-
MHbAh plačan« ▼ gnt* w>lwi_
Leto LXXTV., št. 21
Ljubljana, ponedeljek 27. januarja I94I
SLOVENSKI
Cena Din L—
Izhaja vhslVc dan popoldne Izvzemal nedelje ln praznike. — InseratJ do 80 peti t Trst a Din 2, do 100 vrst 4 Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3, večji Inseratl petit vrsta D Id 4.—. Popust po dogovoru, Inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« relja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 14-—, sa Inozemstvo Din 25,—. Rokopisi m ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO LJUBLJANA, Knafl jeva ulica št. 5 Telefon: 31-22, 81-23. 31-24, 31-25 m 31-26
Podružnice: MARIBOR, Grajski tr£ št. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St 28 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65j podružnica uprave: K ocen ova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L, SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5* — Postna hranilnica v LJubljani st. 10.351*
Nagel razvoj operacij na afriških bojiščih
Angleška ofenziva v Libiji in v Vzhodni Afriki
A iit
1 1 ->*
-4 1"'.
• V 4   A. *
ari
1
Kairo, 27. jan. e. Po prvih neslužbenih poročilih so angleški motorizirani oddelki prodrli v Derno. Snoči je bilo objavljeno službeno poročilo angleškega vrhovnega poveljstva v Kairu, da so angleškim četam v Derni prispela ojačenja iz Tobruka. Na drugi strani angleške čete napredujejo proti Bengaziju, prestolnici Libije. Napredovanje angleške vojske aktivno podpira letalstvo.
Kairo. 27. jan. s. (Reuter). Angleška vojska v Libiji še nadalje ^-»preduje. O operacijah pred Demo jav^a snočnji komunike poveljstva angleške vojske na Bližnjem vzhodu samo kratko, da prejemajo prednji angleški oddelki pred Derno nova ojačenja. Vest, da bi bile angleške čete Derno že zasedle, zaenkrat ni uradno potrjena.
Agencja generala de Gaullea AFI poroča o važni vlogi, svobodnih francoskih čet pri bojih v Libiji. Se preden je Bar-dia padla, so bili svobodni francoski oddelki oni. ki so s prodorom na cesti med Tobrukom in Bardio pripomogli k obko-litvi Bardije. Pozneje so zopet meh a nizi-
J rani francoski oddelki prvi prodrli od To-bruka proti zapadu ter so igrali važno vlogo pri zavzetju Tobruka. Neki motorizirani francoski oddelek je sam zavzel utrjeno italijansko postojanko in prodrl 6 kilometrov daleč v sovražne črte.
Viceguveraer Libije umrl
TripoJis, 27. jan. e. AA. Vieeguverner Libije Giuseppe Bruni je včeraj umrL Bruni je bil sotrudnik maršala Balba in maršala Grazianija na področju civilne uprave in administrativnih poslov.
Nad Malto pregnano letalo
Kairo, 27. jan. s. (Reuter). Uradno poročilo z Malte javlja, da se je včeraj nad otokom pojavilo sovražno izvidniško letalo. Protiletalsko topništvo je takoj stopilo v akcijo, nato pa so intervenirali tudi angleški lovci, ki so zasledovali sovražno letalo vse do njegovega oporišča na Siciliji. Sovražno letalo je bilo menda težje poškodovano.
Angleška ofenziva napreci Je tudi ¥ Vzhodni Afriki
Imperialne čete napredujejo v Soma!2]i, Eritreji in Abesiniji — Prodrle so že 160 tem daleč od sudanske
meje
Kairo, 27. jan, s. (Reuter). Sinočnii komunike   poveljstva   angleške   vojske na
na železniški progi proti Rdečemu morju.
Poročila z boiišča javljajo, da se Italijani
Bližnjem Vzhodu ie prvič sporočilo, da so I v Eritreji tako hitro umikajo, da niso raz-
se pričeli boi i večjega obsega tudi v I.a-lijanski Somaliji. Poročilo pravi, da an-£le^ke patrole uspešno napredujejo v ozemiie Somalije, To poročilo ie Drvi znak. eta se je pričela angleška ofenziva iz Kenije tudi na ozemliih Italijanske Somalije, kjer ie bila že pred tedni zasedena postojanka El Vak.
Istočasno prodira i o Angleži tudi vedno dalje v Eritrejo. Zadnja poročila nraviio, da so proarle angleške čete že 163 km daleč vzhodno od meie Sudana. Včerajšnji komunike angleškega vrhovnega poveljstva je javil zavzetje Biscie. ki so jo Ita'iiani že dva dni preje izpraznili. Zadnja poročila pa pravijo, da so Angleži prodrli že 15 km dalje od Biscie pro.i vzhodu, ter so seda i samo še 20 km oddaljeni od A gor da ta. ki je važna posta'a
dejali za seboi niti najvažnejših postojank. Poročevalec United Press poroča iz Harturna, da so že doslej med Kerujem in Bi-scio Angleži zajeli 700 italijanskih vojakov, med njimi tudi poveljnka brigade italijanske kolonijalne vojske.
Tudi iz Abesinije prihaiajo poročila o večjih bojih med abssinskimi vst3ši in Italijani Italijani so do teh poročilih pretrpeli hude izgube.
Kairo, 27. jan. e. AA. (Reuter). Službeno večerno poročilo pravi, da so angleške čete sedaj prodrle v Eritreii 160 km globoko. Prispele so 12 km vzhkodno od Biscie ter so na dveh krajih prebile drugo italijansko obrambno črto. V Agordatu nI Dosbenih utrdb. Italijanske čete še vedno drže Barento. toda dvomijo, da se bodo mogle še dalje časa držati.
London že ves teden
brez letalskega alarma
Tudi včeraj in v pretekli noči ni padla na aneleSko
ozemlje nobena bomba
London, 27. jan. s.   (Reuter). Letalsko
in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutranjem komunikeju: V prvem delu pretekle noči je bilo opaziti nad Anglijo nekaj sovražne letalske aktivnosti, toda v zelo majhnem obsegu. Bombe niso bile vržene. Sicer ni ničesar poročali.
London, 27. jan. s. (Reuter). V Londonu preteklo noč zopet sploh ni bilo letalskega alarma. Tako je preživela prestolnica zaporedno že sedmo povsem mirno noč. To je najdaljši presledek v nemških letalskih napadih na Anglijo, vse od kar so
se pričeli nočni napadi na angleška mesta v začetku septembra. Tudi nad ostalo Anglijo je bila pretekla noč sorazmerno mirna. Ponekod so bila sicer opažena sovražna letala, toda bombe niso bile vržene nikjer.
London, 27. jan. s. (Reuter). Kentski vojvoda je v soboto inspiciral obrambne naprave ob severovzhodni angleški obali. Vojvoda je obiskal med drugim neko letališče angleških lovskih letal ter oporišče angleških podmornic
Včeraj sta si kraljevi hčerki Elizabeta in Margareta ogledali Dostojanko letal obalnega poveljstva. Je to prvič, da sta obe princesi posetilo angleško vojaško postojanko.
Angleški bombniki zopet nad Nemčijo
New Vork, 27. jan. s. (CBS). Kakor poročajo iz Berlina, so angleška letala davi v zgodnjih urah izvedla napade na severno in srednjo Nemčijo. Letala so vrgla več zažigalnih in eksplozivnih bomb na več točkah, vendar napadi niso povzročili, kakor pravi uradno nemško poročilo, nobene škode.
Angleško letalsko nuiiisLi stvo o teh napadih ni objavilo še nobenega uradnega poročila.
Willkie v Londonu
London, 27. jan, s. (Reuter). Wendell Willkie, ki je sinoči pilspel z letalom iz Lizbone v London, ie takoi no svojem uri-hodu podal v angleškem radu kratko izjavo. Dejal ie: veseli me. da sem v Angliji, za katero gojim največie simpatiie in ki ji bom skušal s svoje strani pomagati s tem. da bom storil vse za so idarrost Zedinjenih držav, tako da bodo lahko nudile Angliji čim večjo pomoč v borbi, v kateri se Anglija bori za ves svet.
Pospešen vpoklic rezervistov v Ameriki
Washington, 27. ian. s. (Ass. Pres?). Ameriško vojno ministrstvo javlja, da bo vpo-
klic rezervistov ameriške voiske na veŽbe pospešen, tako. da bo šfela vojska že L junija 800 000 mož. V februarju bo vpoklicanih 100.000 do 120.000 rezervistov.
Kanadski municijski minister se je vrnil iz Anglije
Ottaua, 27. jan. s. (Reuter). Kanadski municijski minister Howles. ki se je vrnil iz Anglije na oklopnici »King George V.« v Ameriko, je sedaj iz Washingtona prispel v Ottawo.
Nova angleška
in nemška letala
Stookholm, 27. jan. j. (TOP). Goteborškl »Trgovski in brodarski list« objavlja inior-
i v
'V*
maci je svojega londonskega dopisnika o novih angleških in nemških lovskih in bombnih letalih, ki so bili, oziroma, ki bodo v kratkem uvrščeni v letalske operacije. V Londonu označujejo kot tre notno najboljše lovsko letalo novi model Spitfi-re 3. Pri poskusnih poletih je to letalo pokazalo tako odlična svojstva, da je vzbudilo v angleškem letalstvu pravo navdušenje. Normalna brzina tega lovskega letala znaša nad 600 km na uro. Razen Spit-firea 3 bodo že spomladi posegli v borbo tudi novi Hurricani, ki so opremljeni z novimi močnejšimi motorji ter še močnei^e oboroženi kakor doslej. Nato bo angleško letalstvo izpopolnjeno še z novimi borbenimi in bombnimi letali vrste Tornado. Whirlwind ter Defiant. Ponos angleškega letalstva pa bodo novi orjaški štirimotomi bombniki tipa Stirling, ki bodo večji in
močneje oboroženi kakor pa so celo znamenite ameriške leteče trdnjave. Brzina teh bombnikov bo celo nad brzino prvih Hurricaneov, kakršni so bili ob izbruhu vojne poslani v Francijo.
Kar se tiče novih aparatov v nemškem letalstvu, razpolagajo v Londonu z informacijami, da je treba v kratkem pričakovati izboljšanega modela znanih Heinke-lovih borbenih letal in lahkih bombnikov. Tudi tovarne Focke-Wulf bodo v kratkem spustile v zrak svoje nove izboljšane modele. Kot najmočnejše bodoče orožje nemškega letalstva pa se napoveduje nova izboljšana konstrukcija znamenitih Junker-sovih borbenih in bombnih letal vrste »Junkers 88«. Vsa ta letala bodo v sedanjo zračno vojno prinesla nov tempo in večjo silovitost.
odločno zaorača ose oesfl
seuerni I
Angleške in ameriške trditve, da je prišlo v Milanu in Turami do upora ter da je morala nastopiti nemška vojska, označujejo za izmišljotine angleške propagande
Rim, 27. jan. e, (U. P.). V merodajnih krogih odločno demanti> i jo vse vesti, razširjene v inozemstvu o vpadu nemških čet v Italijo. Poudarjajo, da je bilo po obojestranskem sporazumu določeno samo skupno delovanje letalstva držav osi. Prav tako odločno demantirajo vesti, ki so bile včeraj razširjene v inozemstvu o nemirih v Turinu in Milanu. Krogi blizu zunanjega ministrstva* poudarjajo, da življenje v Milanu teče popolnoma normalno in da ni nikjer prišlo do kakih demonstracij.
L>anašnji listi se obširno bavijo s temi vestmi in pšejo, da gre zgolj za izmišljotine angleške propagande. Tako navajajo, da je angleški radio včeraj razširil vesti, da je Severna Italija na robu revolucije. V vedno večjem številu, da prihajajo preko Brennerja nemške čete, da bi vzpostavile red in mir. Poročevalec Columbia radijske službe pa je sporočil, da je prišlo
v Milanu in Torinu do pobune. Nemške čete so baje pomagale fašistični milicj pri nastopu proti upornikom. Nemške čete naj bi bile po teh vesteh zasedle milansko radijsko postajo, nadalje telefonsko centralo, glavno pošto in kolodvor, kakor tu-
jo cenzuro. Po ameriških komentarjih naj bi bil položaj v severni Italiji podoben položaju v RumunijL Kakor tam, da se tudi tu razvija med fašističnimi elementi na eni in italijansko vojsko na drugi strani borba, prebivalstvo pa da je po večini na
di vse glavne milanske in turinške tovar- i strani upornikov. Italijanski listi smatra-
ne. Pri teh uporih da je sodelovalo tudi vojaštvo. Trdilo se je celo, da so bili trije višji oficirji, najbrže generali, ubiti. Dopisnik »New York Timesa« in dopisnik »New York Herald Tribune: sta javila slične vesti o položaju v Italiji in navajata, da je bilo pri teh neredih več sto ranjenih in ubitih. Dopisnik Columbia radijske službe je v dokaz svojih trditev navajal pisanje »Berliner Borzenzeitung«, ki poroča, da gredo neprestano vojaški transporti preko Brennerja v Italijo. Po istih poročilih so baje vse prometne zveze v Južni Italiji in na Siciliji pod nemško kontrolo, ki izvaja tam tudi najstrož-
jo, da so te vesti tako gorostastne, da jih niti ni treba demantirati, še manj pa trditve, da je bil baje poskusen atentat na Mussolinija.
New York, 27. jan. s. (Columbia B. S.) Tako v rimskih kakor tudi v berlinskih uradnih krogih so snoči zanikali, do bi bilo prišlo v Italiji kjerkoli do nemirov. Vesti o nemirih v Italiji so prspele po večini preko Švice. Prav tako so javili ameriški listi, da so prispeli v Italijo novi oddelki nemške vojske. Se davi javlja >New York Times o tem nove podatke. Tudi te vesti pa so brez vsakega potrdila v Rimu in Berlinu.
