prekliče- Preklic ima pa brez ozira, kdaj je bil vložen, samo tedaj vspeh, če je 14dnevni rokf ki je po postavi določen za prezentacijo že potekel. Nainoveiša poročila. (Naše posebno brzojavno poročitoj ITAUJANSKO - ROMUNSKA ZVEZA, Pariz, 27. junija. Vaš korespon-dent je iz popolnoma zanesljiveca vira izvedel, da se pripravlja intimna zve-za med Romunijo in Italijo. Med mini-strskima predsednikoma Bratianom in Orlandom so se vršila posrajanjaan sicer še predno se je Bratianu vrnil v Bukarešto. Glavna točka sporazuma med Romunijo in Italijo bi naj bilo stalisče proti kraliestvu SHS. Nepo-sreden povod za to je dalo priznanje kraljestva SHS s strani ostalih držav. Doslej ništa priznali jusoslovanske države samo še Italija in Romunska. Veliko vprašanje pa je, da - li bodo nova ministrstva nadalievala politiko, glede katere sta se sporazumela Or-lando in Bratianu. Ako priđe v Romu-niji na krmilo Take Jonescu. je gotovo, da bo Romunija šla druga pota, ker je ta državnik odločen pristaš balkanske Antante. ANGLE2I ZA JUGOSLOVANSKE ASPIRACIJE. London, 25. junija. Angleš&i politični krogi zasledujejo z velikim zanimanjem italijansko krizo. Z velikim vznemirjenjem ODazujejo italijanske poskuse, da inicijirajo eermanofilsko politiko in da stopijo v zvezo z Nem-ško Avstrijo in z madžarsko vlado so-vjetov proti slovanskim državam. Ti krogi so sklenili. poslati angleškim, ameriškim in francoskim državnikom resolucijo, naj se ne dajo prevariti od italijanske politike in naj odločno pod-pirajo Jugoslovansk© aspiracije. PODPIS MIROVNE POGODBE. Pariz, 27. juniia. Dutasta ie vče-raj posetil nemško delegacijo, da sprejme njen odgovor na včerajšnje vprašanje. Nemci so odgovorili, da tvorijo nemško delegacijo Herman Muller, Gilberts in Leinert in da do-spo ti gospodje v Pariz v soboto zju-traj. Odbor Četvorice ie določil, da se ima izvršiti podDis mirovne pogodbe jutri v soboto ob 3. popoldne. Poobla-stila nemških delegatov bodo verificirali dopoldne ob 10. Vsak do izmed delegatov bo najprej DodDisal mirovno pogodbo, obsegaiočo 440 členov, nato konvencijo, nanašajočo se na obrensko ozemlie, in končno dodatni zapisnik z dne 21. junija. HOLANDSKO - BELGIJSKE DIFE-RENCE REŠENE. Pariz, 27. i unija. »Newyork Me-rald« javlja, da so bile holandsko-bel-gij^ke diference rešene na Drijateljski način v korist belgijske teze. POINCARE NE BO PRISOTEN PRI • PODPISU MIROVNE POGODBE. Pariz, 21, juniia. Predsednik fran-coske republike R. Poincare ne bo prisostvoval ceremonijam pri podnisu mirovne pogodbe z Nemčijo v Versail-lesu. V proslavo zmage se bodo vršile meseca julija velike svečanosti, katerih se bo udeležil rudi predsednik. AFERA NEMSKEGA DELEGATA ' SCHEUERMANNA. Pariz, 20. juniia. Afera nemškega delegata žurnalista Scheuermanna, ki ga je aretirala francoska policija« se pojasnuje tako - le: Scheuermann ie bil arctiran na povelie vojnega odbora, ker je v Charlevillu svoječasno izvr-šil neko tatvino na škodo nekega fran-coskega oficir ja. Povelje se je izvedlo, ker se obdolženec nahaja v Versaille-su na francoskih tleh, ne da bi užival diplomatsko imuniteto. Justični mini-ster pa je sedaj ukazat,- naj se Scheu-ermanna izpusti. pridržuioč iusticl pravico, da ga kasneie zasleduje. RATIFIKACIJA MIROVNE POGODBE. Pariz, 27. junija. »Le Temps« za-hteva v posebnem članku, da se določi za Nemčijo poseben rok, v katerem mora nemška narodna skupščinji ratificirati mirovno Dojrodbo. Za slučaj, da bi narodna skupščina pogodbe ne ratificirala, se naj določiio posebne odredbe. Treba je določiti, da je smatrati sklep nemške narodne skupščinc z dne 23. junija kot zadostna ratifikacija mirovne pogodbe, kakor to za-hteva Člen 440. mirovne pogodbe. To naziranje so odobrili tuđi še vsi đrud zavezniki. vendar Da je treba, da vza-mejo to določiio na znanje tuđi Nemci. »Li&erte« se pridružuje tej tezi, ki jo je odobrilo tuđi ministrstvo zitnanjih dei na Ouai d* orsaf. PREISKAVA RADI DOGODKA V SCAPAFLOW. Pariz« 21. junija. V »Journalu des Debats« zahteva Gauvam, nal se brez odlaganja uvede preiskava proti po-vzročiteljein zločina v ScapafkHtni. P*>-los *•«* »ahtora tadl jamstvo sa lav vršbo pogojev, ki se nanašajo v mirovni pogodbi na Poljsko. V to svrho ie treba, da zavezniki okupirajo Gdan-sko. ŽIDOVSKE MANIFESTACIJE, London, 27. junija. VČeraj so priredili Židi v vseh angleških mestih manifestacije zaradi židovskih pogromov na Poljskem. Angleško časopisje obso-ja te manifestacije. »Morningpost« piše, da je smešno, ako se obžaluiejo ti dogodki, dočim se na drugi strani uva-žuje deisrva. da izzivaio takšne do-godke Židie sami. To nišo manifestacije anRleških ali poljskih Židov, mar-več nedopusrna agitaciia od