Številka 289. Trst, v soboto 20. oktobra 1906. Tečaj XXXI. Izh&Ja vsaki dan •sdl ca leaeliati le FTazu^ii ob 5. vri, otSpoiedeum ob 9. irl xjitn|. rcumlrne številke se prodajajo po 3 nv6 (6 stotank) ▼ mnogih tobatarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, £t. Petru, Sežani, Nabrežini, 8v. Luciji, Tolminu, AjdovSČini, PoBtojni, Dornbergu, Solkanu itd. Cene oglasov se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke 2 V, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; sa 'osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-Jal j na vrsta £ 2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najaanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Edinost". — Plačuje se izključno le upravi ,,Edinosti". Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moči IS aro dnina mnaš& za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 nesece t> K. — Na naroČbe brez doposlane naročnine ee uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Netrankovans "" pisma se ne sprejemajo In rokopfd so ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. Olorgio Galattl IS. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTKFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista ,Edinost*'. — Natisnila tiskurcn konsorcija lista Edinost" v Trstu, ulica Gioreio Gnlatti 5t. 18. PoStno-hranilnlčnl račun it. &41.652. r^ccccr 0> stav. 1167. Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK u Jteša šolska mizerija. Javni shod političnega društva „Edinost" pri sv. Ivanu dne 14. oktobra 1906. Nadaljni govorniki. Zborovalec Ivan B i č e k je menil, ila je imel g. Cotič prav, ko je v svojem pozdravnem govoru povdarjal, da bi se ne bilo Tuđiti, ako bi se naše ljudstvo naveličalo te večne borbe. Vse nase prošnje, vse naše zahteve so bob ob steno. Tu je govornik povedal neko reminiscenco. Bilo je 17. avgusta nekega leta. Kakor po navadi so se tudi Slovenci udeležili sprevoda in veselo vsklikali. Ob strani sta stala — med drugimi — dva Italijana v razgovoru. In ob pogledu na Slovence je menil eden njiju: „O, kaki „ma-kaki" so! Gredo v ogenj, da-si jim niti ene -ole nočejo dati !" — In. cenjeni zborovalci, meni se je zdelo, da je imel oni Italijan prav ! ! (Glasno pritrjevanje). Očetu, ki ljubi •>voje otroke, a jim ne more presrbeti primerne šolske vzgoje, krvavi srce. Da, kakor ;e rekel gospod dr. Slavik, mi moramo enkrat staviti uiti matu m.J Na velikem shodu leta 1903. je rekel Ir. Rvbar nekako tako-le : Na pomoč od zgoraj ne smamo računati. Mi spadamo] med ..inile narode" samo tedaj, kadar nas potrebujejo, (Silen vrišč) sicer pa so itili edino le Nemci in Italijani. — Tako je ! Mi se smemo zanašati samo na svojo moč. Kar se tiče namerovane italijanske šole pri sv. Ivanu, zahtevamo od vlade, da sistira dotični sklep mestnega sveta, ker namen mu je političen in nemoralen. Ako ne bo pomagalo, pomagati si moramo sami. V prvi vsti pa si moramo pomagati s tem. da ne bo nijeden slovenski otrok hodil v to italijansko šolo ! (Vsestransko pritrjevanje). Ministerstvo pravi v utemeljevanju sveje naredbe, da je pri sv. Ivanu fi00 italijanskih otrok. To ni možno, to ni res. Tu govori vlada neresnico. Odslej moramo vzdrževati živo agitacijo, da spreobrnemo tudi, njih, ki od potuj če vanj a lastnih otrok pričakujejo vsega blaženstva. Prepričati jih moram, da le na podlagi materinega iezika more biti ljudsko-šolski pouk vspešen. i'oučiti jili moramo, da mi nismo nič manje nego Italijani, da teh poslednjih je le malo v naši državi, a mi da smo veja velikanskega drevesa. Vzbujati moramo v našem ljudstvu ponos, da se bodo z navdušenjem držali svojega materinega jezika. Dopovedati jim moru mo, da se ne smemo udajati nikjer, ker, kdor se udaja je izgubljen. Za sedaj se združimo v glasen protest proti nameri nasprotnikov in proti krivično-sti vlade. (Živahna dolgotrajna pohvala). Zborovalec Stanko Godina: Nam Svetoivančanom je danes v prvi vrsti dolžnost, da se oglasimo. Protestirati moramo proti krvavi krivici. Človeku silijo solze v oči, PODLISTEK. Moja mlada sreča. • Drago Komac.) Povabil me je umirovljeni naddavkar, gospod Ferlinc v svoj vinograd. Bilo je lepo jutro majnika; Z zakrivljeno palico v roki in na glavi star lovski klobuk — mahal sem proti vinskim goricam. — Srce