Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
deželne vlade za Slovenijo.
Naredbe deželne vlade za Slovenijo.
336.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo
• tačasni uredbi poslov davčnih komisij.
Člen I.
Pridobninska deželna komisija za Kranjsko in dohodninska prizivna komisija za Kranjsko (komisiji II. stopnje) sta razpuščeni.
Ustanavljata se za vse območje finančnega deželnega ravnateljstva v Ljubljani pridobninska deželna komisija v Ljubljani, ki šteje 12 članov in 12 namestnikov, in dohodninska prizivna komisija v Ljubljani, ki je sestavljena iz 20 članov in 20 namestnikov.
Dva člana (namestnika) prve komisije voli trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, a sicer imenuje za obe komisiji polovico članov (namestnikov) poverjenik za notranje zadeve, polovico pa poverjenik za finance.
Člen II.
Pridobninske in dohodninske komisije prve Stopnje so razpuščene. Vsi njih posli so začasno poverjeni tistemu davčnemu oblastvu prve stopnje, ki je moralo po dosedanjih predpisih v področju dotične komisije pripraviti priredbo.
Ako pa je sedež tega oblastva izvun ozemlja deželne vlade za Slovenijo, naj prevzamejo na-pominjane posle, kolikor sezajo na to ozemlje, ta-le oblastva, in sicer:
1.	) za pridobninski komisiji I. in II. razreda v Gradcu davčno okrajno oblastvo v Mariboru;
2.	) za pridobninski komisiji I. in II. razreda v Celovcu
a)	davčno okrajno oblastvo v Mariboru, kolikor je po avstrijskih zakonih o osebnih davkih predpisati pridobnino v območju političnega okraja velikovškega;
b)	davčna administracija v Ljubljani v vseh drugih primerih;
3.	) za pridobninske komisije III. in IV. razreda in za dohodninske komisije davčno oblastvo prve stopnje na sedežu tistega političnega oblastva prve stopnje, ki v področju poverjeništva za notranje zadeve upravlja dotični odlomek davčnega priredbenega okraja.
Člen III.
Obstoječa pridobninska priredbena okraja I. in II. razreda v bivši kronovini Kranjski se raztegneta na ozemlje nekdanje kronovine Koroške, kolikor spada to ozemlje v območje deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, toda izvzemši politični okraj velikovški.
Za ta okraj in za bivšo kronovino Štajersko ■ta v območju deželne vlade za Slovenijo ustanovljena nova pridobninska priredbena okraja I. in II. razreda.
Člen IV.
Kolikor ta naredba ne odreja drugače, ostanejo vsi dosedanji predpisi o poslih davčnih ko-nvisij v veljavi.
C 1 e n V.
Za ozemlje, zasedeno po tujih silah, se svoje-Ca*tio primerno ukrene.
C 1 e n V I.
Naredba, ki naj jo izvrši poverjeništvo za finance, dobi moč z dnem razglasitve.
V	Ljubljani, dne 29. januarja 1919.
Dr. Brejc s. r., predsednik.
Dr. Žerjav s. r., podpredsednik.
Prelat Kalan s. r.	Dr. Ravnihar s. r.
Dr. Verstovšek s. r.
337.
Naredba celoknpne deželne vlade za Slovenijo
o priredbi občne pridobnine za leto 1918.
Člen I.
Za obdačbo, ki bi jo bilo v zmislu I. poglavja avstrijskega zakona o osebnih davkih izvesti v kontingentu, naj veljajo za leto 1918. izjemoma nastopne določbe:
1.	) Priredbeno postopanje v zmislu §§ 39. in sl. omenjenega zakona se uvede samo, če je davčni zavezanec a) iz lastnega nagiba tekom 14 dni po razglasitvi te naredbe podal pridob-ninsko izjavo, ali b), če je bil po pristojnem davčnem oblastvu pozvan, naj poda to izjavo. Sicer velja davčni postavek (§ 32. omenjenega zakona), kakor je pravomoćno odmerjen za leto 1917., tudi za leto 1918.
2.	) Zamudivši rok, določen v točki 1.), lit.a), davčni zavezanec ne more več zahtevati, da se uvede priredbeno postopanje. V ozira vrednih primerih pa davčno oblastvo po svobodnem preudarku lahko izpregleda te posledice. Ista pravica gre v prizivnem postopanju pridobninski deželni komisiji.
3.	) Zoper poziv davčnega oblastva (točka 1., lit. b), kateri naj se glasi najmanj na 14 dni, ni posebnega pravnega leka. Kontumačne posledice v zmislu § 42. omenjenega zakona se lahko zaprete že v tem pozivu.
4.	) Ce se davčni postavek priredi na novo, naj bodo za odmero odločilne obratne razmere (§ 36. omenjenega zakona), kakor so bile povprečno v letu 1917.
Člen II.
Davčni znesek (§ 57., odstavek 1., in § 66., odstavek 2., omenjenega zakona) je izračunati, vpoštevaje reparticijski pribitek in odbitek, kakor je bil končno določen za leto 1917.
Člen III.
Kolikor ta naredba ne ukazuje drugače, se je ravnati po sedaj veljavnih predpisih.
Člen IV.
Za ozemlje, zasedeno po tujih silah, se svoje-časno primerno ukrene.