Napadi in protinapadi v Albani i
Grkom je uspelo, da so dosedaj odbili vse italijanske protinapade in so odgovorili
nanje z^novum napadi na italijanske postojanke
Atene, 27. jan. s. (AL ag.). 92. grško vojno poročilo, ki je bilo objavljeno ponoči, javlja:
Operacije naše vojske, Id so bile izvedene v omejenem obsegu, so bile kronane z uspehom. Zajeli smo zopet več ujetnikov.
Grško notranje ministrstvo javlja, da sovražna letala včeraj niso izvedla napadov na notranjost Grčije,
Atene, 27. jan. s. (Ass. Pres.). Po grških informacijah je položaj na bojišču v Albaniji še vedno zelo ugoden za grško vojsko. V zadnjih dveh dneh so Italijani ponovno poskusili na fronti protinapade, Grki pa so vse te napade odbili z močnim ognjem topništva in strojnic ter je pri tem italijanska pehota utrpela velike izgube. Končno so se Grki sami prešli v protinapad ter so zajeli samo v zadnjih dveh dneh nad 100 sovražnih vojakov ln mnogo vojnega materijr-Ja. Po grških podatkih so Italijani svoje protinapade skrbno pripravili, pa vendar ti napadi niso uspeli-
O včerajšnjih operacijah na bojišču javljajo še posebej da so omejene operacije, ki jih omenja grško vojno poročilo, prav tako obstojale v večjem italijanskem protinapadu na nekem sektorju bojišča, Ze po enourni borbi pa sc Grki ne samo napad zadržali, temveč tudi sami prešli v napad ter pognali Italijane z njihovih prvotnih postojank. Večina oficirjev in voja-
Mnenje Moskve o položaju
Moskva. 27. jan. s. (Reuter). Organ rdeče vojske »Krasna j a Zvjezda« analizira sedanji vojaški položaj na evropskih in afriških bojiščih. List pravi, da v severni Afriki ne gre več za obseg italijanskih izgub v bojih, temveč nastaja vprašanje, ali lahko Italijani v Libiji sploh še nudijo Angležem uspešen odpor. Angleška vojska je po načrtih svojih generalov uspešno napredovala v Libijo, poslužujoč se modernih vojaških metod. Od kar se je angleška ofenziva v Zapadni puščavi pri-
čela, so Italijani v Libiji izgubili že približno polovico svoje vojske Položaj Italijanov je zato kritičeiL
Glede možnosti nemške invazije Anglije pravi »Krasnaja Zvjezdac, da bodo naleteli Nemci na zelo resne težave, če bodo invazijo res poskusili. Angleško vojno brodovje je resna ovira mogočni nemški vojski pri prehodu preko Kanala. Nemci bi potrebovali ogromne vojaške sile, če bi hoteli invazijo Anglije izvesti uspešno.
kov, ki so jih Grki ob tej priliki zajeli, | pripada elitnim oddelkom italijanskih al-pinskih lovcev, ki so se sedaj prvič pojavili na bojišču.
V boje je ponovno poseglo tudi angleško letalstvo.     Sinočnji  komunike poveljstva
angleškega letalstva v Grčiji javlja, da so angleški bombniki v soboto uspešno bombardirali neko italijansko vojaško taborišče in skladišče pri Elbasanu. Tudi italijansko letalstvo je stopilo te dni ponovno v akcijo na bojišču, vendar je bilo nekajkrat opaženo, da so Italijani pomotoma bombardirali postojanke svoje lastne vojske.
Atene, 27. jan. e. AA. (Reuter). Sinoči je bilo po atenskem radiu od ministrstva za tisk izdano naslednje službeno obvestilo:
General Cavallero, glavni poveljnik italijanskih čet v Albaniji, je v zadnjih dneh poskušal izvesti več protinapadov, toda vsi ti protinapadi so bili odbiti. Edinice italijanske vojske, podprte od topništva in strojnic, so hotele prebiti grške črte, toda kmalu so uvidele, da je to zaman, ker so se Grki odlično branili. Grško topništvo je zdesetkalo njihove vrste. Nato je italijansko poveljništvo uporabilo tudi letalstvo, toda sovražne bombe niso imele nobenega učinka. Večinoma so padle na italijanski odsek. Popoldne so imele grške čete iniciativo v tem krajevnem boju popolnoma v svojih rokah in so prisilile italijanske čete, da so se umaknile v svoje prvotne položaje. Grške čete so zaplenile več metalcev min in strojnic ter drugega vojnega materijala. Tudi ujetnikov je bilo mnogo.
Srdite frorbe na vseh odsekih
Atene, 27. jan. e. Včeraj so se v Albaniji boji nadaljevali z vso srditostjo. Poleg močnega topniškega ognja je bila v akciji tudi pehota in neprestano so reglja-le strojnice, a zelo aktivno je bilo tudi letalstvo. Pojačanje topniškega ognja in letalskega delovanja s strani Italijanov se smatra kot uvod za napovedano veliko italijansko protiof enzivo.
Okrog Tepelenija ob reki Vojuši so bili srditi boji, v katerih so sodelovali vsi rodovi orožja. Grškim četam se je kljub žilavemu odporu Italijanov posrečilo zavzeti greben velike    strateške vrednosti.
Prav tako so divjali srditi boji ob izviru reke Skumbe. Po topniškem dvoboju, ki je trajal skoraj ves dan, je prišlo do spopada pehote, toda brez posebnega rezultata. Boji se nadaljujejo.
Nič manj srditi boji se vrše med pogorjem Ostravica in Osmica ob reki DevolL Italijani so v teku dneva izvršili močan napad. V področju Njivice poleg morja in na severu pri Podgradcu je bilo tudi topniško in pehotno streljanje toda v manjši meri, kakor v ostalih odsekih.
Bombardiranje Soluna
Delovanje letalstva je bilo na obeh straneh zelo živahno. Italijani so bombardirali razne kraje v notranjosti Grčije, važne prometne zveze in skladišča municije. Bombardiran je bil tudi Solun in okolica Trika, prav tako Sveti Katilon. V Solunu je bila povzročena precejšnja gmotna škoda, bilo je pa tudi več mrtvih in ranjenih med civilnim prebivalstvom. Število žrtev ni znano. Pri bombardiranju Soluna je prišlo do zračne bitke med grškimi in italijanskimi letali, pri čemer so bila sestreljena 4 italijanska letala.
Več bomb je padlo tudi na ozemlje ju— goslovenske svobodne cone, ^papravile so pa samo nekaj gmotne škode, doč'm človeških žrtev ni bilo. Med bombardiranjem namreč ni bilo nikogar od uradništva v službi. Bombe so padale okrog skladišča ob morski obali. Poslopje skladišča ie bilo poškodovano in popokale so tudi šipe na ostalih poslopjih v tej coni.
V grški del pristanišča je padlo mnogo bomb. Italiiani so nanadli v treh zaporednih valih. Niihov glavni cilj pa je bil pristanišče. Več bomb je padlo na predmestji Dopo in Neaooli. V središče mesta sta padli samo dve bombi. Vre bombe so bile težkega kalibra. Človeških žrtev je bilo malo. emotna škoda na je velika.
V snegu ln mrmzsi
se spomnite ptic t
Pomirjenie v ElumuniH
Upor legionarjev je popolnoma zadužen — V Bukarešti so neredi povzročili veliko razdejanje —
energično nadaljuje
Bukarešta, 27. jan. e, V prestolnici, kakor tudi v provinci Beda j vladata red in mir  Močni oddelki vojske varujejo najvažnejše državne in zaseone ustanove in tudi domove   odgovornin   drža vri. kov in ugiednjh politikov, d očim vojaške patrole križarijo po ulicah, ki so bile torišče naj-hujoih spopadov. Mestno uj tavo, predsed-ništvo viade m Rimsko ulico še vedno čuvajo vojaški oddeiki. Preiskave se neprestano nadaljujejo, povsod iščejo upornike. Prav tako tudi poslopje poiicijske direkcije, glavnega generalnega štaba in glavne direkcije   državne   varn.-ti varujejo močni vojaški oddelki. Pred policijsko direkcijo pa so nameščeni tanki. Prebivalstvo je bil   -ozvano, naj ne ovira preiskave, ki jo vr    vojaške patrole, da se izsledijo i in najde biago, ki je bilo odnesem         jpustušenih   trgovin.   Tu pa lam pade      kak strel, toda prebivalstvo .<e ;e na to že privadilo, ker vt, da je bil zopet kak upornik ujet ali pa likvidiran.
Danes bodo na posebno svečan način na državne stroške pokopali oficirje m vojake ,padle v borbi z uporniki. Upravitelj države general Antonescu debiva z vseh strani zahvalne brzojavke in celo tudi znatne denarne zneske z« fond, ki bo ustanovljen za podporo družinam padlih vojakov.
Rumunskj tisk, ki je dozdaj obsegal nad 40 listov, je znatno skrčen. Sedaj izhajajo samo trije jutranjiki in trije popoldanski listi. Poslopja treh juLranjikov »Univer-sula«, Curentula«, in »Timpula«, ki so jih dva dni zavzeli uporniki, so bila pr: rej poškodovana, tako da so Usti lahko 5M včeraj izšli.
Včerajšnji Usti objavljajo nova službena obvestila generalnega štaba, ki poziva v vojsko nove k. ^tingente rezervistov na tride>etdnevno vežbo v februarju in marcu. Poveljniki vseh armadnih zborov, kakor tudi poveljniki mornarice in letalstva so poslali generalu Antonescu izjave svoje neomajne vdanosti in solidarnosti.
Ker naredba vojaških oblasti prepoveduje, da se r - 'vo zadrži č^z 21. uro v javnih lokalih in po 22. na ulicah, so pričali včerai kinematografi in gledališča s predstavam? že zgodaj popoldne. Velike množice ljudi   pa   si   ogleduje židovski
okraj, kjer je opustošenje naravnost strahotno. Opustošena sta zlasti mestna okraja Dudesti in Vakaresti. Kinematografi, gostilne, lekarne, trgovine in drugi lokali oo popolnoma izropani in opustošeni j Porušenih je bilo tudi več zasebnih hiš in izropanih mnogo zasebnih stanovanj Žalosten prizor se nudi opazovalcu pred mrtvašnico medicinskega zavoda blizu židovskega okraja, kjer neskončne vrste meščanov vseh stanov med mrliči iščejo svoje pogrešane in izginule rodbinske ^lane in potrpežljivo čakajo na dovoljenje, da si lahko ogledajo mrliče. Strašen prizor se nudi obiskovalcu pri vhodu v institut .kjer takoj pri vhodu leži na stotine gc';h trupel, )•' iih po obdukciji položili tja, ker d ._ ni bilo več prostora.
Palača telefonske uprave, kjer so bila razbita vsa okna. je obita t deskami. Poslopje *c vedno čuvaio m«, d oddelki vojske/ ki pa niso oviran prebivalstva. Po bližnjih hišah in lokalih v soseščini so še sedaj vidni znaki krvavih bojev, ki so se vršili okrog telefonske centrale.
Bukarešta. 27. 1an e. (Reuter). Potrjuje se vest, da je bil Horla Sima aretiran.
Vse pod kontrolo vojaštva
Budimpešta. 27. ian. s. (Reuter*. Po tukajšnjih informacijah je rumunsko vojaštvo  sedaj   prevzelo  pod  svojo kontrolo ves železniški promet ter je zastražilo tudi vse   elektrarne   in   plmarne v državi i Druga noročila iavljajo da ie vsa rumun- i • ska obmejna policija, kakor tuui policija ; na vseh  letališčih postavljena  pod vojaki ovel j stvo.
Moskovska poročila o žrtvah
Moskva, 27. jan. s. Reuter). Ruski listi objavljajo poročila, da je bilo ob priliki nemirov v Rumuniji samo v Bukarešti ubitih skupno 2500 oseb. Izven Bukarešte cenijo, da so nemiri zahtevali še nadaljnjih 300 žrtev. V Bukarešti je posebno trpel židovski del mesta. Zelo veliko število židovskih trgovin je bilo popolnoma razdejanih.
tom katerega bo naša mladina postala junaaki branilec našega neba. Sledili so predlogi za novi odbor. G. Plavaak je izjavil, da ni pri Sel na občni zbor kot delegat občine, ampak kot slm.pa.Uaer Aero-kluba in nase mladine. Potem Je bil soglasno Izvoljen novi odbor, v katerem so: gg. Baumgarten. Plavaak, VVeiss, štor, šuataja, Laurič, Petan, Japelj in Bervar od sekcije Zagroje kot člani uprav. odb. tex: Dolničar, Kopač, Cerinfiek. Granda, Zupan in Piraat iz Zagorja kot člani nadzor, odb.
Po ■lučajnostih Je g. Baumgarten zaključil občni zbor ter pozval nove odborni-
ke k prvi cdborovi seji, ki se je takoj pričela- Z velikim navdušenjem je bil zopet izvoljen za predsednika g. Juro Baumgarten, ki je obljubil, da bo klub vodil po svojih močeh do uspeha ln ugleda. Govorilo se je ae o programu dela v 1. 1941 Vodstvo kluba upa, da bo s pomočjo dosedanjih dobrotnikov, ki so s podpram: izkazali priznanje klubu, izpolnilo svojo važno nalogo.
Naj bo tem potom izrečena zahvala vaem, ki so pomagali Aenoklubu Trbovlje, da lahko uspešno deluje.