se mi je dvigalo radosti, ko sem stopal po ozki stezi, skozi lepo, čarobno dolinico. Na obeh straneh so se potezale na kvišku vinorodne gorice, vrhu katerih so stale zidanice, polne izvrstne vinske kapljice. Krog in krog je dihala pomlad in pot je bila posuta s cvetkami — sadnili dreves, ki so šumljale ob straneh. Vesel sem bil — in vriskal bi bil od radosti. Prišel sem tja do potoka. Hitro je skakljaj potoček črez kamenčke v dolino. Tu pa tam je švignila urna postrv — in v zlatem I ko moramo v tej dvorani, ki je bila zgrajena, da bi se iz nje širila omika med narod, zborovati in sklepati proti nasilstvu. Mesto da bi v tej dvorani kraljevala Talija, morajo se vršiti tu protestni shodi proti vladi. (Vrišč). Vladna zanikarnost je že skrajna. (Frenetičen aplavz). Vendar se ne smemo udajati obupa. Prej moramo spregovoriti odločilno besedo. Predno poginemo, moramo izkusiti vsa sredstva. Vzeli so nam že lep kos naše zemlje. Ali nekaj nam je še ostalo. To moramo braniti in ohraniti. (Dolgotrajno pritrjevanje). Ne pravim, da bomo mi rabili bombe, ali imamo na razpolago še drugih izdatnih sredstev. Leta 1878. smo šli po sili v Bosno, v druge dežele. Če smo se tam morali boriti z orožjem za tiye svrhe, zakaj bi se ne smeli tu na lastni zemlji ? Kar se nam hoče zopet storiti, to je vnebovpijoča krivica — enkrat mora biti tej krivičnosti konec, enkrat se mora odločiti. Kje je vzrok tej vladini krivičnosti ? Ali ni dobro poučena, ali je namenoma slepa in gluha? Govornik je apeliral na naše novine, naj natanjčno objavijo današnje govore in tudi do navzočega vladnega zastopnika se je obrnil s pozivom, naj vse in natanjčno sporoči vladi. Pove naj, da smo že siti teh razmer, ki nas ubijajo, nas, ki smo nekdaj prsi nastavljali za varnost te države. (Vrišč. Razni mej-klici). Će bi ne bili v letu 1848. naši Barkovljani nastavili svojih prsi, sovražnik bi se bil izkrcal na našo obal. (Hrup). Slednjič so Italijani uvideli, da nas s puško ne pridobe. Začeli so ubirati drugo taktiko. Sedaj hočejo doseči našo pogubo po poti — šolstva ! (Vrišč). S pomočjo šole nas hočejo zistematično poitalijančevati. Ali tudi proti temu se moramo mi oborožiti. Če smo se znali nekdaj boriti proti italijanskim puškam, se moramo zdaj znati boriti proti italijanskim šolam. (Frenetičen aplavz). Tu je govornik pojasnjeval, kako se je širilo naše mesto, do kje je nekdaj sezala okolica, ki so je tudi Italijani pripoznavati kakor slovensko in kako so po velikem delu 1 e p r i s e 1 j e n c i in ne domačini pomnože rali tržaško i t a 1 i -j a n s t v o. (Klici: Tako je !) Tu so blažena tla za ptuje priseljence. Italijanski podanik ima tu svojo šolo kakor na krožniku, avstrijski podanikpa je ne more dobiti. (Neopisen vrišč). To je vnebovpijoča krivica. Če smo nekdaj nastavljali svoja prsa, tem bolj jih moramo sedaj proti taki krivici. Govornik je izrazil misel, naj bi se radi šolskega vprašanja sklical javen tabor pod milim nebom, kjer naj bi združen narod na impozanten način povedal svojo voljo. Ne, mi še ne obupujemo, ker se smemo nekoliko zanašati tudi na svojo moč ! (Dolgotrajen aplavz in živio-klici). Zborovalec Fran Glavič je menil: solne u so zalesketale njene srebrne plavuti. Naenkrat sem stal pod vinogradom, — sredi njega, obdana sadnim drevjem, se je skrivala hišica. Kar sem začul od tam gori vesel pozdrav starega prijatelja Ferlinca; koj nato je že prihitela nasproti mlada črno oka Evica hčerka njegova, ttr klicala zasopla : Dobrodošli, dobro došli !" Pospešil sem korake, da sem prej stal zraven krasne Evice, Smehljaje mi je podala drobno ročičo. ki sem jo prisrčno stisnil. Skupno sva se napotila gori v vinograd k očetu. Smejaje se in pogovarjaje sva prispela, do hišice, kjer me je sprovela v hladno utico; in tu naju je že pričakoval ljubeznivi starček. Posedli smo tam za mizo ter se pogovarjali o različnem. Ko sem se nekoliko odpočil in si privezal dušo k telesu z izvrstno kapljico, šla sva z Evo gori na hribček, odkoder se odpira krasen razgled tja po dravskem in ptujskem polju, proti zelenemu Pohorju in gori po vinorodnih slovenskih Goricah. Prijatelj moj je ostal doma. „Le idita sama", je rekel, „vidva sta mlada a jaz sem star, ne morem hiteti kakor vidva". Zaupno je prijela Evica mene za ^roko, Saj vidimo, da