Člen V.
Ta naredba je veljavna od dne, ko je bila razglašena v Uradnem listu. Izvrši naj jo poverjeništvo za finance.
V	Ljubljani, dne 29. januarja 1919.
Dr. Brejc s. r., predsednik.
Dr. Žerjav s. r., podpredsednik.
Prelat Kalan s. r.	Dr. Ravnihar s. r.
Dr. Verstovšek s. r.
338.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve v sporaznmn s poverjeništvom za trgovino In indnstrijo
glede bilanc in sklepanja o računskem zaključku gotovih podjetij in zadrug.
Končni termin, z naredbo celokupnega ministrstva z dne 24. junija 1918., drž. zak. št. 227, določen z dnem 31. decembra 1918., do katerega so podjetja in zadruge, navedene v naredbi, oproščene od dolžnosti, da sestavijo bilanco, oziroma do katerega jih upravna oblast sme oprostiti te dolžnosti in do katerega upravna oblast lahko dovoli podaljšavo roka za tklepanje o računskem zaključku, je za ozemlje Slovenije podaljšan do dne 3 0. junija 1919.
V	Ljubljani, dne 1. februarja 1919.
Predsednik: dr. Brejc s. r.
339.
Naredba poverjeništev za kmetijstvo Ita za prehrano
o utesnitvi prometa s plemensko govejo živino.
Naredba poverjeništva za kmetijstvo z dne 30. decembra 1918., št. 226 (Uradni list XXIX), s katero se je proglasil promet s plemensko govejo živino in z govejo živino v gospodarske namene za prostega, se razveljavlja.
Glede prometa s plemensko govejo živino veljajo odslej vsa tista določila in vsi tisti predpisi, ki veljajo za klalno živino.
Nakup in prodaja plemenske živine se sme vršiti le s posredovanjem vnovčevalnice za živino in mast v Ljub’jani, oziroma njenih zaupnikov, vendar pa ti niso upravičeni, da bi za svoje posredovanje zahtevali in pobirali kakršnokoli pristojbino.
V	Ljubljani, dne 30.januarja 1919.
Prelat Kalan s. r.
Dr. Senekovič s. r.
340.
Naredba poverjenika za pravosodstvo,
s katero se podaljšuje doba zastaranja.
Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917., drž. zak.št.307, ukazujem:
Terjatve, ki so navedene v prvem stavku § 1480. in v § 1486. o. d. z. (po besedilu tretje novele k občemu državljanskemu zakoniku), in odškodninske terjatve zaradi škode, nastale po pre-lomitvi pogodbene dolžnosti (§ 1489., prvi stavek,
0.	d. z.) ne zastarajo pred dnem 31. decembra 1919.
Terjatve, za katere je veljala pred dnem
1.	aprila 1916. tridesetletna ali štiridesetletna doba zastaranja, pa zastarajo s potekom dobe, če poteče pred dnem 31. decembra 1919.
Ta naredba dobi moč z dnem razglasitve. Na terjatve, ki so do tega dne že zastarale, pa se ne uporablja.
V	Ljubljani, dne 31. januarja 1919.
Dr. Ravnihar a. r.
Razglasi deželne vlade za Slovenije.
St. 457.
Razglas,
Na ukaz Njega Veličanstva kralja se je formirala Dravska divizijska oblast, ki bo obsezala ozemlje Slovenije, s sedežem štaba v Ljubljani. Poslovati začne dne 1. februarja t. 1.
Poveljnik te oblasti je general Krsta Smiljanič.
Z ozirom na to razglaša deželna vlada:
1.	) Stab II. vojnega okrožja v Ljubljani preneha delovati z dnem 31. januarja t. 1.; vsi oddelki tega štaba razen intendance preidejo v področje odgovarjajočih oddelkov štaba Dravske divizijske oblasti.
2.	) Sedanja intendanca II. vojnega okrožja deluje še nadalje, dokler ministrstvo za vojno in mornarnico ne prevzame vse preskrbe čet, ter skrbi za vojaške zavode in vojaške zadeve na ozemlju Slovenije.
3.	) Vse čete, vsi vojaški zavodi in vse zadeve, kar jih je doslej spadalo pod poveljstvo IT. vojnega okrožja, preidejo dne 1. februarja t. 1. pod poveljstvo poveljnika Dravske divizijske oblasti.
4.	) Vsem upravnim in ostalim oblastim v deželi se naroča, da se od dne 1. februarja t. 1. obračajo v vseh vprašanjih, glede katerih so se obračali doslej na štab II. vojnega okrožja, na poveljnika Dravske divizijske oblasti.
V	Ljubljani, dne 31. januarja 1919.
Deželna vlada za Slovenijo.
Predsednik : dr. Brejc s. r.
St. 13.
Razpis.
Pri posameznih okrajnih glavarstvih v območju deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani in pri zdravstvenem oddelku te vlade je namestiti pet uradnih zdravnikov s prejemki X. činovnega razreda.
Prosilci za te službe naj predlože svoje pravilno kolkovane prošnje do dne
15. februarja 1919.
pri zdravstvenem oddelku deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani.
Prošnjam naj se prilože: doktorski diplom (ali njegov prepis), izpričevalo o fizikatni preizkušnji, dokazila o dosedanjem službovanju, o starosti, o državljanstvu in a jezikovnem znanju.
