Štev. 50.
V Ljubllani, v petek dne 15. decembra 1922.
Leto V,
Naročnina:
Mesečno Din 1*—, četrtletno Din 3'—, pol-letno Din £•—, celoletno Din 12.—.
Oglasi;
it 1 mm X 60 isseratnega stolpiča tnali Din 0*20, ■redni B 0*30 poslano, posmrtnlce 1. reklame 0 0"50-Večkratne objave popns}.
Izhaja vsak petek.
Upravnižtvo „S>osncvin«s" v LJubljani Preše nora ni. 54. Uredništvo „Domovlne", Miklošičeva o. 16, Tel. 72.
Red in delo
Razmifljanja slovenskega kmeta
V dolgih zimskih nočeh se večkrat prebudim in razmišljam marsikaj. Mnogokrat mislim na našo mlado dpževo, kateri želim, da bi prišla čim prej v redne razmere. Zakaj razmere v naši državi še niso urejene? To ni po mojem mišljenju nič kaj tako neverjetnega in čudnega. Graditi na razvalinah je pač težko in počasno delo. V naši vasi je pred desetimi leti gorelo in če bi pogorelci manj delali nego poprej ali celo kar počivali in čakali, da zrastejo nova poslopja sama iz tal, kako dolgo, bi aeki čakali? Toda pogorelci so prijeli marljivo za delo in pomagali smo jim tudi mi, ki nas nesreča požara ni doletela. Kljub marljivemu delu in kljub tuji pomoči škoda, ki jo Je povzročil požar, še danes ni docela nadomeščena.
Svetovna vojna — svetovni požar pa je napravil vse drugo škodo. Tisti, ki smo bili vojaki, smo videli, kako so drugi in mi sami le uničevali. Vojni požar je gospodarsko oslabil vse države, ki so bile v vojni. Na taki gospodarski razvalini stare Avstroogrske naj si sezida tudi na-ia Jugoslavija močan in trden dom. Ali bo pa to mogoče, če pridejo namesto pridnih, potrpežljivih in požrtvovalnih delavcev zabavljači, lenuhi, oderuhi in verižniki, ki le zabavljajo, zmerjajo ali pa le gledajo, da si iz pripravljenega gradiva kujejo po možnosti vsak svojo srečo. Tako, dragi prijatelji, ne moremo rufadar postaviti trdne zgradbe naše mlade države. Ako hočemo, da bomo vsi, ki tvorimo državo, prišli v redne razmere, moramo vsi, ne samo nekateri, delati požrtvevalno, da aadomestimo škodo, ki jo je napravila vojna.
Pomislimo, kaj bi bilo, če bi se »aenkrat spuntala narava, kakor se •puntajo nekateri v državi, in bi sre-fli poletja zapadel debel sneg, ali pa bi lil dež kar pol leta skupaj. Vsa naša polja bi bila uničena. Prav tako je v državi, če zahtevamo danes ustavo, in jo doHmo, jutri pa io hočemo zooet uničiti, je to škodljivo delo. Naši državniki, ki so delovali pri ustavi, že vedo kako jo je bilo treba napraviti. Starokooitneži bi seveda še radi vse pri starem. To pa danes več ne velja. Nov čas potre-
buje novega reda in temu se moramo pokoravati, ako hočemo državi in s tem sebi dobro.
Vzemimo si vzgled marljivosti, vztrajnosti in potrpežljivosti po drugih državah. Poglejmo si Nemce! Premagana Nemčija mora plačevati naravnost ogromno vojno odškodnino, toda nemški narod, zvest svoji državi, ne obupuje. Nemčija je uvedla eno uro brezplačnega dela na dan le v prid svoji domovini. Koliko je nemški narod že naredil z eno uro zastonj skega dela za domovino ! To morajo delati Nemci, da lažje odplačujejo vojno odškodnino, na račun katere je že tudi naša država prejela od Nemcev mnogo blaga. V redu, delu, vztrajnosti in zve-I stobi do svoje države bi morali posnemati Nemce tudi mi.
Red in pametno delo sta potrebna povsod. Tako na kmetiji, pri občini, v politiki itd. Vzemimo vse one, ki so na odgovornih mestih: Nekateri delajo, drugi pa le zabavljajo. Med slednje spadajo zlasti naši klerikalci. Poglejmo si klerikalne občine: Majhne doklade, ki pa se povečajo seveda, kadar je treba sezidati ali popraviti farovški hlev, šole pol podrte, ceste razdrapane, sejmišča zanemarjena in večno zabavljanje na Beograd, češ, da ničesar ne da. če bi dal vse, kar se od njega zahteva, bi moral biti ves zlat. Gospodarimo pametno, pa ne bo treba vedno le zahtevati od Beograda pomoči.
Kadar bo zmagalo pri vseh državljanih pravo veselje do resnega in nesebičnega dela, bo tudi pri nas bolje. Naši državniki često ne morejo prav z delom naprej, ker je v naši državi preveč ljudi, ki ne vršijo svoje dolžnosti do države in sebe. Eden naših najmarljivejših državnikov minister dr. Žerjav je dosegel že velike uspehe, ki fci bili še mnogo večji, ko fci ne bilo zlohotnih ljudi, ki izkušajo uspeh njegovega dela uničiti. Primerjajmo domače kmečko gospodarstvo z velikim državnim gospodarstvom, pa bomo videli, da mora fciti povsod red, kateremu se je pokoravati, drugače nropade vse. Ako bi na kmetiji delali posli vsak po svoje, bi šel kmet kmalu na boben. Ravno tako je z državo.
sih. Naše učiteljstvo je večinoma na-: prednega mišljenja in ve — zlasti starejše — kaj je strup klerikalizma. j Če ima učitelj še tako prav, mu klerikalci nasprotujejo v vsem. Če hodi napredni učitelj še tako v cerkev in je še tako soliden, ne pomaga nič.! Duhovniki hujska jo po tihem zoper njega, zlasti ščuvajo starše šoloobveznih otrok na učiteljstvo. če pa učitelj duhovnika zaradi obrekovanja zagrabi, zleze ta za plot in vrže j sum na preprostega človeka. Tako preprosti zapeljani človek večkrat zaradi nepremišljenih besed trpi po nedolžnem, hujskač — duhovnik pa ! se smeje za plotom. Velikokrat se pa hujskača le posreči ujeti. Nešteto! tožb so duhovniki izgubili pred sodiščem, ker so blatili učiteljstvo. ! | Namen hujskanja proti učiteljstvu je prozoren. Ubij naprednega moža, I pa bo šlo klerikalno cvetje v klasje. Znano je, da je slovenski učitelj Sokol, prožet misli narodnega edinstva in edini, ki nasprotuje fa-: rovškemu absolutizmu na deželi. ; Žalostno pa je dejstvo, da učitelj nt ; najde vselej opore niti pri ljudeh, I ki se sicer delajo za naprednjake. i Med drugim je treba pribiti, da večkrat napredni učitelj ne dobi hrane
niti v napredni gostilni proti plačilu — seveda iz gotovih ozirov do duhovščine. Pri današnji protiuči-teljski hujskariji je večkrat v zagrizenih klerikalnih občinah težko ali celo nemogoče dobiti hrano in stanovanje. Kaplanu pač ni treba takih sitnosti, ker ima takoj palačo na razpolago, hrano pa dobi pri dobro obloženem župniku gruntarju.
Če bi se vse to upoštevalo in bi država ščitila učiteljski stan proti obrekovalcem, bi bila le korist za naš narod. Kako naj učitelj gradi, če pa „Domoljubarji" neprestano huj-skajo otroke in starše na nepokorščino in netijo sovraštvo do učitelja.
Pa še nekaj! „Slovenec" često piše, kaki prijatelji šolstva so klerikalci, in kriči, da hoče vlada zatreti vse šole in celo univerzo v Ljubljani. »Domoljub" pa, ki ga bere preprost kmet, hujska ljudstvo proti šoli, in v vsaki klerikalni občini po deželi nasprotujejo klerikalci, če se hoče šola razširiti ali na novo zidati, ker se boje naprednega učitelj-stva.
Temu zabavljanju proti učiteljstvu je treba napraviti konec, da ne bodo nekateri podirali tega, kar učiteljstvo z veliko požrtvovalnostjo gradi.
Jugoslanila in Rusija
Sovražniki šole m utiteljstva
foiis z dežele
Zadnje čase prinaša klerikalno časopisje, zlasti „Domoljub", huj-»kajoče članke o šolstvu in učitelj-»tvu. Menda ni t olj strupenega lista kot je „Domoljub". Zanj agitira duhovščina po prižnicah, pri raznih fcongregacijah, po spovednicah itd. Znan nam je celo slučaj, da je duhovnik, ko je delil na domu zadnjo popotnico, nadlegoval bolnika, naj ai naroči »Domoljuba".
Če pomislimo, da je v Sloveniji še precej nerazsodnih ljudi, se ni čuditi, da jih mnogo naroči ta list, ki vpliva kakor strup zlasti na mladino, ki obiskuje šolo. V tem listu se blati učiteljstvo kar v splošnem. Noben stan ni tako ohrekovan kakor učiteljski. Posel no jih koli, ker ne morejo učiteljstva več poljubno prestavljati in mu deliti batine kakor v šusteršičevih in Lampetovih ča-
Povodom konference v Lozani je prišlo tudi do znatnega zbližan j a i med našo državo in Rusijo. Naš zunanji minister dr. Ninčič in ruski komisar za zunanje zadeve čičerin sta imela daljše razgovore in pri tej | priliki je prišlo med obema državama do znatnega zbližan j a, katerega posledica je, da je naša vlada že sklenila odposlati v Moskvo posebnega odposlanca, ki bo zastopal na šo državo pri ruski vladi, in ravno tako pošlje tudi ruska vlada svojega zastopnika v Beograd.
S tem je storjen velik korak na-, prej. Odkar so zagospodovali v Ru-| siji boljševiški sovjeti, s<5 pretrgale ; vse države vsak redni dipiomatični stik z moskovsko vlado in to je storila tudi naša država, ker boljševiške vlade, kakršna je ona bila prva leta i svojega obstoja, nihče ni mogel priznati kot pravo vlado.
Medtem so se pa začele razmere v Rusiji bistveno menjati in obračati na boljše. Boljševiki so sami začeli uvidevati, da vodi njihova politika, kakor so jo začeli voditi, naravnost v popolni gospodarski in družabni polom in začeli so se popravljati.
Na tej poti popravljanja zmot st. nahaja danes Rusija in vsi slovanski narodi goreče želijo, da bi se Rusija čim prej uredila in postala močna in silna opora vsem manjšim slovanskim narodom, posebno Jugoslovanom, ki smo stali z bratskim ruskim narodom vedno v rajprisrč-nejših mods^ojnih bratskih odno-šajih. To je dalo naši vladi novod, da je po svojem zunanjem ministru
stopila v prijateljske razgovore z voditeljem ruske zunanje politike.
Začelo se je torej. Ona mora, ki je ležala na naših prsih par let, je odpadla in mi lahko gledamo z ve-selejšimi pogledi v bodočnost, ko bo z vzhoda zasijala vsemu Slovanstvu močna svetloba vseslovanske sloge in bratstva.
Naši sovražniki to že vidijo, posebno nemški, madžarski in italijau ski listi vidijo v zbliževanju med Jugoslavijo in Rusijo — vseslovan-sko nevarnost, ki preti Evropi, v prvi vrsti njim.
Naj bodo naši sovražniki brez skrbi! Slovanstvo je miroljubno in nima namena, podjarmiti si tuje narode. Slovanski svet je velik, tako rekoč neizmeren. Slovanom ni treba hlepeti po tujih deželah. Ampak to svojo zemljo hoče Slovan čuvati ia braniti do zadnjega vzdiha, Slovan je svobodoljuben, on hoče biti sam svoboden in na svoji zemlji svoj gospod — v tuje zadeve se pa ne vmešava, Slovan ni grabežljiv in on bo vedno dober sosed — ako se bo tudi sosed primerno vedel.
Z iskrenim veseljem pozdravljamo zbližanje naše države in Rusije, ker se dobro zavedamo, kako ubogi in majhni smo bili brez velike in močne Rusije. Da bi se le čim prej uredile notranje razmere v Rusiji, da bi se ta mogočna in prostorna država gospodarsko okrepila in politično uredila! Da se to doseže, je dolžnost vsega Slovanstva sodelovati in podpirati Rusijo v njenem stremljenju po o' novi. Boljšim časom gremo nasproti, ker poraja se mogoč-
na, demokratska, slovanska Rusija, ki vstaja iz razvalin nesrečne Rusije in že začenja zbirati okolu sebe slovanske narode.
Politični pregled
V Beogradu rešujejo ministrsko krizo, ki je nastala kot posledica nejasnega političnega položaja. No, ta položaj je že pojasnjen, ker se je pokazalo, da je
demokratska stranka enotna, da vladajo v njej enaki nazori tudi v vprašanju taktike, ne samo v vprašanju političnega programa. Med obema najmočnejšima strankama, demokrati in radikalci, sicer ni pravega prijateljstva, ampak razmere so take, da ne kaže izzivati razcepa, ker bi bila vsaka druga vlada nemogoča. Zato bo tudi sedanja kriza rešena tako, da novo vlado zopet sestavi g. Pašič in tudi drugi ministri ostanejo na svojih mestih, samo nekatera ministrstva morda izpreme-nijo svoje voditelje, pa te izpremem-be ne bodo imele nobenega političnega pomena. Opozicionalci so se zastonj trudili, da bi sami prišli na vlado. Preslabi so za to, premalo jih je in tudi skupnega programa nimajo, brez tega pa vlada ni mogoča.
Hrvatsko vprašanje je še vedno na dnevnem redu in v njem igra v zadnjem času
Radie prav aktivno vlogo,
ker se približujejo volitve in Radič se boji svojih volilcev, ki niso zadovoljni z njegovo dosedanjo politiko, po kateri je ostalo okolu 60 hrvatskih poslancev doma, namesto da bi v narodni skupščini delali za ljudstvo in državo. Radič bi šel sedaj prav rad v Beograd, ampak sram ga je, da bi prišel kot spokorjeni grešnik, on bi rad dosegel kak političen uspeh pri tem, n. pr. izpremem-bo vlade, da bi mogel potem opravičiti svojo dosedanjo politiko in ravno to se mu nikakor noče posrečiti, ker nova vlada se ne bo od dosedanje čisto nič razlikovala, čas pa beži in nove volitve bodo prav kmalu, prej kot si želi Radič in njegovi prijatelji in zato je pričakovati, da pridejo v narodno skupščino Radič in njegovi prijatelji
kot spokorjeni grešniki,
ker drugače niti biti ne more, samo duševno omejeni ljudje so mogli pričakovati, da se bo večina uklonila
! manjšini. Staro pravilo, ki se ga dr-I žijo povsod po svetu, je, da se mora manjšina vedno ukloniti volji večine. 1 Radič danes gotovo bridko obžaluje, da je pred dvema letoma pozabil na to staro pravilo in se je šele sedaj spomnil nanj. Obžaloval bo on svoje napake še bolj, kakor tudi naši klerikalci, ki tudi vodijo tako politiko, ki je ne morejo uveljaviti in je ne bodo | uveljavili nikdar. Država je enkrat | urejena enotno in oni, ki hočejo, da ! država tudi ostane enotna, so premoč-! ni, da bi jih premagalo par klerikalcev, ki bi radi vsaj na Slovenskem neomejeno gospodarili, kakor so gospodarili v šusteršičevih časih.