vsi shodi, vsi protesti in vse resolucije nič ne koristijo, ker romajo jednostavno v vladni koš. (Tako je!) Koristilo pa bi, če bi naša jagnjeta postala volkovi. (Frenetično pritrjevanje). Pred vsem pa bi bilo potrebno, da bi Slovenci ne volili poslance, ki so od vlade odvisni. (Glasno pritrjevanje). Tu je govornik ojstro prijel Šusteršiča in somišljenike. Od dra. Su-steršiča nimajo Slovenci ničesar pričakovati. (Viharen aplavz. Klic iz sredine zborovalcev, menda od strani navzočih socialistov: Od dra. Tavčarja tudi ne!) Govornik: Da, tudi od Tavčarja ne! Našim poslancem vlada jednostavno zapoveduje. Volimo torej le nezavisne poslance. Ti naj se na Dunaju združijo na skupno delo, ne da bi se menili za kranjske marne. (Frenetično pritrjevanje in glasno vsklikanje). Pa boste kmalu videli, da bo vspehov. A ljudstvo naj pridno vrši kontrolo nad poslanci. Županje in drugi veljaki naj sklicujejo shode vsak v svojem kraju, kjer naj ljudstvu tolmačijo javne stvari in je navajajo, da bo znalo soditi o delovanju poslancev. (Glasna pohvala). Zaključek. V tem se je približal čas, ko se je zborovanje moralo zaključiti. Bližala se je 5. ura. Gospod dr. Slavik je prečital resolucijo, že objavljeno v našem listu. Resolucija je bila vsprejeta enoglasno in ob neopisnimi pojavi ogorčenja. Predsednik C o t i č je zaključil shod s kratkim govorom, v katerem je zahvalil zbo-rovalce na velikem zanimanju, s katerim so sledili razpravam. Opetovano se je danes — je vskliknil govornik — izražala misel, da le v samopomoči je naša rešitev. In tudi jaz zaključujem z željo, da bi to uverjenje prešinilo vse sloje našega naroda, ('e hočemo, da nas ne bodo izigravali in izdajali drugi, treba, da smo najprej mi sami zvesti sebi! V tej smeri naj se vrši naša javna vzgoja, v tem smislu poučujmo in vspodbu-jajmo eden druzega. (Viharen aplavz). Zborovalci so zapuščali dvorano ob živahnih razpravah in vidno je bilo, kako velik utis je napravilo nanje to zborovanje. Odsek za volilno reformo. (Brz. poročilo.) DUNAJ 19. Odsek je nadaljeval debato o § 42. državnozborskega volilnega reda. Dr. Tavčar je izjavil, da nima namena obstruirati, ker ne odgovarja časti odseka, ako se tukaj formelno sklepa o stvareh, ki so drugje že sklenjene. Vprašal je, je-li resnična vest, da je sekcijski načelnik baron Hardtl že dovršil poročilo volilnega odseka ter ga oddal v tisek, kar je protizakonito, ker morajo poročilo sestaviti poročevalci odseka. Nato je govornik kritiko val znani predlog tirolskega italijanskega poslanca Malfattija. V nadaljnih izvajanjih je govornik rekel, da so slovanski za- ki sem jo jej ponudil in šla sva vesela v Gorico. Ze dolgo, dolgo sva si bila prijatelja in v dnu moje duše se je oglašal neki čut — podoben ljubezni. V jutro, ko sem odpravljal od doma sem sklenil, da se prepričani, ali bi zamogla tudi ona mene ljubiti. Kmalu sva bila na vrhu. Pod košatimi kostanjem je čakala klopica. Sedela sva; jaz sem zrl, vzradoščen na prekrasnem razgledu, v dolino. „Evica — vi živite v raju !" sem zaše-petal. Ona se je nasmehnila in v očeh jej je zalesketal neki otožen ogenj. „Vi mislite ! A v tem raju je dolgočasno. Človek se privadi, in vsa krasota in lepota izgublja svoj blišč, ko moramo tako sami tu bivati. Veselila sem se Vašega prihoda, da z Vami nekoliko pokramljam". Ako bi vi tu dalje ostali, potem bi bilo še le veselje". „Da, da, če bi Vam ne bil prekmalu nadležen! ?" „To pa ne!" in pogledala meje z onima otroško nedolžnima očesoma. „Gospića vi imate očeta ki vas ljubi — jaz nimam nikogar — sam sem v tem širnem svetu. Ni je duše, ki bi čutila z mano — a živeti vendar moramo, ker smo že rojeni".' stopniki storili take pogreške, da jih ni možno več popraviti. Govornik je vprašal češkega ministra-rojaka dr.a Pacaka, ako je res, da so češki ministri, ko so vstopili v kabinet, vsprejeli zloglasno dvetretjinsko večino kakor conditio sine qua non. [Posl. Kramar je za-klical: Nikakor ! Tavčar : To bi rad slišal iz ust njegove ekscelence ministra Pacaka ! Minister Pacak : Saj ste slišali od dr.a Kramara.] Nato je govornik navel več prigovorov proti § 42., nakar je načelnik Ploj zaključil sejo. Prihodnja seja v ponedeljek ob 10. uri predpoludne z današnjim dnevnim redom. Goluchowski ostane. „Oesterreicliische Volksblatt" je