Prosilci, ki še nimajo fizikatne preizkušnje, se nastavijo provizorno in se morajo zavezati, da prebijejo to preizkušnjo vsaj v dveh letih.
V	Ljubljani, dne 28. januarja 1919.
Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo.
s*
Dr. Brejc s. r.
Izpremembe v osebju.
Vladni tajnik Vinko Borstner je vsled laške okupacije premeščen iz Logatca v Ljubljano in začasno prideljen v službovanje okrajnemu glavarstvu v Ljubljani.
Janko S u k 1 j e, uradni oficial pri ravnateljstvu zaloge šolskih knjig na Dunaju, je začasno sprejet v službo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani in prideljen knjigovodstvu oddelka za
,	Dr. Brejc s. r.
notranje zadeve.
V zmislu naredbe celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 16. decembra 1918., št. 202 (Uradni list XXV), poglavje A, točka 1, so iz državne Šolske službe v območju deželne vlade za Slovenijo odpuščeni nastopni profesorji, pravi in namestni učitelji:
1.	) na državni nemški gimnaziji v Ljubljani: dr. Lovro Tr etter, Josip Lob, Hugon Pod-rasek, Hans Hille, Josip Nerad, dr. Siegfried vitez S c h ö p p 1, dr. Oton J a u k e r, Rudolf B a 1 d a u f, Adrian A c h i t s c h, dr. Josip Bischof, dr. Vladimir Winter, Walter R i z z i. Arnold G r a t z e, dr. Bruno Stettin-ger, Gottfried Wageneder in dr. Alojzij Schimanko;
2.	) na državni realki v Ljubljani:	Karel
Gora, Bogomir Buri an, dr. Valentin E c c h e r, Alfonz Eisenberg, dr. Oton Lax, dr. Henrik Svoboda, Karel Werner, Oskar Gruszecki, Ivan Klein, Ladislav K o p p e r, Alfred L i p p in Sikst D e m o n t i;
3.	) na državni gimnaziji v Kočevju: dr. Fran Riedl, Ernst Berner, Rihard Chmel, dr. Josip Ettl, dr. Friderik Hirth, Peter Jonke, Edmund Kolbe, dr. Andrej Krauti a n d, Gustav Naser, Adolf R a i m o n d i degli :Astolfi, Ludovik Schmid, Ivan Si egi,
Josip Rot h heiser, Karel Mi klitsch;
4.	) na državni gimnaziji v Mariboru: Miroslav Knapp, dr. Alojzij Böhm, Alfred F.i n k, Otmar Fitravec, dr. Maks H a i d, Maks Halfter, Ludovik Lang, dr. Ivan Mühlbache r, Fran Otto, Karel Zahlbruckner in Viljem Günther;
5.	) na državni realki v Mariboru: Robert Bittner, Artur Hesse, dr. Josip Jörg, Viljem Kro patsche k, Ferdinand Lang, dr. Gustav Müller, Fran Pacher, Ivan R e i-
jehert, Mihael T sc hohl, dr. Leon Walter,
I Fran W e h i n g e r, Roland A t z 1 e r, Konrad Fabian, Alojzij Gi Ilich, dr. Emil Sadu in Fran Z ö h r e r;
6.	) na državnem ženskem učiteljišču v Mari-: boru : dr. Karel Köch 1, Rudolf S c h i 11, dr. Serafina P u c h 1 e i t n e r , Ivan S e p p e r e r, dr. Friderik Nowotny, Ferdinand Schmutz, Otmar Herbst, Ivan Kren n, Anton Trupp in Robert S e r n k o;
7.	) na državni gimnaziji v Celju: Engelbert i Potočnik, Klemens Pr oft, Alfred Greil, i Karel J e d 1 i č k a, dr. Alojzij Maček, dr. Fran
Lorger, Ivan Ilebler, Fran H ar tel, Rudolf Zelenka, Josip H e m b r u s c h, Fran K a s t n e r, Oton E i c h 1 e r in Josip S c h w e i d-ler;	'
8.	) na državni gimnaziji v Ptuju:	Ivan
Preiti dl, Severin Mair, dr. Josip Zack, dr. Adolf Brauner, dr. Anton T a u g 1, Julij H ö r 1, dr. Aleksander K o 11 e n z, dr. Rudolf Bratanitsch, Ivan Capelari, dr. Viljem Hoff er, Josip Kri wer, Josip Koinig in dr. Kristijan Kleinlerche r.
Dr. Verstovšek s. r.
Premeščeni so: višji pisarniški oficial Leopold Primožič od okrajnega sodišča v Radovljici, pisarniška oficiala Valentin Rupnik od okrajnega sodišča na Vrhniki in Josip Rus od okrajnega sodišča v Litiji k višjemu deželnemu sodišču v Ljubljani.
Imenovani so: invalid Alojzij Okregar za uradnega slugo pri okrajnem sodišču v Ormožu in invalid Gregor Cvelbar za uradnega slugo pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani.
Uradni sluga Ignacij Pučko je od okrajnega sodišča v Ormožu v isti lastnosti premeščen k višjemu deželnemu sodišču v Ljubljani.
Kavčnik s. r.