Kako Je Tine našel Metko
Dekle zasačilo svojega bivšega Santa pri tatvini
Ljubljana. 25. januarja Preden so ffa prMeli  n spravil   v zapor,
s<e je Tine, doma od nekod t Gorenjskega, klati! po mestu m okolic• več tednov V Ljubljano ie pri^l zato. ker mu ie postalo na Gorenjskem dolgčas in ker je zvedel, da ru nekje siuži njegova bivšj izvoljenka Metka. Trne je sicer postaven fant. Ie delo mu ne di*i m sploh nima srn-.s'a za redno življenje To mu je povedala rud; Metka. Se preder se je odločila za službo v ljubljanski okolici
Ker Tineru delo ta noSten zas'užek nista dišala, se je je! družit* s p-^opačv Oni dan je posedal v nekem dalmatinskem vino toč u in se pritoževal priiaTeHu Francetu, visokemu suhemu fantu, k' se po Ljubljani, kakor tud' po okolici dobro spozna, da mu neznansko kruli po trebuhu oZe rn dni nisem pošteno jedel« ie vzkliknil Francetu se je smili'! pa mu je mogel post reč- samo s sardinico n* olju m kruhom Ko si je Tine za silo potolažil lakoto, sta s ftvvaHsem krenila na ulnx> kjer t>ta na ris ''evala po^o^or o rern. kako bi pomagala Slednjič j< 1 rance to*, urisu aamigniL da ve v okelic- za mesarijo kjer bi se dalo kaj dobiti. Razložil mu je svoj načrt in Tine je bil pripravljen poskusiti srečo.
Komaj sta čekala da se je zmračilo. Krenila sta proti Šiški in Še naprej. Spo-
, toma sta se ustavila še v neki gostilni in j popila malo žganja, potem sta pa nadaljevala svojo pot. Pred hišo mesarja K. sta se ustavila, preplezala h^no ograjo in se znašla na dvorišču Vse je bilo tiho, celo pes ni zalajal. France je hitro smuknil dc vrat shrambe, jih odklenil z vitrinom in potegnil za seboj Se T-neta. V temi je France, ki je bil ociv'dno že vajen vlomilskega pcsla. posvetn* z žepno svetilko, tako da je tudi Tine za hip zagredal viseče krače, šunke m suho slanino »L h,« je vzdihnil ves srečen »zdaj pa nekaj časa ne bo treba st-neda^i'« Pričela sta spravljati suho meso na kup. naenkrat pa so se vrata treskoma zapr'a -n že je v ključavnici zarožljal ključ Rakomavhoma ie zaprlo aapo. A že se je t rance zakadil preti vratom, da bi iih odprl Zuna> se je pa zsčulo ženske vpitje Pnbitel' ljudje m kmalu sta bila vlomilca ukročen? ;n zvezana Posel so opravili mesarski pomočniki in sicer temeljito. K Tinetu je stopila neka ženska m za vpila: »Ježes barija' potem pa s*pur>::ia svetilko ne tla Fnče-lo se je LZpra'c .i^r.jc. naposled pj le :zk.->~^lo, da je T:neta in Ijep^vega pajdaša ujela baš Metka Metka z Gorenjskega, bivša njegova ljubica ki mu je že takrat pevc-dala, da ni nič prida.
Nesreče
••Bclgsrifa mera psststi trdna skala«
eb kameri si bodo vsi razbili glave"
Izjava feaigarsKega vofnega ministra generala Daska* lova na bojevniški proslavi
Javskv, ki se kot predstavnik nemška zunanjega  ministrstva  rnudi v Sofiji     v j zvezi s otvoritvijo razstave nove nemšk i arhitekture, je bil včeraj sprejet v avdi- | er:i pri kralju Borisu.
Pomanjkanje lokomotiv na Madžarskem
Budimpešta,  27.  jan. br.  (Reuter). V
Sofija, 27. jan,  e. AA.  Vojni minisl Daska:ov je imei včeraj v DoDr cu v južui Dobrudži  o  priliki  razvitja  prapora bojevnikov govor, v katerem je med drugim rekel:
Svet preživlja usodne dni. Začrtavajo se nove meje drŽav. V teh okoliščinah tudi najmiroijubnt jši bolgarski narod ne more stati ob strani, da ne bi vodil računa o tem in da ne bi ukrenil vse potrebno. Pridr voje napore naporom madžarskem parlamentu ie včeraj r>red-vseh Boiga da naša država postane sedn;k vlade grof Telekv od^ovarial na neza-zcjia      njava. številna vprašanja   glede  de^organizac ie
_x       , , _  , ,      železniškega Drometa. Grof Telekv ie med
Po izroči. • tostave je general Daskalov am&m navedel, da se ie moral žeezn ški izjavil:   B .ujnmi   nopori   bomo j prOTnet zmani?ati  na  polovico,   ker ori-
lahko UStVai trdno skalo, ob kateri SI maru,u;e naiman1 414 lekomotiv. Prav bodo razbij . .;lave vsi Usti, ki služijo tu- , tako ic tudi obflltno ^anikanie nremo-jim interesom. j ^ ^a vTjfrašanie. kam so šle lokomotive,
IS-to je odšel na vojaško pokopališče in ; w m ^ bfja pj^j dovolj, ie giof Telekv pol        venec na grob borcev iz svetovne | edgovor odklonil vo;     .z bojev, v katerih je bil sam ranjen.
Sofija, ' - . e. (Europa Press). Ministrski svet ; \lenil, da se v Sofiji ustvari začasni k »misariat za južno Dobrudžo, ki bo reševal vsa vprašanja glede nove razdelitve kmečkih posestev v Dobrudži, kar je postalo potrebno zaradi nastalega preseljevanja.
Sofija, 27. jan. e. AA. (DNB). V. T\var-
Borzna porocifa
Curih, 27. jan. Beograd 10, Pariz 8.375, London 16.10, New York 431, Bruselj 69, Milan 21.70, Madrid 40, Amsterdam 229, Berlin 172 50, Stockholm 100.775, Oslo l'S.50, Kci^enhagen 83.50, Sofija 42?. Budimpešta 85, Atene 300, Carigrad 337.50, Bukarešta 215.
Krstna uprizoritev
Bravnlčsrjevega »Hlapca Jerneja«
Premiera je avtorju prinesla pošteno zaslužen
uspeh
Ljubljana, 27. januarja Približno dve leti je Ustvarjal Matija BravniČar svojo drugo opero, jo čovršil v novembru 19C0, prejel zanjo 1940 prvo banovinsko nagrado za glasbeno dramatska oelr '.. dočakal krstno uprizoritev 25. t. itL Težka Je pot slovenskega epern^ga sk'a,. : *1 ia do trenotka. ko mere gledati sad svojega truda končno na odru.
Opera množice je imenoval svoje veliko delo in že v naslovu povedal, da hoč^ ustvariti nekaj svojskega, vsebinsko in zunanje, tehnično originalno zgrajenega: koncertno. oratoriaJno opero, v kateri ima glavno vlogo zbor in je naslovna oseba le eden izmed ninožice enakih Jernejev ter je torej vsa stvaritev bistveno zborovska. Vendar je v delu poleg h!a<pca Jerneja ludi nekaj solcvskih vlosr. med katerimi ima rx>potni študent upornik Gostačev (Franci) edini večjo in celo prav učinkovito pevsko nalogo, dečim so vse ostale osebe, gospodar Sitar, župan, župnik in zlasti socknik neznatne epizodne pojave.
Nekaj čisto novega smo torej glelali v sol o to in lahko ugotavljam, da je Brav m-
čarjevo stremljenje našlo razumevanje, spošte vanje in priznanje. Konstatiram, da sta opravila dirigent N. štritof m zborovodja R. Simoniti veliko in težko nalogo odlično, da so zbori storili svoje najboljše, c'a je bil orkester na višku in da sta režiser :.i scenograf storila vse. da sta dala premieri čim več lepote in dognanosti.
V glavni partiji Idapca Jerneja je ustvaril F- LuT>sa pevski, igralski, s svojimi maskami vodno bolj propadajočega borbenega starca ter z vsemi svojimi globoko premisijeriimi nastopi kreacijo, ki si je zaslužila vse priznanje in teplo hvalo.
še posebej je omenjati krasne, zgovorne. čudo\ito razgibane orkestralne predigre, med katerimi sta ona pred četrto in pred osmo sliko zlasti moćni, vsebinsko bogat j in učinkoviti.
Avtor Bravničar in ^osilec naslovne partije Lupša sta bila z ostalimi solisti klicana po obeh delih opere na rampo In odlikovana z obi-nim cvetjem. Delo je želo pošteno zaslužen uspeh. K npiizoritvl se B rodrobncjžiDi poročilom vrnem po reprizi. Fr. G.
Ljubljana, 27. -ianuarja
V splošni bolnici je snoči umrla 751etna mestna uboga Vincencija Heine, stanujoča ua Sv. Petra cer*! 54, Hehr. jeva je bila že i t m. prepeljana v bolnico in sicer zaradi hudih opeklin, Dcma v pečici je zakurila ogenj in se grela stoje ob peči. Naenkrat pa je ubogi starki postalo slabo in je padla, naravnost na peč. Njeno stokanje Sele pozneje začuli sosedje, ki so jo rešili in obvestili reševalce. V bolnici so se zdravniki trudili, da bi ji rešili življenje, pa je bil ves njihov trud zaman.
Zaradi enake nesreče je marala umreti udi komaj 2 leti stara delavčeva hčerka Karta Zupanek iz Brnice pri Hrastniku. V soboto je otrok doma padel na razgreti štedilnik, kjer je dobil silne opekline po vsem životu. Otroka so nemudoma odnesli k zdi*3vniku, ki je odredil prevoz v bolnico, kjer pa je deklica včeraj umrla. — V Zakotnikovi tesarski delavnici za Bežigradom se je pripei-ila včeraj huda nesreča, katere žrtev je postal ITletni tesarski vajenec Jože Lustig iz Ljubljane. Fant je prL«5el prebliza transmlsijskega jermena, Id ga je pograbil za obleko. Transmisija je Lustiga. nekajkrat zasukala lokrog csi-
šca, nato pa. je odAetel na tla, kjer je obležal z zlomljeno deeno roko in z zlomljeno levo nogo. Raz^n tega lrna Lustig, ki se zdravi v bolnici, poškodbe še na drugih delih telesa.
V Gradcu pri Litiji je 19letni posestnikov sin Ivan Bokal cepil drva in se hudo vsekal v levo roko. 131etni posestnikov sin Jože Sterle iz Besiice pri Kranju se je včeraj poskušal smučati na bregu, blizu vasi, a je zavozil na peišceno zemljo, kjer je padel in si zlomil desno nogo. — V bolnico se je zatekel tudi 71etni posestnikov sinček Ivan Anžič iz Dobrunj, ki ga je popadel o d vezan pes ter ga vgriznil v desno nogo.
speli celjski in gabrski gasilci, ki se jim je posrečilo ogenj pogasiti Ogenj je uničil notranjo opremo in povzročil okrog 10.000 din škode. Požar je nastal tako, da se je vnel leseni opaž poleg zakurjenega štedli-nika.
Trbovfelfeanl na delu za razvoj letalstva
V soboto je imel A e* o klub v Trbovljah občni zbor
Trbovlje, 26 januarja m. občni zbor Aerokluba Trbovlje seje vršil v soboto zvečer v gostilniških prostorih gostilne Počivaisek. Otvoril ga je predsednik g. Juro Baumgarten, ki je pozdravil navzoče člane, posebno pa odposlanca Ijur-janskega oblastnega odbora g. dr. Staneta" Rapeta ter g. Plavsaka Roberta, podpredsednika trboveljske cbčine. V Kratkih besedah je orisal težkoče Aerokluba v preteklem letu. To dele v naši črni dolmi še n: našlo pravega razumevanja Sle i'a so porečila funkcionarjev Taj-n u g Brllej je poročal, da je imel klub meu letom razstavo in tekme jadralnih i modelov, dve strokovni predavanji za čla- l
ne in modelarski tečaj za mladino. Dela na jadralnem letalu sc v polnem teku ter bodo predvidoma v zgodnji pomladi že dovršena. Blagajnik g. Petan je poročal, da ima klub v blagajni t.OC din. Poročilo mlade zagorske sekcije, ki ga je podal ojen tajnik g Pirnat, je zelo pestro in se vidi da tam delajo s polno paro. Nabavili so že material ter hxlo kaj kmalu tudi v Zagorju pričeli gradit' jadralno letalo.
Po kratkem odmoru je povzel besedo g. dr. Rape, ki je zborovale** vzpodbujal k intenzivnemu delu. čeprav živimo v težkih časih, ko povsem okoli nas vihra vojna. Kot delegat oblastnega odbora Je navduševal zborovale« z& jadral ni sport, po-
Iz Ce!?a
—c Ljudsko vSenčIHščo. Za drevi napovedanega predavanja pesnika Mila Klop-čiča o velikem ruskem liriku Lermontovu ne bo. ker je predavatelj zadržan.
—c UraH j)e v Trstu v starosti 55 let trgovec g. Alojzij O c v i r k, brat trgovke in dimnikarice ge. Zofije žurmanove v Celju.
—c Socialni oddelek je bil ustanovljen na mestnem poglavarstvu namesto dosedanjega socialnega odseka. Socialni oddelek vodi višji magistratni komisar g. Viljem Koren.
—c Težave in želje mesarjev. V Celju je bil te dni občni zbor Združenja mesarjev, čigar področje obsega mesto Celje ter celjski, gornjegraiski, slovenjegraški, amar-ski. talki in konjički srez. Zborovanje je bilo dobro obiskano. Predsednik g. Matija Esih je poročal o obupnem polcž^ju mesarske obrti. Mesarji opuščajo svojo obrt in ne uspejo v borbi za izboljšanje svojega r~: ija. S svojimi zahtevami, da se cene i i . rilagod'jo cenam živine, ne dosežejo zelenih uspehov. Mesarji niso več deležni pavšalnega obdavčenja in moraio do 4. februarja vložiti napovedi za pridobnmo, poleg te<ra pa so še obremenjeni z zvišanjem poslovnesra davka na 7.4 ^-. Zborovale! So počastili spomin umrlih članov Josina Slkoška v Storah. Bosromirja Bre-zinška v Rogatcu. Ignacija Pen'ča v Konicah, Avgusta M'akar-'a v Šoštanju in Franca Filača v G^rniem gradu. Mesarji so predlasrali da bi izvršiM v Lmbllani poskusno klanie in nato določili enojne cene mesa in mesnih izdeikov za vso Slovenijo. To pa ne bo docela izvedljivo ker so cene živine v Sloveniji različne. Ker prmanj-kuje mesarskih vajencev, bo mesarji znižali učno !ob0 od št^rm na tri leta.