Ko je prišla v Italiji na površje i vlada fašistov in je novi ministrski predsednik Mussolini na vsa usta izjavljal, da bo nova vlada spoštovala mednarodne pogodbe, med katere spada tudi rapallska pogodba z Jugoslavijo — takrat mi
Italijanom nismo verjeli, ker vemo, kako neodkritosrčni in zahrbtni so ti naši zapadni sosedje. Imeli smo prav. Italija se že izvija na vse mogoče načine in bi rada iz-premenila pogodbo — sebi v korist, seveda tako, da bi postala Reka njena last, Zadar pa da bi dobil še nekaj okolice, ki je naša. Naša vlada se pa ne spušča v nobena nova pogajanja in se bo poslužila — ako Italija ne izvrši vseh določb rapallske pogodbe — zadnjega in najmočnejšega sredstva, ki ji stoji na razpolago: dala bo rapallsko pogodbo vpisati pri zvezi narodov in tako postane to vprašanje mednarodno vprašanje in Italiji ne bo preostalo drugega, kot izvršiti vse ono, v kar se je v rapallski pogodbi obvezala.
Te dni so se vršile v Varšavi, v poljskem parlamentu
volitve novega predsednika poljske države
in po hudem boju med strankami
je bil izvoljen dosedanji zunanji minister Narutowicz, znan kot dober prijatelj Jugoslavije. Upati je, da se naši odnosa j i s Poljsko pod vplivom novega predsednika poljske države še bolj utrdijo v prospeh slovanske stvari. Poljska se mora ravno tako boriti s posledicami vojne kot mi in vse države, ki so se udeležile svetovne vojne, ampak ta severna slovanska država ima ravno tako kot mi, vse pogoje za lep razvoj in napredek posebno na gospodarskem polju. j
V naši jugovzhodni sosedščini so nemiri, ker na Grškem je še vedno i
revolucija in dežela očividno propada, druge vrste so pa
nemiri na Bolgarskem, I kjer se nekdanji macedonski komita-ši nikakor ne morejo sprijazniti z novimi razmerami in se ne strinjajo z vlado Stambolijskega, ki hoče napraviti križ preko preteklosti in stopiti v prijateljske sosedske odnošaje i s sosednjimi državami, tudi z Jugo-I slavijo. To je edina pometna politi-1 ka, ki jo more Bolgarska voditi in zato je bil tudi udušen uporni poizkus nekdanji macedonskih komita-šev, ki se jim je sicer posrečilo polastiti se mesta in okraja Čustendil, pa je bil njihov upor od vlade v enem dnevu zatrt. Želimo Bolgarski, da bi v mirnem delu celila vojne rane in postala kmalu zopet krepka, ker njeno ljudstvo je zelo pridno in delavno. Med našo državo in Bolgarsko se s časom gotovo razvijejo še prav prijateljski in bratski sosedski odnošaji.
Velik korak naprej je storila naša i država
v obnovitvi rednih odnosajev z Rusijo,
I o čemer poročamo obširnejše na drugem mestu. Vidi se, da se Slovan-stvo prebuja in začenja zavedati, da 1 je samo v slogi moč. Složno in edi-' no Slovanstvo bo moč, ki je nihče ne bo premagal.
Dopisi
Gornji Logatec. Tukajšnja krajevna organizacija demokratske stranke je priredila v nedeljo v Gorenji vasi (občina Gornji Logatec) javen shod, na katerem je poročal predsednik organizacije, ki je v daljšem poljudnem govoru pojasnil zborovalcem pogubno delovanje klerikalcev pred, med in po vojni. Le ob preobratu so klerikalci nekoliko časa skrili kremplje, danes jih pa zopet kažejo brez sramu. Shod, ld je bil prav lepo obiskan, je bil odgovor na klerikalni shod. ki se je vršil v istih prostorih 14 dni poprej. S tem odgovorom smo lahko zadovoljni, ker je z njim dokazano, da v Gornjem Logatcu še dolgo ne bo pognala klerikalna ljulika. — Naša ljudska šola je obletnico našega ujedinjenja praznovala na predvečer narodnega praznika z lepo deklama-cijo in temu dnevu primerno igrico «Ujedinje-nje». Na krasnem uspehu požtrvo-valnemu učiteljstvu iskreno čestitamo. Drugi dan je bila slovesna
| sv. maša, katere se je udeležilo urad-\ ništvo in mnogo občinstva. Pri maši i je pel domači pevski zbor (mešan) i pod vodstvom nadzornika Punčuha in tako mnogo pripomogel k slo-| vesnejšemu razpoloženju. Raz veči-| ne hiš ob cesti so visele trobojnice.
Tržič. Dne 1.1, m. je obhajal rav-| natelj tovarne čevljev «Peko» v Tržiču, John Staudinger, desetletnico ! svojega delovanja v tem svojstvu. Da se je omenjena tvrdka povzpela do sedanje višine razvoja, se ima po pretežni večini zahvaliti njegovemu trudapolnemu delovanju in neumorni vztrajnosti. Tem povodom izreka celokupno uradništvo tovarne svojemu kolegi iskrene čestitke z željo, da bi še nadalje ostal na svojem mestu ter z dosedanjo vnemo deloval na polju industrije, ki je naši mladi državi prepotrebna.
Sava na Gorenjskem. Prejeli smo: Gospod urednik, prosim blagovolite nam izporočiti, kdaj bo v Ljubljani praznik ujedinjenja klerikalcev in komunistov, kajti ta praznik bomo mii obhajali odslej namesto državnega. Živela ogenj in voda! — Komunist.
Jesenice na Gorenjskem. Nedavno
je dvajsetletni R. T. brez povoda močno potolkel nekega šestnajstletnega mesarskega vajenca, da je moral ta iskati zdravniške pomoči Takih pretepov se zgodi po naši mili domovini Sloveniji žalibog vse polno. Tega slučaja bi niti ne omenili, toda povedati moramo, da je orafr njeni „nadebudni junak" Orel, da ne bo „Domoljub" vedno lagal le o pretepačih — Sokolih, ,,Domoljub* naj torej ne pometa pred drugim pragom, ko ima pred lastnim dovolj smeti.
Brežice. V nedeljo 17. t. m. se
vrši točno ob 19. uri v veliki dvorani ^Narodnega dbtna» v Brežicah zgodovinsko predavanje o mestu Brežice. Predava univerzitetni profesor dr. Fran Ilešič iz Ljubljane. Po končanem predavnju uprizori dramatični odsek «Čitalnice» v Brežicah Nušičevo tridejansko veseloigro «Navaden človek».
Griže v Savinjski dolini. Učenci tukajšnje šole so uprizorili na prazr nik narodnega ujedinjenja igrokaz «Ujedinjenje». Med igro so peli «Mlade junake» in «Bodi zdrava, domovina*. Prireditev so zaključili z «Bože pravde». Dvorana pri ge. Piki je bila natlačeno polna in marsikatero oko se je zarosilo, ko je gledalo otroke na odru tako samoza-
Povodenj
(Konec.)
V.
Od tega trenutka dalje nisem mogel več jasno misliti. Edino, kar je še živelo v meni, je bil živalski nagon: rešiti se na vsak način. Kadar se je približala voda, sem se umaknil višje in višje.
A ko sem tako sedel ves topoglav, 6em zaslišal, da se nekdo tik mene smeje. Nisem si mogel razložiti, kdo ie.
Danilo se je in vse nebo je žarelo v svetlobi jutranje zarje. Lepo je bilo in sveže ter tako mirno, kakor na obrežju tihega ribnika, čegar gladina se ob solnčnem vzhodu nalahno ko-drž.
Ali poleg mene je donelo še vedno smejanje, in ko sem se okrenil, sem videl, da je Micka, ki je v svoji premočeni obleki stala in se smejala.
Ah, ta ubogi otrok, — kako je bHa lepa in ljubka v tisti zgodnji jutranji uri!
Videl sem, kako se je sklonila, zajela s periščem malo vode ter si umi-
vala obraz. Potem si je razpletla lase in si zadaj na glavi pritrdila kite.
Opravljala se je pač, ker je menda mislila, da je v svoji sobici, v nedeljo zjutraj, ko zvonovi tako veselo zvone.
In smejala se je vedno dalje, veselo, otroško, z bliskajočimi se očmi in od sreče žarečega obraza.
Začel sem se smejati z njo vred. njena blaznost se je dotikala tudi mene. Groza ji je ugrabila razum. A to je bila milost z neba, ker videlo se jI je, da se raduje lepega, vedrega pomladnega jutra.
Gledal sem jo in nisem razumel, kaj hoče. Tako sem le prijazno majal svojo glavo. A ona se je še vedno lišpala. Nato, ko je menila, da je s svojo pripravo gotova, je zapela * jasnim glasom eno izmed svojih pesmi. Toda kmalu je utihnila in zaklicala, kakor bi nekomu odgovarjala, čigar glas sliši samo ona:
«Pridem, pridem!«
Nato je začela zopet peti ter je lezla s strehe v vodo, ki jo je rahlo objela. Jaz sem se smehljal še vedno in sem zrl veselega pogleda na točko, kjer je izginila...
Kaj se je zgodilo potem, se ne spominjam več.
Sedel sem čisto sam na strehi. In voda je stopala višje in višje.
Mislim, da sem se naposled oklenil z vso močjo dimnika, ki je stal še vedno — kakor žival, ki noče poginiti.
In potem nisem čutil ničesar — ničesar več...
Čemu sem še živ?
Povedali so mi, da so okoli šestih dospeli ljudje iz Št. Tina s svojimi čolni ter so me našli brez zavesti na dimniku.
Ako bi bila povodenj neusmiljena, bi me bila med mojo omedlevico lahko odnesla, kakor je odnesla vse moje ljube.
Jaz, starec, sem trmasto ostal živ, a vsi drugi so umrli, mala otroka, cvetoči dekleti, mladi in stari zakonski pari.
Le jaz še živim kakor uvel plevel, čigar korenine se oklepajo kamenja. Ako bi imel pogum, bi storil kakor Peter in dejal: »Zbogom! Meni }e tega dosti» — ter bi se vrgel v Garono, da bi šel isto pot, ki so jo šli vsi.
Nobenih otrok nimam več, moja hiša je podrta, moja polja so spremenjena v puščavo.
O, oni večeri, ko smo sedeli vsi za mizo, starejši na sredi in potem mladina, po vrsti — ko me je obdajala Je veselost in mi ogrevala srce!
O, oni lepi dnevi žetve in trgatve, ko smo bili vsi na delu in smo se vračali domov ponosni na naše bogastvo!
O, naši lepi otroci in naši lepi vinogradi — naša lepa dekleta in naša lepa žitna polja, radost moje radosti, živo plačilo vsega mojega življenja!
Ia zdaj, ko je izgubljeno vse — moj Bog, čemu zahtevaš od mene, da naj še živim?
Zame ni tolažbe. Nočem, da bi mi pomagali. Svoje njive dam ljudem, ki imajo še otroke. Morda bodo imeli pogum, očediti zemljo ruševin in jo obdelovati znova. Ako pa človek nima otrok, potrebuje le še mal kot, da lahko umre.
Imel sem le še eno željo, majhno željo: da bi našel trupla svojcev, da bi jih mogel pokopati na našem pokopališču, pod nagrobnikom, kjer želim počivati tudi sam.
vestne, navdušene in prežete ljubezni do naše domovine, do našega vladarja in do naših neodrešenih bratov. Nabralo se je ob tej priliki tudi 800 kron za šolske potrebščine revnim učencem. Našemu vrlemu učiteljstvu, ki je imelo z učenci precej truda, vse priznanje. — Prošlo nedeljo je naše ^Dramatično društvi uprizorilo igrokaz «Veleja» pod spretno režijo g. učitelja Raz-potnika. Vloge so bile v prav dobrih rokah, vsi igralci popolnoma na mestu. Le tako naprej!
Braslovce. Pišejo nam: Iz našega kraja se pa že res dolgo časa nismo nič oglasili. Zato pa imamo sedaj več stvari skupaj. Nedavno smo dobili še enega novega kaplana, katerega prav za prav za cerkvena opravila ne potrebujemo, toda naš g. dekan, ki bi rad začel velikopotezno klerikalno ofenzivo, pa se zaradi svoje častitljivosti ne sme sam preveč izpostavljati, ga bo uporabil za agitatorja. Saj je novi kaplan še mlad in podjeten. Zato bo imel pač največ agitacijske sreče pri Marijinih devicah, katerih sloves je pri nas znan — seveda le od ne posebno lepe plati —, toda pri starejših izkušenih ljudeh ne bo mlad človek brez trdih življenskih izkušenj ničesar dosegel, pa naj bo tudi trikrat ma-ziljen. V Braslovčah ne sije več solnce klerikalnemu komedij antstvu. Imamo svojo glavo in svoj razum, ki nam ne dopušča, da bi nasedli vsakim limanicam, ki nam jih nastavlja klerikalna Kmečka zveza. Na take Rmanice se ujame le kakšen tak duševni revček kakor je upokojenec Kukenberg, ki vidi travo rasti celo po zimi, kadar leži sneg. No, njega klerikalcem ne zavidamo. Čudno se nam pa vendarle zdi, da niso našli sposobnejše osebe, ki bi agitirala za klerikalno časopisje. To je pač naj-sigurnejše znamenje, da je pri nas k\erikalizem že v konkurzu. Omenjeni Kukenberg, ki je obenem tudi tajnik tukajšnje klerikalne Kmečke zveze, je poizkušal srečo agitacije za klerikalne liste celo pri odločno naprednih ljudeh. Kako se mu je pri nekaterih naprednjakih godilo, že ve on sam, če že ni mogoče pozabil, ker je bolj slabe glave. Položaja ne bo nič zboljšal kaplan Kranjc, tajnik Kmečke zveze v Celju, ki je najet. da priredi to nedeljo ob priliki občnega zbora Bralnega društva pouk za fante, to se pravi za Orle. Te bi bilo treba res marsičesa naučiti in tudi „odučiti", ker nekatere
stvari znajo še preveč dobro. Le vprašajte jih, kako je bilo svoj čas veselo, ko so se ponoči vračali oa telovadbe z Orlicami domov. Naj bo za enkrat dovolj! Povedali smo vse po pravici in še izpustili smo mno-i go. Pri nas ne bo klerikalizem več žel novih uspehov, četudi posejete vso občino s plakati za tako zvano katoliško časopisje. Saj vemo, kaka je „katoliška" stranka, ki se je pri ljubljanskih občinskih volitvah združila z boljševiki, katerih somišljeniki
so v Rusiji preganjali krščansko vero in morili duhovnike. Kimavcev pa, kolikor jih imate, ne potrebujemo. Kukenberge in podobne le kai obdržite zase!