Višji šolski svet v Ljubljani je razpustil nemško štirirazrednico v Laškem trgu ter odstavil od službe nadučitelja Matijo H ö t z 1 a, stalnega učitelja Josipa W a m 1 e k a, stalnega učitelja Aleksandra Permoserja in stalno učiteljico Ano Kleinovo.
Učiteljica Ana Grilanz je začasno imenovana za podučiteljico v Globasnici.
Sušnik s. r.
z 12/19.	Razglasa.
Okrajni bolniški blagajni v Celju se ob sočasni odstavitvi vseh njenih odborov postavlja za komisarja Ignacij Sitter, ravnatelj kon-sumnega društva v Trbovljah, za njegovega svetovalca in namestnika pa Anton Stern, trgovski zastopnik v Celju, Gizelina ulica št. 12.
Z 18/19—9.
Okrajni bolniški blagajni v Ptuju se ob sočasni odstavitvi vseh njenih odborov postavlja za komisarja Josip Rože, bivši uradnik okrajne bolniške blagajne v Trstu, za njegovega svetovalca in namestnika pa Janez Šegula, železniški mizar v Ptuju, Dovozna cesta št. 16.
Poverjeništvo za socialno skrbstvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, dne 31. januarja 1919.
Objava.
Računovodstvo (z likvidaturo) intendance II. vojnega okrožja, dosedaj nastanjeno v dvorcu, soba št.55, se je preselilo'v Ciosposko ulico št. 15, I. nadstropje.
Intendanca II. vojnega okrožja v Ljubljani, dne 30. januarja 1919.
Tedenski izkaz o naznanjenih prenosnih boleznih na ozemlja deželne vlade za Slovenijo.
(Od dne 19. do dne 25. januarja 1919.)
Difterija.
Brežiški okraj: občina Sromlje (4 osebe obolele).
Griža.
Brežiški okraj: občina Pilštajn (1 oseba obolela). — Celjski okraj: okolica Celje (Zavodna) (7 oseb obolelo).
Koze.
Ptujski okraj: občine Prvenci (Sobetinci) (5 oseb obolelo), Pacinje (Dornava) (1 oseba obolela, 1 umrla), Drakšl (1 oseba obolela). Velika Nedelja (4 osebe obolele, 2 osebi umrli).
Tifus abdominalis.
Brežiško mesto (1 oseba obolela). — Mariborski okraj: občina Studence (1 oseba obolela). — Radovljiški okraj: občina Kamna gorica (9 osebi oboleli).
Tifus exanth. (pegasti tifus).
Kamniški okraj: občina Domžale (1 oseba obolela).
Škrlatica.
Ljubljansko mesto (2 osebi oboleli).
T r a h o m.
Kranjski okraj: občina Smlednik (2 osebi oboleli).
Za teden od dne 5. do dne 11. januarja 1919. SO bili naknadno naznanjeni še nastopni primeri:
Koze.
Ptujski okraj: občine Nova cerkev (3 osebe obolele), Trgovišče (1 oseba obolela), Velika Nedelja (1 oseba obolela).
Za teden od dne 12. do dne 18. januarja 1919. sta bila nakadno naznanjena še nastopna primera:
Tifus.
Mariborsko mesto (1 oseba obolela, 1 umrla). V Ljubljani, dne 31.januarja 1919. Deželna vlada za Slovenijo.
Oddelek za zdravstvo.
Izkaz o stanja živalskih kožnih bolezni dne 24. januarja 1919.
(Po poslanih poročilih.)
A. Obstoječe bolezni:
Slinovka in parkljevka.
Slovenjegraški okraj: občina Vuhred (3 dvorci).
Konjske garje.
Brežiški okraj: občine Bojsno (1 dvorec), Pilštajn (1 dvorec), Videm (l dvorec). — Celjski okraj : občine celjska okolica (2 dvorca), Go-tnilsko (1 dvorec), Gotovlje (3 dvorci), Griže (1 dvorec), Petrovče (2 dvorca), Sv. Juri ob južni železnici, okolica (3 dvorci), Sv Juri ob južni železnici, trg (2 dvorca), Sv. Pavel pri Preboldu (2 dvorca), Velika Pirčšica (1 dvorec). — Črnomaljski okraj: občine Butoraj (1 dvorec), Dragatuš (1 dvorec), Griblje (1 dvorec), Suhor (1 dvorec).
—	Kamniški okraj: občine Krtina (I dvorec), Nevlje (1 dvorec), Prevoje (2 dvorca), Šmarca (1 dvorec). — Kočevski okraj : občine Koprivnik (1 dvorec), Polom (1 dvorec), Ribnica (5 dvorcev), Nemška Loka (1 dvorec). — Kranjski okraj: občini Mavčiče (1 dvorec), Smlednik (4 dvorci).
