Dopisi. Iz Celja. (Kat. podp. di-uštvo —javna zahvala ,,Slov. Gospodarju"). Našemu kat. podp. društvu za šolske sestre darovali so: 1) V16. g. Jožef Sorglechner (zopel) 20 fl. 2) Po vl6. g. J. Bezenšeku blagm-odna grofiea Teodora Rumerskirch v Giadci 20 fl. 3) Gosp. Ivan Gaberšek, uradnik pri c. kr. okr. glavarstru v Celji 2 fl. 4) Gosp. Jakob Kobilica, marelar v Celji 2 fl. 5—7) Blagor. gospe: Terezija Stepišnik, Ana Jeretin in M. Scbellander po 2 fl. — Za božičnico so darovali pree. g. A. Vrečko opat 5 fl.; znesek tombole pri zadnjem občnem zboru 20 fl. 57 kr., več neimeuovanih 25 fl. 50 kr. Bog povrni vsem blagim dnbrotnikom! Prihodnijič o nasem ob6nem zboru. — V torek zjutraj ob :/28 uri je bil tukaj precej mo6en potres, ki je trajal pol minnte. Steklenice so po sobali žvenkljale, podobe po stenah ee zibale, opeka padala iz strebe. — Blagorodni gospod urednik! Vem da vstvezam željam mnogih našib diuštvenikov, ce Vam naznanjam, da ko se je po dokončanem zborovanji našega kat. podp. društva začelo med udi prav ,,po domače" prijazno razgovarjanje, se je ,,Slov. Gospodarju" v imenu društva izrekla zabvala za V8o podporo, ktero smo pri njcm najšli v nasih društv. zadevab, in s jdasnimi ,,živijo" klici smo spraznili svoje čaše na obstanek liata, kterega kmet in gospod rada prebirata in se vsakdo iz njega kaj dobrega in koristnega nauči. Iz Murskega polja. (Graaka razstava). VI. Prvi prostor je meril okoli 50 nietrov in sta bili dve vrsti žrcbcev v njein, nekoliko državnib drugi privatui ali zasebni raed temi grof Attemsovi, ki 80 pa vsi večjidel naae slovensko-štajerske krvi in plohe in ve6 drugib. Drugi prostor je bil kakih 55 mctrov dolg in ena vrsta, v kterem 80 bili gornje-štajerski žmetni konji. Tretji proator je pa bil kakib 60 metrov dolg in v njem dve vrsti konj. V začetku še nemški, potem pa konji od Brežic, Ptuja, Ormoža, Radgone, in Ljutomera. To pregledama še za časa. Potem je bilo pregledovanje konj in amo morali pri konjib biti, da 8mo je naprej gnali, ko na nas vrsta pride. Po kon6anem nmaršu" pregledarn prostor, kjer so bile večjidel reci, ki so ognjegascem v prid in porabo. V tem prostoru so se videle različne brizglje (špricalke) vsake vrste gasilno orodje. Tukaj je tudi bilo dosti kočij in drugih lepib vozi6kov. Zatem ae pregledam podobe, ki so bile v posebnem prostoru na glaževino risane, in 8e podam po vrtu, v kterem sta bila dva vodometa. V tem vrtu je ae dalo videti raznib rastlin, trsi raznib sort, dre7esa, zelišča, trave, cvetlice, lepe ograje, lepo razpeljani poti vse v najlepšem kinču in redu. No zdaj pa je bil konec vsemu razgledovaaju. Dne 5. septembra je bila iiedelja in poslednji den za nas. Zaran smo obiskali in se vdeležili nekteri božje službe v mestni cerkvi, drugi 7 Frančiškanski in tretji v Dominikanski. Zatem ae nekoliko po raestu poatopamo. Po trgib bilo je vse polno raznih reči na razprodajo. Minolo je poldne, ljudi je vrelo ve6 in ve6 v razstavin prostor, ker je bilo vstopnine le 20 kr. za platit. Kakor je bil Bpredaj na južni strani pred najodIi6nejšim prostorora oder napravljen, tako je se naredil na severui strani vzviaen prostor, na kterem je gospoda sedela, ko so se darila