—e Nak^mfce za kruh in snekr, v Cel ji«. Mestni prehranjevalni urad v Celju bo v torek razdelil trgovce-r? in pekom sezname strank, ki so se od1 oči1 e za nakup pri niih. Nato bodo trgovci izročili spojim strankam nove vpraSalne no^. ki lih bodo morale stranke točno izpolniti in takoj vrniti. Na nodlaei teh novih irpomien;h p^l bodo prejele stranke od trgovcev nakaznice za kruh ln moko.
—c OjfenJ v »rt* s to v*kem voro. v soboto okrog 21 PO le nastal o«renl v stanovanjske**! vozil artists Petra Založnika bHni gostilna >Pri *ei<*nem travrrku* v Klav-ni«kf ulici 7aložn1ka in njegove žene pri izbruhu požara ni bilo doma, Kmalu so pri-
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20 url Ponedeljek 27. januarja: zaprto. Torek, 2S. januarja: Cigani. Red torek. Sreda, 29. januarja: Revizor. Red sreda. Četrtek, 30. januarja:  Othello. Red četrtek.
Petek, 31. januarja: zaprto.
★
OPERA
Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 27. januarja: zapito. Torek, 28. januarja: zaprto. Sreda, 29. januajrja: Vesele žene VVindsor-
ske. Red A. Četrtek. 30. januarju: Hlapec Jernej. Red
B.
Petek, 31. januarja: ob 15. uri Fidelio. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol.
V Gehryjevl igri »Šesto nadstropje« je
podano tipično ozračje majhnega pariškega rodbinskega penziona, ki se nahaja v okrajih, kot so: Montmartre ali Montpar-nasse, kjer stanuješ namišljeni umetniki in literati, uradniki in delavci, študentje itd. Sijajno orisani tipi so podani v povezanosti najrazličnejših usod na preprost in zelo učinkovit način. To delo bo vp>-i-zorjeno v drami kot prihodnja premiera. Režijo ima dr. Kreft.
Iz Metlike
—Smrt kosi. Metličane je iznenadila vest o svirti znanega in popularnega metliškega posestnika in bivšega gostilničarja g. Ivana Malešiča, ki je dočakal visoko starost 78 let. Dolga leta je bil v Metuki splošno spoštovan in priljubljen kot gostilničar v 2>čitalnici«, pozneje pa je svojo gostilničarsko obrt opustil in preživljal zadnja leta svojega živi; nja pri svojem sinu. Pek. Ivan Malešič je bil znan po vsej Beli Krajini kot izredno plemenit, dobrohoten in značajen mož. Svoje otroke, ki sta med njimi metliški župan In predsednik metliškega Tujskoprometnega društva g. Ivan Malešič ter kolodvorski re-stavrater na Jesenicah in predsednik jeseniškega Tujskoprometnega društva g. Božidar Malešič, je vzgojil v strogo nacionalnem duhu. K večnemu počitku na pokopališču pri Sv .Roku ga bomo spremili v torek 28. januarja ob 15. uri. Metličani, zlasti starejši rod, bodo ohranili pok. Ivanu Malešiču časten spomin, njegovim užaloščenim svojcem pa izrekamo iskreno so-žal je.
— Namesto venca na grob pokojnejra K. Dako Makarja so darovali za Sokolski d~m v Metliki g. Darko Malešič. restavrat?r kolodvorske restavraciie na Jesenicah 500 din, g. Krefeli Janko, blagajn k podružnice Prve hrvatske štedionice v Zagrebu 200 din ter in2. Tomo Knez s soorogo iz Ljubljane 200 din. Prisrčna hvala!
— Razdeljevanje nakaznic za moko. Občinski preskrbo valni urad občine Metlika-mesto razRlaša. da se bodo izdaiale nakaznice za moko in kruh v torek Dopoldne do 18. ure! Nakaznice moralo dvigniti družinski poglavarji, ki bodo morali izpolniti in podpisati tudi prijavo o stani u pridelkov in zalog.
— Božično obdarovanje otrok, ki ga i e organiziralo upravitelistvo drž. ljudske šole v Metliki, d/kazuje, da ie med belo-kraniskim ljudstvom se v^dio mnoso socijalno čutečih src. ki se vselei odpro na steza j. kadar are za revno mladino. Z niih pomočio ie bilo cbdarovanh vsega 113 otrok in sicer 12 z novimi čevlji. 52 z novimi oblekami. 34 s potrebnim perilom in 15 z raznimi deli obleke. V ta nam~n 1« daroval neimenovani metliški rojak 1000 din v gotovini in zbirko blaga v vrednosti do 5000 din. kraljevska banska uprava 40 m raznega bla0^ v vrednosti 874 din. kra-*evTri šolski odbor v Metliki (mestu) 1000 din. So1ski oder 290 din. v ta namen pri-^iena igrica ie vrgla 300 din. cbčina prispevek 100 din. Prva dolenjska posojilnica v Metliki 250 din, nabiralna akcija v me-
stu 380 din v gotovini in 630 y blagu, Vscra darovalcem naj bo v imenu šo'ske.;a upraviteljstva in obdarovane dece izrečena najtoplejša zahvala!
— Vlomilci so odne»li šunVe... V noži od sobote na nedelto so se v p.>>.lsLre e posestnika Nemamca Ant. v Metliki prikradli vlomilci, ki bo si v po/stresje ne-slišno utrli pot skozi streho s tem. da so odstranili neka i strešnih op?k in Si? nato spravili v prekaievalnlco. ki ie bi1 a precej raloiena z ^lomačim in soselovim blagom, saj so poleg številnih klobas vis?1 i tamkaj lepi kosi od dveh prašičev, ki pi so iih vlomilci s šunkami vred po veČini oire; 1 s seboj. Putili so samo neka i manjSih kosov mesa in oar klobas. Vlom in t.tvno so domači opazili šele zjutrai. /a neznanimi vlomilci za enkrat ni si d.i vsekakor na lih le moralo biti pri tatinskem delu zaposlenih več!
Iz Kamnika
— Gospa Terezija Zun:mova   ki so jo
včeraj pokopali v Ljubljani, je bila čudi v Kamniku dobro znana. Okrog 35 let je "bila gostilničarka pri nas. Najprej je Imela gostilno v hiši, kjer je danes brgovina K. Skala, nato pa dolgo vrsto let Krautovo restavracijo. Prod približno 10 leti se je preselila k svojemu sinu v Ljubljano, ki je lastnik >Daj-dama*. Zato se še rjh Kamnic&ni radi cglašajo v tem lokalu, prav tako so jo pa tudi v lepem številu spremili včeraj na njeni sadnji poti. — V Kamniku jo imajo v najlepšem spominu in ji želimo večni mir in pokoj, svojcem pa naše sožalje.
— OrVni zbor »Jadranskp straže«. Krajevni odbor JS v Kamniku bo imel v Bi -do 29. t m. ob 20 rodni letni obČnl EbOT v gostilniški sobi gde. Pavle Vrhovnikova (pri TrpIncuL — Vabimo vse, ki se zavedajo važnosti našega morja ln ki jim je pri srcu naš Jadran, da se udeleže oljčnega zbora.
KOLEDAR
Danes: Ponedeljek, 27. januarja: Janez Zlatoust.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino   M4»Nie:   Umirajoča   pomlau   m Ari-zoiiski tiger.
vino aiiiu: štiri hčere profesorja Len Kolektivna razstava umetnin ak:ul. slikarja Frana Klemenčiča v Jakopičevem paviljonu.
Svet<w»avska beseda ob 20.  v Kazini.
DE2URNE LEKARNE Danes:     Mr.  Leustek.  RasljeVa  Mflta 1. Bahovec, Kongresni trg 12, Kon.otnr. \ < -Tržaška cesta 48.
S$pod sta
Ker Sirii ja\rnosii ni znano, du imr-mo v naši koloniji cento (ulico imenovnno po našem skladatelju in pi*jfe!ju Sattnerju) ter da so v tej ulu podam v\<?' pogoji za razne športne prireditve. obvtttmno ttm potom občinstvo, da se vrSe i* Sđtttterjcvi ulici od začetka letošnje /ime BOfizacIona/-ne atiakcije, ki zbujalo parornoit r eh drugih, te mestni magistrat nan še rcJr.o dolguje sleherno udeležbo r<!i zrtnimunjc.
Uvod v prireditve je b'.! t,:i.-;:ton\ki tek po ulici V gumijastih škornjili, /: sicer je bil za fa\orit;i pr plesen uri. ki je s i
njem po blatu najbolj obriz^l tidovi cestnih hiš  V nadaljevanju prireditve ic
sledilo sankanje in smuk, a tudi hoker^ti in drsalci so prišli na si'oj rnxun. ScCtBJ za zaključek sezone pa spet čofamo p > bil tu. samo brez gumijastih škarnie\\ ki jih je odnesla zima.
.Vaš Lašček ie lepa koleni (a in tudi ime ulice je ono izbran^ dvk>j pomreienO. S ča v nesreči pa je, da slavnega Salti. t ni več med živimi, ker hi gotovo vtoiil tožbo zoper poklicne činitelje, katerim je dolžnost skrbeti za mestne prometne run prave.
K bodočim \-sakodne\mnim priredil\ani vabimo tudi prizadete o-blvstne organe in če nase dajatve ne zadostujejo vsaj za naj-ujnejša popravila m oskrbo naše ulice, naj se pri sledečih vsakodnevnih priredil-vah pobira vstopnina ali blutarina od vseh akrobatov, ki trenirajo po naši ulici, in teh ni malo. Prizadeti posestniki
Dražba »Divje kože«
Ljubljana, 27, Januarja
Iz tradicionalne prodaje kož divjačine ob koncu januarja se je razvila gospodarska prireditev, ki ima zdaj tudi že tradicijo, znana pod imenom ^dražba divje kože«. Prejšnje čase je bila prodaja kož neorganizirana. V Ljubljano so prihajali lov, ci, več ali manj dobro založ*?:-. s kožami (Urica, veverica, kuna itd.) ter čakali na slepo srečo na kupce po gostinskih dvoriščih Mnogi so postali pogosto žrtve prekupčevalcev, ki jim je najbolj šlo v račun neorganizirano prodajanje kož. Odkar so pa dražbe kož postale redne vele-sejernske prireditve, je kupčija s kožami v Ljubljani zelo zaslovela ne le v domovini, temveč tudi v inozemstvu.
Leto za letom so prihajali na nase dražbe s kožami kupci iz sosednih držav. Na dražbah so dobili vselej dobro blago po zmernih cenah, prodajalci so pa lahko tudi dobro vnovčili kože po dobrih cen 'i.
Danes se začne dražba na velesejmu ob 14.30. Prispelo je precej blaga in obeta se precej živahna kupčija. Pričakovati smemo, da bodo tudi kupci iz tujine dobro posegali po blagu. Dopoldne so nekateri prodajalci prodajali svoje blago nekoliko dražje kakor lani; cene so bile približno 20 odstotkov višje.
Izredno mnogo je naprodaj srebrnih lisic. Kvaliteta je ugodna Mnogo je tudi modrih lisic, nekoliko manj kaker lani pa rjavih, čeprav jih je dovolj. Kun zlatic je približno toliko kakor prejšnja leta, belic pa nekoliko manj. Zelo mnogo je krtov in precej veveric. Zajcev je znatno manj kakor navadno. Skoda je, da ljudje ne nanno ter ne posuše vedno zajčiih kož, ki gredo tudi dobro v denar. Dražba bo popoldne v velesejraskih prostorih, prirejena kakor navadno.
— Kolesarska sekcija £SK »Hermesa« bo imela drevi prvo redno sejo novega odbora pri Habjartu v Sižkl. Zaradi razdelitve funkcij med posamezna odbrTnike in drugih vprašanj, tičočih se def oranja v na\stopajoči sezoni, se novoizvoljeni odbor poziva, da se aeje, ki bo ob 19., zanesljivo udeleži. Načelnik.
EVNE VESTI
— Velik uk?.z o napredovanju profesorjev. Za letošnji praznik sv. Save je napredovalo v višjo skupino okrog 400 profesorjev srednjih sol, ki so do 24. januarja 1941
izpolnili pogoje za napredovanje.
— Zahtev .i po kolektivni prehrani prebivalstva. Z?grebški zdravnik dr. Nikola Nikolic je predaval v soboto o osnovnih vprašanjih prehrane prebivalstva. Pri nas je proizvodnja živil zaradi slabe organizacije, slabega strokovnega znanja in še nekaterih drugih vzrokov zelo draga. ZLivije-
nje samo tiel& sili, da začnemo r&sno razmišljati   o   kolektivni   prehrani,   kakor jo
imajo že v Rusiji, Nemčiji. Ameriki in Franciji. Ta način prehrane bo postal v bodoče podlaga prehrane, ker je pokazal mnoge prednosti pred dosedanjim načinom. S kolektivno prehrano bi redili mnogo ljudi, zlasti otrok, bolezni in smrti, ljudi, ki sicer pos'ancio žrtve siromaštva, naznanja in alkoholizma. Treba je bilo ustanoviti Znanstvene zavode za prehrano ter inspektorat za proučevanje sestava hrane in njene vrednosti.
— Stanov^kim humanitarnim u" lan3vam v varnost! Časopisje je priobčilo, da e trgovinsko ministrstvo izdalo pravilnik o človekoljubnih ustanovah. Spričo tega sporoča akcijski cdbor stanovskih humanitarnih ustanov, da se ta pravilnik ne tiče na-vedenih ustanov, kajti pravilnik pravi v čl. 1., da določila pravilnika ne veljajo za one ustanove, ki imajo poslovanje določeno za določen krog eseb, k! so v medsebojnih službenih ali profesionalnih (stanovskih) odnosih in ki delujejo na osnovi stanovske vzajemnosti dox jo prispevke in poJpcre na občnih zborih. Predmetni pravilnik torej za naše ustanove ne velja, ker ga za te ustanove pripravlja posebej ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Podp-sani Akcijski odbor se ca-tialje briga za preemetno zadevo. Akcijski odbor stanovskih človekoljubnih ustanov.