—	Krški okraj: občine Cerklje (1 dvorec), Krško (1 dvorec), Sv. Križ (2 dvorca). — Litijski okraj: občine Krka (1 dvorec), Trebeljevo (1 dvorec), Veliki gaber (1 dvorec). — Okraj ljubljanske okolice: občine Črnuče (5 dvorcev), Preserje (2 dvorca), Slivnica (1 dvorec), Studenec - lg (1 dvorec), Zgornja Šiška (l dvorec), Tomišelj (I dvorec), Vrhnika (1 dvorec). — Ljutomerski okraj: občine Mala Nedelja (l dvorec), Stara cesta (1 dvorec),' Terbegovci (1 dvorec). — Mariborski okraj: občine Brezje (1 dvorec), Ciglence (1 dvorec)., Plo-deršnica (1 dvorec), -r- Novomeški okraj: občine
Št. Peter (I dvorec), Toplice (2 dvorca), Žužemberk (2 dvorca). — Ptujski okraj: občine Bišečki vrh (l dvorec), Donačka gora (I dvorec), Hajdin (2 dvorca), Jastrebci (1 dvorec), Kostrivnica (1 dvorec), Majšperk (1 dvorec), Mestni vrh (3 dvorci), Pobrežje (1 dvorec), Ragoznica(l dvorec), Rogatec (2 dvorca), Sedlašek (1 dvorec), Sveta Barbara v Halozah (1 dvorec), Sveti Janez na Dravskem polju (1 dvorec), Sveti Lovrenc v Slovenskih Goricah (1 dvorec), Markovci (1 dvorec), Veliki Okič (2 dvorca), Vurperk (1 dvorec), Zabovci (1 dvorec).
—	Radovljiški okraj: občine Kranjska gora (1 dvorec), Ovšišče (1 dvorec), Srednja vas (1 dvorec)!
—	Slovenjegraški okraj: občina Slovenjigradec (1 dvorec). — Velikovški okraj : občine Črno (3 dvorci ),Važenberg (1 dvorec), Velikovec (4 dvorci), Vobre (1 dvorec). — Celjsko mesto (1 dvorec). — Ljubljansko mesto (1 dvorec).
Svinjska kuga.
Brežiški okraj : občina Globoko (2 dvorca).
—	Celjski okraj: občini celjska okolica (3 dvorci), Sv. Peter ob Savinji (I dvorec). — Mariborski okraj: občina Radvina (1 dvorec). — Novomeški okraj: občina Žužemperk (2 dvorca). — Ptujski okraj: občina Ormož (1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Ptujski okraj: občine Karčovina (1 dvorec), Pobrežje (1 dvorec), Slovenja vas (1 dvorec), Trnovska vas (1 dvorec).
B. Ugasla bolezen:
Konjske garje.
Kamniški okraj: občina Kamnik (1 dvorec).
—	Okraj ljubljanske okolice: občina Devica Matija v Polju (3 dvorci).
V Ljubljani, dne 24. januarja 1919.
Deželna vlada za Slovenijo. Veterinarski odsek oddelka za kmetijstvo.
Za poverjenika: Paulin s.r.
Razglasi drugih uradov in oblasti,
St. 74/19.	266 3—2
Natečaj služb upraviteljev državnega pravdništva.
Na okrajnih sodiščih v Ljutomeru, Maren-bergu, Ormožu, Ptuju in Sv. Lenartu bodo imenovani opravitelji državnega pravdništva. Re-ttiuneracija znaša za Ljutomer 250 K, za Maren-berg 80 K, za Ormož 300 K, za Ptuj 600 K in za Sv. Lenart 340 K na leto, vrhu tega zakonite dra-ginjske doklade. Prosilci morajo biti nravno in politično neomadeževani, državljani kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev in morajo stalno bivati na sedežu ali v bližini okrajnega sodišča.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje naj se vlože pri državnem pravdništvu v Mariboru do dne
2 8. februarja 1919.
Prednost za to službo imajo, ako so sicer sposobni zanjo, vojni invalidi v zmislu naredbe Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 20. novembra 1918., št. 115 (Uradni list št. 12), in do-s'uženi podčastniki (zakon z dne 19. aprila 1872., drž. zak. št. 60).
Višje državno pravdništvo v Ljubljani,
dne 23. januarja 1919.
Likvidacijska firma: Spar- und Vorschußverein in Hohenegg, registrierte Genossenschaft mit unbeschränkter Haftung in Liquidation.
Podpis firme: Likvidatorji skupno podpisujejo likvidacijsko firmo.
Upniki zadruge se pozivljejo, naj se zglase pri zadrugi.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 8. januarja 1919.
T I 8/19—2.	257 3—2
Uvedba postopanja, da se za mrtvega proglasi Martin Polanc.
Martin Polanc, rojen leta 1888. v Tevčah pri Sv. Lenartu nad Laškim trgom, posestnik v St. Petru št. 55 prt St. Rupertu rad Laškim trgom, se je septembra leta 1914.. kot pešec 2. stotnije 26. domobranskega pehotnega polka udeležil bojev pri Grodku; od tega časa ga pogrešajo. Po navedbi bojnega tovariša je padel, zadet v glavo, dne 9. septembra 1914. pri Grodku.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24. o. d. z., se uvaja po prošnji njegove žene Marije Polančeve, posestnice v St. Petru št. 55 pri St. Rupertu nad Laškim trgom, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o njem.
Pogrešani Martin Polanc se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 31. avgustu 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 14. januarja 1919.
T V 2/19—2.	285 3—1
Amortizacija.