zvedel iz dobrega vira, da so vse vesti o odstopu ministra za vnanje stvari grofa Golucho\v-skega neosnovane in da je za sedaj zagotovljeno, da ostane še na svojem mestu. Imenovanje naslednika Strossmayerju. Dunajski „Information"' pišejo iz Zagreba, da so odpadle vse druge kandidature na škofovsko stolico v Djakovu in da je ostala le kandidatura nadškofa v Sarajevem, dra. Stadlerja. V namen imenovanja tega cerkvenega dostojanstvenika naslednikom nesmrtnemu Strossmaverju da se že vrše pogajanja med avstro-ogrsko vlado in sv. stolico. Imenovanje bo izvršeno bržkone že do božičnih praznikov, ker proti kandidaturi dr. Stadlerjevi se ne pojavljajo nobene posebne težave. Vlada v Bosni da je le zadovoljna, da se na ta način iznebi neljubega jej Stad-Ijrja, ki je kaj rad delal opozicijo. Dr. Stadler pa da je stavil jedini ta pogoj, da sme on določiti sebi naslednika v Sarajevem. Dr. Stadler predlaga v prvi vrsti kanonika dra. Seriea v Sarajevem. ki bo tudi skoro gotovo imenovan, izlasti zato, ker je rodom Bošnjak in se hoče vlada kolikor le možno ozirati na domači element, a tudi bosanska katoliška duhovščina da želi Bošnjaka na nadškofovsko stolico v Sarajevem. Redarstvo in vseučilišče v Zagrebu . Kakor znano, se slušatelji vseučilišča v Zagrebu že tri leta niso hoteli udeleževati slavnostne inavguracije rektorja. In to zato, ker je v letu 1853 policija udrla v vseučili-ško poslopje, a ni bilo za to kršenje vseuči-liške avtonomije danega nikakega zadostnega zadoščenja. Pred par dnevi so hoteli vseuči-liščniki zagrebški prirediti shod, da izjavijo, da bodo nadalje bojkotirali inavgurucijo rektorja, ako vlada ne izreče obžalovanja na onem dogodku in ne bo dano zadoščenje. — Ali prišlo je iznenađenje, vsled katerega je bilo ono zborovanje nepotrebno. Vlada je dala namreč v vestibilu vseučilišča razglas, s Umejem vas, večkrat sem že mislila, kako vam mora biti hudo v dnu, ako pomislite : drugi imajo brate, sestre sta riše, vi pa ste sami, sami ! Gospod — voščim vam od srca da bi si kmalu postavili lasten (lom — svojo družino! Večkrat govoriva s papa o vas, on vas ljubi kakor svojega sina". ,.In Vi Evica, ali bi me ne hoteli vsaj nekoliko ljubiti ?--mene osamljenca ? Privil sem jo k sebi in poljubil na koralna ustika. Nagnila je glavico na moje prsi in za-rudevša v lice šepnila : saj te ljubim, ljubim Franjo". —--— —----— — — — — — Mladosti moje prva in slednja sreča —--— — — — — — — Zopet sva prišla k očetu v hladnilu. S smehom krog ust je gledal naju, ko sva stopila pred-enj. „Dragi gospod Ferlinc. Nočem imeti za vašim hrbtom ljubavnih razmer z vašo dra-žestno hčerko. Zato vam izjavljam odkrito : jaz ljubim Vašo hčerko in ona mene. Prosim vas ob enem za roko vaše mile hčerke". „Gospod Ferlinc je počasu vstal in smehljaje, s solzo v očesu, mi je podal roko ter govoril: „Franjo, z veseljem čujem Jkar Stran II. »EDINOST« štev. 289 V soboto, dne 20. oktobra 190»j katerim obžaluje, da so organi zagrebške po-j licije udrli na sveta in avtonomna tla hrvat-, skega vseučilišča. Razglas vlade pravi, da so bili organi policije že pozvani na red in da • je bil mestni magistrat opozorjen na mini-sterijalno naredbo, ki določa razmerje varnostne oblasti do vseučilišča, Glede vseučiliške. zastave, ki je bila v letu 1895 zaplenjena, • pravi vladni razglas, da se te zastave ni moglo več najti vzlic najvestnejeinu preiskovanju. Rektorat vseučilišča je naprošen, da predloži vladi predlog za nabavo nove zastave. Vseučiliška mladina si je pridržala pravico, da v stvari nabave nove *seučiliščne zastave zavzame svoj** lastno od rektorata nezavisno stališče. Avstrijska poslanska zbornica. (Brzojavno poročilo). DUNAJ 19. Predsednik se je spominjal umrlega poslanca Hovorke. Schonererjanci so vložili nujni predlog, naj se pogajanja z Ogrsko nadaljujejo le pod pogojem, da se razruši skupnost. Na vrsti je bil tudi predlog grajal-nega odseka o graji groiu Sternbergu radi razžaijenja posl. Onciula. Pri glasovanju se je pokazalo, da ni bila zbornica sklepčna, nakar je predsednik zaključil sejo. Prihodnja seja v sredo. Kriza na Francozkem. Včeraj se je vršil v Parizu zadnji mini-iterski svet, ki mu je predsedoval dosedanji ministerski predsednik Sarrien. V tej seji je predsednik kabineta oficijelno prijavil, da