Polzela. Prejeli smo: Naš Sokol se giblje in nič ne rečemo, če mu dober človek želi, da bi bolj energično razpel svoja krila. Žal le, da prihajajo takšni opomini od strani, ki svojčas niso bile preveč navdušene za Sokolstvo. Toliko naj bo z« enkrat dovolj!
Kmetijski slasnik
PRISILJENI VINOGRADI.
Pri našem vinogradništvu moramo razločevati prave vinske lege od prisiljenih vinskih leg. Prave vinske lege imamo tam, kjer je vinstvo sploh razširjeno, kjer se drže vinske gorice druga druge in kjer se vsa okolica peča z vinogradništvom. To so pravi vinorodni kraji. Po tej krajih je prebivalstvo navezano na svoj vinski pridelek in živi od tega. Po takih krajih je tudi vinska kupčija doma.
Drugače pa je po krajih, kjer so vinske lege prisiljene in kjer je vsled tega tudi vse vinogradništvo prisiljeno z vsem svojim vinskim pridelkom vred. To so lege po manj ugodnih krajih, bodisi da so prenizke ali pa previsoke. Te lege poznamo na tem, da se nahajajo vinogradi po takih legah le tu in tam in v manjšem obsegu. Te vinske lege so nekam raztrgane in razkosane. Po teh krajih ne daje vinogradništvo zanesljivih pridelkov, ne po kolikosti in še manj po kakovosti pridelka. Vino je sploh slabše vrednosti in je le bolj za krajevno potrebo porabno. Posestniki takih prisiljenih vinogradov navadno tudi niso navezam na vinsko letino, ampak živijo bolj od živinoreje in poljedelstva.
Naše mnenje je, da po takih malo-hvaležnih legah ne kaže širiti vinogradništva In zlasti ne na škodo drugega kmetijstva, ki je potrebno izboljševanja in ki trpi danes predvsem na tem, da se zanemarja, dočim se znese v vse te malohvaležne vinograde največ dela, največ časa in največ denarja. Če se mora potem težko pridelano vino navsezadnje še doma popiti, ker ne gre v denar, je tako gospodarstvo vse kaj drugega, kakor pametno. In takih prisiljenih vinogradov, ki nam povzročajo več neprilike kakor koristi v gospodarstvu, imamo tudi v naši deželi. Veliko bolje bi storili, ako bi obračali naše delo in
naša sredstva za povzdigo živinoreje in pridelovanja krme kakor da jih vtikamo v prisiljene vinograde!
NAJLEPŠA IN NAJBOLJŠA ŽIVINA
Med najbolj sloveče goveje pasme spada danes simodolska živina. O tem ne more biti nobenega dvoma. Njen sloves gre širom sveta in marsikje se je že za drag denar vpeljala za izboljšanje domače živine. Imamo že cele pokrajine, kjer je ta pasma prodrla in kjer se je že udomačila. Ta pasma ima povsod svoje čestilce in tudi pri nas jih ne manjka. Simodolska pasma se odlikuje po svoji lepi vnanjosti in po svojih odličnih lastnostih za užitek. Spričo njenih prikupljivih telesnih oblik in njenih sposobnosti za raznovrsten užitek, jo je že marsikdo proglasil kot nekako «univerzalno» pasmo, tedaj za pasmo, ki je vredna, da se splošno uvaja in povsod razširi.
Kakor je ta misel lepa, vendar je neizvedljiva, ker trpi tudi simodolska pasma na tej pomanjkljivosti, da je io pogojno tako dobrih in lepih lastnosti. Simodolska pasma je sad najugodnejših živinorejskih razmer, ki so na njen razvoj vplivale več kot 100 let. Ta pasma je vajena na marsikaj, kar ji ni mogoče dati po drugih krajih, in zato najdemo marsikje, koder se je ta pasma vpeljala, le še senco njenih prvotnih lastnosti. Za vzgled nam je lahko naše Prekmur-je, kjer se je ta pasma močno razširila in kjer se kaže ta pasma le še po svoji barvi in teiesnih oblikah. V Prekmurju ni našla potrebnih pogojev in zato nam propada, trpi na ! splošni tuberkulozi itd. Če pomislimo I na bujne pašnike v Švici in na on-dotno skrbno in močno rejo, ni prav nič čudnega, da se ta živina v Prekmurju dobro ne počuti in da ne daje zaželjenega užitka. Take manj po-
voljne izkušnje imajo pa tudi po drugih manj ugodnih živinorejskih razmerah.
Kaj bi se reklo, ako bi hotel kdo danes priporočati sitnodolsko pasmo za izboljšanje živinoreje v našem Bohinju? — To bodi vzgled, da imajo različni kraji svoje posebnosti, ki jih ne smemo prezirati pri pospeševanju naše živinoreje s tujimi pasmami. Brezpogojno najboljše živine sploh ni in pri izbiranju pasem se sploh ne gre za načelo najlepše in najboljše živine kot take, ampak za pasme, ki so po svojih lastnostih in po svoji prilagodnosti najbolj pripravne in najbolj prikladne za naše razmere. Teh se držimo!
DOMAČA ŽIVINA.
Živino, ki je pri nas udomačena, imenujemo domačo živino, oziroma domače pleme. Odlikuje se po tem, da je našemu kraju privajena in da je po glavnih svojih lastnostih — sad naše reje, naše krme, naše strežbe in naše rabe. V teku časa je doživela ta živina marsikatero «cepljenje», »križanje«, «mešanje krvi», zato je tudi več ali manj mešane krvi. Pri vsem tem je pa v njej vendar le največ domače krvi, namreč največ tistih lastnosti, ki odgovarjajo krajev^ nim razmeram in običajni reji. Lah-! ko se trdi, da je pri domači živini več kot polovica domače krvi, tedaj toliko, da prevladuje, naj že potem njena barva in njen stas spominjata več ali manj na eno ali drugo primešano pasmo ali pa ne.
Kaj pa daje pomen domači živini? Domača živina ima to prednost pred tujimi živalimi, da je ona proizvod domače reje, da predstavlja uspeh domačih živinorejskih razmer, da je utrjena za naše krajevne in gospodarske razmere itd. Kakršni so pogoji njene reje, taka je tudi domača živina. Ona je prava slika obstoječih živinorejskih razmer.
' Ker je mešane krvi, se ne razlo-| čuje med seboj več ali manj samo po barvi in po telesnih oblikah, ampak kolikor toliko tudi po svojih lastnostih za užitek, zlasti po svoji mleč-i nosti. V tem pogledu se njene lastnosti obračajo tudi po tem, v kakih rokah se nahaja. Pri boljših živinorejcih je tudi domača živina boljših . lastnosti in nasprotno. Ta razvojna zmožnost ji daje veliko vrednost, tudi v naših razmerah.
Poleg njene privajenosti in utrjenc-sti je njena razvojna zmožnost na]-
Zvedel sem, da so v Tuluzi nalovili veliko število trupel, ki jih je reka prinesla seboj. In sklenil sem, da potujem tja.
Povodenj je prinesla Tuluzi strašno nesrečo: 700 ljudi je potonilo, vsi mostovi so se podrli, cel mestni okraj je bil kakor pokošen in pokrit z blatom, 20.000 oseb je izgubilo svoj ime-tek ter je skoraj umiralo od lakote — vse mesto je bilo po mrtvaškem smradu okuženo. Bali so se, da izbruhne epidemija tifusa. Povsod je vladala žalost, po cestah je mrgolelo vozov z mrtveci, in vse miloščine, ki so pritekale z vseh strani, niso mogle popraviti škode.
Toda jaz sem hodil po vsem tem razdejanju ter nisem videl ničesar. Mislil sem samo na lastno nesrečo, na lastne mrtvece.
Rekli so mi, da so nalovili resnično mnogo trupel. Toda bila so že pokopana. vsa v eni vrsti na mestnem pokopališču.
Samo neznance so prej še fotografirali. In med tistimi groznimi fotografijami sem našel zopet Gašperja in Veroniko, tesno okleniena v strastnem objemu. Njune ustnice so se našle v smrti k poročnemu poljubu.
Njune odrevenele roke so se ovile s toliko silo drug okoli drugega, njune ustnice so se stisnile tako neločljivo na druge, da bi morali polomiti njune ude, ako bi jih hoteli razkleniti.
Tako so ju torej fotografirali in ju skupaj položili v grob. Nič drugega nimam, kakor to njuno sliko.
Lepa ta dva otroka — njuna obraza sta spačena in od vode napihnjena — toda njune poteze govore še zmerom o junaštvu njune ljubezni.
In gledam ju ter jokam.
Emil Zola.
Pisateli
(Emil Zola.)
Čitatelji in čitateljice naše »Domovine*, ki ste prebrali krasno povest «Povodenj» ter ste občudovali strašno umetnost, s katero je napisana, naj Vam še povemo, kdo je bil njen pisatelj!
Emil Zola (izgovori Zola) je bil Francoz, rojen 1. 1840. v Parizu ter je postal eden največjih svetovnih pisateljev vseh časov. Bil je demokrat: strasten zagovornik revežev, strastno sočuten opisovalec zatiranih in izkoriščanih, strasten prijatelj vseh, ki de-
lajo, ustvarjajo in človeštvu koristijo. Zato pa je bil strasten sovražnik po-stopačev, pijavk in sleparjev. Za resnico, pravico, za čast dela in poštenja se je boril s svojimi romani, novelami in spisi vse življenje. Nihče ni opisal lepše, grozneje in resnične.ie življenja, trpljenja, veselja, grehov in čednosti delavstva in kmetiškega stanu, nihče ni proslavil zaslug delavcev in kmetov za človeštvo veličastneje k-akor on. Zola je poznal kmetiško in delavsko življenje in trpljenje temeljito do najmanjših ničnosti ter je napisal neštevilno velikih romanov, ki govore le o borbi ljudstva proti krivici in laži. Zato pa je seveda napisal tudi strašne resnice o propalosti francoske gospode, plemstva, vojaštva, kapitalistov, bančnikov, vseh izkoriščevalcev ter zlorabljalcev delovnega ljudstva. Bil je bojevnik za kulturo srca in duha. Prizanesel m nikomur. Njegovi romani so bili zrcalo resnice. Zato se ni bal povedati resnico niti najvišjim krogom in niti papežu in rimski cerkveni oblasti. Zola je napisal romane o Rimu in Lurdu ter je brezobzirno razkril vse cerkvene in duhovniške sleparije za izkoriščanje neumnega ljudstva. Vsti
pa je napisal le na temelju dolgih In natančnih študij. Vse je sam pregledal, preiskai, dolgo opazoval in potem popisal po čisti resnici brez ozira navzgor ali navzdol.
Kajpada je imel zato mnogo besnih sovražnikov. Sam papež je preklel njega in njegove spise ter je prepovedal katoličanom brati njegove knjige. Zola pa je imel zato le še več prijateljev in čestilcev na vsem svetu. Vojaški, vladni, bančni, veleindustrij-ski in zlasti cerkveni krogi so ga psovali, kakor bi bil največji zločinec. Zola ni odnehal.
Nekega jutra pa so ga našli v njegovem stanovanju mrtvega. Zvečer še čisto zdrav, je bil zjutraj zadušen. Peč je bila kriva njegove smrti: plini so ga umorili, — pravijo ...
Priobčili smo povest »Povodenj«, da vidijo naši bralci, kakšne povesti je prepovedoval brati papež zato, ker jih je napisal junak Zola. Tudi ta povest je vzeta iz resnice. Prevedli smo jo natančno, niti besede nismo izpustili ali izpremenili, le priimke smo poslovenili, da jih naši bralci lažje izgovarjajo.
Francozi so bili vedno naši prijatelji. Cesar Napoleon je dal Sloven-
večjega pomena za nadaljevalno izboljševanje njenih lastnosti.
Naša domača živina je sposobna izdatnega napredka, ako se bodo izboljšali dosedanji pogoji njene reje. Če bomo po vzgledu drugih naprednih živinorejskih dežel izboljšali ves način naše vzreje, našega krmljenja itd., z eno besedo, če bomo posnemali naše najboljše živinorejce, potem bo tudi naša domača živina vse kaj drugega, kakor je danes. Vzglede za to imamo že v deželi.
COKLJA ZA NAŠO ŽIVINOREJO.
Naša živinoreja bi lahko bolj napredovala, ako bi se naši živinorejci bolj zavedali svojih skupnih nalog in ako bi se postavili s svojim delom na lastne noge. Nikjer ni lepše in bolj hvaležne prilike za to, da se udej-stvujemo z lastnimi silami kakor ravno pri živinoreji. Ako bi se lotili pospeševanja naše živinoreje z združenimi močmi, kar je edino prav, po tem bi se naša živinoreja vse lažje dvignila. Tako pa gledamo in čakamo vse preveč in predolgo na pomoč, ki naj pride od zunaj in od zgoraj.
Kaj smo pa dosegli v teku zadnjih 40 let, odkar imamo zakon za povzdi-go reje goveje živine? — Z našo bikorejo smo tam, kjer smo bili pred tem časom. Povsod pomanjkanje bikov, povsod več ali manj neurejene razmere glede naše bikoreje! Na strani živinorejcev in občin še zmeraj pasivnost in premala brižnost, kakor pred 40 leti! Na ta način ne pridemo nikdar do pravega cilja!