zunaj, na-perjena proti prijateljskemue r^pdu. KOROŠKO VPRAŠANJE. Pariz, 22. junija. (Zakasnelo vsleđ transmisije preko Dunaja.) Naivišji za-vezniški svet je poveril vojaškim stro-kovnjakom nalogo. naj vnovic prouče koroško vprašanje. Svet Petorice pro-učuje gališko vprašanje in ukrajinsko-poljski spor. DEMANTI NAŠE DELEGACIJE. Pariz, 22. junija. (Zakasnelo vsled transmisije preko Dunaja.) Vašega dopisnika je delegacija kraljestva SHS pooblastila. da formalno demantuje informacije, objavljene v italiianskih in francoskih listih, glasom katerih so zahtevala nekatera dalmatinska mesta, ki so jih okupirale italiianske čete, da se naj združijo z Italijo. BOLGARSKA NOTA. Pariz, 22. junija- (Zakasnelo vsled transmisije preko Dunaja.) Bolgarska vlada je poslala Antanti noto. datirano z dne 29. maja, v kateri predlaga, naj se vsa balkanska vprašanja resijQ potom plebiscita. V noti se naglaša, da se vsa sporna vprašanja dado lahko resiti, ako se glede njih uporablja do-sledno narodnostno načelo. SPLETKE NEMŠKIH OFICIRJEV NA KORIST VILJEMA. London, 26. junija. »Daily Mail« iavlja, da je zveza nemških oficirjev brzojavno naprosila holandsko vlado, naj bivšega cesarja Viljema pod no-benim pogojem ne izroči. Tej orošnji se pridružujejo baje milijoni Nemcev. Častniki izjavliaio, da so pripravljeni. Driti na Holandsko, 1a brani jo in ščiti-jo svojega najvišiega vojnega povelj-nika, in groze istocasno, da se bodo postavili z orožjem v brati, ako bi se skušalo izročiti Ludendorffa. »Daily Mail« opozarja,da ie Amerongen odda-ljen od nemške meje samo 20 milj in da so izvršene že vse oriDrave, da se VI-Ijemu omogoci pobecniti, predno bo podpisana mirovna pogodba. Zavezni-kom grozi nova nevamost, da se ponovi še hujse verolomstvo, kakor je bilo ono v Scapaflowu. ITALIJA SE ODPOVEDUJE REKI? MUan, 26. juniia. Govor, ki sra je imel minister zunaniih det Tittoni v senatu, se smatra kot definitivna od-poved na Reko In kot napoved, da bo Italija proti že znanim kompenzacijam sorejeta VVilsonov prosram tud! slede Dalmacije. IRSKA PROPAGANDA V AMERIKL London, 26- junija* Glasom was-hingtonskih poročil vzbuja nastop ir-skej^a revolucijonarne^a voditelja Va-lere v New Yorku veliko pozornost po vseh Zedinjenih državah- Tuđi na An-ffleškera s skrbio zasledujejo politične konsekvence agitatoričnega delovanja Valere- Boje se pred vsem, da bo vpliv njegove propagande prisilil amerikanske Irce, ki imajo velik političen vpliv ▼ ameriskem kongresu in senatu, prisilil te korporacije k energičnim korakom ter provzročil priznanje Irske republike- Valera je baje tako prepričan o svojem uspehu, da misli Že na najetje posojila v Zedinjenih državah za Irsko republikom Zanimivo je, da na Angle-škem nikdo ne ve, na kak zagoneten način jo Valera mogel priti t New York. LAKOTA V GALICIJI TH 2IDJE* London, 26- junija. »Finteh Times< priobčujejo obSiren člaaek, ki sago-varja Poljake ter savrača trđiter, đa bi bili Poljaki nastopili s pogromi proti 2idom- Ce se jo to zadnji čas kj© zgodilo, se to ni zgodilo iz konfeeijonalne Mstrpnosti, marveo zaradi lakote* Revno prebivalstvo r Galiciji dino trpi vsled draginje iivil ter pleni vsled lakote prodajalne, ki so skoraj izkljuo-no t pososti Židov- Dokasati pa ee đa. da plenijo enako radi krUanske trgovine. Tuđi ima obetoieee • antisemitsko gibanje na Poljskem politično ondje, ker so bili 2i4ie na Poljskem tss «as T#ine najsreetejši prietasi osniralnih đriar in Rusije ter so poTSođ oetenta-ttrno nasprotOTali poljski svobodi- ANGLESKI KOMENTARJI K NOVE-MU LASKEMU KABINETU-London, 27- junija- >Daily Chro-nicle cje mnenja, da v Italiji ne obsto-ja resna nevarnost revolucije, marveč je vzrok padca Sonninovega ministr-etva zakasnela re žitev reškega vpra-ftanja, v katerem Wilson neče zavreči kompromisnoga predloga, ki ga zašto-pajo Jugoslovani- >DaiIy Newsc piše: V postopanju Italije na mirovni kohfe-renci je lahko spoznati nespretno dr-žavniško vodstvo, ki na eni strani grozi uničiti nado na mir in hoče ustvari-ti internacionalno država v jadran-skem pristanu vzlic njenim slabim od-nošajem napram Jugoslaviji, Ogrski in Ameriki, na drugi strani pa skuša situacijo izboljšati e tem, da z naravnost policijsko blaznostjo skuša dobiti bo-doči mir z vednim menjavanjem in iskanjem začasnih alijans- >Daily Te-legraphc izvaja: Italijansko časopisje dobiva izrazito avstrofilsko smer in protestira proti odškodninam, katere naj se nalože Avstriii in razbremene Čehe in Slovake* >Daily Telegraph<: Danes je za Italijo prepozno povrniti se k radikalnim revindikacijam, ker morajo prej ali slej upravičene potrebe Jugoslavije dovesti do kompromisa v reškem vprašanju- Vesti LDU. PODPIS MIROVNE