odstopi. Vzlic okolnosti, da je Sarrien težko bolan (v črevesih] in da zdravniki najodločneje zahtevajo, da se mora Sarrien umakniti v mir privatnega življenja, ker bi sicer njegovo življenje neizogibno prišlo v največo nevarnost — vzlic tej notorični okolnosti se je še te dni do zadnjega poskušalo, da bi pregovorili Sarriena, da odstopi od svojega sklepa. A značilno je, da si je v tej smeri najbolj prizadeval ravno minister za notranje stvari Cle-menceau, ki je — kakor vse kaže — določen za naslednika Sarrienu v predsedstvu fran-cozkega kabineta. To željo, da bi Sarrien ostal, sije lahko tolmačiti. Demisija sedanjega predsednika izhaja le iz osebnih vzrokov, ali ob sedanji sestavi 1'rancozkega ministerstva se vsled odstopa Sarrienovega prav gotovo razvije splošna ministerska in politična kriza. Z ozi-rom na boj, ki ga bije republika z Vatikanom. je želja sedanjih vladarjev republike, da bi se izognili krizi, zelo naravna. Ministerstvo trancozko je namreč sestavljeno iz zelo heterogenih elementov, ki jih je pač mogel moj-strovati Sarrien se svojim velikim ugledom, ali ne bi jih mogel voditi nobeden drugi izmed sedanjih ministrov. In tudi Clemenceau ne. Zato bo — ako Sarrien ne umakne odpovedi, čemur se pa menda ni nadejati — potrebna sprememba v sestavi vsega ministerstva. Z drugimi besedami: Francija je notri sredi mi-nisterske krize v zelo važnih in kritičnih časih. Konferenca načelnikov klubov. (Brz. poročilo). DUNAJ 19. Na današnji popoludanski konferenci načelnikov klubov je govoril tudi ministerski predsednik baron Beek, ki je izrazil željo, naj bi se čim prej rešila predloga o podržavljenju Severne železnice. Ministerski predsednik je tudi rekel, da je prepričan, da se posreči v kratkem v odseku za volilno reformo premagati vse težave glede volilne reforme. Osvedočen je, da volilna reforma ne izpodlcti, ker ne sme izpodleteti ter da bo v toliko možno dovršiti volilno reformo, da pride kmalo na dnevni red poslanske zbornice. Dogodki na Ruskem. Rusko-poljski dijaki na krakovskem vseučilišču. Iz Lvova javljajo, da se je letos vpisalo na krakovsko vseučilišče 8000 dijakov iz ruske Poljske. Izvolski v Parizu. Pariški listi poročajo, da je v četrtek minister Bourgeois vsprejel ruskega ministra vnanjih stvari Izvolskega, ki bo imel v kratkem tudi konference z bankami, ki so inte-resirane v ruskih posojilih. Poturica je hujša od Turka! Prejeli smo : Odpadnik je hujši od sovražnega drugo- kapljica je od lanske. Vkljub temu so pa nekateri kmetje in posestniki imeli letos vt vina, nego lani. Teran je letos prav izvrsten. rodca! Posebno zlobni pa so slovanski od- Krčmarji in kupovalci, le urno pridite pon Drobne politične vesti. — E a k o c z y - j e v a proslava in Hrvati. Kakor poročajo iz Zagreba, je ministerski predsednik dr. Wekerle povabil člene hrvatskega kluba delegatov v ogrskem državnem zboru, da se poljubno udeleže proslave prenosa kosti Rakoczy-ja, Jelene Zrinj-ske in drugov. Nemški državni tajnik Tschir-skv v Rimu. Iz Rima poročajo od 18. t. m.: Danes je dospel semkaj državni tajnik Tschir-sky s svojo soprogo. „Giornale d' Italia" zatrjuje, da bo Tscliirskv razpravljal z italijanskim ministrom za vnanje stvari o razmerju Avstrije do Italije. A v s t r o-o g r s k o-s rbski odno-šaji pred skupščino. Ministerski predsednik Pašić je v skupščini izjavil, da odgovori danes na interpelacijo glede trgovinskih razmer med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Italijanski vojni krediti. Italijanski vojni minister je izjavil nekemu uredniku „Corriere della Sera", da je naročil pri Kruppu v Essenu novih topov za 8 milijonov lir. 145 težkih poljskih baterij bo popolnoma obnovljenih, 105 lahkih baterij dobi nove podstavke. Trdnjavsko topništvo potrebuje le malo novih topov. Krediti, ki jih bo vojni minister zahteval od zbornice, bodo manji nego avstro-ogrski vojni krediti. Nadalje je minister omenil, da vztočna meja ni tako slabo zavarovana, kakor se meni. Planinski lovci so pa ena najboljih čet na svetu. Mirovno stanje stotnij v vztočnih pokrajinah se poviša. Tudi za pristanišče v An-koni bo treba kaj storiti, toliko glede utrdeb, kolikor glede zalog premoga. Domače vesti. Smrtna kosa. Včeraj ob 10. uri pred-poludne je umrl nagle smrti občeznani pismonoša Ivan Marija