Po prošnji Gizele Kossärjeve, ključaničarjeve soproge v Celju, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila: „Hranilna knjižica podružnice Ljubljanske kreditne banke v Celju, št. 300, z vlogo 3653 K 16 v“.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da knjižica ni več veljavna.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek V., dne 21. januarja 1919.
Vr VI 628/18—26.	_	286
Izsleditev.
S tusodno sodbo z dne 21. septembra 1918., opr. št. Vr VI 728/18—20, je bil Jožef Uran (rojen dne 23. februarja 1902. v Celovcu, pristojen v Bistrico pri Pliberku, rimsko-katoliški, samski, naposled delavec v Westnovi tvornici v Gaber j ih pri Celju) obsojen zaradi hudodelstva tatvine po §§ 171., 173., 174. Ilc k. z. na štiri mesece ječe.
Jožef Uran bi moral nastopiti svojo kazen kot mladoletnik pri okrožnem sodišču v Mariboru, toda ni ga najti, ker je neznanega bivališča. Zadnjič je pisal svoji materi Mariji Jelenovi Pod Peco na Koroškem, da je šel v Bosno za delom.
Jožefa Ufana je izsledovati in privesti v zapor pri tukajšnjem ali pri mariborskem okrožnem sodišču.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek VI.,
dne 25. januarja 1919.
Pir,h. 326/18, zadr. I 117/52.	247 3—3
Likvidacija zadruge.
. ^ zadružnem registru se je zvršil dne 8. janu-arJa 1919. pri zadrugi:
Spar- unci Vorschußverein in Hohenegg, registrierte Genossenschaft mit unbeschränkter Vstopni vpis. Haftung,
kr S sklepom občnega zbora z dne 30. decem-se Je zadruga razdrudla in stopila v
• Likvidatorji: Wilhelm Zottl, Fran Kociper, Se* Miilleret, posestniki v Vojniku.
Vr VIII 905/18—11.	297
Tir»alio».
Karel Terbovc, rojen dne 12. oktobra 1895. v Št. Rupertu nad Laškim, pristojen v St. Rupert, čevljar, močne postave, podolgastega obraza, črnih las, nizkega čela, rjavih oči, z rano na levi roki pri prstih, je utekel iz tukajšnjih zaporov, obdolžen več zločinov.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek VIII., dne 30. januarja 1919.
A 406/18—12.	287
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Ivan Medved, upokojen župnik na Sv. Planini, je dne 8. novembra 1918. umrl.
Vsi, ki imajo terjatev do zapuščine, se pozivljejo, naj napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne
2 8. februarja 1919.
ob devetih dopoldne v sobi št. 25 ustno ali pa do tega dne pismeno, sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
v
Okrajno sodišče v Litiji, oddelek I„ dne 26. januarja 1919.
C II 331/18—3.	294
Oklic.
Tožeča stranka Marija Gostiša v Devici Mariji v Polju, ki jo zastopa dr. Vladislav Pegan, odvetnik v Ljubljani, je zoper toženo stranko Karla Gostišo, posestnika v Gorenjem Logatcu št. 49, vložila tožbo zaradi 375 K s pripadki k opr. št. C II 331/18—3.
Narok za ustno sporno razpravo se določa na dan 2 7. f e b r u a r j a 1 919.
ob devetih dopoldne pri tem sodišču v sobi št. 38.
Ker je bivališče Karla Gostiše neznano, se mu imenuje za skrbnika na čin gospod Ivan Stienc, davčni pristav v p. v Ljubljani, ki ga bo zastopal na njega nevarnost in stroške, dokler se Karel Gostiša ne zglasi ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek II., dne 28. januarja 1919.
A V 841/18—6.	292 3—1
Poklic neznanih dedičev.
Marija Ott, rojena Podpadec, hišna posestnica in vdova železniškega izprevodnika v Mariboru, Plinarna ulica št. 17, je dne 14. decembra 1918. Umrla, ne da bi bila zapustila poslednjo voljo.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja gospod dr. Fran Irgolič, odvetnik v Mariboru, Tegethoffova cesta.
Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, mora to tekom enega leta od danes dalje naznaniti sodišču ter izkazati svojo dedinsko pravico. Po tem roku se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade državi.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek V.,
dne 27. januarja 1919.
A V 841/18—5.	290
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Marija Ott, rojena Podpadec, hišna posestnica v Mariboru, Plinarna ulica št. 17, je dne 14. decembra 1918. umrla.
Vsi, ki imajo terjatev do zapuščine, se pozivljejo, naj napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne
19. februarja 1919.
ob devetih dopoldne v sobi št. 8 ustno ali pa do tega dne pismeho, sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek V., dne 24. januarja 1919.
P VII 21/19—1.	291
Sklep.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek VIL, je s sklepom z dne 17. decembra 1918., opr. št. L VII 7/18—16, Jožefa Jurgoca, rojenega dne 15. februarja 1891. v Seli, zaradi slaboumnosti omejeno preklicalo.
Za kuratorja se mu je postavil Janez Orovič, posestnik v Seli.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek VII., dne 21. januarja 1919.
A 109/18—1.	289
Poklic neznanih dedičev.
Elizabeta Krainer, preužitkarica v Podgorju, je dne 12. decembra 1918. umrla, ne da bi bila zapustila poslednjo voljo.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja gospod Matija Šmid, nadučitelj v Podgorju.
Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, mora to tekom enega leta od današnjega dne naznaniti sodišču ter svojo dedinsko pravico izkazati. Po tem roku se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem; če bi se pa to ne zgodilo, pripade zapuščina državi.
Okrajno sodišče v Slovenj gradcu, oddelek II., dne 20. januarja 1919.
A 309/18.	293
Poklic zapuščinskih upnikov.
Elizabeta Krainer, preužitkarica v Podgorju, je dne 12. decembra 1918. umrla. Vsi tisti, ki imajo terjatev do' zapuščine, se pozivljejo, naj napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem so-
dišču dne l. marca 1919.
ustno ali pa do tega dne pismeno, sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine,-ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Slovenjgradcu, oddelek II., dne 20. januarja 1919.
Nc I 747/18—2.	284
Amortizacija.
Po prošnji Lize in Marije Tojnkove v Urlebu pri Šmarju se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnih hranilnih knjižic, ki sta ji prosilki baje izgubili: „Hranilna knjižica št.3201 v nominalni vrednosti 226 K 50 v in hranilna knjižica št. 2821 v nominalni vrednosti 309 K 2 v, obe hranilnice in posojilnice v Šmarju pri Jelšah“.
Imetnik teh knjižic se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom treh mesecev od prve ob-jaVb tega razglasa, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da hranilni knjižici nista več veljavni.
Okrajno sodišče v Šmarju, oddelek I., dne 22. januarja 1919.
St. 5/19.	277 3—2
Razglas.
Okrajno sodišče v Trebnjem razglaša: Na predlog Jožefa Zupančiča v Dečji vasi št. 15 se je s sklepom z dne 16. januarja 1919., opr. št. 5/19, uvedla amortizacija terjatve, vknjižene na podstavi dolžnega pisma z dne 27. septembra 1855. pri zemljišču Jožefa Zupančiča v Dečji vasi št. 15, vi. št. 269 k. o. Korit, pod C zapor. št. 1, za Marijo Plaučevo v Koritih v znesku 136 gld. 361/« 46. s pnpadki.
Zato se pozivljejo vsi oni, ki imajo zahtevke do te terjatve, naj jih priglase najkesneje do dne 15. februarja 192 0.
pri tem sodišču, ker bi se sicer po brezuspešnem poteku tega roka na vnovičen predlog prosilčev dovolila amortizacija za to terjatev in odredila vknjižba izbrisa zanjo bremeneče zastavne pravice.
Okrajno sodišče v Trebnjem, oddelek L,
dne 16. januarja 1919.
Razpis.
Popolniti je 12 službenih mest za provizorne strežnike moškega spola v deželni blaznici na Studencu. S to službo je spojena pravica do prostega stanovanja (brez družine), hrane, službene obleke in nagrade mesečno 60 K v prvem letu, 80 K v drugem letu. Po dveletnem zadovoljivem poizkusnem službovanju in po prebiti strežniški preizkušnji se bo kompetentnemu oblastvu predlagalo, naj se strežniki stalno namestijo s pravico do časovnega napredovanja in starostne preskrbe. Začetna plača po definitivnem imenovanju znaša 1200 K; od šestega leta dalje imajo definitivni strežniki pravico do osem v pokojnino vštevnih triletnic po 150 K, tako da bi znašala
po 30 letih definitivnega službovanja letno 2400 kron;, naturalni užitki ostanejo kakor v prvih letih neizpremenjeni. Ob provizornem službovanju v prvih dveh letih velja za obojestransko odpoved štirinajstdneven rok. V zmislu službenih določil za provizorne strežnike prosilci ne smejo biti stari manj kot 25 in ne več kot 35 let. Prošnje, katerim je priložiti dokazilo telesne sposobnosti, rojstni list, domovnico, zadnje šolsko izpričevalo in izpričevalo o nravnosti, nadalje izkaz o dosedanjem službovanju, naj se vlože osebno pri vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do dne 25. februarja 1919. Tam se dobivajo tudi podrobnejša pojasnila.
Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Ljubljani,
dne 16. januarja 1919.	223 3—3
St. 727.	275 3—2
Razpis.
Pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani je namestiti okrajnega siugo. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z dokazili o starosti, o državljanstvu m o dosedanjem službovanju, nadalje z zdravniškim izpričevalom o sposobnosti za izvrševanje službe, naj se vlože do dne 10. februarja 1919.
Mesečna plača 90 K in sedaj 100 % draginj-ske doklade.
Vojni invalidi imajo prednost v zmislu naredbe Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 20. novembra 1918., št. 115 (Uradni list št. 12.).
Okrajno glavarstvo v Ljubljani, dne 23. januarja 1919.
St. 133.	273 3—2
Razpis.
Razpisuje se ustanova Ignacija Novaka, bivšega nadžupnika v Konjicah, za samske uboge in krepostne hčerke prebivalcev konjiškega trga v znesku dote 300 K za leto 1919.
Prosilke naj naslove svoje prošnje na deželno vlado za Slovenijo v Ljubljani. Priložiti jim morajo krstni list, nadžupnijsko izpričevalo o nravnosti in ubožno izpričevalo, in sicer pred poroko do konca novembra pri konjiški občini.