POGODBE. LDU. Lyonf 27. junija. (Brezžično.) Kakor pravi »Tempsc, bo mirovna po-?odba slovesno podpjsana v dvorani Galerfe des fclaces versailleskega gradu v soboto ob 15. Oba nemška poobla-ščenca Muller in Bell, ki bosta zastopa-la Nemčijo nri podnisu. sta se na potu v Versailles pripeljala včeraj ziutraj do Kolna. Tu je vstonil v njun vlak poroč-nik Bour^reois, ki ju bo spremijal v Pariz. Iz Kolna bodo odpotovali jutri zjut-raj ob 7. Pri ceremoniji v Galerie des glaces bodo zastoDali Italijo baron Son-nino, marehese Imneriali in Cresoj. ki bodo podpisali pogodbo v imenu Italije. Nova italiianska dels:acija pod vodstvom Tittoniia bo cjospela v Pariz sele v ne-deljo zjutraj. LDU. Lyon, 27. junija. (Brezžično.) Glasom »Tempsa« ne bo vsled ceremonije podpisa nastopil v poslovanju mirovne konference noben presledek, da-siravno bo predsednik Wilson zaDusril Pariz še isti večer in se bo Lloyd Ge-orjsre povmil v nedeljo v London. Eden kakor drusri bo izročil svoja pooblastila enemu izmed članov svoje delegacije, Lloyda Georsre bo za njegove odsotno-sti zastopal Balfour, angleški državni tajnik za zunanje Došle, dočim bo ame-riski državni tainik Lansins: nadomeščal predsednika Wilsona. Pričakovati je, da bo v. ponedeljek konferenca vzela v pretres mirovno pogodbo z Nemško Avstrijo; istocasno se pripravljata tudl mirovni pogodbi z Bolgariio in Turčijo. Verjetno je ćelo, da odsotnost obeh vladnih načelnikov ne bo nobena ovira za razrešitev drusrih, zlasti kolonijalnih vprašanj, katerih se je te dni lotjl svet Četvorice in o katerih še ai izrečena zadnja beseda. MIROVNA POGODBA Z AVSTRUa LDU. St Gennata. 27. junija.( Brezžično.) Državni kaneler Nemške Avstri-je, dr. Renner, je posla! mirovni konfe-renci novo noto, kjer pravi, da mora nemško - avstrijska delegacija, preden pojasni svoje stalisče glede gospodarskih in finančnih klavzul mirovne pogodbe, opozoritj mirovno konferenco na vprašanje, kaj je z likvidacijo imovine, ki se nahaja na ozemlju novonastalih držav in ki je last podanikov nemŠko-avstrijske države. LDU. Berolin. 27. junija. (CTU.) »Frankfurter Nachrichten« javljajo iz Curina: Kakor poroča »Secolo« iz Pariza, ni antantni svet ugodno sprejel av-strijske protinote. Po Lansingovi izjavi se na pogodbenih temeljih ne bo iz-premenilo nič. WILSONU V SLOVO. LDU. St Germaln, 25. juniia. (ČTU.) Predsednik Poincare je včeraj pri obe-du, prirejenem na čast predsedniku Wil-sonu, ki se vrne s soprogo v soboto (danes) v Ameriko, imel govor, v katerem je izvajal, da bo poslej naloga aliiran-cev ta, (Ja bodo natančno nađzorovali izvedbo nemških mirovnih pogojev; mnoga znamenja kažejo, da ie tuđi za-naprej potrebna previdnost. HOMATIJE NA NEMŠKEJVL LDU. BeroBn, 27. junija. (ČTU.) Kabinet ki je včeraj pretresoval moŽnost proglasitve oblegovalnega stanja v vsej državi, še ni dospei do sklepa- Vendar pa se poroča, da je odrejeno vse potrebno, da se prepreci nacrt komunistov in neodvisnih z brezobzjrno energijo, LDU. Berofln, 27. junija. (CTU.) »Berliner Ztg.« javlja iz Hamburga: Davi ob 8. je vkorakala državna ob-rambna brigada v mesti Altono in Hamburg. Odpora oboroženih proletarcev doslei ni bilo opaziti. DEFENZIVNA ZVEZA MED AMERIKO IN GRŠKO. LDU. BazeL 27. junija. (CTU.). IZ Pariza javljajo: Časopisi objavljajo, da sta Amerika in Orška podpisali defenzivno zvezo. Pogodba pređvideva ćelo vrsto važnih dotočb in Je skleniena za 10 let OBRATNO RAVNATELJSTVO JUŽNE 2ELEZNICE V LJUBLJANL LDU. Dm* 27. ianUa. (CTU.) Upravni svet Južne železnice Je v svofi včeraišnji «cfl pod predsedstvom pred-ttfrfnflra WeelMfla. do nrađifMTP i«n^ telja generalne direkcije dr. Falla skle-nil, da se v Ljubljani ustanovi obratno ravnateljstvo Južne železnice za Jugo*1 slavijo, IZVOZ TS UVOZ V AVSTRIJO* LDU- Dunaj, 27. junija- (OTU.) Vi interesu avstrijskih državljanov, ki so v Jugoslaviji nakupili blaga in ga tud! plaćali, pa ga zaradi izvozne zapore ne morejo več prejeti, namerava avstrif. ski >Warenverkehrsbureau< omogo^i-ti kupcem, da spravi]o blago v Avetri-* jo- To se bo doseglo e tem, da se bo do* volil tuđi v Jugoslavijo izvos ie plartt čanega blaga iz Avstrije- ,,.