Žuljan iz Rojana. Pokojnik je bil znan kakor zvest sin svojega naroda. Pogreb bo jutri (v nedeljo) ob 2. ari in tričetrt popoludne iz mrtvašnice pri sv. Justu v cerkev pri sv. Jakobu in potem na pokopališče. Ugledni pokojnikovi rodbini naše iskreno sožalje. Premeščenje. Voditelj ljudske šole v Skednju Ivan Sovič je premeščen na ljudsko šolo v Rojanu, voditelj ljudske šole v Bazovici Ivan D a n e u pa na ljudsko šolo pri sv. Ivanu. Odškodnina Italijanom na Sušaku. Preiskava, ki jo je zagrebški državni pravd-nik skupno z reškim italijanskim konzulom uvel, je pokazala, da znaša vsa škoda, ki so jo imeli italijanski podaniki povodom znanih izgredov na Sušaku, le 2000 kron. Odškodo-vani zahtevajo pa tudi odškodnino za indirektno škodo. Odškodnino izplačajo oškodovancem le pod pogojem, ako se isti povrnejo na Sušak in tamkaj bivajo. Eksekutivni oddelki, ki se nahajajo sedaj pri deželni sodniji, namreč v ulici SS. Martiri, se jutri presele v ulico Sanitii št. 19. sem sam želel že davno. Gotov sem. da edino ti zamoreš osrečiti mojega otroka. Pokleknila sva z Evico pred starca in blagoslovljaje je položil svoji veli roki na najini glavi. Solze veselja so nam vsem igrale v očeh ko smo vstali in se objeli. Kako sem se srečen vračal drugo jutro domov. Saj sem imel v svetu srce, ki je bilo in čutiio zame. — — — — — — — — Kratka je bila moja sreča — kratka — Nekega dne je prišel k meni sel gospoda Frlinca. Prinesel mi je listič na katerem me kliče gospod Ferlinec, naj nemudoma pridem k njemu. Prišel sem. Vse tiho — vse mirno. Nobeden mi ni klical dobro došli, nikdo me ni priliitel pozdravljat. Ko sem vstopil v hišo, mi je prišel gospod Ferlinc nasproti. Na licu sem mu čital bolečine — žalost. „Kaj je za Boga ?" več nisem zamogel vprašati. padniki. Pošten Italijan ne more nikdar imeti toliko hudobije v sebi, kolikor jo ima kak slovenski renegat. To se je pokazalo že tisočkrat in se žal še kaže sleherni dan. V zadnji seji mestnega sveta je g. dr. Rvbar predlagal, naj se tudi za okolico uvede večerno šolo s slovenskim poukom. Mestni svet je ta pravičen predlog odobril soglasno. Italijansko novinstvo je zabeležilo ta sklep brez komentarja. Našla pa se je tudi tu izjema. Ponedelj-sko glasilce Janeza Vrha je zopet enkrat v svojem elementu ! „Mučenik" Janez si upa na najnesramnejši način žaliti naše okoličane ter ob enem zahtevati od mestne šolske oblasti — naj se upre sklepu mestnega sveta ! ! Glasilo, ki je izdaja ta naduti odpadnik, si upa zopet trditi, da se v Trstu govori — izključno laški ! Trditi si upa, da naši okoličani niso nikdar vprašali slovenskega pouka v šoli: Essi parlano e mangiano 1' italiano j Oni govore in jedo italijanski]! „Italijanski jezik da je tu edini deželni iezik in tega jezika da se okoličani tudi poslužujejo v svojih družinah" ! !! Tako si upa zlobno lagati in obrekozati naše okoličane, glasilo kakega Verka! Mi pa pravimo, da so ravno okoličani [z malimi izjemami] pošteni Slovenci, bilo zunaj, kakor tudi doma! Izlasti pa velja to glede konserviranja svojega jezika. Celo tisti naši okoličani, ki so politično pokvarjeni in glasujejo na volitvah z Italijani ohranjajo v svojih rodbinah svoj jezik ! Da bi le hoteli mestni Slovenci posnemati okoličane, kar se tiče gojenja materinega jezika v družini! Ker je Vrbovo glasilo nekak „revolver journal;i tukajšnje kamore, v katerega odkla-dajo stvari, ki bi ne mogle priti v pošten Ust, smatramo ta napad, ne le kakor odmev Vrhove odpadniške jezice [moral bo v kratkem v letovišče], ampak je ta glas naperjen proti nam vsem in tudi proti mestnim svetovalcem, ki so odobrili predlog dr.a Ry-bara ! Mi mestni Slovenci in okoličani pa imamo zopet en dokaz več : kako dobri so nam mestna laška gospoda in kako umestno je sklepati žnjimi — kompromise ! ! ! Iz Komna 17. oktobra. — Danes je tukaj poginila g. Jos. Kovačiču, krčmarju, lepa krava, ki je bila cenjena na 300 K. Pastir jo je pasel na detelji in zbog tega je krava poginila. Ravno tako je poginil pred tednom dni 3 mesece star junček posestniku Fr. Turku, ker se je pasel na detelji. — V Škrbini je pred tednom dni obolelo županu V našem „konsumnem društvu" najdete prav izborno kapljo. Torej na svidenje ! Vojaški superijor Anton Jaklič je iz Zadra premeščen v Zagreb. Za državne