Ustanova se izplača pri knezoškofijskem ar-hidiakonatu v Konjicah, ki ima prezentacijsko pravico. Dotična nevesta mora, preden dvigne ustanovo, dokazati, da se je cerkveno poročila.
Občinski urad konjiškega trga, dne 25. januarja 1919.
St. 618/1919.
Razpis.
Na gimnaziji v Novem mestu je namestiti stalnega šolskega slugo s sistemiziranimi službenimi prejemki, s pravico do službenega stanovanja in službene obleke, oziroma denarnega namestka zanjo.
Prosilci naj prošnje, pravilno kolkovane in opremljene s šolskimi izpričevali, z izpričevalom o znanju jezikov in o dosedanjem službovanju, nadalje z uradnozdravniškim izpričevalom o zdravstvenem stanju, vlože do dne 31. marca 1919.
pri višjem šolskem svetu v Ljubljani.
Vojni invalidi, ki so sicer sposobni za tako službo (§ 1. zakona z dne 25. januarja 1914., drž. zak. št.15), imajo prednost v zmislu naredbe Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 20. novembra 1918., št. 115 (Uradni list št. 12).
Višji šolski svet v Ljubljani, dne 17. januarja 1919.
Predsednik : Suinik ■. r.
St. 35.	267
Razpis učitelj'skih služb v konjiškem šolskem okraju.
1.	) Čadram, šestrazredna ljudska šola, tretji krajevni razred, dve učiteljski službi, stalno, oziroma začasno.
2.	) Sv. Jernej, trirazredna ljudska šola, tretji krajevni razred, dve učiteljski službi (učiteljici), stalno, oziroma začasno.
3.	) Konjice, petrazredna deška šola, drugi krajevni razred, ena učiteljska služba, stalno, oziroma začasno.
4.	) Konjice, petrazredna dekliška šola, drugi ' krajevni razred, ena služba za učiteljico, stalno, oziroma začasno.
5.	) Loče, šestrazredna ljudska šola, drugi krajevni razred, ena učiteljska služba in dv« službi za učiteljici.
6.	) Prihova, trirazredna ljudska šola, tretji krajevni razred, služba za učitelja, oziroma učiteljico.
7.	) Resnik, enorazredna ljudska šola, drugi krajevni razred, služba učitelja in šolskega voditelja.
8.	) Stranice, dvorazredna ljudska šola, tretji krajevni razred, služba za učiteljico.
9.	) Špitalič, trirazredna ljudska šola, drugi krajevni razred, ena služba za učitelja, oziroma učiteljico.
10.	) Sv. Kunigunda na Pohorju, dvorazredna ljudska šola, drugi krajevni razred, nadučiteljska služba in služba ene učiteljice.
11.	) Skomre, enorazredna ljudska šola, drugi krajevni razred, služba učitelja in šolskega voditelja.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani službeni poti do dne 1. marca 1919.
pri dotičnih krajnih šolskih svetih.
Okrajni šolski svet v Konjicah, dne 20. januarja 1919.
Predsednik : Trstenjak s. r.
St. 648.	288 3—1
Razglas.
Po naročilu poverjeništva za javna dela in obrt v Ljubljani bo oskrbništvo državne cinkarne v Celju neposredno oddajalo in razpečar valo svoje izdelke.
Prodajalo bo cinkove pločevine različnih debelosti, čisti cinek in cinkov prah.
Vsi dopisi in vsa naročila, ki jih bo podpisano oskrbništvo reševalo z obratno pošto, naj se pošiljajo temu oeUrbništvu.
Naročila se bodo izvrševala točno in solidno po stalnih cenah proti predplačilu.
Zaboji se bodo zaračunjali po dobavni ceni
Plavžarsko oskrbništvo v Celju, dne 25. januarja 1919.
Razne objave.
Vabilo na IX. redni občni zbor delniške družbe pivovarne „Union“.
Podpisani upravni svet se usoja vabiti gospode delničarje delniške družbe pivovarne „Union“ n*
IX. redni občni zbor,
ki bo dne 19. februarja 1919. ob pol desetih dopoldne v Ljubljani v prostorih podružnice kreditnega zavoda za trgovino in obrt (Prešernova ulica št. 50).
Dnevni red:
1.	) Predložitev bilance za minulo poslovno leto
in poslovnega poročila.
2.	) Sklepanje o uporabi čistega dobička.
3.	) Volitev članov v upravni svet (§ 10. pravil).
4.	) Volitev dveh preglednikov in dveh namest-
nikov (§ 31. pravil)
5.	) Predlog upravnega sveta za določitev na-
grade poslujočemu izvršilnemu odboru i» preglednikom (§§ 15., 31. pravil),
* * *
Da se sme na zborovanju glasovati, je potrebno v zmislu § 25. družbinih pravil, da »e deponirajo delnice proti prejemu legitimacije najpozneje do dne 12. februarja 1919. pri kreditnem zavodu za trgovino in obrt na Dunaju, L, Am Hof št. 6, ali pa pri podružnici kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljana Vsakih 25 delnic daje pravico do enega glas» (§ 24. pravil).	*•
V Ljubljani, dne 3. februarja 1919.
271	Upravni »v®**
Natisnila Ig. pl. Kleiamajrr & Fed. Bamberg v Ljubljani