Pri nas se glede bikoreje zanašamo vse preveč na državno pomoč, in to je slabo. Kakor da bi bila država poklicana skrbeti po občinah za potrebne bike. To pričakovanje in zanašanje na državno podporo je veliko krivo, da se sami bolj ne ganemo in sc ne lotimo tega perečega vprašanja. V tem pogledu je to zanašanje na državno pomoč prava coklja, ki pomaga zadržavati razvoj naše živinoreje! Saj ni res, da mora država podpirati bikorejo v posameznih krajih. Prvič ni mogoče, da bi mogla država res izdatne podpreti živinorejo v posameznih občinah s svojimi subvencijami, drugič pa je to naša povsem lastna naloga in tudi naša dolžnost. Kdor teea ne uvidi, je slep. Kdo se bo pa zavzel za rejo potrebnih bikov, če se ne bodo zavzeli za to prizadeti kravjerejci? Le poglejte veleposestnika, ki ima samo svojih 30 krav, kako skrbi za dobrega pleme-
njaka! Pa se ne bo občina ali pa združeni živinorejci, ki imajo skupaj po 100 ali 200 krav in več! Zadnji čas je, da se začnemo zavedati svojih nalog in da se glede bikoreje podamo roke za skupno delo. To zanašanje na državno pomoč, ki gre če-šče predaleč, pa mora prenehati, ker je to zanašanje veliko krivo, da smo kot interesenti za bikorejo tako slabo vzgojeni, da še danes ne uvidevamo potrebe skupnega ali zadružnega delovanja v tem pogledu. Država naj pomaga, v kolikor more, ali da bi bila ona poklicana skrbeti za našo bikorejo, te misli se je treba tudi pri nas otresti. Zaraditega je tudi več kot neopravičeno vsako zabavljanje na državo, če ne more ugoditi vsem prošnjam zaradi bikoreje. če kdo, I zaslužimo mi prizadeti živinorejci kritiko, ker se še zmeraj ne zavedamo svojih samolastnih potreb in tistih svojih nalog, ki jih imamo za na-I predek naše živinoreje.
SKRBIMO ZA PAŠNIKE MLADI GOVEDI!
Po katerih krajih imajo najlepše uspehe z rejo govedi? — Tam, kjer se živina pase, tam se najbolje razvija, najbolj utrjuje in tam daje tudi največ koristi, ker je vsa reja veliko ceneje. Slep bi moral biti, kdor bi tega ne uvidel. Najslabša je pa reja v hlevih. Taka reja je najmanj uspešna in je toliko slabša, čim slabši so hlevi. To je znana resnica, ki se pa žal še vse premalo uvažuje. Številni so naši gospodarji, pri katerih svoj živ dan ne pride goved iz hleva, dokler ne pride mesar po njo. Od mladih nog mora prebiti žival vse svoje življenje pri jaslih. Vprašam zaradi tega, kako pa naj napreduje živinoreja v takih razmerah? In kako naj se sponaša po takih hlevih goved, ki smo jo dobili iz pašnih krajev, kjer je bila vajena na vse ugodnosti pašnega življenja r Še čudno, da toliko zdrži in da je prej ne pobere tuberkuloza!
Več ko naravno pa je, da taka zaprta reja ne more prinašati nobenega pravega uspeha. Take živali so slabokrvne in podvržene veliko bolj bo-lehnosti in raznim boleznim. Zlasti za mlado goved je taka zaprta reja naravnost pogubna. Kako naj se pa žival, stoječa le pri jaslih, po teh temnih in malozračnih hlevih razvija in utrjuje? Kako naj v plemenske svr-lie uspeva?
Pri mladi govedi, namenjeni za delo, prihaja to manj v poštev, ker jo začnemo pri nas tako zgodaj upre-zati, da pride na svoj račun. Drugače pa je pri bikcih in telicah. Pri teh živalih pa moramo skrbeti, da pridejo zadosti ven, pa naj bo že na ta ali drug način. Ali tudi z uprezanjein, ali pa, da skrbimo za pripravne pašnike. Za vzrejo plemenjakov imajo po drugih deželah nalašč zadružne pašnike. Pri nas nismo še tako daleč. Pač pa imamo dva pašnika, ki se nalašč v ta namen vzdržujeta. To je državni pašnik na Robežu in pašnik na Ivju, ki je last kmetijske družbe za Slovenijo. Pašnik na Robežu je priprav Ijen za 30 mladih bikov. Tega pašnika se danes vse premalo poslužujemo, dasi ga vzdržuje država v ta namen in dasi se uspehi dosedanje paše prav povoljni. Isto velja tudi za pašnik na Ivju.
Prilika za pašo mladih bikov je tedaj tu, treba le, da se je naši živinorejci v večjem številu poslužujejo. Ze sedaj se je treba pečati z vprašanjem prihodnje paše, zlasti za rejo mlade plemenske govedi. Danes manjka bi kov povsod po deželi. Naj se pripravni junčki, ki jih sedaj odstavljamo, ali pa, ki so se že odstavili, puščajo za pleme v večjem številu in naj se spravijo od starosti od 8 meseca naprej na pašo, ki začne v drugi polovici maja ali pa junija. Dobre plemen-I ske živali se, kakor znano, dražje plačujejo. S pašo samo si bomo pa prihranili doma več krme za drugo našo goved, tako da borno v obeh ozirih na boljšem. Skrbimo tedaj, da bomo prirejali več plemenjakov kakor doslej in da jih bomo oddali čez poletje na pašo, da sc tam za plemenske svrhe bolj uspešno razvijajo in bolj utrjujejo kakor doma, priklenjeni pri jaslih.
KAJ NAS UČI LETOŠNJA SADNA LETINA?
Letos smo imeli splošno ugodno sadno letino. Vsak sadjerejec se je lahko prepričal, koliko je vredno sadno drevje in koliko posamezne vrste sadja. Letos je lahko spoznal, katere vrste so bolj rodovitne., katere manj itd. Sploh je moral priti do jasnega, kolike vrednosti je njegovo sadno drevje.
Sadjarji! Iz tega je treba sedaj izvajati posledice! Za nas ne sme biti vseeno, kakšno drevje raste po naših vrtovih in drugih zemljiščih. Za nas ne sme biti vseeno, ali je drevje
rodovitno in daje dobro sadje ali ne. Če bomo mirno trpeli, da raste tudi mnogo slabega drevja po naših nasadih, potem smo sami krivi, če nimamo boljših uspehov v sadjereji. Zaveden sadjar to ni, komur je vseeno, kaj raste na vrtu. Če vidimo, da so slabe vrste vmes, vrste, ki malo rode in dajejo še slab sad, potem je treba, da take vrste precepimo. V precepijevanju manj vrednih vrst imamo važen pripomoček, da se počasi znebimo slabih vrst in da se po-primemo le tistih vrst, ki nam obetajo več uspeha.
Lotimo se tudi v naši sadjereji napredka! Slabe vrste naj izginejo in naj napravijo prostor dobrim in priporočila vrednim vrstam. To precep-ljevanje se mora opraviti v najzgodnejši spomladi, predno postane drevje sočno, tedaj predno se prebudi k novemu življenju. Potrebni cepiči naj se jemljejo od najbolj rodovitnega drevja tistih vrst, ki so vredne, da jih razširimo. Ako bi vsako leto nekaj slabega drevja precepih, bi že davno imeli bolj enotno in za trgovino bolj pripravno sadje kakor ga imamo danes.
V tem pogledu nas čaka še veliko in hvaležnega dela. Prav taka letina, kakor je bila letošnja, nas mora .priganjati k precepijevanju. Pri nas je mnogo vrst, ki jih je treba nadomestiti z boljšimi in enotnimi vrstami, da bo več uspeha s sadno trgovino. Naj se pomnožujejo poglavitno maloštevilne dobre vrste, ki se iščejo v trgovini.
Vrste pa, ki so same na sebi dobre, ki so pa v svoji rasti in rodovitosti opešale, naj se pomlajujejo, da jih pripravimo zopet do krepke rasti in do prejšnje rodovitosti.
Obrtni glasnik
o Obrtništvo v Beli Krajini. V
Črnomlju je razstavil te dni domači belokranjski sodar Jure Horvat iz Pobrežja pri Adlešičih krasen «za-družni barilec* s stojalom,. Sodček kakor tudi stojalo sta iz domače hra-stovine. Sprednja s-ran je krasno izrezljana in ima v sredi monogram črnomaljske obrtne zadruge. Orna-mentika je pristno narodna. Načrt je napravil g. nadučitelj Božo Račič iz Adlešič. Mojstni čestitamo na dobro uspelem delu. Z veseljem opažamo, da se črnomaljska obrtna zadruga lepo razvija in da se odbor res jako briga za obrtništvo, ker do pred kratkim ni bilo tudi v
ceni prve slovenske šole, slovensko univerzo in je dal vso svobodo našemu jeziku. Napoleon je prvi združil slovenske, hrvatske in srbske kraje v neodvisno kraljestvo «Ilirije» ter je popolnoma odpravil vso nemško nadvlado nad našim ljudstvom. Francozi so tudi 1. 1918. premagali v družbi Angležev in Amerikancev Nemčijo in njene zaveznike ter so pomagali Srbom ustanoviti svobodno Jugoslavijo. Brez francoske pomoči bi ne bilo danes kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Zato si zapomnimo tudi ime velikega Francoza Emila Zola, gorečega prijatelja ljudstva, delavcev in kmetov ter vseh, ki trpe, koristijo, delajo in so poštenjaki, sovražnika hinavstva, zlobe, človeških zajedalcev in duševne teme.
Po spominu.
Zefica: «Čujte, mama, učitelj so rekli v šoli, naj narišem Ameriko po spominu. Kako naj napravim to? Kaka je Amerika?»
Mati: «Vprašaj očeta, ki je bil že dvakrat v Ameriki, on ti bo povedal, kaka je Amerika!»
va jm mm bht n m -.hi mjrmc mt-v>. ^ ^
99
(Ob 251etnici smrti pisatelja Janka Kersnika.)
Grda nehvaležnost bi bila, ako bi se ob 701etnici rojstva in 251etnici smrti ne spomnili enega najslavnejših slovenskih mož, Janka Kersnika. Saj je njegovo ime znano vsakemu Slovencu, ki je kdaj količkaj rad segel po lepi knjigi. Njegovo ime slovi tudi preko mej naše domovine. V svojem rodnem kraju pa ga domačini čuvajo v najlepšem spominu pod imenom Brdski Janko.
Da tudi bralcem «Domovine« osvežimo spomin na velikega slovenskega pisatelja, naj bodo tu napisane te vrstice. Na Brdu pri Lu-kovici, dobre štiri ure od Ljubljane, je tekla zibel našemu slavnemu rojaku. Brdski grad, mogočna stavba iz 16. stoletja, ki je tekom časa menjal znamenite gospodarje Lamber-ge, Apfaltrerne in Hoferje — je rojstni dom Brdskega Janka. Njegov oče se je poročil s Hoferjevo hčerko in postal lastnik gradu.
Janko je zagledal luč sveta dne 4. septembra 1852. Ze v otroških letih je kazal veselje do učenja, v
vestni vzgoji se je razvijala njegova izredna nadarjenost. V dijaških letih se je seznanil s poznejšimi pisatelji Jurčičem, Levcem, Tomšičem in Tavčarjem ter že začel s prvimi proizvodi svojega pesniškega in pisateljskega talenta. Ko se je po dovršenih visokošolskih študijah nase il na domačem brdskem gradu kot notar, si je njegovo ime že pridobilo ugled izredno nadarjenega pisatelja. Njegove povesti so romale od izobražen ev do preprostih ljudi v bornih kočah na deželi, vsakomur so blažile srce, vedrile um in gojile ljubezen do rodne grude. Slovenska zemlja in posebno še domači kraj z okolico je v Janku Kersniku dobila tolmača svojih !-;pot in svojih slavnih dni. Šege in navade našega čvrstega kmetskega življa, življenje slovenskih trgov in vasi, kmetsko ljudstvo in slovensko jaro gospodo je pisateljsko pero Janka Kersnika očrtalo s prepričevalno točnostjo. Zato je čis'o po sebi umljivo, da so povesti kakor: «Očetov greh», «Na Zerinjah», «Jara gospoda», «Cikla-rren», «Gospod Janez» in številne druge, katerih snov je z vso naravno pristnostjo zajeta iz življenja in
nehanja slovenskega rodu, našle pot nazaj med slovensko ljudstvo ter se splošno priljubile. Neumorna pisateljska delavnost Brdskega Janka je skromno slovensko leposlovje obogatila z dragocenimi biseri, ki ohranijo večen čar. Janko Kersnik si je s svojimi umotvori ustvaril veličasten spomenik, ki ga ne bosta oškodovala burja in vihar. Z isto vnemo, kakor mi sedanjiki, bodo tudi bodoča naša pokolenja segala znova in znova po Kersnikovih spisih, blažila si dušo in plemenitila srce z ljubeznijo do slovenske žemljice.
Le žal, da Janku Kersniku ni bilo usojeno dočakati uresničenja svojega velikega ideala, osvoboditve domače zemlje izpod pete avstrijskega tiranstva. Umrl je v najlepši moški dobi dne 28. julija 1897. v starosti 45 let. V svoji bc-leh nos-i je šel iskat zdravja v toplice v Gleichenberg. Na povratku v domovino ga je prehitela smrt ter prerano utrgala nit njegovega življenja.
Letos, ob petindvajsetletnici Kersnikove smrti smo domačini na skromen način, a z globoko ljubeznijo obhajali spominsko svečanost Na brdskem farnem pokopališču je ob-
tem pogledu vse v redu. Šele zadruga je začela urejevati in bo uredila tudi belokranjske obrtne razmere. Le krepko naprej!
Gospodarstvo
KMETIJSKI POUK PO DEŽELI.
Oddelek za kmetijstvo priredi v drugi polovici meseca decembra sledeče poučne sestanke, oziroma tečaje in predavanja:
1.)	V nedeljo dne 17. t. m. v Čatežu ob pol osmi uri v šoli (predavanje o živinoreji — pom. okr. ekonoma Ambrož); v Velenju (o uporabi umetnih gnojil, o travništvu in živinoreji
—	okr. ekonom Wernig); v Gor. Logatcu v šoli (o kmetijskem zadružništvu — pom. okr. ekonoma Matja-šič); pri Sv. Križu pri Litiji po maš! v šoli (o izobrazbi kmeta, o poljedelstvu, pom. okr. ekonoma Jereb); v Vavti vasi po prvi maši v šoli (o ravnanju z letošnjim vinom in o pridelovanju krme — okr. ekonom Ka-fol); v Štrekljevcu v šoli ob drugi uri popoldne (o racijonalnem gnojenju in o umetnem enojenju — pom. okr. ekonoma Konda).
2.)	V nedeijo 24. t. m. v Škocjanu ob sedmi uri v šoli (o gnojenju vinogradov — pom. okr. ekonoma Ambrož); v Pameeah na Štajerskem (o umetnem gnojenju, o reji male živine in drobnice — okr! ekonom Wernig).
3.)	Dne 27. do 29. t. m., namreč v sredo, četrtek in petek v Metliki (poučni kmetijski tečaj — pom. okr. ekonoma Konda).
4.)	V nedeljo, dne 31. t. m. v Bo-štanju v šoli ob osmi uri (o podsaje-nju starih vinogradov — pom. okr. ekonoma Ambrož); v Šmartnem pri Slovenjgradcu (o umetnem gnojenju, o živinoreji in ravnanju z jabolčnikom
—	okr. ekonom Wernig); v Žlberčah pri posestniku Molokii (razprava o drenaži močvirne doline pri Žiberčah
—	poni. okr. ekonoma Matjašič).