Podelitev rastnega doktorata prava Ivanu Hribarju. Senat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani je dne 24. janu-; rja t. 1. soglasno potrdil sklep fakultetnega svata juridične fakultete, da se podeli g. Ivanu Hribarju, bivšemu ljubljanskemu županu, izrednemu poslaniku in pooblaščenemu ministru in pokrajinskemu namestniku Častni doktorat prava za njegove izredne zasluge, ki si jih je pridobil za ustanovitev ljubljanske univerze. Slavil ostna promocija se bo vršila prihodnji mesec.
— Izpopolnite vozni red! T. ž ve, ki so
se pojavile v mednarodnem železn;*kem prometu in v domači upravi železnic, imajo za posledico uk;njcnjc številnih vlakov. Zato so postab" »vozni redi* brezpredmetni
alj va »nealjivt Le redki so, ki so sproti zasledovali notice in obvestila v listih glede ukinjenja posameznih vlakov, zato vlada med občinstvom glede prihodov in cdhcclov vlakov na glavnem kolodvoru zmeda, založbe, ki so izdajile vozne rede, bi ljudem ustregle, če bi izdale že sedaj in še potem od časa do časa, kadar pride do ponovnih sprememb, dopolnila k že izda-rim voznim redom, tal"-> da bi ljudje vsaj vedsli za čas odhodov in prihodov vlakov.
— Hrvatski uradniki zalite vajo cenejše Sfvf'Viv^ke potrebščine. Akcijski odbor organizacij javnih name£6encev bane vrne Hrvatske, v katerem je zastopanih 14 organizacij, zahteva v njihovem imenu, da se takoj ustanov] Zveza javnih in državnih nameščencev za banovino Hrvatsko in da naj ona prevzame prehrano in preskrbo svojih članov.Hrvatski javni in d.žavni nameščenci zahtevajo da se morajo življenjske potrebščine poceniti, ker je pri sedanjih er-iah njihova ek.vr.tenca ograSefta.
— 7.001» \a<r,,nc>v icz r.n g, com^n'a. Gradbeno ministrstvo je nameravalo ustanoviti 5\(.jo tovrrno cementa, zdaj pa cementna industrija oprzarja ministrstvo, da znašajo rezerve cementa v državi okrog 7.000 vagonov cementa. Iz poučenih krogov celo napoveduje_ , da bodo morali še bolj omejiti produkcijo cementa.
— Naš letalski promet lani.   Zbrani so podatki o letalskem piometu zagrebškega centra. Italijanska letalska družba »Lares« je lani prepeljala s svojimi   ^tali na i^rogi Zagreb—Eeosrad—Milan v sezoni   od 1. maja do 22. oktobr   29 potnikov,  v nasprotni smeri pa 39.   Na progi Zagret)— Beograd—Bukarešta  ie potovalo 471 potnikov, v nas protni smeri pa 610. Skozi našo državo je potovalo iz Milana v Bukarešto 207 potnikov,   v nasprotni smeri 222. — Promet letal Aeroputa ie znašal na pro^j Zagreb—Borovo—Beograd 1113 potnikov, v nasprotni smeri 1309;   na pro^i Zagreb—Split (samo od  1. junija do 22. avgusta) ie potovalo 373 potnikov in v nasprotni smeri 394; na progi Zagreb—Sarajevo—Split 580 (532):    na pio^i Zagreb— Ljubljana v obeh   smereh 291 potnikov. Na tej presi ie bilo  prepJliano prtljage 2976 ke v obeh smereh, pri tem pa ni všf.e-ta po.?ta     Skupno ie lani potovalo s'.:ott. Zagreb, odnosno prispelo tja ali od^Gto-valo 6(335 pot m kov.
— Znižanje zagrebškega proračuna. V soboto je imel finančni odbor zagrebške mestne občino sejo, na kateri je bilo sklenjeno znižati proračun od prvotnih 212 milijonov na 196 milijonov dinarjev. Davek na osebne avtomobile bo v Zagreba zvišan od 500 na 1000 din letno. Zvišane bodo še
nekatere druge davščine.
— Madžarski film, posnel deloma v Dalmaciji. V Splitu pričakujejo madžarske filmske igrr>!ee in režisei*je. uslužbene pri filmskem podjetju Palatinus-fllm. V Splitu bodo posneti zunanji prizori za zabavni film ^Danes. včeraj in jutri«. Dejanje tega filma se odigrava deloma v Splitu, in sicer v Parkhotelu Matkovič na Bačvieah. Madžar bodo posneli nekaj zunanjih prizorov pred hotelom, na kopališču, v neki spliVc-''i krenil in pred kolodvorom.
— Prizanašajfe si v nščini! Iz Trbovelj smo prejeli danes s uradno poročilo Aerokluba o Občnem Zboru«. To poročilo | je kričeč primer pačenja in mrcvarjenja slovenščine. Ne vemo, kdo ga je zagrešil, ker je pa izrecno rečeno, da je poročilo uradno, kar je razvidno tudi iz sledov klubove štampiljke, smemo domnevati, da je bilo napisano v klubovi pisarni z vednostjo klubovega odbora, če bi napisal tako poročilo učenček I. razreda ljudske šole, bi dobil nezadostno in učitelj bi mu navil še ušesa. Društvu tako poročilo tudi ne dela časti.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo delno oblačno in zmerno hladno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v, Ljubljani. Beogradu, Sarajevu, Splitu, Kumboni in Dubrovniku Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku in Kumboni 14. v Zagrebu in Splitu 11, na Rabu 9. v Ljubljani. Sarajevu in na Visu 8, v Beogradu 6. Davi
je kazal barometer v Ljubljani 764 Krni temperatura je znaaala 1.8. v Zagrebu in Beogradu 0.0. v Sarajevu 2, na Visu 6, v Splitu 7, v Dubrovniku 8, v Kumboni 9.
— Nemška stenografija, strojepisje. Prijavite se: Trgovsko učilišče Robida, Trnovska ulica 15. 47-n
— Ne ve, zakaj je um°ril očeta, V vas; i-Iačkovcu blizu Varaždina sta se vračali Anton Mošnjak in njegov sin Ladislav v petek zvečer iz vinograda. Imela sta ga malo pod kapo in med potjo sta se sprla
Sin je namreč hotel nadaljevati v krčmi popivanje in je zaostal. Naenkrat se je pa
pognal za očetom in ga trikrat zabodel z nožem v trebuh, da je nesrečni oče takoj izd.hnil. Sin se je sam javil orožnikom in pravi, da. ne ve. zakaj je očeta zaklal.
— V IjnbČkovi ordinaciji se je hotela zastrupiti, v ordinaciji zdravnika dr. Radi-voja Caviča v Subotlci se je odigrala v soboto ljubavna tragedija. 22!etna Marija Brsnjak se je hotela zastrupiti z vitriolom. ker se je nameraval njen izvoljenec dr. čravić" oženiti z lepšim in premožnejšim dekletom. Dr. čavlč je pa še pravočasno opazil njeno namero in ji izbil kozarec iz roke. Vitrlol se je razlil in opekel Marijo po obrazu, da so jo morali prepeljati v bolnieo. Dr. ćavić pravi, da Mariji nikoli ni obljubil, da se bo poročil z njo.
— Deček padel v kotel kropa. V Majskih Poljanah pri Glini se je pripetila v petek huda nesreča, V hiši Izseljenca Grubljeniča sta kuhali njegova žena in dekla milo in loj. ko je dekla postavila kotel na tla, je prišel mimo triletni Grubljeni-čev sinko Dragan in nesreča je hotela, da je padel v kotel. Mati se je tako ustrašila, da je prevrnila nanj še kotel z vročim milom. Otročička so prepeljali v bolnico, kjer je pa kmalu v strašnih mukah izdihnil."
Iz Lfvfitfaae
—lj  VčeraJšma   nedelja — izletniška.
Kakor da smo preskočili dva meseca, se ie začelo pomladno vreme, ki mu sicer ne zaupamo, a se ga skoraj vsi več ali manj veselimo. Lani osorei smo zmrzovali ter hodili s strahom v drvarnice. Včerai ie bila iluzija pomladne nedelje skoraj popolna. Številni meščani, ki so že doleo pogrešali solnce. so se napotili iz mesta — nekateri že zjutraj — ne glede na blato in brozgo. Bila ie prava izletniška nedelja Popoldne so številni izletniki mešali blato v pred mest i ih. Zlasti mnogo jih ie odšlo proii IJravijam. kjer ie posebno prijetno grelo solnce. Popoldne ie bilo mnogo ljudi
na        n.a in Gradu.
—lj   % i-v^savska beseda se    bo vršila
drevi ob nO. v dvorani »Kazine«, član opere g. Jean Franci bo zapel L. M. škerjan-ca »Vizijo«. J. Hatzea arijo iz opere >Ac*el in Mara« in J. Gotovca s>U prkos i. Članica opere gdč. Teo Laboševa bo zapela P. Konjoviča »Nanc kaži tojkur., J- Gotovca >Za£to smo se sreli« in A. Greeani-r-ova ^T'spr.vanko*:. član opere g. Mirk° I»2ničar zapoje F. J. Cajkovskega arijo iz opere »£}vgenij Onjegin^. Vse pevske točke bo spremljal g. dr. Danilo švara. Pravoslavno cerkveno pevsko društvo bo zapelo St. Mokranjca »Himno sv. Savi-s. Po končani akademiji bo družabna zabava. Godba 40. p^edka »Triglavskega.?. Vstopnice po 20 din, dijaki 10 din- Obleka poljubna,
—lj NA VSAKO MIZO IAŠRO PIVO! —lj Otvoritev razstave Frana Klemen-ciča. Včeraj je bila otvor jena v Jakopičevem paviljonu razstava akad. slikarja Frana Klemenčiča. Pri nas se še ni zgodilo, da bi slikar ob svoji 60letnici prvič razstavil in zmagal tako prodorno in prepričevalno, kakor je Klemenčič. Nad 100 gostov se je zbralo v Jakopičevem paviljonu, med njimi odlični predstavniki javnosti in ljubitelji umetnosti. Klemenčič je razstavil okrog 60 slik, med njimi vsa svoja novejša dela. Vsi dvomi o njegovi umetniški sposobnosti so se s tako razstavo razpršil. Otvorii jo je prof. Saša Šan-tel z zanimivim govorom. Jutri priobčimo irvloček iz Šantlovega govora. Razstavi] alec se je vidno gin j en zahvalil občinstvu za izredno pozornost z obiskom otvoritve ter izrazil upanje, da se bo v ne..a j letih predstavil javnosti z novimi deli. S sedanjo razstavo pa namerava obiskati tudi Zagreb in Beograd.
—lj Valčkov večer Sokola I-Tabor bo tudi letos, ker je to že -tara navada Tabor janov. Razlika pa bo seveda le ta, da bo sredi pusta in ne prvo soboto v postu, to pa radi odredbe kr. banske uprave in pa zato, ker letos odpade Lovski ples in je termin 1. februarja prost. Prireditev bo v vseh prostorih Sokolskega doma na Tabo. -i in je pričetek že ob 20. uri, da bo tako več časa za rajanje. Ime prireditve pa Vas ne sme motiti, ne bodo na sporedu sami valčki, kot bi to morda kdo aklepal radi imena, temveč bo vsak drugI ples valček, vsak drugi ples pa bo ali rre-deren ples, pa drugi stari plesi ter seveda tudi četvorke in češka beseda, tako da bo spored nudil dovolj vsega in za vsakogar. Torej v soboto 1. februarja ob 20. uri vsi na Tabor. Obleka promenadna. Cene nizke. 53-n —lj Vrtnarski tečaj za lastnike malih vrtov pri podružnici SVD Ljubljana I. Naslednje predavanje bo v torek dne 28. t. m. ob 19. (sedmi) uri zvečer. Predaval bo g. nadzornik Josip »t rekel j o »Vzgoji in raznih oblikah sadnega drevja in o obrezovanju sadnega drevja po različnih načinih«. Skioptične slike. Vstop prost. Pred in po predvajanju se bodo sprejemala naročila sadnega drevja, da jih podružnica pravočasno zasigura svojim Članom.
—lj Popravila precizijskih ur-F. Čuden, Prešernova 1-Nakup zlata In srebra. 57-n — Podeželje za Verdijev Requiem, ki ga bo pevski zbor Glasbene Matice, s sodelovanjem Ljubljanske Filharmonije in solistov ge. Zlate Gjungjenac, ge. Franje Golob. g. Jožeta Gostiča in g. Julija Be-tetta pod vodstvom dirigenta g. Mirka Poliča izvajil v ponedeljek 3. februarja ob 20. v veliki unionski dvorani na koncertu mesta Ljubljane za zimsko pomoč mestnim revežem, kaže tako veliko zarrimanje, da kn jigarna Glasbene Matice na Kongresnem trgu vsak dan več vstoipnic odda prijateljem glasbe iz drugih mest in z dežele sploh. Koncert, ki bomo na njem slišali najveličastnejšo žalno skladbo vse svetovne glasbene literature v najpopolnejši Izvedbi, res pernesni prav poseben dogodek in zato opozarjamo, naj si Ljubljančani o pravem času zagotove vstopnice.