delila. Darila so se začcla razdeljevati ob 3. uri popoldne. Vse je bilo lepo vredjeno in je vsaki gnal pred odlični prostor svoje živinče, da je darilo sprejel. Po zazdelitvi še dobimo potnib denarjev, od katerih smo mogli 3 fl. pla6ati za stalni prostor in se podamo proti domu. Poidoč srao se ozirali še po raznih predinetih posebno nam je se pa 6uda zdela, da je Mura od Gradca do Radgone veejidel vsa regulirana s kamenjem, od Radgone po ljutomerekem okraju pa, ki vsako leto brez števila oralov zemlje preme6e iu prekopa, se za to ne stori v takšni veliki potrebi. Potera pridemo 6. septembra ob 10. uri v noč domu, kjer smo najšli, da je ajda, koruza lepo zorila in je prav rodna. Vsa pot stane 24 ur boda. — Pristavek: Ves razstavin prostor je lepo vredjen, ena reč za di ugo lepo razstavljena, lep kinč in snaga povsodi. Kinčale so nebrojne zastave raznih pomenov, tudi slovenskib je ni manjkalo, ki so ponosno plapotale, ko je Slovenec bistro pregledoval eno in drugo reč in bil ponosen svojimi skončnimi iu gibkimi konji, ki re6em, in je resnica, da smemo ponosni biti svojimi konji, ker našim je težko enakib. Naši konji so skončni in bitri drugi pa težki. Zato se rabi nas konj pri jezdenji, pri kočiji in pod lirabritn junakom v vojski. Le moramo znati bolje ceniti, ker so veliko vredni. Ne mislim sanio ljutomerskib, ampak vse 8lov.-štajerske. Za razstavo vpisanib in pripravljenib je bilo zevsema konj kakor je se v programu videlo in tudi slednja stevilka je kazala v štalnem prostoru 244, izmed teb je kakih 20 prostorov ostalo praznib. Pri živini je se za snago in red jako skrbelo. Iz Zreč pri Konjicah. (Novo šolskopos 1 o pj e) postavili 80 Zre6ani, ktera jib stane 4490 fl. Vsak, ki šolsko poslopje vidi, in ga tudi znotraj pogleda, se bo prepiičal, da aola ni draga, iu da so Zre6ani podvzetuiku, g. Janezu Orožu, bvalo dolžni, ki jim je šolo postavil z mnogim trudom, in kakor se misli, brez dobička. K šoli je pripomogla graika hranilnica, in tudi Nja Veličanstvo, cesar Franc Jožef s 3000 fl. Za6etck šolskega leta je bil 3. novembra, in ta dan se je tudi novo šolsko poslopje blagoslovilo. Zbrali so se bili solski otroci 3. novembra ob 8. uri v stari šoli ter so od nje se poslovili in ali v cerkev k sv. meši. Po dokon6ani službi božji grejo otroci v procesiji 8 svojimi dušnimi pastirji, učitelji ia zastopniki šolskega krajaega sveta in drugimi pobožnimi spremljevalci med zvonenjem k novi šoli. Novo Solsko poslopje se je prvič blagoslovilo zvunaj potem pa tudi posamezne izbe. Po blagoslovljenji 80 imeli 6. g. župnik govor na otroke, v kterem so jim važnost šolskega poduka razkladali, da šola človeku pomaga k 6asni sreči in rau je piipomo6ek 7 dosego 7ečnega življenja, ako je dobro kršcansko vredjena. Iz ljubezni do svojib staršev, dobrotnikov šole, posebno pa iz ljubezni do sebe bi naj otroci pridno v šolo hodili in se marljivo u6ili. Po sklepu govora se je molilo za Nja Veličanstvo, cesai ja Franca Jožefa, za vse dobrotnike šolc, in za otroke in učitelje, da bi jim Bog podelil potrebne pomoči. Vse je bilo veselo: otroci iu starši navzoči. Bilo je vidcti, kakor da bi šola še cerkve ne bila Io6eua, vse se je vršilo v