-; Društvene vesti in prireditev. Društvo zasebnih uradnikov In uradnic v Ljubljani op ozari a vse svoje člane, da se izrednega občnega zbora« ki se vrši v nedeljo, dne 29. junija v dvorani Mestnejca doma, zanesljivo udeleže. Za vsakega posameznika so važni razgovori o poslovniku in osobito o pravilniku glede podpor* Priditei polnoštevilno! ,v..... ' Aprovlzaciia. t AmeriŠko blago za otroke do (L leta se bode delilo v aprovizačnera skladišču pri Muhleisnu na Dunaj ski cesti po sledečem redu: Na izkaznice št. 1700—2000 v torek, dne 1. julija od 8. do 11. dopoldne. Na izkaznlce St 2000 do konca v torek, dne 1. julija od 2. do 5. popoldne. Poizvedbe. TTšel je kanarček v Dalmatinovi tfSii ci- Kdor ga vlovi, naj ga prinese proti i nagradi Ivanu Arharju, SlomžkovaJ ulica št- 4/II- j Pozabil se je v sredo ▼ vlaku, Hj priđe ob 10- uri iz Maribora v Ljubljani no, svilen đežnik. Prosim, da se vrne proti nagradi na Sv« Petra cesti St- 7&; Dežnik je izgubila 25- t- m. Julije na Žakelj- Deklica je šla iz tečaja na Rimski cesti št- 18- in jo najbrže pustila dežnik v veži. Kdor je dežnik vzel« naj pra prinese nazaj v Solo- Izdaiatel] in odgovorni urednike ' i Valentin Kopitar. Lastnlna ln tisk »Narodne tlalraniiia. Mrzli zrak najlažje zađen6 nez*-s varovani vrat Ne pustimo Da znemaii tuđi najlažje vratne bolečino, zakai sopila so naši najbolj obCutUivi orj^anl, Zanesljivo varstvo proti bolečinam prehlaje nam nudilo redna izplakova* nj a vratu in zunanja uteranja s Fellem jevim antiseptičnini, razkužujočlm, bon lečine tolažečim »Elsa - fluidom«. 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici pok šije za 24 kron lekarnar A. V. Fellef^ Stubica, Elsin trg št 238 (Hrvatskog Biti bi moral vedno pri hllL Naročito obenem »Fellerjeve odvajalne rabar-barske »Elsa - kroglice«. 6 škatljlc 12^ kron. Omot in poštarina se sicer ra^| čunata posebej t>a nai^snej©, čira vegj kdo naroči naenkrat tein več nx%$nemj pomanjkanju stanovanj poleg svojega; obsežnega stanovanja Pod TRoŽnikont krasno stanovanje na Bleiweisovi cestt; katero uporabi ja le za take In enake, kupčije. Ce bi se kupčija Urbančiču bi-la posrećila in bi bil meni svoje prvotao milo nazaj prodal bi zaslužil ne da bf bil založil le kakSen denar, ▼ pol ure 10.000 K. Slavno občinstvo naj samo razsolV kdo je torej navijalec cen in veriznil& V Ljubljani, 28. junija 1919* M&tt HoeeT« * Z* mebtoot*** »Pift » ****** Stran 6,_____________________________________________"________„SLOVENSKI NAROP* «■» M. f»» 1*1«.____________________________________________ 150. ter. Rmrim AMUbm vala Poimđbt nt mir. lUpni DHIlHl III. ,Sk». NaiooV pod .malo kolo Wtt\ 6063 ĐnaniHa 2epnih ur, iTatnlne In sre-rUplalllfl brninc sprejm« F. Cnden Sin — nasproti glavne poStc v Ljubljani. Točna in aolidna izrrlitev. 5531 - ISčem trgovski lokal - v mesttt proti nagradi. Ponudbe na upravnii tvo St Nar. pod itev. 44. 6400 In im lan i? IVS; stara, rjave barve, nvofena, proda Ed. Snppan«, Pristava, Si. Štajersko. 6123 flitafi ftffll najboljeg sestara, sasma rIMU JlIUj, nov ili malo rabljen želimo kupfti. Ponude tvrtci Sclnrarezi drag, Zagreb, PrtredovKeTa 1. 3347 Dnhfftfffl v vseh modernih slogih ori-rUsulID poroča po zmcmi ceni Fm Škafar, Ljnbljaia, Rimska c 16. Stavs««* ip pohiStreno strojno nizarstro. Kupujem tuđi les vsake vrste. 1072 Radi oputltre trgoTfne prodam: prazne sode od 60—1000 litrov ter va-gpn raznih botdjk. Fr. Cvek, Rtmnik. 6406 Rnpojem smrekor to. \f'-J-:t^ 9i okrogeJ ali rezan. Gene za les nalo-Žen v vag-on se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za dri. ko-odvorom, Ljubljana. 2048 Proda ali zamenjase nov, crn, lahki voz (Kutschiervvagen) za lahki koieselj za enega koaia Wlsfan, Kolodvorska ulica st. 25. friinindirna dobra strojepiska, zmožna UlnllUttlLilu, slovenskega in nemškega jezika, ncmskc stcnografije, iiče mesu kontoristinje, najraje na de2elo. Cenj. ponudbe pod ,tn ariji ti '6404' na nprav SIov. Naroda. 6404 Klavir (FM. ~W jjamo dobro obranjen, se kupi. Po-Btidbe 2 navedbo firme, starosti instru-inenta in ccne na Schlick, Gornja Radgona. b34i Knntnrlftinh z ve^etno prakso, sa- AUDlUlUllBJa mostojna moć, b lance žmožna, izurjena v stenojjrafiji in stro-jepisja, 2eli premeniti mesto. Prijazne pcnudbe proai pod „Sesttedenski ođpo-vedni rok" na upravništvo »Slovenskoga Naroda*. . 6124 Čehinjo U2e mlad gospod radi konverzacije. Ponnđbe na upravništvo .Slovenskega Naroda« pod „Ctblnia"* 6392 Da ta in stanovanje se aprsimsta dva vUokotolca« Naslov pove upravništvo Slovtnskega Narod* 6401 iiH ifl alfi v ijnbljam ali tik nje kuoirn takoj. Cenjene ponuđbe ni 1B. „Hottl Union", Ifnbllaam. 6410 1500 do 2000 kron nagrade onemu, ki ml preskTbi ali oj-stopi stanovanje dveh do štirih sob za takoj ali xa avgutt. Ponudbe pod §,Brei strehe* na a pravo rSloven-skega Naroda«. 6456 r Roraitega ponotnika h očenca sa kovasko obrt ssrefsae tako! Mlhasl Wtiss, kovatki mojster, Ljubljana. KonjuSna ulica Stev. 13. — Motam Jo aaprodaj maptna dira na ptresih. 6437 Upa, velika, zračna, suha in s?«tU vinska klet jw o4da ▼ nsfeai t akoj. — Vpra-Šatf je pri Fran Orebkm, pOGesiirik, Spodnja SSiO, Moti nlica it 247.