ZAKON O OBNAVLJANJU IN POSPEŠEVANJU VINOGRADNIŠTVA.
Radi odloka ministrstva za poljedelstvo in vode z dne 18. novembra •se objavlja sledeče:
V dodatku k »Službenim Novinam» od 9. oktobra t. 1. št. 224, stran druga, je proglašen in objavljen zakon o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva, ki je podpisan dne 30. decembra 1921. in ki ima obvezno moč z 9. oktobrom t. 1.
Od tega dne se po čl. 24. tega zakona razširja isti na vso državo ter od tedaj imajo spadati vse državne trtnice v celi kraljevini, vinogradar-ske in cnološke postaje in potovalni učitelji za vinogradarstvo in vinarstvo pod neposredno strokovno nadzorstvo poljedelskega ministrstva, od-nosno njegovega oddelka za vinogradarstvo in sadjarstvo.
Na temelju zadnjih dveh odstavkov čl. 8. tega zakona ne morejo privatne trtnice, iz katerih se prodajajo trte ljudstvu, obstojati brez naročitega dovoljenja g. ministra poljedelstva in vode, a njihov obrat je podvržen nadzorstvu strokovnih organov tega ministrstva.
Po čl. 23 imenovanega zakona je prepovedan tako po državnih in privatnih trtnicah kakor tudi po vinogradih razmnoževanje in sajenje onih hibridov ameriške trte in hibridov med ameriško in evropsko trto, ki rode neposredno brez cepljenja, kakor so to: Otelo, lierbemont, Vijaia, Delavare, Sasaroš, Hibritran, Izabe-la, York, Mad itd. Izvzeti od tega so samo oni hibridi, za katere da posebno dovoljenje ministrstvo za poljedelstvo in vode.
Da bi se moglo v kar najkrajšem času izvesti odredbe tega zakona, se pozivajo okr. glavarstva (ekspoziture) vinorodnega dela pokrajine, da:
1.) zbero čim prej vse podatke v privatnih trtnicah svojega področja in da semkaj predlože tozadevne popise in sezname onih oseb, ki se ba-vijo s prodajo cepljenih in necepljenih trt najkasneje do 24. t. m.
Vsi lastniki privatnih trtnic morajo, vložiti pri ministrstvu za poljedelstvo in vode prošnjo za dovolilo, da smt-jo imeti tetnico za razmnoževanje in prodajo trt.
Kmetijski organi (okrajni ekonomi) pri okrajnih glavarstvih naj prevza-I mejo takoj nadzorstvo in kontrolo vseh v okraju se nahajajočih privat-I nih trtnic v pogledu kvalitete in či-| stovrstnosti vseh trtnih sadežev (ključi, sajenke, cepljenke), ki se proizvajajo za prodajo prebivalstvu. Pri tem je posebno paziti na to, da se prepreči prodaja in saditev že ome-| njenih hibrid, ki rode neposredno ; brez cepljenja in katerih razmnože-| vanje je po čl. 23. ponovno navedenega zakona preovedano. Ves trtni materijal (ključi, sajenke, cepljenke) poedinih privatnih trtnic, pridelan v tekočem letu, je natančno popisati in sešteti ter dotične popiske obenem z
gori zahtevanimi podatki semkaj predložiti.
Po čl. 12. tega zakona se vrši prevoz trt, namenjenih za napravo vinogradov ali trtnic, kar se dokaže s . potrdilom pristojnega upravnika drž. j trtnice ali drevesnice, brezplačno in | brzovozno na vseh železnicah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Potrdilo za prevoz trt izdavajo tudi kmetijske šole, ako imajo lastne trtnice.
Za trte iz privatnih trtnic, ki so priznane, ozir. dovoljene od ministrstva za poljedelstvo in vode, izdavajo potrdila za prevoz oni drž. organi, ki imajo nadzor in kontrolo nad temi trtnicami.
—	Vrednost našega denarja. Na
zagrebški borzi se je dobilo dne 12. t. m.: 100 avstrijskih kron za okoli 11 in pol pare, 1 dolar za 73 do 74 dinarjev, 100 češkoslovaških kron za 231 in pol do 234 in pol dinarja, 100 nemških mark za 96 par do 1 dinarja 16 par, 100 laških lir za 368 do 372 dinarjev, 100 madžarskih kron za 3 dinraje 20 par do 3 dinarje 40 par, 100 francoskih frankov za 518 in pol do 523 in pol dinarja.
= Na mariborski svinjski sejem 7. t. m. so prignali 85 svinj. Cene: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 450 do 600 K, 7 do 9 tednov stari komad 700 do 900 K, 3 do 4 mesece stari komad 1400 do 1800 K, 4 do 6 mesecev stari komad 2000 do 2500 I<, 8 do 10 mesecev stari komad 3000 do 3800 K, 1 leto stari komad 4500 do 4800 K. Kilogram žive teže se je plačeval po 55 do 60 kron, a kilogram mrtve teže po 70 kron.
= Cene žitu. V Novem Sadu se je tržila 11. t. m. pšenica po 1584 do 1600 K, ječmen po 1140 K, oves po 1100 do 1110 K, koruza stara po 900 K, nova po 770 K, moka št. 0 po 2300K za 100 kg. Cene drugod so bile višje. K nam pride žito seveda dražje, ker so vračunani tudi prevozni stroški.
—	Cene hmelju v Češkoslovaški padajo. Tudi p-rošli teden je bila kupčija s hmeljem v Češkoslovaški zelo mrtva. Cene so ponovno padle in se je prodajal srednjefini hmelj po 600 češkoslovaških kron za 50 kg. Ker je naša valuta padla, pride v naši denarni veljavi okoli 110 kron za 1 kg.
= Potovalna razstava in pok usti ja dalmatinskega olja. Na predlog
Kersnikovem grobu v navzočnosti številnega domačega ljudstva zapelo pevsko društvo «Zarja» nagrobnico, nakar je krašenjski rojak g. avskul-tant Vinko Štrukelj v vznešenih besedah izrekel nagovor spominu velikega slovenskega pokojnika. Marsikateremu domačinu, ki hrani žive spomine na preminulega Brdskega Janka, so pri tej priliki stopile solze v oči. Pa te solze so bile opravičene, saj domači kraj dolguje svojemu Janku tudi globoko hvaležnost za vsa dela, ki jih je kot župan in poslanec izvršil z neprecenljivo požrtvovalnostjo.
Slovensko ljudstvo, segaj po spisih svojega ljubimca, zagovornika in proroka Janka Kersnika. V njih se zrcali tvoia duša, v njih najdeš sebe, svoje zgodovine sijaj in vero v jasne bodoče dni. Večna slava našemu Brdskemu Janku!
Anton Stražar.

Priporočajte i rs širite »Domovino"!
NecBoveski ukaz
(Sličica iz svetovne vojne.)
Evo vam zgodbice, ki je enakovredna drugim grozodejstvom avstrijske armade v svetovni vojni:
Bilo je leta 1916. meseca julija. Prvi bataljon 27. domobranskega polka se je polagoma umikal zaradi Brusilove ofenzive od mesta Kolo-meje v Galiciji vzporedno z drugimi bataljoni ter se končno ustavil pred trgom Nadvvorna, kjer smo se zakopali. Ni minilo par tednov in že smo se morali umakniti v rezervne pozicije, ki so bile približno tri kilometre zadaj. Zakopali smo se pred neko vasjo, kjer so bile napete žične ovire. Od tu so bile v predteren odposlane večkrat močne patrulje, ki naj bi dobile stike z napredujočimi Rusi. Tik pred žično ograjo, kjer je stala hiša, krita s slamo, je bila poljska straža (Feldwache) neke stotnije našega bataljona.
Ljudje v hišah so bili prijazni in postrežljivi. V hiši, pri kateri je stala dotična straža, je ležala 14- do 161etna, težko bolna deklica, drugi stanovalec pa je bil 801etni starček. Komandant straže je bil neki četo-
vodja, ki je tisto usodno noč dobil naravnost živinski ukaz od svojega bataljona, kakor je sam pripovedoval. 2e ob 6. uri popoldne istega dne smo dobili ukaz, da bodimo pripravljeni za nočni umik. Tista noč je bila temna, da se ni videlo korak j naprej, čakali smo do 11. ure, tedaj pa je naenkrat vzplamtel ogenj pred žično ograjo.
| Četovodja je izvršil povelje in za-palil hišo s stanovalci vred. Iz pla-I mena se je kmalu zaslišalo pretre-! sujoče obupno kričanje starčka in j bolne deklice. Kmalu so se posvetih ognji tudi drugje in pokrajina je bila razsvetljena kakor podnevi. Gotovo so bili tudi po drugih hišah stanovalci, toda njihovega kričanja nisem mogel slišati.
Nesrečna straža, ki je izvršila zločin, se je umaknila k svoji kom-paniji. Zadostila je višjemu ukazu. Četovodja je bil od svojega dejanja razburjen in bled. Naš bataljon s<_ je umikal potem po gozdovih daleč nazaj in nesel s seboj madež zločina nad dvema že itak bednima človekoma. Na marsikatero grozoto v vojni sem pozabil, toda tisti obupni kriki gorečih revežev mi ne gredo iz spomina.	—L
Kmetijskega oddelka Pokrajinske uprave v Splitu je kmetijsko ministrstvo pristalo na to, da eden strokovnjak za oljarstvo iz Dalmacije skupno z zastopnikom ministrstva prepotuje tekom decembra t. 1. vsa glavna mesta naše države (Ljubljana, Maribor, Celje, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Subotico, Beograd, Kru-ševo, Niš in Sarajevo). S seboj ponese vzorce finega jedilnega olja, ki ga pridelujejo oljarske zadruge in privatniki v Dalmaciji ter bo trgovce in hotelirje, ki so po večini navajeni le na francoska in italijanska olja, seznanil s tem dalmatinskim pridelkom. V Ljubljani bo ta poizkušnja olja v prostorih Kmetijske družbe na Turjaškem trgu št. 3 v ponedeljek dne 18. t. m. od 8. do 12. dopoldne. Vsi oni, ki se zanimajo za pravo oijkino olje, se naj tega dne priglasijo v tem prostoru, kjer dobe vsa piotrebna pojasnila.
= Novi kolki. Z dnem 1. januarja 1923. bodo dani v promet novi enotni kolki po 5, 10, 20 in 50 par in po 1, 2, 3, 5, 10, 20, 50, 100, 250, 500 in 1000 Din in marke za igralne karte in domine po 50 Din. Kolki, sedaj veljavni, se smejo uporabljati in po pooblaščenih prodajalcih raz-pečavati do konca januarja 1923., potem pa zgube veljavo in se morejo do vštetega 30. aprila 1923. zamenjati z novimi kolki pri finančni deželni blagajni v Ljubljani in pri davčnih uradih.
= Dolgovi bivše Avstroogrske. Reparacijska komisija v Parizu je prošlo soboto sklepala o razdelitvi dolgov bivše Avstroogrske. Po sprejetem predlogu odpade od dolgov avstrijske polovice (brez Ogrske) 36 odstotkov na Avstrijo, 42 odstotkov na Češkoslovaško, 22 odstotkov na Jugoslavijo in Italijo, a od dolgov ogrske polovice 50 odstotkov na Madžarsko. O cenitvi avsrtrijske državne imovine v nasledstvenih državah se doslej še ni sklepalo.
= Pošiljanje paketov v Ameriko, j Ministrstvo za pošte in brzojav iz-poroča, da se pošiljajo paketi, naslovljeni v razne kraje Zedir,;'enih držav, za sedaj le preko Avstrije in Švre, in sicer s posredovanjem družbe «Messagerie Anglo-Suisse». Ta družba pa dostavlja samo tiste pakete, ki gredo v Newyork in ostale kraje kontineta, ne pa onih, ki gredo na ameriške otoke ali v kolonije, ki niso na kontinentu Zedinjenih držav.
= Svetovni pridelek sladkorja v
letu 1922./1923. bo znašal, kakor | se ceni. okoli 17,824.000 ton, to je za okoli 360.000 ton več nego se ga | je pridelalo v letu 1921./1922.
Sokolstvo
Izobraževalni odsek Sokola v So-dražici je priredil dne 3. t. m. ljud-i sko dramo v treh dejanjih «Razva-I lina življenja». Igra je dobro uspela. Vsi igralci so svoje vloge zelo dobro pogodili. Na splošno zahtevo občinstva se je igra v nedeljo dne 10. t. m. ponovila. — Odsek je priredil le'os kot običajno vsako leto Miklavžev večer z bogatim vzpore-dom. Igrala se je igra «Putifarka», kjer so nastopile nove moči. Tudi ta igra je, kakor se vsestransko priznava, zelo dobro uspela. Sodeloval je tudi druš ^eni pevski zbor, ki je nastopil z več točkami. Zelo je ugajal občinstvu šaljiv nastop V. Vodopiv-ca «2abja svatba». Na odru je kar mrgolelo žab, ki so se mehanično premikale in «rajale». Obenem je zbor pel za kulisami. Miklavž je nastopil s sijajnim spremstvom ter bogato obdaril pridno članstvo. Čisti dobiček zadnje prireditve se je po-i daril kot Miklavžev dar revni šolski i mladini v Sodražici.
Minister Žerjav za vdove in sirote
Najbolj zapuščeni in osamljeni člani človeške družbe po svetovni vojni so vaove in sirote, bamoljuuje, ki viada sedaj svet, ne pozna sočutja in dobrega srca, ne mara siisati tožb in prošenj bednikov. tekom zadnjih let, ko je draginja veano bolj in bolj pritiskala na vrata nižjih slojev, se je v ministrstvu za socialno pontiko nagromadiia kopa ponižnih prošenj vdov in sirot za pomoč v najtežji stiski, toda prošnje so ostale nerešene. Seie ko je to mesto nastopil naš rojak, g. dr. Žerjav, so številne prošnje prišle iz zaprašenih omar zopet na svetlo.
Minister Žerjav se je z vso vnemo zavzel, da odpomore vdovam in sirotam, kjer in kolikor se da. Doslej je bilo rešeno že lepo število prošenj. Nedavno je zopet na predlog ministra za socialno politiko, g. dr. Žerjava, Njeg. Veličanstvo kralj Aleksander ukazal, da dobe, počenši od 1. avgusta 1922. za dobo treh let miloščino iz državne blagajne: Ana Pevnik, vdova orožniškega postaje-vodje iz Šoštanja, po 1080 dinarjev na leto; Fran Kaderšafka, vrtnar državnega zdravilišča v Rogaški Slatini, po 600 Din; Marija Mayer, vdova vodje zemljiške knjige v Škof-ji Loki, po 600 Din; Ida Ekel, sirota vladnega svetnika v Novem mestu, po 600 Din; Marija Levinger, vdova davkarja v Št. Petru pri Novem mestu, po 480 Din; Matilda Bohinc, sirota sodnega kanclista v Mokronogu, po 480 Din; Marija Kalan, vdova učitelja v Mavčičah, po 720 Din; Erna Friedrich, sirota vladnega svetnika v Ljubljani, po 600 Din; Hildegarda Schmied, sirota okrajnega tajnika v Ljubljani, po 600 Din; Kornelija Czerny, sirota nad-geometra v Ljubljani, po 840 Din; Albina Plicker, sirota carinskega oficiala v Ljubljani, po 600 Din, in Ana Stemberger, vdova pisarniškega pomočnika v Ljubljani, po 600 Din.