—lj Predavanje SPD pod nazivom »Pestri svet v barvah« bo v torek dne 4. fe- . bruarja t. 1. ob 20. v dvorani   Delavske |
Zbornice. Med planinci fotoamater ji se vedno bolj širi fotografiranje z barvnimi
filmi- Osrednje društvo SPD jo zbralo S pomočjo znanih fotoamaterjev v Ljubljani t krog 200 najboljših  posnetkov s kolor
ilmi. ki jih bo ob tej priliki poKazaio. Potrebna pojasnila k tem barvnim diapo-
;Uvom bo dal v pripadajočem predavanju < . v ;t . ing-. Avčin France. Za planince in
. loamaterje bo ta večer se posebno zanimiv, zato jih že danes opozarjamo na :o prireditev.
—Ij Drago kidanje snega. Mestno cestno nadzorstvo je v dneh. ko je zapadel sneg. -aposlovalo okrog 250 domačih in še okrog 250 najetih delavcev, ki 30 čistili ulice, kidali snega In ga odvažali v Ljubljanico. Razen teg"& je mestni občina najela dnevno 70 voznikov s pn.om konj. in sicer po večini iz Trnov- . n. Dravelj in iz drugm predmestij, ki ho i. H zaposleni z od važenjem snega; r.s ■ :v pa je bilo tudi IS plugov s konish. -o. da so izorali sneg, zlasti na cesU^h na r^riferiji. medtem ko sta v mestu opravila delo dva motoma pluga, čiščenje snega je stalo mej.no občino dnevno okrog 40.000 din.
—lj Vse prijatelje športa vatimr na plesno prireditev rpomlad v cvetju«, ki bo 1. februarja ob 20. v Sokolskem dc^ iu na Viču. Iz prijaznosti sodeluje operni tenorist g. Franci. Dekoracije, jazz. — 6, ortni klub Vič. f»9-n —lj Mir na polirijl. V kriminalni k< -niRi vlada že nekaj Časa zatiije: kronika ne beleži nobenih posebnih dogodkov. Policija je zadnje dni še vedno zaposlena z
zasledovanjem manjše dru&be vlomilcev, katere Člani so vdirali v stanovanj* in ponekod odnesli tudi večji plen T,': se pa, da niso več tako pogumni, dc* s slutili nevarnost m se izgubili UB Ljubljane V .soboto in včeraj je policija zaprla samo nekaj brezposelnih postopačev in razgrajačev. Opraviti je imela tudi z dvema :ia*:il-nežema, ki sta napadala mirne ljudi pred nekim lokalom v Mostah. Dva sumljiva mlajša moža sta bila aretirana na kolodvoru, davi pa je bila ar^tir^na v Kolodvorski ulici neka lahkoživka zaradi tajne prostitucije.
—lj Še o nesrečni smrti 31etne»a Mirka Fonija. V petek smo poročali o nesrečni smrti kemaj 3Ietnega posestrukovega sinčka na Havptmanci, ki je 23. t. m. utonil v jarku blizu domače hiše. Naknadno smo
bili obveščeni, da otroka niso pogrevali že dva dni, marveč, da so ga našli že dobre pol ure potem, ko so ga doma pogrešili. Mali Mirko je imel navado, da je vsak dan odhajal k sosedu Ivanu Varo-ci na Senkovem stradonu. kjer so ga imeli prav radi. Tako je bil usodnega dne že dvakrat pri sosedu, popoldne pa je hotel še tretiič. Zaradi povodnji je ubrnl pot okrog travnika, kjer je bilo suho, zašel r>a je tik pred hi?o na brvico čez jarek, k'er mu je najbrž spodrsnilo in kjer ?o £a domači našli utopljenega če čez četrt ure. Skušali so ga obuditi k življenju z umetnim dihar.jem. a je >stal ves trud z^rmn. Trupelee so pokopali v soboto na pOKOp^S-lišču pri Sv. Križn
1 1000 din ter svetoeavska nagrada tz fonda Francoskega društva borsklh rudnikov slušatelju tehniške fakultete Marjanu Dolencu, ki je predložil temo: >Potek mineralizacije berskega rudišča«, pod geslom: Bor. 3000 din.
Ljubljanska šolska mladina je proslavila sv. Savo z lepo akademijo v Narodnem domu. Domačin letošnje selske proslave sv. Save je bil g Andra Jovanovič, carinski posrednik. Pred nastepom dijakov in dijakinj je protojerej g. Matkovič z vojaškim sve-čen.kom g. Nikolicem opravil blagoslovitev vode in rezanje kolaea. Sledile »o reci barci je Dušana željeznova (dijaka 4. razreda gimnazije) Jelisavete Jurkovjčeve) učenke
4. raxretla osnovne šole in Elecnore Kar-pove. dijakinje 3. razrede gimnazije Milke Stcjičevičeve, Tatjane Rapetove in Singje-lije Djinovske, dijakinje 3. razreda gimnazije, Branke Božičeve, učenke 1. razreda osnovne šele in Tatjane Korunove, dijakinje 6. razr. gimnazije.
Recitacijam je sle, 11 glasbeni del. Polje : larijan Tiran, gojenec srednje glasbene sole. na klavirju ga je spremljal Ciril Cvetko, dve skk^fbi je nato zaigral na \doLiru Kajetan Burger, na klavirju ga je spremljal Bojan Adamič. Z recitacijami Lepše Todorovičeve, Aleksandra Gladovi-ča. Milice Oblakove, Vlade Nikoliea, Vcli-borja Marinkoviča, Lilijane Nikoličeve, Ml'ene JNLlleticeve in Svetlana Vodarica je bila akademija zaključena, na kar so zbrani dijaki zaplesali dijaško kolo ob zvokih godbe 40. pespolka 3>Triglavskega«.
Svetosavska proslava v Ljubljani
Razdelitev svetosavskfh nagrad za študijsko leto I940-4I — Šolska proslava
Iz Krškega
Ljubljana, 27. januarja. Dopoldne ob 11. je bila na univerzi lepa proslava sv. Save, prosvetitelja srbskega naroda. Otvorii jo je namesto obolelega rektorja prorektor g- dr. Ku^ej v prisotnosti dekanov vseh fakultet. V svojem nagovoru se je spominjal prosvetiteljskega dela sv. Save med srbskim narodom, ki je bilo blagodejno za ves naš narod, nato pa so bile razdeljene za študijsko leto 1940 41 svetosavske nagrade nasiednjim slušateljem:
Na filozofski fakulteti: stud. phil. Ivanu Kušerju, ki je predložil temo: Fizikalna svojstva obr'orskih vrelcev, pod geslom: *Rača*. 800 din. Stud. phil. Leonu žleb-nlku za temo: Emocionalna in vrednostno teoretična struktura eudamonlje. pod geslom: rEudaimon«, 600 din. Stud. phil. Mirku Novaku za tčmo: Geografija in industrijalizacija v Sloveniji, pod geslom: ^1848—1940«. 600 din. — Na juridični fakulteti: stud. iur. Nikolaju K o r i t n i k u, ki je predložil tčmo: Pomen tujskega prometa za ja^Tie finance, pod geslom: »Vis paret sap'entiae. justitia regit m?!CturDm mercaturam^. 500 din. Stud. iur. Milanu Komarju, ki je predložil temo: Delokrog dekanov, naddekanov. arhidiakor.ov in nadduhovmov (arhiprezbitrov) v jugoslovanskih katoliških škoHi^h. F00 din. Stud. iur. Vladu Bonaču. ki je predložil temo: Max \Veber kot sociolog, po geslom: Harizma«, 500 din. Stud. iur. Francu Mihe 1 č i č u. Iti je predložil temo: Jugoslovanski senat v našem drža*"nopr3vnem ustroju in v primeri z gornjim domom drugih držav, pod geslom: »Senat 1933«. 800 din. Stud. iur. Miroslavu Gorjanu, ki je predložil te^^: Kazenskopravna zaščita zunanje varn. sti kraljevine Jugoslavije, pod geslom:  rčruvajmo Jugos7avijo<r,
Na dernicinski fakulteti: cand. med. Svetoziru K a 1 i * r in Jeleni M u 1 p ček, ki sta predložila tčmo: Prispevek k bio-lcsriji slovenskega človeka^ pod geslom: »6. A, B, AB. 2000 din.
Na tehniški fakulteti: stud. tehn. Junezu Kralju, ki je predložil tčmo: Pravi zna-
čaj sencitskih skriljavcev Kranjske rebri in verjetni pogoji nastanka kaoiiuitoveg ležišča v Crni gori, pod geslom »črna. Kaolin«, 1500 din. Stuvi. tehn. Drag tini; Pavku, ki je predložil tčmo: Detajlna mikroskopska karakterisukn, geološki pogoji nastopanja in pomen trahiandezitov Fruške gore za gradnjo cest. pod geslom: ^>Trahiandezit«, znesek 800 din.
Stud. tehn. Rastu Svajgerju, ki je predložil temo: »Energijski potoki v električnih strojih, pod geslom:  Prostor — prevajalec električne energije. 2000 din. Na teološki fakulteti: stud. teol. Francu
Gerniovniku, ki je predložil temo: Resnica   in   čas   »tvar jen ] a   poedinih   duš pod
geslom: Deus Conditor esse non cessat. 600 din.
Stud. teol. Antonu Sokliču, ki je predložil temo: »Nauk sv. Tomaža Akv. v medsebojnem razmerju nadnaravnih življenjskih počel«, pod geslom: Gratia sup-ponit naturam. 700 din.
Stud. teol. Dušanu Rtiehn, ki je predložil temo: »Janez VTTI In Fotij«, pod geslom:  Mvstifikatio historica, 700 din.
Stud. teol. Borisu Kerču, ki je predložil temo: »Okrožnica Aeterni Patris in njen odmev na Slovenskom«, pod geslom: Sa-era doctrina, 400 din.
Stud. teol. Mihu Trdinu, ki je predložil temo: »Razmerje žene do moža v sv. pismu nove zaveze, pod geslom: žena je odsvit moža, znesek 600 din.
Stud. teol. Ivanu Antonu Salmiču, ki je predložil temo: »Resnica in čas stvar-janja poedinih duš* pod geslom: Creatus est homo, 400 din.
Stud. teol. Ivanu Remskarjn, ki je predložil temo: »Nauk Cirila Solunskega o bogorodobnostJ«, pod geslom: Imago est similitudo, 600 din.
Nadalje je bila podeljena svetosavska nagrada Primorskega akademskega starešinstva: stud. iur. Stojanu Cigoju, ki je predložil temo: »Zastopstva Slovencev in Hrvatov v okviru ustavnega prava kraljevine Jugoslavije«, pod geslom Zbornica,
— 1- up.;.t mlečno akcijo. Kakor vsako leto dobivajo tudi letos revnejši učenci meičan-ske in ljudske šole v Krškc-m zjutraj mleko in kruh. 40 revčkov dobi vsauvo jutro douer zajtrk. Dočim je lani mlečna akcija prav dobro izpadla ter so dobivali učenci ves januar, februar in marec brezplačen zajtrk, ie letes mlečna akc.ja v nevarnosti, ker primanjkuie sredstev. Nasproti lanskoletnim pri.pjvi;om 2600 din stoji ietos komaj ik>u din. Pri tej diaginji bo morala mlečna akcija izustati ob koncu te^a meseca. Zato naprošamo vse. ki so prejeli te oni vaoilo. da tudi oni yrbp. -vajo k tei človekoljubni akciji, ali pa bodo šele preieli. nai ne odkloniio svoje pomoči, temveč nai radodarno vsak pomaga po svoji moči.
— Ing. Julij Simečck na zadnji poti. V petek popoldne smo spremili na zadnie počivališče ing. Julija Simečka. vpokoiene-ea rudarskesa inšpektorja. Pokojnik ie bil iz okolice Dunaia. a ie že v rani mlad sti
prišel v naše kraie in služboval pri TPD. Pred leti si ie na Vulnvu kupil iično po-
sestvece. katerega ie kot dob.r in skrben sadiar krasno urejevai. tako da ie bil v- om v okolici za zsled in rx>uk. Veliko MdUfl si ie pridobil tudi kot raziskovalec |au ,. poleg te^a oa ie posvečal veliko pOfeufti -i svoji okolici, katero je ves*no proučeval tako v narodnopisnem pozledu kakor tudi v zgodovinskem. Bi! ie tudi eden prvih članov muzejskega dru5tva v Krčk m. Njegova podjetnost ni ponala meja. Za pred svetovno voino le us anovil na Vidmu tovarno poljedel.-kih strojev, ki pa ie merala po vojni radi večine tujega kapitala ustaviti svoj obrat. Da-i je bil sam po rodu Avstrijec, 1e vzgojil svoja dva sineva in hčerko v zavedne napredne J.i B0-slovene. Za življenjsko družico si je izbral Slovenko iz ugledne Zupančičeve družine. Najstarejši sin ie inženjer kemije v Ljubljani, dečim mlajši vodi do nače posestvo, hčerka pa se je poročila z bivšim narodnim poslancem ing. Zupančičem. Naj bo uglednemu pokojniku naša zemlja lahka, žalojoči rodbini pa naše iskreno so-j žal je.
— Opozorilo. Opozarjamo, da je rok za nabavo oo?elskih kart do 31. t. m. Prav tako je treba vložiti prijave za zvišanje odnesno znižanje stoonie speclialne^a doprinosa. Vse lastnike koles oa opozarjamo, da morajo najkasneje do 31. t. m. izpolniti prijave za kolesa.
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.—
davek posebej.
'a pismene odgovore glede malih oglasov je creba priložit; znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo«
RAZO O
POZOR!
Popravljam, vulkaniziram gumasto obutev, prodajam in ku-3ujem vse vrste moških čevljev — da so le zadnji deli dobri.
KLAV2ER, VoSnjakova 4. 401
OGLAŠUJ
v
»Slov. Narodu«
Otomane
imamo zopet v veliki izbiri na zalogi po zelo konkurenčni ceni
TAPETNIŠTVO
E. ZAKRAJŠEK
Miklošičeva 34
ZA VSAKO PRILIKO
lajooljia In najcenejša oblačila ■ i  nabavite pri
P B E S K E R
5 v. Petra cesta 14   2. T.