__________6453 : veiji lokal: eventualno svetio skladište ali stano" .vatnje v Kranju. Ponudbe na uprav-»Slov, Naroda* pod „Krmnj/Bl**" ff JAJCA =8 jajca «a Čaj (terono rumena) 85 v. la jajca (€ex 50 g težka) 80 v. Ha jajca 70 T. Plavci (Schwimmer) in umazana 60 v. eo komad, se prodajajo v originalnih žabojih pri EM. SUPJ>A!tZU v Rogates, Slovensko štajersko. 5919 MM »ova Mloasfca oblaka. KK H povt opcavatatvo Slovta-skega Naroda. 637^ MUHI mUD se sptejmeio pri tvrđtti.ffttalfc, MsMJsaa, fjasja* lUMitl._______________«299 M ve« tepih tUvbftt ▼ tbmj* m pri CeUi. live se pri krt- ditni in stavb«nJ aadnigf .UstaI šm* r CeUa. 8245 izn&an mnffiu l:"„r?t\\ delell gostilno n, račun ali v na jem. Ponud. na upr. SI. Nar. pod nBoa«o M«tM. Saiostejna lana ^ta vano in eno nemeblovano brez kuhinje sa takof. — Kdo, pove uprmvniitvo »SIov. Naroda«. 6438 TfifflFli kaVor tudl več iteice? te ICMu]l sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. Antom ftotaar, aioatel fosarakl noiator, Ljttalfaaa, lora-nova nlica At 11 4844 DUlIlO III!đ metre In vagone, kikor tuđi na drobno klana, od 500 kg napre) in se dostavlja o polfubno tuđi na dom. Josip Plaakar, Doleajska cesta st S. ro-stilaa Kramar. 7828 Eno veliko ali dve manjSi nra^ni cnhi lSčem proti dobri proZIlI SODI nagradi Ponudbe pod „Mirna atraaka 30" na upr»vo »Slovenskega Naroda*.__________6455 Kupim wt (JoSni oliraB'jnili nafir-nili koles, avtomo&ilov iseovo pnei- IMtikfl vsake vrs:e z* kolp»<, motorie iUalllU in avtomobiie. — riorlanćlć Sclenbcrfova ulica 6._____________4273 Dtnifba vina nova K 7'-~> star ^ut0" rliljlM VlUd merčan K 10-—, rizling K 12*—, burgundca rdečega K 12—, vinski jeslh K 3*—, pristno 44% sli-vovko K 44— za litcr brez soda prodaja Lz Ptuia. J. Kravafna. trgovina t Ti gon ? Ptnjn. 4626 Prazno sobico i§če gospod. Ponudbo prosi pod tiSobleaM na upravništvo .Sioven-skega Naroda*._________________6411 Proda so lepa molzna krava s teletom, par Itpih moCnih konj in več sto kil fineca su* hega špeha domačih praSičev. Poizve se v Llnbljani, Polfanaka c«ata 17. ______________64H_______________ Priporočam svojo veliko zaloga viigalnikov na bencin. Trgovci dobijo znaten popust. F. K. lali«rt Salenburgova alloa šL •■_________________ C283 Veofo mnoitao stresne opeke (Falz) ali eternit kvol A. ABAM1Ć, ________Vrani. &388 Đo&er pes čuuoj (volčje pa srne) ao kopt Ponudbe na upravo »S'ovcnskega Naroda* rod „caraf 6389' 6389 Konjsko opremo, ingleifcO, ikoraj novo proda dr. I. Fratnar, Marljta trg >._______6452 tospolitia M sito, %.!:!," Zvezde ođsotnost ćeli dan. Na-miov uprav. Slovemkega Na rođa^________________637 6 Ma brano ia stanovanje sproiMO boljSa rodbina dijaka nižjih razredov srednjih Sol s-y prihodnjlm Sol »kim letom. Vpraša se pri upravn. .Slovenikega Naroda«___________63*7 Zamenial bi svoje stanovanje na Dunaju proti stanovanju v Ljubljani. Din ft. pri BtUta, Ilirska «1. itoT. 27.______________6444 lie pređu fatfdi *H V& ■ksaif 2 valjčna stola, 1 p«r frmncockfh, 1 par ntmških kamnov, dobro idoč, v prometnem kraju ob državni cestL Žra-ven spada goćpodarsko podopje, klet, lep aadni vrt in nekaj polja. Kupna po-nudba do 15. julija. Naslov pove nprav-ništvo .SI. Naroda" v Ljubljani. 6433 ZAHVALA. Zahvaljuljemo te viem, ki so spremili na>-gega ljubljenega k zadnjemu poffitkiL Prav posebno se pa lahvaljujemo đruštrn „Sokol", pevskemu družtvu, mđniškemu osobju, mđniiki gođbi in vsein darovaloem lepih ven-cev in krasnefa cvetja, PrssrSna hvala! Utija — Tritovll«, dne 28. junija 1&19, enoftava« ta dvn|ao atetftM arln«foCa M- itškmSUk. Ww, ifcaijaaa. «75 Proda se nova molka oblaka, aova salonska obleka, taksi, sova hlača, tako, dva tetna povrinika. Polzve se: BnnHjva\w|S^Biv snninjs> SSjs V^^^^ prttHA|% vHa atou. 0450 Delavnico svetio, s dvorištem ali vrtom ilfem. Ponudbe pod .»■. •.•• na upravn i Itv > .Slovensk«(* Naroda«. 6458 BlagajniHarka želi premeniti sluJbo. Ntirajo v Liub-Ijani, rre pa tuđi na drželo. Pr.nudb« pod Slttr, E*U4f»r*fca oltea 1S, I. slamsu 6431 Lesno volno ima na prodaj tj*i4a~akl arai v O*leialoi pri Kta| ••b ftta|aran#. 6219 Gospodična z enoletno prakso, popolnoma zmolna ilovenščnt in nemš^?oe, ISCe službe Ponudb« pod „Slatba 6317 * nm uprav-niltfO »Slovenski a Naroda« 6 27 i Prodajflllin izvežbana v trgovini z mešanim blagom lite shitlM v mestu ali na deželi. Ponudbe se prosijo na naslov: Slava Ofriaa-k« Nttllka. Vina rdečega in belega if leta 1918, 8 vagone na prodaj po zmerni ceni. Proda se ga tuđi v mtnjSih psrtijah Naslov v upravniStvu »Slovenikega Naroda«. 6454 VTr«f rsst. ■ I ml pravzame ■ ■ #• trgovska na ročila. Prijave do ponedeljka večer: Kiklailteva iLit 8 U. DSdstr.. lav* 6440 Zastopstva išče trgovska agentura in komi-sijonalna trgovina v Kranju. Po-se prosijo pod „Zastupstva Krsni * na anončno ekspedicijo AL MatsUo, L|ttbl|a«a, 5938 proda $e lepa salonska garnitura in razno drugo pohištvo. Ogleda se lahko v rraattikaaafcft «Utt IO/n mad >, la C t«). 