cerkvenim dubu. Ni bilo sluha o praznib hvalisanih govorih,. ki se pogosto ob takih prilikah imajo, ni6 od pojedin, pijac iu napitnic, ali plesa itd. Blagoslovljenje nove šole je napravilo prijeten utis na otroke in vse pričujoče. Od sv. Marka niže Ptuja. (Prošnje — slovensko uradovanje). V naglici javljam, da so vse občine župnije sv. Marka niže Ptuja, namreč: Markovska, Bnkovska, Stojnska, Pervenska, Zabovska iu Borovska odposlalc dnes blag. g. Hermanu v Gradec prošnji v stv. 42. in 43. nSlov. Gosp." razglašeni, naj bi nji on ua dotičnib mestib predložiti blagovolil. Iste občine so po svojib predstojnikib prosile tudi okrajno zastopnistvo v Ptuji, naj njiiu dnpisuje zanaprej le sloveuski in rešuje njihove slovenske vloge vedao le slovenski. Prvi korak k slovenskemu uradovauju je toraj storjen! Iz Šaleške doline. (Razne novosti.) Vrli Veleujski župan, ki je gotovo boljai narodnjak, kakor maraikdo, je razposlal na povelje okr. c. k. glavarstva ,,Polizeiordnang" krčmariem, kakorsno je prejel tiskauo. Neresnično je, kar sc piše v dopisa štev. 44. nSlov. Gosp." o spoštovanem možu, ki labko svojim vrstnikom v izgled krščanstva služi in svojim dolžnostira krščanskim zadostuje. Zadnjo nedeljo t. j. 24. t. m. sruo imeli v naši doliui budo uro. Že celo poprejšnjo noč je bliskalo in grraelo in v nekterib krajih tudi na debelo toca padala; zjutraj pa je strela udarila blizo ve6 Ijudi, ki so ravno k službi božji v Soštanjsko cerkev šli. Dva možka so komaj k zavednosti spravili in še zdaj ne morata vstati. Ob tistem času vdari strela v blev kmcta Raka v Stari vesi in kuialu je celo poslopje in tudi bližnjo Pražnikovo v enem plamenu. K veliki sreči za razširjeno vas ni bilo vetra. Pii tej priložnosti^moram posebno pobvaliti pridne Velenjčane in Soštanjčane, ki so s svojimi brizgalnicami nagloma na pomo6 pribiteli in nentrudno gasili. Ko že ravno o Velcnji govorim, naj mi bode dopuačcuo, na neko opombo v enem prejšnjib listov v ,,Slov. Go8p." o udih nemškega ,,Schulveieina" nazaj priti. Bil je tukaj v grajščini nek nemški dijak za odgojitelja, ki je svojo oaebno pvijaznost s tržani neki dan v to rabil, da je za ,,Scbulverein" pri njib doneske pobiral s tem, da gre za neko dobro reč in blagi tržani, ne zmenivši se za drugo in misleči, da kaj dobrega podpirajo, odprejo svoje mošnje. Podučeni o naraenu ,,Scbulvcveinau bi skoraj pri nijenem ne bil votli vinar dobil. Ne mislite toraj, da so poateni Slovenci 6rez no6 nem- škutarji postali. Pa vidi se iz tega potreba paziti 7selej, komu in zakaj se denar da. Nemškemu profesorju se ne čudiino, pa mladeniu rojenemu Slovencn, ki se je ž njim zdnižil — pa, kteremu 7era ni8 ni, tudi diuge s^etinje s^ete biti dolgo ne morejo. In ra^no 7 teni obziru preti velika ne7arnost 7eri in narodu, ako se kmalo učiteljišče 7 Mariboru predrugačilo ne bode. Iz Ptuja. (Še enkrat o slovenskem urado\rauji 7 c. k. finančnib uradih.) Dokazano je bilo uže 7 rSlov. Gospodarji", da so c. k. uradi na spodnjem Štirskem postavno primoraui, slo^enske 7loge 7 slovenščini reševati. Pa ne samo to. Ti uradi bi morali povsod tam uapiaviti slo7enski plačilni nalog, katei-euiu je podloga slovcnska pogodba iu vsc daljne pisarije