Dejstva govore! Minister dr. Žerjav je dokazal, da je mož na pravem mestu, da ima čuteče srce za one, ki jim ni prizanesla težka usoda, za one, ki so danes osamljeni v vrtincu samoljubnih in oderuških stremljenj poedincev in tako zvanih višjih slojev. Slučaj pa tudi dokazuje abotnost in pristudnost klerikalnih voditeljev, ki uporabljajo svoje »človekoljubje" do siromašnih slojev le za demago-ško gonjo proti »kapitalistom", kadar pa kak siromak potrka na njihova vrata, mu posvetijo s frazami ali če treba tudi s svinčenkami, kakor so to izpričali dogodki na Zaloški cesti.
deželni glavar kranjski dr. Ivan šusteršič se je v ponedeljek zvečer po štiriletnem pregnanstvu vrnil iz Tirolske v Ljubljano. Na kolodvoru so ga pričakovali njegovi ožji prijatelji in tudi deputacija duhovništva. Dr. šusteršič bo v Ljubljani nadaljeval advokatsko prakso. Ali se namerava zopet aktivno udejstvovati v politiki in kakšne smeri si bo osvojil, še ni znano. Gotova stvar pa je, da je v klerikalnem taboru prihod dr. šusteršiča povzročil veliko zmešnjavo, ker je celo v njihovih prvih vrstah obilo mož, ki nikakor ne tajijo simpatij in spoštovanja do svojega bivšega poglavarja ter se ga bodo sedaj nedvomno zopet oklenili s staro udanostjo in zvestobo.
+ Radičeva abstinenca. Radič se je zopet enkrat slavno skisal in ni odšel v Beograd. Slavolokov sicer ni bilo treba podirati, ker jih še niso postavili, vendar pa v Beogradu premišljajo, kako bi se dalo odpo-roagati politiki Hrvatskega bloka, ki jo Radič imenuje abstinenco. Zdi se, da je največ uvaževanja vreden nasvet nekega beograjskega časnikarja, ki je predlagal sledeče: Ako Radič smatra svojo politiko za abstinenco, potem se da pomagati edino z — rakijo. Radiču in njegovim generalom naj vlada ponudi nekaj stare slivovke, in če jo bo sprejel, bo kriza rešena, kajti vsak človek, ki pije sli-vovko, ni več abstinent. Na tak način bi se torej končala tudi Radičeva abstinenčna politika. Seveda bi sli-! vovka morala biti fina stara roba — ker domače rakije se je Radič morda že naveličal...
Novosti
-f Klerikalna časopisna agitacija. Zadnje dni so se klerikalci zopet z vso vnemo lotili agitacije za svoje časopisje. V vsakem kotu, na vsaki planki, kričijo njihovi plakati, da. bodo «Straža«, «Gospodar» in «Do-moljub» v novem letu še zanimivejše farbali slovensko ljudstvo — seveda tudi za povišano naročnino. Zopet so organizirane Marijine device, Orlice, duhovništvo in še vse ostalo, kar «leze ino grede» v tercijalskem mravljišču, da se z živo besedo zavzamejo za «katoliške» laži, ki jih na drobno in debelo obljubljajo klerikalni listi za prihodnje leto. Prav razveseljivo je dejstvo, da letošnja agitacija nima željenih uspehov. Razumni slovenski kmet prihaja do trezne sodbe, zato odklanja hujskarijo in se naroča na «Domovino», ki jo s pridom čita vsak poštenjak.
-f Dr. šusteršič v Ljubljani. Bivši general Slovenske ljudske stranke in
*	Naša nova povest. S prihodnjo številko začnemo z novo povestjo «Vrt-narjeva Nežika*. Opozorite znance in prijatelje, ki še niso naročniki našega lista, naj se takoj naroče na »Domovino*.
*
*	Zahvala ministru dr. Žerjavu.
Z Bleda poročajo: Tukajšnje «Pod-porno društvo šole deških ročnih del» je prejelo od ministrstva za socijalno politiko znatno denarno podporo, s katero bo moglo svoje delovanje še plodonosnejše razviti. Društvo je izreklo ministru dr. Zer-; javu za posebno naklonjenost, ki jo posveča ročnemu pouku naše mladine, iskreno zahvalo.
*	Kraljica Marija pri slepih invalidih. Pretekli ponedeljek je kraljica Marija obiskala dom, slepih v Ze-munu. Kraljica se je prijazno raz-govarjala z mnogimi invalidi ter se sočutno zanimala za njihove rodbinske razmere. Obisk kraljice je zelo blažilno vplival na slepe nesrečnike.
*	Fond kralja Aleksandra. Na dan svoje poroke, dne 8. junija t. 1., je kralj Aleksander podaril iz svojih sredstev en milijon dinarjev ter odredil, da se vsako leto določi 300.000 dinarjev za nagrade onim našim državljanom, ki se bodo odlikovali v moralnem, prosvetnem, odgojnem ali zdravstvenem oziru dvigati naš narod ali s svojim vzgledom ali s svojim delovanjem med narodom. S pismom z dne 8. junija 1922., naslovljenem na predsednika ministrskega sveta, je kralj organizacijo te ustanove prenesel na svojo pisarno. Imenoval se je poseben odbor za upravo kraljevega fonda. Ta odbor prične takoj s svojimi delovanjem. Vse osebe, ki so v tem pogledu interesirane, naj se obračajo neposredno na ta odbor. Naslov odbora se glasi: «Odbor kraljevega fonda». Sedež odbora je v Beogradu, v kraljevi pisarni.
*	Šolski prazniki. Ministrstvo pro-svete je izdalo pravilnik o šolskih praznikih na naših osnovnih, sred-
njih in strokovnih šolah. Glasom tega pravilnika se obhajajo v naših šolah naslednji državni prazniki: 1. december kot dan ujedinjenja, 17. december kot kraljev rojstni dan, praznik sv. Cirila in Metoda ter Vidov dan (28. junija).
Hrvati za našo umetnost. Znana «Prva hrvatska štedionica» v Zagrebu, ki ima po vseh večjih jugoslovanskih krajih ter tudi v Ljubljani svojo podružnico, je poslala našemu pokrajinskemu namestniku g. Hribarju znesek pol milijona kron za zgradbo poslopja galerije lepih umetnosti v Ljubljani.
Dobrovoljski dom v Novem Sadu. Novosadski občinski svet je organizaciji jugoslovanskih dobro-voljcev, ki so se borili v Dobrudži in na solunski fronti, brezplačno odstopil zemljišče za zgradbo lastnega doma. Dobrovoljci pridno in z uspehom nabirajo prispevke in je tamošnje prebivalstvo z odprtim srcem naklonjeno njihovi akciji.
Smrt rojaka v Ameriki. V severnoameriškem mestu New Hawen j'e umrl naš rojak Josip Tomšič, rodom iz Tacna pod Šmarno goro v starosti 55 let. Blag mu spomin!
*	Fomilostitev na smrt obsojenih. Ministrstvo pravde v Beogradu pripravlja nov ukaz o pomilostitvi več oseb, ki so pred raznimi sodišči bile obsojene na smrtno kazen. Ukaz bo dovršen in podpisan v nekaj dneh.
Brezplačna vožnja od steklih živali ugrizenih oseb. Beograjsko časopisje poroča, da je prišlo med ministrstvom za narodno zdravje in prometnim ministrstvom do sporazuma, glasom katerega imajo vse one osebe, ki so ugrizene od steklih živali in ki potujejo na zdravljenje, brezplačno vožnjo na železnici ali parobrodu, in sicer od prve postaje pa do najbližjega Pasteurjevega zavoda.
Čudno postopanje invalidske
organizacije. Poročajo nam iz Bele Krajine: Župniki so oznanjevali po vseh belokranjskih cerkvah, naj se tekom treh dni javijo vsi invalidi in one žene, ki dobivajo podporo, v Črnomlju pri Matiji Skubicu. Pravijo, da je izbrala organizacija invalidov tega človeka za svojega «po-verjenika» in na Skubčevi hiši je obesila organizacija svojo napisno tablo. Čudimo se kratkovidnosti našega invalidskega udruženja, da se spušča v stik s takim človekom, ki je odobraval vojno, ki je ovajal naše ljudi, jih spravljal tako na morišče in zakrivil prej nesrečo mnogih sirot. Čudno je tudi to, da se niso obvestila o tem županstva, ki so pač meroclajna za take stvari, ampak le župni uradi. Pozivamo invalidsko organizacijo, naj prenese svojo pisarno iz njegove hiše takoj drugam in se naj ne izpostavlja javnemu ogorčenju. Oddelek za socijalno skrbstvo pa prosimo, naj preišče, kakšen «od vlade potrjeni poverjenik invalidov* je ta Skubic. Lahkovernemu človeku je lahko obesiti marsikaj na vrat in zato se trobi sedaj v svet o zvišanih podporah, za katere je denar baje že v Ljubljani itd. Napravite red v tej zadevi, in sicer takoj! — Invalid.
*	Izredna lovska sreča. Na praznik dne 8. decembra se je na cerkljanskem. polju pri Brežicah vršil velik lov, ki se ga je z gosti iz Maribora in Celja vred udeležilo okrog 40 lovce1/. Imeli so posebno dober uspeh, ustrelili so namreč 280 zajcev!
*	Mariborsko porotno sodišče je
v ponedeljek razpravljalo zadevo čevljarja Antona Lichtenwallnerja iz Loga pri Središču zardi umora svoje žene. Poročali smo zadnjič, kako je Lichtenwallner z vztrajnim molkom hotel dokazati, da ni pri pravi pa-
meti, a se je po neprevidnosti le izdal. Tudi pri razpravi ni spregovoril niti besedice. To pa mu ni dosti pomagalo, ker so porotniki soglasno potrdili njegovo krivdo, nakar je bil Lichtenwallner obsojen v smrt na vešalih.
*	Najdeno telo župnika. Nedavno smo poročali, da se je tomišeljski župnik Fran Gaberšek pozno zvečer vračal iz Ljubljane peš proti domu, kamor pa ni prispel in so ga doslej pogrešali. Prošlo soboto pa so pri Fužinah potegnili iz Ljubljanice njegovo mrtvo truplo. Doslej se še ni dalo ugotoviti, ali je župnika v temni noči zadela nesreča, ali pa je postal žrtev zločina. Pokojnik je bil rodom Iz Homca pri Kamniku ter v lepi moški dobi 47 let.
*	Živ zakopan. V Zagrebu se je pri kopanju kanala na Peščenici ponesrečil mladi delavec Franc Janže-kovič, doma iz Bukovcev v ptujskem okraju. Nahajal se je dva in pol metra globoko v kanalu, ko se je zrušila zemlja in ga živega pokopala. Seveda so ga skušali takoj rešiti, toda ko so odgrebli zemljo, je bil Janžekovič že mrtev. Svetila mu večna luč!
*	Brzovlak je povozil na progi med Sevnico in Blanco ženo posestnika Zalokarja in Lončarjevega dola. Nesrečna žena je bila takoj mrtva. N. v m. p.!
*	Samomori naraščajo. Naše ljudstvo presenečajo dnevna poročila o samomorih. Sam bog vedi, kje tiči pravi vzrok, da so zadnje čase nekateri tako naveličani življenja, da grabijo po samokresu ali čemerkoli ter si pretrgajo nit življenja. Seveda povojne razmere še vedno v največji meri uplivajo na duševno razpoloženje in na razdraženost živcev, poleg tega je pa življenje med vojno in na fronti pokazalo nizko ceno človeka. Po številu samomorov prednjači zadnje dni Zagreb. Pred nekaj tedni je v Zagrebu neki človek legel na železniško progo ter si pustil odrezati glavo. Odtlej mu je z istim namenom sledilo osem po-snemalcev. Vlak je opravil svojo ne-zaželjeno nalogo in vse razkosal na drobno. Te dni so zopet našli nekega Spira Cvijanoviča z odrezano glavo v bližini zagrebškega kolodvora. Zagrebški listi zatrjujejo, da gonita ljudi v samomor: alkohol in delotnržnja.
*	Dvajset milijonov je odnesel. Pri zagrebški tvrdki Gorjan je bil nameščen Erich Hicke, inženir, rodom iz Berlina. Tvrdka ga je poslala v Beograd s pooblastilom, da dvigne v neki tamošnji banki dvajset milijonov mark. Inženir je to sicer ukrenil, ampak z denarjem se ni povrnil več v Zagreb, temveč je pobegnil preko meje v Nemčijo. Večje zneske je odposlal svoji ženi in svoji materi, z ostalo vsoto pa si menda namerava sam ustvariti udobno življenje. Toda policija je za njim izdala tiralico in ni dvoma, da bo pobegli milijonar kmalu v rokah pravice.
*	Mojster v zmerjanju. Zmerjanje je tudi ena izmed onih čudnih lastnosti, ki nam Slovencem ne dela težke glave; kar se tiče kletvic, opravljanja in psovk, se torej mi Slovenci ne smemo čutiti manjvredni kakor drugi veliki narodi. Pa imamo tudi svoje mojstre v tem. Za takega se je nedavno izkazal Ivan Šilar iz Grabč pri Gorjah. Učitelj mu je v šoli kaznoval neposlušnega sinčka; to pa je vžgalo slamo v Šilarjevr strehi. Takoj se je spravil nad učitelja in ga začel tako temeljito zmerjati, da so se kar iskre kresale. Prizanesel pa ni niti šolski voditeljici. Tudi njej je povedal par vročih. In hudemu Ši-larju je bilo to še vedno premalo. Odpravil se je še pred župnišče in.
povedal župniku čudno novico, da ga smatra za črno farovško svinjo. To pa je bilo že malo prehudo, zato so drugi dan prišli k Šilarju orožniki klicati ga na odgovor. Šilar pa tudi njih ni štedil ter jim odgovoril, da so smrkavci, lumpi in da jih bo iz hiše vrgel. Šilarja so priporočili aodniji v posebno odlikovanje. Zdaj je vse radovedno, ali bo hudi Šilar tudi za sodnike pripravil poseben nagovor s psovkami, v katerih se je izkazal za nedosežnega mojstra.
9z raznih krajev
*	V Spodnji Šiški pri Ljubljani je umrl g. Dragotin Steindl, ravnatelj tobačne režije v pokoju. N. v m. p.!