6421 Vnilaavaaia TrlJI se vrstan knjigo-l\U|lyifBDjl vodiš, tlovenskom, hnrsV skom i njemačkom jeMku vjeit, verziran a svim granama kontoarskih rađ-n)a, potpuno samostalna sila te savrieni btlancista. Nas'tip sloibe po mogućnosti odmah u jednom velikom mlinskom poduzeću a Hrvatskoj. Ponude slati ni upravu Usta pod „KsjigtTsija/t4M." 6434 Znltta pmfe ^Tul^t 35 let star, z 2 doraslima otrokoma intellgenlen, trezen In poSten, se ielf seznaniti v tvrbo fenove z gospodično sli voovo brez otrok 2"> do 30.let, dobre ga srca in brezhibne preteKlosti ako mogoče z nekaj imetjem. Samo resne ponudbe s sliko in naslovom ns uoravmStvo »SIovenskega Naroda» pod .Jsjsost zsjssKesa*4 do 10. julija. 6403 ! Učenec! poštenih staršev kateri ima veselje do manufakturne in galanterijske trgovine mi imkmt sprajav« pri U. ta? »tlna, MrmmU 6409 Prodaše vsleđ preselitve sobna oprava r 2 posteljama, akvarij, elekthčni lestenec (luster^ viseča svetilka iz međi in razno. Vpraša se pri po najvišjin ceaah »birajte fla! a trgo vd najJa vi jo skrajM pro-daiso €3eno9 sioef pomraba. bm dak^a^sva^aa^a^a I SJM^^^^ 4H^^^^|^fe ^K«*d^Lsm^K ■^^^a^sv^fe^ss^sir • ^m a*s^aiBBBi^y ^W&VB^P^||b a^PVii^'ar^iv NODJUILRA!! ipeorijske strokt m apra|M#. Pismene ponudbe na: i|isM|aa« GospodKn a itenografinja, strojepiska in kore-spondentinja, sa asvoJaM. Pismene ponudbe pod: p^trals* plakaM na I. Jmf «l«Ta»sarf aaaaial la IsJaramatal aavo4 Bs)Ml|ak * atatas« Ll«k-llaaa, twmmš&wm siaW. i. Mlad konj Ponov, galiCfjakl plem«njak, 4Vt leta star. e proda z elegantno vprego vred LvksHSna opr«isia In llčtm laik«k aiiia|l«Skl «osl6«h). Evcn *uri o se odda k garnituri tuđi w«>£jl - sutjp spuM»ben za vožnjo in iA arall artiplaaa fnak« I 8JS T^fH^^tr a 1 hm tvaraka Tkierry-ta t fnfpmO hi gtav. artt* » U"*" *■■ «*-" R. Sušnik, Marijin trg 5 Svarim vsakogar še nadalje širiti nesra-mne govorice o meni, ki se že dal] časa Sirijo po mestu, ker trpim jaz in naša družina na ugledu. Dokaze imam v rokah in zanaprej bom z vsakim strogo sodnijsko postopala. _______Ma Taaia, Braa|, Josip Jug ataviMil In pohlifvafti a: ptesfcar In Utor m Rimska cesta It. 16. naznanja, da 5« vedno dtla s pristnlm blagom. ISVWSSJv Ibmbbms. ■a»ajFBiai ajaiani U m tnricta đtto JaMfin dre teti. saaaaBB Bl«s]«ni€> silsalSlkaj msaam plašče kostuntss, ki4lav 2652 ffil nsjf< in druvo damsko konfek-VI lift cijo. Otrasks oMtksza Hl III I deCke in deklice. Botako UIlULIf vtaOt Sportne in modne predmete iTablitottt^caV lJatUsas, Start trg t. Ustat sisa m (n nffils (Ima) iz res dobrih pravih s terpentinom izdelanih snrovin prispela Je večja količina in to vrsta st. 0 (težine 45 gr.) 1 groš K 220-— vrsta it 1. (teža 60 gr.) 1 groš K 320-— vrsta it 2. (teža 80 gr.) 1 groš == K410*— ===== milo sa pranja 40 — 15 metritnih centov v ko-madih po 1 kg po povoljnih po-gojih takoj na prodaj. B Makar agentarm* in kosnisioni posao, "^■^K'lalf1 Ronmoftatsmnomodra obleka •e proda za K 400*^. tlisiatii as—a at, a, 1. nsislrspls, 6448 Mi miti WL: z večletno prakso, popolnoma veiča korespondence stenografije ter knjigovodstva ae aprajme pod ugodnimi pogoji. Detajlirane ponudbe na upravništvo ,Slov. Naroda" pod „OrosistM 6460 Vnni fl* rlsalni stro i. Železna bla-nU|II K. gajnat 10 kg rum-esence, dedma'na tehtnica.o alograf, registrir-rana biagama, 1000 kg premoga in 200 hi belega vina 1917. — nrpf|aln* dlvat, 2 konjska koca, par Čev • Ijev Goiser^kih St. 4% zlat kronometer za avtotiobitistt*. gumi}ev pbšč, brow-ning 7 65 mu in 2 > k( janeža. — Ponudbe spreiema: Kupciiska posr^di-vninica .tH*r*«t©i*'f Ltnblfasia, Jnr-ftićsv tr§ 3. — Poslovne ure za stranke: 10.—12, 3.—5. 63 4 Bukov \n (ide) samo Isbraja, za Izdelovsnje stolov, se kupi vsako množino frinco Vižmarje nad Ljubijano Ponudbt na to arato stolov v Zf •amalfasJi as4 Llvb- lUmO. 6445 STIZNIKE (modree) in rta ▼ to stroko spadajoča dela izde~ luje M ttvotai satrl in prioorota cenjrnlin damam tu in ns deželi Ana Hutter Clibijaia, Siujsla cesta it 611 Popravila se prijazno sprejema}vlaa\ ilvahalh stra|6¥ la kalaš. Lfabljana, ladaa allta it 7. 6276 VTDAIF TI nranll dobavlja tvrdka Zalee pri Celja. 6096 kn @. g §l ^| 1 Anton Černe I \^. ^ GRAVEUR ^ »v JI Ing Milan Rojan tebalSU poslomiss sa ^bbb^b^BMbs^BS\» B^fta^BB^SftSMM S^M^tfS aW* ^a^aj^aj^ar^s^sss^P ^s^WP^af^p^a*fav "a^smss^aff *s^w s> PosjUvttaoi Iisjlsas fctoottaa, Na prodaju Prodaje se .Vila* u Beograda na najlepšem raestn, na uglu Krunske i Braća Nedića ul. br. 55 Površina 1000 ms. Vila ima u prizemlju 6 odelenja, vestibil i kupatilo. U suterenu 5 odelenja i veliki podrum. Za uslove obratiti se sopstvenici gdj Jauka* ▼fokl, kralla Mllattaa aUea sr. 53. — Baograsl. 