uslužbence. Pišejo nam: Zeleče, da čim prej vsaj deloma ustreže že« ljam, izraženim na zadnjem glavnem zborovanju državnih uslužbencev, je ravnateljstv „Prvega obče-varstvenega društva državni! uslužbencev za Trst in Primorje" odredilo posebno odposlanstvo k presvetlemu gosj. dvornemu svetniku vitezu Otonu pl. Zimmer-mann, c. kr. finančnem ravnatelju, v namei.. da povspeši pri njem najbolj potrebne praktične reforme v prilog nižjemu osobju finančnih uradov in davčnih eksekutorjev. Prošnje, predložene vitezu Ziinmermannu. se nanašajo na zboljšanje obleke (uniform- i in sicer za dve obleki na leto, eno letno in eno zimsko, na račun „mase" in zboljšanje dnevnic pomožnim uslužbencem. Za davčne eksekutorje pa je odposlanstvo priporočalo stalno nameščenje ter odpravo dosedanjih službenih pogodeb. Vitez Zimmermann je se svojo uljud-nostjo, ki nam jamči za dober vspeh, obljubil svojo mogočno podporo v popolno doseg opravičenih prošenj. V to svrho odpošlje odposlanstvo v tek: tedna vit. Zimmermann-u tozadevno spomenico. „Kopališče-zdravišče po Kneippo-vem načinu" v Dolini. Iz Doline nam pišejo : Kopališče ? Čudno in nič prijetno n< doni ta beseda sedaj v tem času, ko se vendar vse pripravlja za mrzlo dolgo zimo. Nepričakovano dolgo delo krasnega poslopja pa krivo, da se otvoritev vrši tako pozno \ hladni jeseni ! I)a se zida v Dolini Naravno kopališč po Kneipporem načinu" o tem je nekdo \ „Edinosti" že zinil par besedi. Vendar b bilo potrebno, da spregovorimo nekoliko vet o tej narodni napravi. Naš občinski župan, mnogozaslužni gospod Josip Pangerc, je bil j50*'^^ senika gospoda Okiča, bivšega tolmača pokojnega glasovitega prelata Kneippa ter glavneg: urednika „Kneipp-Bliitter" v Wi>rishoffenu na Bavarskem in bivšega ravnatelja zdravilišča v Krapini na Hrvatskem. Glede izskušenosti se ne more nikdo meriti z gospodom Okičeiu ii. si je kakor tak — ogledal naš kraj in se z ozirom na njega kraso lego, milo podnebje, zdravi čisti zrak ter najboljo vodo, prepričal, da je popolnoma pripraven za zdravilišče. Gosp. Okič je dalje znan tudi kakor stro-kovnjaški pisatelj. Da je pa v svojem poslu dosegel že najboljših vspehov in pripoznan:. to opravičujejo razna spričevala. „Evica je hudo bolna". Stopila sva v spalnico. V hudi vročinski bolezni ležala je moja draga nevesta. Pristo-stopil sem k postelji, a ona me ni spoznala Star zdravnik je stal zraven ter kimal z glavo in mrmral. „Vročina, vročina štirideset topinj, črez — kriza je tu — kmalu bo odločitev tu — In odločitev je prišla. Stari, ubogi oče slonel je ob meni, potrt, uničen — in jaz sem gledal na svojo strto ljubezen, na zamorjene svoje nade. Pokopali smo jo — in ž njo so pokopali tudi mene. Starčka sem tolažil in vendar sem bil sam tudi tožbe potreben. Sama sva ostala v svetu brez ljubečih duš. A bol mi je odvzela tudi njega — in položili smo ga. zraven njegove hčerke tam gori pri farni cerkvici — počivat. — — — — — ~ _ — Meni je zapustil oni vinograd z hišico kjer bivam, ako mi služba dopušča. Tam gori na vrhu, gorice, pod onim košatim kostanjem posedam večkrat in zamak- g. J. Pipanu 7 goved, ker so se pasla na detelji. G. Pipan je poklical takoj iz Komna g. j Po zaslugi gosp. župana Jos. Pangeiv Jos. Kovačiča mlajšega, ldjt nekoč dovršil1 smemo torej reči, da imamo Slovenci zopet laj šega, ki je kmetijsko šolo v Gorici. On (Jos. Kovačič ml. „Obrihtarjev") je šel takoj na lice mesta in je g. županu rešil 6 goved, le eno je poginilo. Čudno je to, da puščajo naši kmetovalci pasti govedo na detelji, saj je znano, da preobilo zavžitje detelje govedi škoduje. Res čudno je, da so naši kmetovalci tako malo podkovani v kmetijstvu, da še tega ne znajo. Naj jim bo ta škoda v svarilen izgled. Žalostno je pa tudi, da nimamo v Komnu ži-vinozdravnika, ki bi nam pomagal v slučaju potrebe. Hvaliti pa moramo g. Jos. Kovačiča ml. (h. št. 29), ki nam v potrebi gre na roko in nam pomaga, ako le more. Letos se je trgatev še precej dobro obnesla. Vina je nekaj manje od lani, a boljša njen zrem v daljave, daljave, a nje vzrem nikjer. Sam sem, sam v tem raju. Ko se poslavlja zlato solnce o poletnih večerih tam za Pohorjem, ko lega po dolini senca — mrak — sedim tam v utici za hišo — sam--ne, dozdeva se mi, da sedimo vsi trije, zraven mene sloni Evica in nama nasproti pa kadi stari gospod Frlinc svojo dolgo pipo, ter nama pripoveduje izza sbo-jega življenja--------- Sanje--sanje !