*	V Podolnici pri Horjulu je dninar Janez Nagode sekal v gozdu drevo. Ko se je nasekano drevo podiralo, je Nagode hotel odskočiti vstran, pri tem pa je tako nesrečno padel, da si je ob neki skali prebil lobanjo. Težko ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnico.
*	V Žireh je kovaškemu vajencu Francetu Trčku padel železen drog na nogo in mu jo znatno poškodoval.
*	Na Verda pri Vrhniki je bil hlapec Anton Križman v temi napaden od neznanega lopova. Križman je dobil s kolom močan udarec po desni nogi in je zaradi zlomljene k<*ti moral v ljubljansko bolnico.
*	V Beričevem je neznan lopov odpeljal konja in voz posestnika Martina Kogoja. Kogoj se je vračal iz mlina ter se mimogrede ustavil v gostilni. Medtem pa je predrzni uzmovič neovirano izvršil svoj posel.
*	V Gabrovki sta (h/a kmečka fanta ponoči napadla učitelja Josipa Jerele, ki se je iz Moravč s kolesom vračal domov k Sv. Križu. S kolom sta ga tako težko ranila na glavi, da je moral v bolnico.
*	V Radovljici je šestnajstletni Josip Božič, učenec tamošnje pletarske Sole, doma iz Ljubljane, Izginil brez sledu. Zapusti! je več pisem, v katerih javlja, da bo skočil v Savo. Če mu le ne bo premrzla...
*	Pri pošti Kranj je bila uvedena selška dostava vsak ponedeljek, torek in četrtek, petek in soboto tudi v sledeče kraje: Kokrica, Bobovk, Srakovlje, Tatinec, Čadovlje, Trste-nik, Goriče, Letence, Zg. Tenetiše, -Sv. Tenetiše in Mlaka
*	V Kranju je umrl g. Anton De-poli v 83. letu svoje starosti. Pokojnik je bil med ustanovitelji tamoš-njega gasilnega društva in do smrti njegov zvesti član. N. v m. p.!
*	V Kranju je umrl gosp. Franc Reyer, finančni komisar v pokoju. N. v m. p.!
*	V Stični na Dolenjskem je bil za priorja tamošnjega cistercijanske-ga samostana imenovan p. dr. Avguštin Kostelec.
*	V Gorjah pri Bleda si je Josip .Dežman, delavec lesne industrije «Vintgar», pri cirkulami žagi zaža-gal desno roko. Moral je v bolnico.
*	V Bohinjski Beli je nenadne smrti umrl g. Ivan Burja, bivši dolgoletni župan in cerkveni ključar. N. v m. p.!
*	V Radečah je prošlo nedeljo priredil v sokolski dvorani Zikov kvartet koncert. Poslušalci so bili od lepe godbe zelo navdušeni.
*	V Velikih Laščah so zaprli Ma-:tevža Tomšiča, ki je ljubljanskega .stavbenika Curka okradel za 7000 -kron.
*	V Gotenici pri Kočevja se je
ponesrečil posestnik L. Griinseich. Vozil je drva, med potjo pa so se mu splašili konji in Griinseich je prišel pod voz. Kolesa so mu šla preko obeh nog in mu jih zdrobila pod kolenom. Težka nesreča ugled-
nega pobestnika je vzbudila splošno sočutje.
*	.V Trbovljah je rudarskemu strelskemu mojstru Francu Košaku eksplodiral naboj in ga težko poškodoval.
*	V Zidanem mostu se je v gozdu za cementno tovarno obesil mladenič Robert Weitzl. Kaj ga je gnalo
v	smrt, se še ni dalo ugotoviti.
*	V Dramljah na Štajerskem je neznan zločinec skozi okno ustrelil gostilničarja Mihaela Podkrajška, ki se je takoj mrtev zgrudil na tla.
*	V Sevnici so na kolodvoru neznani tatovi vlomili v železniški voz in odnesli kave in vanilije za 60.000 kron.
*	V Velenju je ogenj uničil kozolec posestnika Skaze. Zgorel je do tal z vso zalogo sena in slame. Sreča pa je bila, da se požar ni razširil j tudi na sosednja poslopja. Kako je; ogenj nastal, doslej še ni pojasnje-' no. Za omejitev požara pa gre vse priznaje domači požarni branjbi.
*	V Šoštanju se je poročil ravnatelj tamošnje meščanske šole g. Fran Hribernik z gdčno. Pavlico Tribu-čevo iz Mozirja. Obilo sreče!
*	Na Frankolovem pri Celju so se pred meseci v gostilni stepli fantje in nekemu Bobku prizadejali smrtonosne rane. Ker se pri razpravi, ki se je te dni vršila pred celjskim okrožnim sodiščem, ni dalo ugotoviti, kdo je pravi ubijalec Bobka, je bilo obsojenih pet fantov, ki so se udeležili pretepa, in sicer: Kavnak na 8, Ciril Kroflič na 7, Adamič na 6, Vrisk na 5 in Karel Kroflič na 4 mesece težke ječe.
*	V Slivnici pri Maribora je umrl posestnik Peter Lešnik v visoki starosti 80 let. N. v m. p.!
*	Pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah je umrl trgovec in posestnik g. Josip Krajnc. Pokojnik je bil splošno ugleden naroden in napreden mož, ki je imel vedno odprto srce in odprte roke za reveže in siromašne šolarčke. Enako je tudi za narodne institucije in za invalide imel vedno pripravljeno pomoč. Naj bo blagi duši ohranjen najlepši spomin!
*	V Kotljah v Mežiški dolini se je
poročil mariborski odvetnik gosp. dr. Stanko Stor z gdčno. Heleno Wastl, hčerko tamošnjega lesnega trgovca. Novoporočencema želimo obilo sreče!
Zdravstvo
z Pozimi pri zaprtih oknih. Vsako leto, ko se bliža zima in začnejo ljudje zapirati okna, se pričnejo množiti slučaji prehlajenja, vnetja grla in pljuč itd. Vzrok temu ie često v nastopnem: Dokler so okna odprta, kroži po naših sobah sveži zrak, ki vsebuje dovolj vlage. Ko se okna zaprejo in se začne v sobi močno kuriti, se zrak preveč posuši in skvari, ako ni poskrbljeno za dobro prezračenje. Suhi zrak izpija vlago v nosu, grlu in dušniku ter draži njihovo občutljivost, tako da ti organi ne morejo več odbijati bolestnih kali, ki jih vdihavamo. Da se očuvamo teh zimskih bolezni, moramo vse prilike prilagoditi tako, kakor bi bilo poletje. Prosto gibanje
vi	svežem tudi pozimi ni škodljivo,
celo bolj potrebno kakor poleti, ker si moramo osveževati in utrjevati telo, da postane vedno bolj odporno proti mrazu in njegovim iz-kušnjavam. Dobro je, zjutraj in zvečer umiti prsa in vrat s svežo vodo, nato pa čvrsto odrgniti z brisačo. Seveda ne smeta biti soba in ne voda prehladni. S tem se nam prsa in grlo utrdijo in nanje ne more več toliko vplivati izprememba vremena. V sobah, ki so zakurjene, imejte na peči vedno posodico vode, ki izhla-
peva in daje suhemu zraku dovolj potrebne vlage. Posebno je treba paziti, da se ne okužimo od ljudi, ki imajo hud kašelj, ali pa kako vnetje v grlu in dušniku. Ako pozimi pazimo na to, da vdihavamo vedno sveži zrak, podnevi in ponoči, ako se dovolj gibljemo čez dan in se čuvamo pred okuženjem, se nam ni treba bati bolezni, ki so sicer običajna pojava v zimskih mesecih, a lahko postanejo resno nevarne.
z Grd duh iz ust prihaja navadno od pokvarjenih zob, redkokdaj iz želodca, tu in tam pa je vzrok tudi kaj drugega. Komur kljub temu, da si vsak dan čisti in izpira zobe, sapa iz ust še vedno smrdi, naj si poišče sveta pri zdravniku.
Zanimivosti
STANOVANJE V GROBU.
Pomanjkanje stanovanj je ena izmed splošnih posledic vojne, ki do-muje v vseh državah in v vseh mestih. Nikjer pa se menda ne rešuje na tako zanimiv način kakor v bolj-ševiški Rusiji. Neki moskovski časopis prinaša sledečo zgodbico:
Začel je nastopati veter, mraz in sneg. Moskovsko pokopališče je izgledalo še mirnejše kakor drugače. Vendar pa je grobar neke noči začul s pokopališča ljudske glasove in opazil droben plamen. Začuden in tudi preplašen je šel tjakaj, da se prepriča, kaj se godi. Prišel je bliža nekega groba, zgrajenega v obliki male kapelice.
„Kdo je tam?" vpraša grobar.
»Študenti!"
„Kdo vam je dovolil? Kaj počenjate?"
»Nimamo stanovanja. Tukaj pa je prijetnejše, kakor zunaj v snegu in vetru."
»Ven s pokopališča!" se je razjezil grobar.
»O, Bog obvari!" je bil odgovor iz groba. »Ne gremo ven, dokler ne najdemo stanovanja. Kam pa naj gremo? Saj vendar ni poletje, da bi lahko spali pod milim nebom. Tukaj nam je prav prijetno..
Štiri dni se je grobar moral prepirati s svojimi najemniki v grobu. Ker se nikakor niso dali pregovoriti, je šel po policijo. Na policijskem uradu so študenti razložili, da nikjer ne morejo dobiti stanovanja. Končno se je policija pokazala toliko naklonjena, da jim je namesto groba nakazala star vagon za stanovanje, s čemer so se študenti zadovoljili.
ženske spalne srajce z vtkanim živo-barvnim cvetjem. Lasje, ki jih nosij« razpuščene, so gosti in temni. Oči njihove so kakor žamet. Polt je zel* različna, od kavine do bele barve. Mnoge Tahitijanke, vzgojene v šolah tamošniih protestantskih misijonarjev so zelo izobražene in govorijo francosko in angleško. V občevanju s* zelo ljubeznive.
Življenje na otoku Tahiti spominja na pravljice iz tisoč in ene noči. Morje, kokosovo drevje, cvetje vseh mogočih barv in lepi ljudje, ponosni, kakor bogovi — vse to se koplje v bleščeči luči solnca in v najopojnejšem vzduhu. Solnce pripeka močno, pesek je žareč in voda je toplejša ko ozračje. Noči pa so precej hladne. Tahiti-janci so zelo gostoljubni in darežljivi; gosta radi sprejmejo v hišo in popeljejo na sprehod. Tahitijanci so tudi zelo snažni. Polovico dneva prebijejo v morski vodi. Vsak odličen Tahiti-janec ima več oblek in se preoblači vsak drugi dan. Tahitijanci obožavajo svoj otok in vse, kar je lepo. Blagi so, mirni in umerjeni pri vsakem gibu in koraku. Tujec, ki ga zanese-pot na ta otok blaženih, se težko odloči za odhod.
NEBESA NA ZEMLJI.
V Tihem oceanu med Ameriko ln Azijo, se nahaja otok Tahiti, ki šteje 11.000 prebivalcev. Njegovo pristanišče je Papehiti s 3000 prebivalci, med katerimi je okrog 800 Evropejcev. Otok obdaja mnogo drugih manj važnih otočičev. Cele črede morskih psov spremljajo v teh vodah ladje in poželjivo preže na vsak odpadek. Mnogobrojne ribe se s pomočjo svojih močnih plavut dvigajo iznad vode m se zopet potapljajo. Velike morske ptice, slične galebom, se onemogle od morske bolezni često v jatah spuščajo na ladje.
Tahiti nudi čarobno sliko temnoze-lenega gaja, prepletenega z živimi barvami bujnega cvetja. Posebno vzbujajo pozornost ognjenordeča drevesa, ki rastejo na otoku v obliki rdečih solnčnikov. Mem Tahitijanci je obilo močnih mož in krasnih žensk. Ljudje nosijo tam čudne visoke slamnike, okrašene s školjkami in cvetnimi venci v obliki zvezd. Oblečeni so v lahna volnena ogrinjala modre ali rdeče barve z rumenimi ali rdečimi progami. Ženske nosijo posebna ogrinjala, ki izgledajo kakor naše
VERSKA VOJNA V AMERIKI.
O zloglasni ameriški tajni družbi Ku-Klux-Klan zopet prihajajo razburjajoče vesti. Po nekaterih krajih Združenih držav se množijo zločin-stva, ki jih povzroča ta organizacija. Največja razburjenost vlada v drža* vi Lousiana, ker tam najbolj divje razsajajo člani Ku-Klux-Klana. Svoje dni je ta organizacija imela na piki zamorce in njihove belokož-ne prijatelje ter zaščitnike. Zdaj, ke se je po parletnem premirju zopet pojavila, je naperila svojo ost proti Židom in katolikom. V Lousiani J« ta gonja tako narasla, da.se je guverner moral podati v Vašington, da pri zvezni vladi prosi za pomoč. Baje je zahteval tudi nekaj oddelkov vojaštva, da se z najostrejšimi sredstvi preprečijo nadaljnji napadi na mirne državljane in dnevno se množeči zahrbtni umori.
Nevarna gonja članov tajne organizacije se je zadnje čase začela širiti tudi na severu Združenih držav. Pri odkrivanju spomenika v vojni padlim židovskim vojakom sta slavnostna govornika, vseučiliščni profesor Butler in član ameriškega parlamenta Siegel ostro obsodila zločinstva zarotnikov. 2e drugi dan sta prejela grozilno pismo in odslej jih je baje le redkokdaj videti na ulici. V parlamentu je bilo vloženih že mnogo interpelacij, toda doslej brez posebnih uspehov. Zatrjuje se namreč, da je tudi v parlamentu samem okrog 60 poslancev, ki so člani Ku-Klux-Klana in celo voditelji tega »tajnega in nevidnega kraljestva", ki vodi vojno proti katolikom in Židom.
USODA DOLARJA.
Amerikanci si vedno izmislijo kaj novega. Komu bi na primer pri nas padlo v glavo, da dožene usodo papirnatega dinarja, ki iz banke stopa v promet! No, trgovska zbornica v Čikagi je poizkusila tudi to. Vsekakor nobena stvar na svetu ne gre skozi toliko človeških rok, kakor denar. Čikaška zbornica je izdala precejšnjo vsoto novih dolarjev in priporočila po časopisih vsakomur, ki prejme novi dolar v roko, naj nanj na kratko zabeleži, v kake svrhe je dolar oddal naprej.
To se je zgodilo. Po štirinajstih dneh so bili zbornici predloženi dolarji in večina izmed njih je po kratkih beležkah izkazovala, da so tekom kratkih dveh tednov menjali preko
trideset lastnikov. Vsak ie na dolar zapisal svoje ime in namen, v kate-rega ga je izdal naprej. Tako se je ugotovilo, da so dolarji povprečno po petkrat služili pri izplačevanju zaslužka, petkrat pri kupovanju tobaka, dvakrat pri brivcu, enkrat za kupovanje pisem, znamk in časopisov in enkrat za obilno večerjo.