6430 ■■■■■■■■■■■i Kupim • lokomobilo 30 — 50 HP n kurjavo z žaganjern, dober polno* jarmenik (Vollgatter) ter cirku-larko. Ponudbe na Alofiil Tnrk trgovao« Viinfa gora. Istotara se prodalo itfrl dobro obra* n]sna moika kolosa. 6449 ■■■■■■■■■■■■ Ortdao imHm, to to Ut ek* «tol«ta na|star«|«a 1|«M|«mIm pnrednaiiia stauin) ii m»iMI G. Flux Oospssks sllca 4, L aađstrspjs Isvs. Išče nnjno privatno sekreterko k nekema grofa, kuharioo in hitao k 2 osebama fina hiia v Samobor, veC kuharic v Zagreb, dobro knbarico v Zla Uno v Slavonijo, Varaždin, Topnsko (Toplice). Ljubljano in okolico, močns dekleta sa ta in pfoč, 2 gospodični k otrokom v Maribor, Szabadko In Slavonijo, komorno kišno k neki sami grofici, več sobaric zs ta in proč, podnstakarlco za kavarno itd. Chefkuhaiica pt veliki botd v Karlovac Priporoča inteligentno osobje vsakt vrste. Strokovna in kolikor mogoCs hitra postrežba. Pri bolečinata, kakrine nsstajajo pri | Revmatiimu protina, ohromelosti, ishiji bolečl-nam v križa, nevralgijl, otmjenosti živcev itd. priporočajo mnogi zdrav« nikt PeUerJcv boli pomirjajod Elsa Fluid 6 đvojnaKoJ sdenle ali 2 speef-alni 241hppite jeritvoe odvsjajočs prebavo F6 .ektočt, ssk lzboljio-}očt rabsrbsrne Elza-krogljite o 0 Ikatljlc K 12. Edino fc^S pravi pri lekarnarju jTuTl nam i. rassr, sisana, osi aa »SiMj^b IL 231 (In. lmft Zavoj y IM in poStnina se prira- r y^ I Čuna posebej. no naj- VKSaV li ceneje, kolikor veC ^^^\^šm toiej kdo naročl obesesi ^"T^TIl temvsč prihrani. VI Orodje zavse svrhe Julii NEINL : Ljubljana z ■ava igaaa m rarova Band prMatok Prtetel vtaMkl Us Šarala« M|MI|te mto Traplstevskl sir a K 1S.— B*ksl HaraMUda Btt aatoaVdOattlaTSJaM aMlok# S slaik«r|Mk Razpošilja po celem kra- Uestvu od 5 kg aapnj franko. 150. itev._______________________________________.SLOVENSKI NAKUU". One 28. Juaiji M19. ________________________ Stran 7. p^ronske vžigalnike z verižico ali brez nje, prvovrstne izvršitve. Novosti plosklh vilgalntkov. Kresllne ka« j »enCke, vZigalna I tolesca, spiralne I >zmetl (peresa) in I itenl dobavlja naj-[ ceneje 6425 ^w M. Foidlt Duna) luuien) 15., Rosinagasse 11/17. Cenovniki gratis in Iranko. UAZHO ZA USAKE6A TRGOVCA ja, da mora na aajjadaeatavaajil ta aajbrf I nadln dobiti blago iz Nemike Avstrije v Jugoslavije. E£ Transportno in prometno društvo, Zagreb ^J Telefon lat 2-20. Braofavii Traaaaart liaraa. Ilica ferol 45. ===^= Z vsemi In forma ci umi služ mo takoj in brezplačno. == ■ r Hrvatsko dioničko prometno društvo u Virovitici. Zvonimirov trg 4, IcUDUlG 0 vlastitoj hoć; 2769 uz privatnu cijenu svaku količinu ■jbjV* jelovih dasaka, Cetava *"Ma» l^v i ostale gradje jelove- ^*m Vedno veliko zalogo hrastovih parketnih deščic dobavljam na debelo in drobno. Prevzemam tuđi pokladanie. Cene zmerne. JOSIP PUH, Ljubljana, G adaška ulica Stev. 22. Banatska moka Komisija „BAIKAN" prodala dokler traja zaloga 643 : lepo belo moko : fjaf- za knho In kruh. Oddafa samo ćele vreće. ~WB G. F. Jurasek vglaaevalec klaviri©v in trgovec zl glasbill I ? llijaii. Welfova ni. šl \l\ Prva jugoslovanska Specijalna I tvrdka sa vglatavanj« in po- I pravila glaebiL I Što je „SalvatorM vinovica? S'e postoji sredstvo koje bi u bezbrofnim slučajevima tako brzo i uspješno djelovalo kao »SALVATOR« vinovica. Boli reumatizma, kostiju, sglobova. išijasa, neuralzije iid. ublažuje Boli će dapače oosve Izčeznuti u najkraćem roku budete li bolna mjesta redovito natiral sa »Salvatcr vinov i-com«. Tko trpi na nervoznoj glavobolji, migrenu trenju, bez-svjestid, zubobolji, vratobolji ltd. neka pomieša »Salvator vinovicu« sa svježom vodom i obloži bolno mjesto, izčeznuti će boli vrlo brzo. Nakon napornog hoda ili rada, batarite mišice, osvježit *e Vam tielo. »Salvator vinovica« jest vanredno koristno djelujuće sredstvo za izpkanie ustiju jer osvježuje i razkužuje usta i grlo. 1664 S. Mittelbach, „Sslvator" ljekarna i drogerija Zagreb, Jelačifev trg 2. A. Nušič preje FR. MOPF, = LJUBLJANA, = &elentmrgova uL 6. Na'atare|5a trgovina glaabil, stran, gramofonom In glas* benlh potreb&čfo vseh vrst Popratila v lastofi delav-nlct strokovno in ceno. ^^^ Odvetnlk m^si Dr. fran Ros naznania, da je otvori! svojo pišamo v Laikem. IGNAG FUCHS Dunai »•• S %mmm MMiftanbir. MMtttlU mitorl. MrmSkt ttdstvt ir. iMrfb Roga&ka Slatina sa vse kronfCne bolesni felodca in črevesa, jeter in Jedvic, za vse bolesni oieosnove (stadkoseCnost sli cukrovka, debc'ost) sa putiko (arthiitis urica, uratiena d!