SUŠILNICO ZA LES
kupim. Ponudbe na Kuhar, mizarstvo, Mokronog. 413
HALO! NAJVIŠJE CENE!
Stari gumi, kovinam, želez ju,
steklenicam smo zvišali cene. METALIA«, Gosposvetska 16.
419
POUK
Seseda 50 par  Daven posebej NajmanjSl znesek 8.— din
Strojepisni pouk
(desetprstni sistem)
Večerni tečaji, oddelki od W do 8. tn od HS. do 9. ure zvečer za začetnike in izvezbance. Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prlčno S« februarja. — Šolnina laintžia Najvećia strojepisnica s 60 pisalnimi stroji raznih sistemov. — Vpisovanje dnevno. ChristoTbv učni zavod. Domobranska c. 15, tel. 43-82. 415
POSEST
MANJŠE POSESTVO
s hišico ali dobro ldočo mlekarno kupim v bližini Ljubljane. Tre ven Fani, Dol. Logatec št. 43. 414
PRODAM
Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din
% PREMOČ
'.OKS • DRVA
aa<H /
I. P0GAĆNIF
U>HORICEV.% s — TEL 20-5!r ^ostrežo« oreznibna-
teA& Je ona, ki določa okna in kulture
svojega časa.
Za sodoben dom al izbere
4-ELEKTRONSKI 8TJPER SPREJEMNIK
ORION
RADIO 1SO
RADIO d. z o. s., LJUBLJANA«
Miklošičeva e, 7.
RADIOV AL, LJUBLJANA, Dalmatinova uL 13.
ANTUN ' B REMEC, CELJE, MlkioAlceva oL 8.
L. LUSICKV, MARIBOR, Koroška e. 1L
Ljubljana brez prave velemes
ceste
Osrednja prometna os Ljubljane, Tyrševa cesta, ima mnogo pomanjkljivosti AH je še mogoče to cesto v središču izravnati ter
Ltubljana. 27. januarja Ljubljano že dolgo proglašamo za velemesto, a za:nje čase še posebno, ker so nekateri dognali na lastno pest. da šteje 100.000 prebivalcev. V resnici se je prebivalstvo tako zvane Velike Ljubljane lani pomnožilo samo za 180, tako da je znašalo skupno 87.780. Ljubljana torej ne šteje niti 9C OO0 prebivalcev. Ne bo pa Se dolgo velemr •* > tudi po svojem licu. ne le po številu prebivalcev. Večkrat smo že imeli priliko opozoriti na slabo stavbno delavnost v Ljubljani v piimeri z drugimi veliki i mesti v državi, predvsem z Beogradom ta Zarrr^bom. Svarili sme pred velikim optimizmom spričo razraše-onia mesta v revna, razvlečena predmestja. Naglasa 1 i smo. da Ljubljana nima prave go-spodarske hrbtenice ter da postaja predvsem mesto uradnikov, upokojencev in dijakov EndUAtrija ie premalo razvita in hira. Tu i trgovina ne kaže več razmaha.. Kapital sc seli iz naseera mesta k nam se pa vtihotapi is revščina. Namestu, da bi Ljubljana Kot prestolnica precej moćno industrializirane Siovc-nije postala živahno, bogato tndrustrijako mesto, je le skupina nr.p-1 kmečka predmestij.
križišče: glavnih cest
Ljubljana je v resnici pomembno prometno križi.1 ce, toda vse srlnvne ceste se stikajo z mestom tako nesrečno, da naš premet nima nobenega pravega osišca Prav tam. kjer bi morali biti prostrani trgi, ob ustju glavnih cest. so tesna zakotja Celovška cesta ima ustje — ob Fi-govčevem dvoriScu, cesta, ki drži v Ljubljano z OorcnjFke£ra ter združuje številne prometne žile gorenjskih dolin. Prav tam, kjer bi bilo potrčimo veliko avtobusno postajališče, ni dovolj prostora niti za dvo-kolnioo. Kjer bi moral biti širok trg. od koder bi se razlivale reke prometa po širokih ulicah v vse smeri, ima tef*no, nepravilno cestno križišče s številnimi nevarnimi križanji, da je bil moraJ biti uvoden enosmerni promet v Tavčarjevi in Onlm-atmovi ulici. Na cesti ni dovolj prostora niti za pravilno usmeritev tramvajskega tira, da bi tramvaj vozil v pravilni
smeri, na desni. Na dragocenem zemljišču na Ajdovščini pa stoji kot simbol naše zaspanosti v senci tako zvane ga nebotičnika — pritlična hiša kakor pred stoletjem. — Dolenjska cesta se tudi v mestu izgubi v silno vijugasti srednjeveški Karlovški cesti. (To je prav za prav kolovoz, ne cesta.) Tržaška cesta se razlomi na križišču Ceste 29. oktobra in Bleiweisove ceste. Ce se pripelje po nji tujec v mesto, ves čas zaman pričakuje, kdaj bo prispel v središče, dokler ne zaide po Bleiweisovi in Celovški v soško. — Tyrševa cesta, najbolj prometna med ljubljanskimi glavnimi cestami, je podobna velikemu slepemu črevesu; končuje se v zagati pred glavno pošto, ne da bi se neposredno združila s katero drugo glavno cesto (razen z Gospo-svetsko). Pogled z Gradu vas prepriča, da bi edino Tvrševa cesta lahko postala prometna os Ljubljane, prava velemestna cesta, a prav tam, kjer bi se morala razširiti v velik trg, je raztrgana na uličice.
CESTA BREZ SMOTRA
Ce pri potu ješ v Ljubljano po Tvrševi cesti, ki budi videz glavne prometne žile vsaj po svoji širim in precej živahnem pi ometu do železniškega prehoda, spre vidiš, da ta cesta prav za prav nima nobenega smotra; to pa tudi ni tranzitna cesta, ker ne drži skozi mesto. Njen smoter ne more biti tesno križišče — lahko bi ga imenovali tudi plesišče — pred pošto. Ce bi bila prometno hrbtišče, glavna mestna cesta, bi morala biti zLasti v središču vsaj široka, če že ne razširjena v trg in od nje bi se morale cepiti vse diruge središčne ulice. Ljubljana je še nedavno veljala za dolgo vas. toda dolga vas mora imeti vsaj dolgo cesto med tem ko naše mesto nima nobene ceste, ki bi držala skozi vse mesto   Prave  osrednje  ceste  sploh nimamo.
NAMESTU.   DA   BI  JO  RAZŠIRILI . . .
Na Tvrševi cesti se tujec čuti števUnim manj vrednim poslopjem, prithčnim, in nezazidanim parcelam. Med tem Ivo stoji onkraj železniškega prehoda dolga vrsta visokih novih hiš v ravni stavbni črti, je
Gra£ šMait Csaky umrl
Davi je rediegel težki bolezni na ledvicah in tTuglli notranjih organih
Iz Biidim peste poročajo, da je zdravstveno stanje madžarskega zunanjega mi-r istra grofa Csakvja že s noč i vzbujalo i esne skrbi. Prvotni bolezni na ledvicah se je pridružila šo bolezen drugih organov. Pozno zvečer je bilo objavljeno drugo zdravniško poročilo, ki pravi, da leži grof Csaky v agoniji, ker so prenehale delovati ledvice in drugi notranji organi. Člani vlada z ministrskim predsednikom Tele-kyjem so obiskali težko bolnega zunanjega ministra. Davi okrog štirih Je grof Csaky podlegel težki bolezni.
džarskega poslaništva za Španijo in Portugalsko obenem, leta 1934 je bil imenovan za poslanika pri mauridski vladi.
Leta 1935 je bil poklican nazaj v Budimpešto, kjer je postal šef kabineta zunanjega ministra Kanye. Spremljal je zunanjega ministra na konference v Italiji, kjer je bilo sklenjeno tesno sodelovanje Italije z Madžarsko in Avstrijo. V sep-tembru-oktobru 193S. ko je bila politična napetost v Evropi zelo velika ln ko sta po ureditvi kadetskega vprašanja pritiskali na ureditev svojih, perečih vprašanj tudi Madžarska in Slovaška, je odpotoval Csa-ky v Varšavo in Rim na posvetovanje s poljskim zunanjim ministrom in Mussoli-nijem, da jim pojasni stališče in zahteve madžarske vlade do Češkoslovaške. Ko je 10. decembra 193S odstopil zunanji nuni-ster Kanva, je prišel na njegovo mesto Csaky in bil mu je vreden naslednik.
Pokojni madžarski diplomat in politik si je pridobil velike zasluge tudi za zbli-žanje med Jugoslavijo in Madžarsko v času največje politične napetosti v jugozapadni Evropi. 2ivo nam je Še v spominu nedavno potovanje grofa Csakvja p t Jugoslaviji, ko je "ooset:. tudi Slovenijo. Za Madžarsko pome-i njegova smrt težak udarec, pa tudi Ju0 slovenska javnost bo ih~ariila grofa Csal:yja v najboljšem sp *-irJnu-
Grof Štefan Csakv je bfl potomec madžarske plemiške rodbine, ki je dala državi že več uglednih visokih uradnikov in častnikov. Najuglednejši član te rodbine ie bil bivši vojni minister feldmaršal grof Karel Csaky pl. Koroszeg-Adorjan. Po dovršenih študijah se je posvetil grof Csakv diplomatski službi. Kot diplomat je zavzemal razna visoka mesta doma in v tujini. Po strmoglavi j en ju španskega kralja je bil nekaj časa odpravnik poslov ma-
Višina in krvni obtok
Profesor Grober je proučil vpliv viši2 lege na krvni obtok v raznih višinah do 3.300 m Izkazalo se ie. da je bivanje v višjih legah ali naglo vzpenjajo navzgor nevarno ljudem podvrženim nekaterim boleznim Tako bi morali opustiti v-ako turistiko ljudje slabega srca. z velikim krvnim pritiskom, s poapnenimi žilami, z boleznimi ledvic, slabokrvni aii pa živčno bolni. Pa ne samo turistika. temveč tudi vožnja po gorskih železnicah in z letali je takim ljudem nevarna. Isto velja za starejše ljudi
Vsak človek pa. če tudi ie zdrav, bi se moral omejiti v kaii in jedi, če hoče hoditi v gore. Strastna kaja in prenapolnjeni želodec, ne spadata v planine, I preme mb a v višinskih legah kakor tudi v
Tyrševa cesta med pošto in železnico škrbasta in na najprometnejšem delu zožena. Na oglu Dalmatinove ulice izstopajo hiše iz stavbne črte ter zožujejo cesto do pošte. Ko so zidali novo hotelsko poslopje pred pošto, niso predpisali nove stavbne črte, da bi se cesta razširila tudi na desni strani. Zato bodo stare hiše na desni strani med pošto in Ajdovščino tuai Lahko ostale nedotaknjene, če jih pa bodo podrli, novih hiš ne bo treba umakniti iz te črte. Tako je že za stoletja dolčeno, da ostane Tyr-ševa cesta v središču pokvarjena, zožena ter zato brez prave bodočnosti.
KDAJ   BO   RAZŠIRJENA   NA LEVT STRANI?
Razširitev Tvrševe cesrte na levi strani je postala še posebno aktualna, ko je bilo sezidano poslopje »Slavijec v novi črti. Med Ajdovščino in »Slavijo« še stoji nekaj enonadst-Topnih starinskih hiš, ki nimajo nobene arhitektonske vrednosti, pa tudi v gospodarskem pogledu jih ni mogoče posebno visoko ceniti. Pritličje ne more biti dobro izrabljeno za trgovske lokale m tam pešec skoraj ne opazi trgovine zaradi preozkega hodnika. Zaradi samih prostorov v nadstropju pa seveda, ne kaže varovati ter zagovarjati ter zastarelih hiš Dragocene parcele bi bilo treba bolj razumno izrabiti-Kljub temu, da morajo lastniki prepustiti precej sveta za razširitev ceste, še pridobe z boljšo izrabo zemljišče. Nove hiše imajo mnogo večjo prostornino ter številne svetle in zdrave prostore. Lastniki novih hiš si pa labko škodujejo če vztrajajo pri zahtevi, naj ostane v veljavi stara stavbna črta. kajti ozke. neizravnane ceste so manj prometne, bolj mračne in grde. Hiša ima mnogo večjo rednost, če stoji ob široki p t ometu i cesti, kakor Če se skriva v tesni ulici. Tudi širina hodnika ob hiši ni brez pomena. Pritlični lokal ima večjo vrednost, če je pred njim širok hodnik.
Na tako preproste zadeve je treba pri nas še vedno opozarjati, kajti malomešča-ni smo, kljub svojemu velemestnemu ba-haštvu.
lik kakor otroška glava in zelo bodičast. Semena so velika kakor naš kostanj. Ma-lajci jedo te plodove večinoma sirove. Znajo pa iz njih pripravljati zelo okusna in redilna jedila in so celo prepričani o tem, da imajo it plodovi pomlajevalni učinek. Ce namreč uživa človek te plodove, ostanejo njegovi živci v prijetni napetosti. Po mnenju Evropcev je to najbolj-
ši plod. kar jib đaie tiopićna zemlja. Zato so se našii v zadjijih letih podjetni ljudje, ki skušajo te plodove izvažati v ameriško in rvrop.ski.1 dv/eV. Zaenkrat pa večjega uspeha še niso dos.gli. Kajti nezreli plodovi duria izgubo nutl vožnjo ne samo okus. temveč tuili x >r uistnosti. zaradi katerih so v svoji don. li tvUo priljubljeni
Horoskop za tekoči tedesa
od 27« januarja do 2. Sebruarja 1941 glede na planetne tranzite s položajem Sonea cb rojstvu
Ljubljana. 27. januarja Rojeni med TZ januarjem in 10. februarjem v Vodnarju: Teden veselja in žaTosti, pazite na zdravje. Lažja pa bo orientacija kot doslej.
Rojeni med 20. februarjem in 20. marcem v Ribah: Srečen teden za uspehe v družbi in ljubezni. Primeren čas za zdravljenje.