Amerikanski listi, ki prinašajo zgodbe teh dolarjev, z nejevoljo ugotavljajo, da niti eden izmed teh dolarjev ni bil izdan v dobrodelne namene. Kaj, ko bi tudi pri nas enkrat poizkusili dognati potovanje dinarjev, ki seveda po vrednosti niso tako visoki gospodje kakor dolarji.
Razno
X Ognjenik Stromboli bljuje. Te dni je vulkanski otok Stromboli začel zopet bljuvati. Po močnih potresnih sunkih, ki so jih čutili tudi na celi severni obali Sicilije, je sledilo močno bljuvanje lave, tako da so prestrašeni maloštevilni stanovalci oto}ca zbežali na italijansko obalo. V Siciliji je bil potres tako močen, da se je prebivalstvo iz bojazni pred še močnejšimi sunki izselilo iz hiš in se nastanilo v šotorih.
X Izdajalska papiga. Pariška policija je nekega dne prijela sumljivega moža, ki se je brez posla klatil po mestu. Na policijskem uradu je upoftio tajil svoje ime in policija se |e žaman trudila, da ga iztakne. Aretirali mož pa je s seboj nosil papigo, ki je znala govoriti nekaj besed. j£o so nelcega dne zopet zasliševali molčečega jetnika, se je papiga priljudno sklonila do svojega lastnika in nežno izgovorila: «Halo, l.ienhart!» Po teh besedah je policija takoj vedela, s kom ima opraviti: mož je bil Lienhart, zloglasni vlomilec, kj so ga že par mesecev zasledovali detektivi.
X Noče biti kardinal. Knjižničar vatikanske biblioteke, nemški jezuit dr. Ehrle, bi moral biti imenovan za karifi.nala. On pa je odklonil papeževo ponudbo za to visoko imenovanje ter izjavil, da hoče ostati navaden vojščak Kristusove vojske. Trdijo, da se papež ne bo zadovoljil s to odklonitvijo, temveč bo svo-fega knjižničarja v zmislu cerkvene discipline Opozoril, da to čast mora sprejeti. Dolgo, dolgo že ni bilo takega slučaja, da bi bil kak cerkveni služabnik odklonil kardinalsko imenovanje. Sicer pa tudi papež ne ravna prav, da hoče dr. Ehrleja prisiliti za kardinala. Pri nas na Slovenskem je mnogo duhovnikov, ki bi hoteli kaj višje avanzirati; ker pa vsi ne morejo biti škofi, se zadovoljijo tudi 6 tem, da postanejo — državni poslanci.
X Poroka danske princese. Hčerka danskega kralja, princesa Dag-ntar, se je zaljubila v častnika danske kraljeve garde, poročnika Ca-stenskielda. Ta princesin ljubljenec sicer ni plemenitega rodu, pravijo pa, da ni čudno, če je mladi princesi zmešal glavo in srce, ker je zelo lep in bister fant. Kraljevska obitelj se je izprva trudila, da bi princeso pregovorila, a vse skupaj ni pomagalo nič in končno je danski kralj privolil v njuno zakonsko zvezo. Poroka se je nedavno vršila v kraljevskem gradu na deželi, kjer danska kraljevska obitelj prebiva čez poletje. Svečanosti ni bilo nikakršnih, temveč bo vse opravili na prav skromen način. Princesa Dagmar je tudi prosila, naj jo odslej nazivajo samo kot gospo Castenskield.
X Veter kot ženitni posredovalec. Da bi veter lahko kaj posredoval pri žeiitbi, se sicer glasi malo čudno, je pa vendar tako. Na Sumatri namreč veter odločuje, kako dolgo
mora vdova žalovati za svojim umrlim možem, to pa na sledeči način: ako ženi umre soprog, mora vdova v znak žalosti pred hišo na visokem drogu izobesiti belo zastavo. In dokler veter te zastave ne raztrga, se na Sumatri tužna vdovica po domačih zakonih ne sme poročiti. Kakor hitro pa na zastavi nastanejo prvi razcepi, lahko vdova preneha žalovati in sme s svojimi pogledi in smehljaji izbirati novega soproga. Kadar veter zastavo popolnoma razcefra, pa se sme tudi poročiti, če se ji je posrečilo najti ženina. V ostalem pa menda ni treba poudarjati, da na Sumatri žalujoče vdove za žalne zastave izbirajo manj trpežno platno, da veter čim prej lahko opravi svoj posredovalni posel...
X Ukraden most. Višek tatinske predrznosti in obenem največjo te-žino plena je nedavno dosegla družba zlikovcev, ki je ukradla železni most pri Mauerbachu v Nemčiji. Most, zgrajen in trdno vezan z železnimi traverzami, se je nahajal v samotni soteski in zato so tatovi svoj posel lahko brezskrbno in ne-opaženo opravljali pri belem dnevu. Pripeljali so se s tovornim avtomobilom, razdirali in nalagali v potu svojih obrazov ter do večera z večkratno vožnjo odpeljali vse najvažnejše sestavne dele mosta. Z zadnjim transportom pa so tudi utrujeni lopovi izginili za svojim plenom. Doslej jih še niso iztaknili. Slučaj sam na sebi je smešen, toda škode ni podcenjevati, saj je samo železo vredno več milijonov mark.
ste mogli. To štetje vas bo tako utrudilo, da boste kmalu zaspali.* Ožbovt je res storil vse po zdravnikovem receptu in zdravnik ga je drugo jutro vprašal: «No, Ožbovt, koliko ste našteli?» Ožbovt: «30.999.» Zdravnik: «In ste potem zaspali?» Ožbovt: «Ne, vstal sem, ker je bil že dan.»
Ženski kotiček
MOŽ IN ŽENA.
Ko sta Adam in Eva bila pregnana iz raja, je bilo Adamovo prvo opravilo, da je temeljito oštel in ozmerjal svojo ženico, ki ga je zapeljala s prepovedanim jabolkom. Obenem ji je tudi dokazal, da je ona še vedno na boljšem, kakor on sam. Njej je bilo treba edino otroke nadzorovati in jed pripravljati, medtem ko se je on moral klatiti po gozdovih, da je nalovil kaj plena za svojo lačno družinico.
Tako je še danes z vsemi Adamovimi potomci. Večina zakonskih mož je uverjena, da je življenje žene dokaj ugodno, ker nima drugega na skrbi kakor kuhanje, pomivanje, otro-
Vzgajati se mora začeti še čisto majhen otrok. Jeza je lastnost, ki je med Slovenci zelo razširjena. Koliko prepira, sovraštva, pobojev in težkih nesreč je že povzročila prevroča kri. Koliko zadovoljnih ljudi je že uničila nesrečna naglica in razburlji-vost. Res je jeza deloma prirojena, vendar se da s pametno vzgojo ukrotiti. Z vso resnostjo bi se morali potruditi starši, da iztrebijo iz src svojih otrok to nevarno ljuliko. Otrok se ne sme dražiti brez potrebe, ravno tako se ne sme dovoliti, da cepeta z nogami in se peni od jezice. Poskušaj najprej z lepo besedo, s poukom, če pa ne koristi, pa tudi šiba ne škodi. Najbolje pač deluje dober vzgled. Če sam krotiš svojo jezo, jo bo tudi otrok. Mir je najkoristnejša in najpotrebnejša lastnost pri vzgoji. Tudi če kaznuješ, se ne smeš razburiti. Zelo napačno je, če starši predolgo čakajo z vzgajanjem. Že čisto majhno dete je pristopno strogemu pogledu in karajoči besedi. Navadno si mislijo matere, ki so neumno zaljubljene v svoje otroke, da bo dete že bolje, ko bo večje, a medtem se vgnezdi slaba lastnost v nežni duš* tako močno, da je ni mogoče več izkoreniniti. Tudi majhnemu otroku ne smeš vsega dovoliti. Seveda so
ke in oblačenje, kar baje ne zahteva velikega truda. Noben zakonski mož starši večkrat tako neumni, da jim si tudi ne more razložiti, kaj počenja prav ugaja, če se n. pr. enolefno de-
gospodinja z denarjem, ki ji ga da. Vedno zabavlja: „Ali misliš, da sem milijonar? Ko bi ti sama morala denar služiti, bi že bolj varčno ravnala z njim!"
S temi in takimi očitki se čuti vsa-
te prav pošteno razjezi in ga še sami dražijo, da imajo kaj za smeh. Tako početje je zločin.
Duh po petroleju, ki je marsikomu silno neprijeten, se odstrani s pivom. Tudi petrolejeve svetiljke se
ka gospodinja po pravici hudo pri-	dajo izvrstno očistiti s pivom. Po-
zadeta. Marsikatera bi bila priprav-	sodo obriši, najprej z mehkim papir-
ljena odstopiti deset let življenja, če	jem, potem pa jo dobro oplahni s
bi le enkrat videla svojega možička	pivom. Ravno tako se tudi drugi ko-
pripravljati zajtrk z detetom v na-	vinasti predmeti, posebno brončent,
ročju, medtem ko se trojica drugih	lahko in hitro očistijo s pivom in
Za smeh in kratek {as
Toplice pomagajo...
Ljubljančan je prišel v toplice in je vsakomur, kdor ga je hotel po-	, . *	, ,v , . slušati, razkladal na dolgo in širo-! £nete okroS ognjišča ter kriči m raz-, stolceno kredo, ko svojo bolezen. Tako je naletel	saJa na vse pretege. Marsikatera tudi na nekega starega domačina in	gospodinja bi se rada prepričala, koga izpraševal, če so to dobre toplice.	llko časa bl mozicku preostalo za
■ -	čitanje časopisov, ako bi hotel pomi-
«Prav imenitne so,» se mu odreže možakar, «ko sem jaz prišel sem, nisem imel ne las, ne zob, nisem mogel govoriti in ne hoditi *
«A,» se je začudil Ljubljančan, «kako je to mogoče, kdaj ste pa prišli sem?»
«Veste, gospod, jaz sem se tukaj rodil...» je odvrnil možakar.
Dobro povedala.
Profesorica na ženskem učiteljišču odrastli deklici, ki je naredila nekaj narobe: «Qospodična, vi ste prava telica».
Učenka: »Hvala za vaše — materinsko svarilo«.
Zvit berač.
Berač: «Prečastiti gospod, ali niso Oni izgubili denarni~e?»
Fajmošter Boltežar (seže hitro v žep): «0 ne!»
Berač: «No, potem mi pa naj dajo majhen dar vbogajr,e!»
V šoli.
Učitelj (v prvem razredu ljudske šole): «Kdo mi zna i>o\edati, kaj je mreža?»
Dolgo časa se nihče ne oglasi, končno pa dvigne roko Poldek, Ož-bovtov nadebudni sinček.
Učitelj: «No, Poldek, sedaj pa povej ti in osramoti druge, ki ničesar ne vedo!»
Poldek: «Mreža je... mreža je sešita iz samih luknjic.*
Ne more, pa re mere spati.
Ožbovta, ki je napravil že marsikaj na svetu narobe, re je nekoč lotilo, da ni mogel ponoči spati. Ker so mu sosedje rekli, da e to re/ar-na bolezen, se je takoj podal k zdravniku, ki mu e nasvetoval: «Štejte vse:ko noč, kakor dolgo bo-
ti posodo, pospraviti sobe, skopati otroke, oprati in zakrpati perilo ter opraviti še druge številne gospodinjske posle. Namesto zabavljanja naj torej mož privošči ženi včasi tudi prijazno besedo in naj jo tuintam tudi pohvali.
Nespoštovanje ženinih opravkov pač izvira iz tega, ker jih mož ne pozna, saj jih tudi nikoli ni izkusil. Prekomoden e za to in v ostalem, kaj hočete, saj je to lastnost podedoval od samega Adama. Najlepše pa je seveda, če oba, mož in žena, razumeta ceniti delo drug drugega.
LAHKO NAGNENJE K PRE-HLAJENJU? Prevelika občutljivost? Bolečine olajšuje in naredi telo od-pomo masiranje in umivanje s pravim Feller.evim Elzafluidom. Veliko močnejši, izdatnejši in bolši je kakor francosko žganje. Kot kosmett-kum že 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavi. Z zavojnino in poštnino: 3 dvojne steklenice ali 1 specialna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnih ali 12 specialnih steklenic 208 dinarjev in 5% doplačila. Raz-pošila ga lekarnar: Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg št 36Q, Hrvatsko.
Uporabljaj Elza-Fluid! Uporabljaj Elza-Fluid! Uporabljaj Elza-Fluid! Uporabljaj Elza-Fiuid! Z«	Uporabiiaj Eiza-Fluid!
Uporabljaj Elza-Fiuid!
ielleriev pravi Eieafmiil j« inmigo mn. nej-i, izdatnejši in l <» j-Sega delovali a, kakor francosko žsrauie Nekol ko k»pl|ic zail"-inuje <la tnd> ti reč'š:
Imaš li bolečine v obrazu 1 V ce em telesu?
1'oirebnješ li dobn dejno in okrepčujoč« ma-iio?
Ali te iiiiioi glavobol? Zob bol? Ti galije?
An želiš <injM|6e /a negovanje zob, nže, glave?
To je najboljše, kar sem kdaj okušal!
/uhi> vai Kl»fluil v vseh po«loVDlcan. in merr nanio pravi E'.»limit lekarna' Ja Felier j . Ako nar..či< iiaraTii-ni, -ta e /. za>oni'no m poštnino, .e se i>..sl e denar iianre) ali po povetin 3 (Uninatr ali I Miieci .lna mrk emc. 24 li n, 12 dvouiat h ali 4 specialne -teklemre 84 Din, 21 ipoinaii'. aa H snec alnlli st.kle-lil<* 146 Din. HH ,|,o natih ali M sneciauiih stekle ic Din.
Elza-oniU proti Kuriim .Kesom 2 Din m-1 Din H.I a-inen "ini drtniki i Din Ez— [in milini prašek 4 Din nz -,-ib e • t- H> 01 i ii.z.,-»oila za usta 12 Din El a-<oi..risKi> v..il« 15 Din Elza- umski miri« tn sobo 15 Din 01 cerm Din in i5 Din Lisl.isofnrm 12 D n M ,evi a od i Din dale; orl {Inainn Radlkum Iranc isko ž^anie elika stek enica 13 Din fi za-mrci-sn prašek 7 Din, s rup za >od.'»ne m m*. 7 Din Za primot se /»voinina in poštnina ■•<>-.
sebe računata
Na te Cene se računa sela' e • „ lo h tla. \ ir-'S rati natan no EU8EN V FELLER leka tiar STUBICA DONJA. Elz-trg- št. 360. llivr •
KOT ^i