}ateza) OkrepCevalne kure za bledoliCne In stabokivne rekonvalescente po pllučnih, erffnh bolezmh fn za bolne na fivčevja. DljetetlČno zdrsvljenje po metodah prof. dr. Noordena, ftzikalična terapija po načinu in običaji svetovnega zdraviliSčs Wiesbadena. 6053 TSuetnik dr. RUDOLF RAvF nazoanla, te Je oreselll avolo odvetaiško plsarao li Bit« toarkove eest« it. 11 v Marifiom ▼ Sodnlfako nllMtLMa prvo nadatroplt (pred aodnijo«) '*!•■■ 1 ^ " ! SVETLA ! Baterije iarnice, elektrotehulćiil predmeti, (Izdelek svetovne slovanskt tvornice.) Generalna reprezentanca za en groš v kraljestvu SHS JANKO POGACAR, ZAGREB, im ^časno Ljubljana, Mestnl trg. ftto)V. 25« Toćna dobava I Ugodno €•&• i ^ Ho Dunai potuloči trsoucl I pokrivaio svoje potrebščme britev, žepnih nožev, škari), ključavnlc, žile, ^M jedal, aluminijeve posode, pocinkatt'h škafov, svetilk ter vsega hllnega H in kuhinisk^^a orodja ter vseh zadevnh predmetov pri firmi Jakoh ^M Schre'ber, Dana i (Wien) II.. Gredlerstrasse 3. Zahtevajte zaznamke zaloge. H ^■i^aMaBMBi»^awa»nia^aiaMaMl Nove mostne in decimalne tehtnice ter brzotehtnice • koliro ali katljera, decimalne tebtalce • gredeljnlce, utezi iz želeia os debele bi drobno so redno ? zalogi. — Za Tečjt asročils primeren popast Franjo Žniderf Maribor, kovao aa fino orodjo, ~ Pobrežka oesta štev. 9t Tržaška cesta stov- 11. Tuđi točno izvršuje vse glavne poprave imen. tehtnic ter njih prelzkuSevanje. I Upi M\ platneni polčevlji vežia množina takoi odpošljivih se odda samo reflektantom. Priskrbi se eventualno izvozno dovolilo. Meohanische Schuhfabrik OSKAR GALITZENSTEIN, Wien VI., BOrgerspitalgasse 7« ^i VILJEM TREO ^ Marije Terezije cesta Stev. IO. , se usoja na znan ki, da je zopet pričela s svojim delovanjem In se priporoči za prevzemanje vseh v svojo stroko spadajočih del kakor: novih igrađb, prezlđavanle, ▼aakOTratmih popravfL ao« atav naćrtOTf sadevnlh prora£nnov? oenltav, tahaitalai BUienJ Itd« v dolgoletni znani solidni in strokovnjaški izvrŠbi po najnižjih cenah. OdTefnlb dr. Ivan Tavčar ml. |o otvori! - svolo plsarno v L]abl]anl9 Sodna nlioa Itev. 2. I Rounokar đoJel RaunoKar doiel ^LISTER^ za moško in damsko uporabo ter vse drugo manufakturno in modno blago, se dobi v vseh množinah pri tvrdki SCHWAB & BIZJAE, L|obllaaa »r«l T. Kaaau Dvorakl trg 3» Pod Mar. kavane. i Pisama Josip Stadler se nahaja v Sbdni ulici št li. prej Cesta na Rudolfovo žcL 7. Strag g« «*LOVfiNSKI NAKOU*. d— 28. janfls l»i»_________ # IM. «•». E3 SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA P=^n umuaiM, nifmmnoovm uucft itev. t, INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU. —■=^=31 tivrluje vm bandi« transakcije najkutamtnej«. i^s- OENARNE VLOOL - NAKUP IN MIOMM: tPUCTOV, OtVO, VALUT. - MKOMPT MtMIC. TUUATtV. MKTIM. - AKMOtTIVL - BOftZA. Barva - kemično - čisti vsakovrslno blago, obleke ast^ete«*** *•»■*• pcrllo *..Ai|^|l|.^ omtiiee, za-PQrG (poilljapolito SVGIIOHK9 te*tiiiceli Seasaaaasssai n don) aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai srajce tovnrnn još. REICH, asanJSSSžss.;: IVAN JAX in sin Dunajska cesta štev. 15, Ljubljana. Šivalnl stroii in itroii »a pletenje. — Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. — Ustanovljena leta 1867. SST Vezenje pooćvje brezplaino. "V8 Plsnlnl stroii .fldlsr* Kolesa VSS Ceniki zastonj in franko. | Diirkopp, Stvria, Waffenrad# perf ekten dektromonter, EH?IS$S tfh naprav, popravi! vseh električnih aparatov in elektromotorjev ter inSta- grt01!©. strojnik za Sieselov motor daljSo prakso te »možen vseh s:rojnokiiučarskih del. — Ako Ima kdo racinosti elektromonterja in strojnika za Dieselov motor ob jednem, ima eveda prednost in bi se mu poverilo vodstvo obrata. V vsakem slučaju se fflektira le na orvovrstno moč; treznost in popolna zaneslnvost je oredpo-Dj. Ponudbe nai vsebujejo: dokaz vsposobljenosti, dosedanje službovanje B plačilne zahtevke. — Služba trajna, nastop takoj. Elekfrarna w Kranju. OLFONZ BREZNIK učitelj „Olasbene Matice* in edini 2apriseženi izvedenec dež. sodišča Uajrcfti la aais?iiso!i38iia tnfta li Ii»3-sajeninia klifliiir. Rtaini li kanisilt!. j (Fersttr, Bosendorfer, Hitznita, Steizbamer itd.) j Velikanska zaloga vseh glas-:: bil, muzikalij in strun :: LJUBLJANA, Kongresni trg. št. 15. (Nasprot! nunik« etrkvt). Popravila in uglaSevanJa strokovniaiko in ceno. Ko treba ? NmIn, tatama, mM (•«■•), |*taa, tate (ferstl), priMM IstaM, pakorano no uzorku Rneipa i otvoreuo i ■V« VTlfl laauri'lkik pralavoia, neka ne obrati na tvrtko iOlMMOHC I TOmC, MmiOTlCA (IMM). Mg, IV Priporoia se tvrtka ■ "•• Josip Petelinc Ljubljana Sv. Petra nasip ŠL 7. TavaraUka taloga Uvalalk atr«<«v ta alft voaaaaialk dalo*, i««l in at]a, tar aragafla galaatarl