Rojeni med 21. marcem in 20. aprilom v Ovnu: Zboljšanje zdravja se druži z mnogimi, manjšimi uspehi.
Rojeni med 21. aprilom in 21. majem v Biku: Poostren položaj glede na zdravje in finance. Zdaj storjene napake bodo imele hude posledice.
Rojeni med 22. majem in '21. junijem v Dvojčkih: Obstoja nevarnost za telesne poškodbe in za vročinske bolezni. Ognite se priložnosti za osebna obračunavanja.
Rojeni med 22. junijem in 21. julijem v Raku: Ne zaunaite navidezni naklonjenost svoiega okolja, bodite previdni pri sklepanju novih poznanstev.
Rojeni med 22. julijem in 23. avgustom
v Levu: Nevaren teden za one. ki imajo srčno napako. Ogibajte se alkohola in razburjanja.
Rojeni med '24. avgustom in 23. septembrom v Devici: Teden napredka za zdrave, bolni pa naj še bolj pazijo in preprečijo nove komplikacije.
Rojeni med 24. septembrom in 23. oktobrom v Tehtnici: Mnogo volje in veselja do dela. Obetajo se uspehi in pri?xianje osebnih sposobnosti.
Rojeni med 24. oktobrom in 23. novembrom v Škorpijonu: Teden skrbi in tež-koč v vsem udejstvovanju. Nevarnost za življenje katerega izmed moških sorodnikov.
Rojeni med 24, novembrom in 22. decembrom v Strelcu: Skušnjave za dejanja, ki bi vam naprtila veliko odgovornost. Nevarnost za nenadno obolenje.
Rojeni med 23. decembrom in 21. januarjem v Kozorogu: Teden veselega razpoloženja in sr^njših uspehov .vendnr ne pretiravajte iav ognite se grozečim ljubavnim zablodam.
Navala z3 izdajanje nakaznic za kruh
in moko
Kdor ima več pšenice in moke, kakor bi mu pripadalo /a en bmmc nima pravice
do krušne karte
letalu, pride zelo naglo in večkrat lahko škoduje tudi predvsem zdravemu Človeku. Če ie nagnjen k omenjenim boleznim, čeprav se dotlej še niso pojavile. NaiboUša sredstvo proti motnjam v krvnam obtoku kr»t posledici višinskih razlik ie vd'hova-nje k i kisa dober je pa tudi telesni in duševni mir.
DnHo, demonski plod Malajske
Na Malajskem otočju dozori trikrat na leto v Evropi skoraj neznani plod, ki mu pravijo domačini durio. Po vonju spominja na česen in star ..sir. Evropec, ki ga prvič je, si navadno zatisne nos. Kmalu se pa navadi njegovemu čudnemu okusu in potem ga ne more več pogrešati. So Ma-lajci, ki se hranijo izključno s temi plodovi, pa tudi mnogi Evropejci se jim ne morejo več odvaditi. Najzamniivejše je, da tudi nekatere živali ne morejo živeti brez teh plodov, tako recimo slom in celo divjo zveri. V živalskih vrtovih nekaterih velikih malajskih mest so ugotovili, da tud tigri zelo radi jedo durio in da postanejo  sčasoma  zagrizeni vegetarijanci.
Strokovnjaki dele drevesa durio v petnajst vrst, toda samo dve ali tri imajo tako demonske lastnosti- Zrel plod je ve-
Z naredbo o nakaznicah za kruh in moko je ban pooblastil Banovinski prehranjevalni zavod (Prevod), da odredi, katera količina zalog pri zasebnikih ne bo ovirala izdaje nakaznic Sedaj ie Prevod poslal mestnim in občinskim pi ehranjevalmm uradom naslednja navodila v zvezi z razdeljevanjem krušnih kart. iz katerih posnemamo naslednje:
1. Kdor ima toliko pšenice in pšenične moke v zalogi, kolikor mu je za **n mesec pripada, nima pravice do krušne karte.
2. Prvenstveno se izdajajo nakaznice za kruh ali moko rodbinam, ki nimajo nobene zemlje, ali pa tako malo zemlje, da se od te zemlje ne plačuje državni zemljiški davek.
3. Povsem izločijo se rodbine, ki imaio taka posestva, da njih člani navadno ne hodijo na dnino v obrtne ali kmetijske obrate, ker imajo rodbinski člani doma delo in kruh. Taka posestva so označena z označbo »pol grunta«. Ker ta izraz ni povsod znan. pojasnjuiemo to še z zgornjo splošno smernico kakor še s tem. da dajejo v Sloveniji v najrodovitnejših dolinah že posestva v izmeri 2 ha orne zemlje povprečni petčlanski rodbini delo in kruh. V manj rodovitnih legah se mora dvigniti ta iz-mera na Z1 U in 21? ba, v suhih kraških predelih in v visokih planinah pa celo na SU/j ha. Poleg Izmere zemlje je upoštevati še velikost rodbine in morebUne posebnp kulture zemljišča (hmelj in podobno).
4. Pri rodbinah, ki ne spadajo ne v skupino 1. ne v skupino 2.. postopajo občinski prehranjevalni uradi po svojem preudarku vendar naj izda:ajo krušne karte le rodbinam, ki nimajo niti enomesečne zalege plenice.
5. Pri  ocenjevanju  potrebnosti  se bodo
uporabljala stroga merila. Zaloge pieničZM moke so tako majhne, da bi postalo nujno potrebno, da bi se morale predvidene kvote na osebo smanjsati, Ce bi m kr k upravičencev brez potrebe preveč razširil. Danes pšenične moke ne morejo in ne sm \'o dobiti od Prevoda vsi tisti ki so prid dom i toliko pšenice, kolikor jo običajno potrebujejo, saj bo treba znžat: prf v*em
prebivalstvu v bunotini poLr . ti na ]><>-lovieo normalne potrošnje. Ta primanjkljaj bo treba nadomestiti pač z večjo porabo koruzne moke in krompirja.
6. Nihče ne sme dobiti nakazni« e m kruh ali moko prej. dok!er njegov diuž.n-^ki ft\ i-var ni izpolnil in podpisal pisano prednje za dodelitev nakaznice z izjavo o p s st-nih razmerah in zalogah Obrazce teh izjav so prejeli prehranjevalni uradi z nakaznicami za kruh in moko. šele na podlag] pravilne izpolnjene izjave bo obin-iki
preskrboval ni urad odločil, hI: i o prosilcu nakaznica dodelila in poč^nši od katerega meseca. Izpolnjene izjave hrani 0b» ciniki preskrbovalni urad kot dokazilo, da so bile nakaznice za kruh ali moko pravilno razdeljene, fn kot dokazilo o pravilni prijavi zalog. Prevod bo sahteval te izjave v vseh primerih na vpogUd, ker te mu bo zdelo to z?radi  kontrole po.rebno.
7. Vsak sme dobiti krušno karto le preko stanodaialca, ne pa preko delodajalca. Občnski preskrbovalnj uradi bo.lo delili potrošnikom nakaznice za kruh in moko bodisi sami alf pa — zlasti v večjih občinah — preko trgovcev.
8. Za sedaj se dele vsein odraslim delavcem brez razlike le naka/ni« e 7a ! kg moke. Sele kasneje se bodo iz»!aV u kategorijo težkih delavcev dodatne Uru:ne kart«« po  1  k^r n;i mesrc.
je naš dobri oče, stari oče, stric in svak
posestnik
v starosti 78 let.
Xa zadnji poti ga spremimo v torek 28. januarja ob 1.5. uri iz hiše žalosti v Metliki.
METLIKA — JESENICE — LJUBLJANA — ZAGREB — VIDEM ob SAM \VLNIPEG, dne 27. januarja 1941.
Žalujoči ostali
A. E. Fieiding
26
Crna mačka
3 prinaša sreče
Roman
— Niča ... ali bi bila tako prijazna, da bi ohranila podrobno modrovanje zase? — je začela Agnes s svojo bivšo avtoriteto. Niča je bila pa kos položaju. Sredi stavka je posegla Agnes v besedo.
— Zelo malo časa imamo za to, da se domenimo, kako bomo izpovedali na policiji. .. Nadaljujmo. Kar se tiče Gaskellove, smo se sporazumeli na tem, da ne bomo omenili pisma, ki ga je ukradla. S tem bi jo samo prisilili, da bi povedala policiji o nameravani možitvi in to bi se obrnilo proti nam, namreč proti tistim, ki bi jim prinesel Batchelorov zakon s to žensko škodo. To pomeni, da bi se obrnil sum proti članom rodbine, če bi jo ovadili. Mi bi pa s tem ničesar ne pridobili. Torej se strinjamo v tem, da ne bosta Gaskellovi kost, ki jo vržemo policiji?
— Zdi se mi, da bi bil njun oče zmožen storiti to. če bi vedel, da se je hotela njegova hči omožiti s sirom Henrvjem, — je pripomnil Keith naglo in nepričakovano.
Nicina roka z nalivnim peresom se je ustavila v zraku. Potem je pa Niča odkimala z glavo.
— To se sliši preveč fantastično, da bi mogla policija verjeti. Pustimo raje to. Sicer pa, kako bi prišel do slanih mandljev in do ciankalija? Kar se tiče mene, bi dejala, da prihaja kot morilec v pošte v še najbolj Farrant-
— Farrant! — sta ponovila oba mladeniča v en glas in z izrazom olajšanja v obeh primerih. Eva je opazila, da so ugovarjale samo ženske, kadar je Niča omenila, da bi mogel pasti sum na sestri Gaskellovi. Zdaj pa, ko je omenila Farranta kot najbolj sumljivega, so bili moški tisti, ki so takoj dopustili tako možnost.
Niča je nadaljevala: Če presojamo to stvar pametno in objektivnoje Farrant tisti, ki bi nanj najlažje in najprej padel sum. Ce bi jaz pisala to detektivsko zgodbo, — in nekega dne jo napišem, — bi postavila Farranta kot osumljenca na drugo mesto. Sicer pa, kakor je sam priznal, je bil tistega večera na vrtu ...
— To namreč trdi on, — je pripomnila Phvllis.
— Glavno je, da to priznava- Toda to je zanj zelo nesrečna okolnost. Nevarna glede na to, ker so okna knjižnice obrnjena na vrt. Prepričana sem, da ve, ali pa da se boji, da ga je nekdo videl na vrtu. Zato je to priznal. Na vrtu je pa tudi vrtnarjeva izba s strupi. Ni izključeno, da je Farrant izsiljevalec, — je nadaljevala Niča. — Ta vtis sem dobila takoj, ko sem prvič videla sira Henrvja s Farran-tom, in najbrž po njegovi, ne pa po krivdi španskih
dogodkov, je ostalo Henrvju samo nekaj njegovega premoženja.
— Izsiljevanje bi pojasnilo vse, — je za mrmral Keith. — V mislih imam namreč okolnost, da sir Henry nikoli ni poskusil vsaj malo zakričati na Farranta, Vedno me je to presenetilo. Stric Henry ni bil mož, ki bi mu mogel kdo ukazovati.
— To logično pojasnjuje vse, — je dejala Niča, — Govorila sem kakor človek, ki je zaman poskusil najti vse mogoče izhode, končno je pa našel enega, ki je bil vsaj verjeten.
Eva se je ozrla na Noela, Videti je bil zelo zamišljen, ni pa kazalo, da bi bi! prepričan o tej možnosti.
— Najbrž se je hotel Henry odkrižati Farranta, ki mu je bil tako*ali drugače nevaren. Agie, prosim te, dovoli mi govoriti do konca,
Gospa Stokesova, ki je hotela nekaj pripomniti, je zaprla usta,
— Mislim, da je Farrant videl ali slišal, ali pa oboje, da je Henry prosil Burnsa, naj mu da ste-kleničico strihnina, pa se mu je posvetilo v glavi, kaj to pomeni. In pripravil se je na to tako, da je pregledal omarico s strupi, kjer je našel ciankalij. Morda je vzel na konici noža nekaj tega praška, ga zavil v papir in ga spravil v žep. Vse drugo je opravil šele zvečer neposredno v knjižnici. Ce se ne motim, je na vrtu pred oknom knjižnice nekaj grmov, kjer se lahko človek skrije in gleda iz skrivališča v sobo.
Eva se je naenkrat spomnila žene v sivi obleki, stoječe pred okni.
— Mislim, da je Farrant prav slutil, kaj se pripravlja, in pripravil se je bil že prejšnji dan. Njegova navada je bila stisniti po večerji v žep nekaj slanih mandljev. Enega ali tudi več jih je potem razklal, natresel vanje strupenega praška in jih s sintetikonom zlepil. Tistega večera se je skril na vrtu, kjer je neopaženo prežal na trenutek, ko je Henrv odšel iz sobe. Potlej je pa smuknil v knjižnico ter zamenjal mandlie na krožničku z zastrup'jenimi. Potlej se je zopet skril v grmovje, od koder je opre-zoval, kako se Henrv vrača s stikleničicn strihnina, kako si je natočil vina in vzel s krožnička zastrupljen mandelj, kako ga je položil v usta in kako se je potem zgrudil . . .
— Bum! Nekako takole . . .
In Niča je ponazorila kretnic vse^ja prizora.
— Farrant se vrne v kniižnico, vrže ostale zastrupljene mandlje s krožnička v peč. odide nazaj na vrt in nadaljuje svoj izprehod. No, kaj porečete na to?
— Vse bi bilo v redu, razen tega, da Batchelor ni bil zmožen misli, da bi koga zastrupil, — je ugovarjal Noel odločno. Tudi če bi bil izzvan k temu ne vem kako. Ne verjamem tudi, da je spadal med ljudi, ki se dajo izžemati.
— Dobro, če dajete prednost temu, da bi policija mislila, da je storil to kdo izmed nas treh, — je dejala Niča malomarno, — potem nam pa ni treba
vec g'-     iti o tej možnosti.,.
Urejuje
Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran //
Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi
v Ljubljani