bi se postavuo morale 7 slovenščini vršiti. Se mar godi tako? 0 slovenskem uradovanji uij duba ne sluha. Na višjih mestib se veduo trdi, da se nam Slo^euceiu nikaka knvica ne godi. Kdo se ne spominja odgO7ora ujib ek,s. g. barona Klibek-a na interpelacijo g. dr. Šuc-a! Kako lepo |n-ijazen odgovor. Vae 7 slo7enščini pisane vloge rešujejo se v slovenščini, gospodu baronu nijedua pritožba glede te zade^e znana, uradniki so vsi slo^enščine zinožui itd. Eo bi to rea istina bila. Žali Bog da inoratno reči, da to nij istina. ,,Slo7. Gosp." je to stvar uže dvakrat dokazal in sicer 7 teku 6 tedno7. Prvi je bil odlok (katercga je pouzrocila neka pritožba) sl. c. k. finančnega deželnega ravnateljstva 7 Gradci od 3. avgusta t. 1. st. 9435, dalje odkik e. k. finančnega okrajnega ravnateljst\-a 7 Mariboru od 17. septembra t. 1. št. 13879. in tretji od istega urada od 20. septembra t. 1. šf. 14028. Tri piitožbe od dveh slo^euskih atrank. To 7se je gola resnica in ne da se oporekati. Te resnice navajam zaradi tega, da si jih uaši gg. deželni pos-lanci zapomuijo. Oaienini tudi, da pisatelj teb vrstic take st7ari lepo sbranjuje, morebiti bi se znale 7 kratkem rabiti. Včeraj dopoldne umoril je 7 Rogoznici nek mož S7ojo ženo. Trikrat jo je po glavi udaril, in ker mu ae nij zadosti, prcreže jej z nožem vrat. Hudobnež jo šol sam k tiikajJnjej sodniji, ter svojo zločinstvo izpo^edal. Nagib k temu zio8iust7U na^aja pak revščiuo. — Denes zjutraj smo imeli kakih 30 sfikund trajajoči potres, kakoranega ne pomnijo stari Ijudje; 1 dimuik se je 7sled tega podrl in iz mnogih streh je opeko 7rglo. — Naš občinaki zastop je včeraj sklenil na občinske stroške poslati gg. dr. Strafelo in dr. Mibelič-a k nemškemu, libsralnemu ,,Partcitagti" 7 Be5 kot zastopnika nemškega (?T Ptuja. Tako delajo ncmakutarji z ljudskimi denarji! G. dr. Ploj pa je zopcr to 7 iiuenu s^oje 8 lo venske stranke močno ugo^arjal. Da je ostal 7 manjšini, ume^a se samo po sebi. Iz Koroskega. (Razne no^osti). Menda nikder na Slo^enskem nimamo med učitelji toliko in tako zagrizenib nemčurjev, kakor pii nas. Ne- kateii se B7(>jega materinskega slo^enekega jezika očitno siamiijejo. Edeu takšnih rpedagogo7u, ki ne razume, kaj pomeni mateiinščina 7 puduku drobne mladeži, je navadno blebetal rekoč: ,,Ich bin satt, wenn ich ein vvindiscbes Wort hore", t. j. jaz 8em sit, ako alo^ensko besedo 8ujem. Da se misliti kako takšni robneci učitelji stiastuo pouemčujejo 8lo7eusko deco! — V Crni so sedaj dozidali novo cerkvo, katero so morali staviti, kerjim je stara bila pogorela pred 13. leti. Cerke7 je lepo zidana 7 gotiakem slogu. Škoda le je, da so malaiije 7 njej menje prjmeine. Pos^ečenn je 87. Ožbati. Z^onovi so pa kaj lepo ubrani, podobni onini 7 št. Kacijanu. — V Earanu želijo Slovenci uže dolga leta zidan rnost črez Dra70; dne 11 no7. pride ta važna reč pri deželnem stavbenskem uradu 7 obravnavo. Dal Bog, da bi se žcljam Ijudstva 7streglo! — Grabataujčanje dobili so 7rlega župnika, 6. g. Andreja Wieserja, pridnega Slo^enca. Pieč. g. je kot stolni kaplan 7 Celo^ci 7edno sloveuske pnb-itnice oddajal, kedar je plačo dobiVal. Dokaz, da se tudi na Eoroškem slovenski urado7ati sme in zamore !