---Tam v grmu poje slavček svoji ljubici serenado. V zeleni travi si gode brezskrbni miren svojo staro kri-kri. Tam daleč nekje v dolini uka vasu-joči mladenič, In sem od cerkvice svetega Volbanha doni večerni zvon.----— Skozi gosto perje trte, ki krije utico, pogledujejo trepetajoče, srebrne zvezdice. — Sveta, vzvišena je taka noč, na grobu mojih nad — mojega življenja —- kjer pla-kam sam ter prižigam svetle lučiče — spominov. — — — — —--— — — — nekaj novega! Njegova je naj veča zasluga! Njemu gre čast! Gosp. Pangerc ni samo župan, kakoršen mora biti župan, ampak on je požrtvovalen preko dolžnosti ! Ponosna naj bode občina na takega župana, ponosni naj bodo Dolinčani na svoj napredek, ponosni smo toliko bolj mi vsi, da je stvar v naših slovenskih rokah. Naj omenim še par besedi o poslopju in njega legi. Dolina je kolikortoliko v hribu, obra- ščena s zelenim borovnim gozdom. Nova stavba kopališča pa je dodelana par minut pod vasjo v lepi ravnini. Bolniki imajo torej zrak, kakoršnega žele morskega, gorskega, planinskega. Kraj je namenu res pripraven in primeren. Kopališčna stavba obseza 255 m2. Ima : glavni uhod, pisarno, blagajno, sobo kopališčnega zdravnika, kabine za gorke kopeli, prostore za segrevanje vode, polivališče, kabine za moške, kabine za ženske, sprehajališče (dvorano). Kopališče stoji ob okrajni cesti, ki vodi od Trsta v Dolino. V tem novem poslopju priredi v nedeljo dne 21. t. m. pevsko društvo „Vodnik" veliko koncertno veselico ! Graščino Dol pri Ljubljani sta kupila župan iz Sodražice in gospod Fajdiga za 100 tisoč krou. Dva štrajka. Že nekaj dni sem štrajkaj o tu v Trstu težaki dninarji ter krojači in šivilje. Sicer je štrajk težakov neodvisen od onega krojačev in šivilj. Včeraj predpoludne so štrajkovci šli v demonstrativnem sprevodu po mestu. Težaki so šli tiho in mirno v sprevodu preko prostorov svobodne luke, a kro- V soboto, dne 20. oktobra 1906 »EDINOST« št. 289. Stran III jači in šivilje so šli po mestu pevajoči delavsko himno. Mir se pa ni kalil. Pazite na otroke! Iz Šempolaja nam pišejo : Dne 16. t. m. je Marija Šusteršie poslala svojo osemletno hčerko kuhat kavo. Ta je imela seboj še sestrici: eno šestletno, drugo štiriletno. To poslednje dekletce se je o tem tako ožgalo po životu, da so je morali prenesti v tržaško bolnišnico, kjer je naslednjega dne umrl o. Iz pred porotnega sodišča. Radi zločina razpečavanja ponarejenega denarja. Včeraj se je vršila kazenska razprava proti .'i 1-letnemu Abrahamu Tarolli. doma iz ( ondino v Italiji, in sicer radi razpečavanja ponarejenega denarja. Iz obtožnice je posneti, da je toženec dne JI. maja t. 1. stavil v promet ponarejene "i-kronske srebrnjake, in sicer v sporazumu z izdelovateljem teh falzifikatov. oziroma se sokrivcem na izdelovanju istih. Razpravi je predsedoval sodni svetnik i .:-iz. votanta sta bila pa sodni svetnik Co-drig in sodni tajnik Rismondo. Državno pravdništvo je zastopal namestnik državnega pravdnika Minio. a toženčev branitelj je bil dr. Robba. Na včerajšnji razpravi je toženec trdil, la je nedolžen zločina, kterega se ga dolži. Xeki večer je bil našel na tleh na obrežju lella Sanita papirnat omot. v katerem je bilo M petkronskih srebrnjakov, ki jih je pozneje spoznal za ponarejene. Dne 9. maja je dobil jloveka, ki mu je zaupal, da išče nekoga, ki Ja stanuje pri sv. Ivanu in ki da izdeluje 5-iironske srebrnjake. On je tedaj povedal temu Moveku, da je našel onih 13 srebrnjakov. Na /.alitevo tega neznanega človeka, je on istemu jal 4 teh srebrnjakov za dve kroni. Dogovorila sta se tudi, da mu bo dal ostalih devet srebrnjakov naslednji dan. Ko sta se drugi lan res našla na dogovorjenem mestu na trgu della Barriera vecchia, mu je oni neznani človek dejal, naj ga malo počaka v neki tamošnji krčmi. No, v ono krčmo so kmalu za tem prišli policijski agentje tirali. Zaslišani sta bili dve priči, namreč iicijski adjunkt Jurij Titz in kavarnarski takar Hijeronim Vizzon. Porotnikom sta bili stavljeni dve vprašanji : prvo, da li je Tarolli kriv zločina razpečavanja ponarejenega denarja v sporazumu /. izdelovalci istega ponarejenega denarja, drugo (eventuelno, v slučaju zanikanja na j>rvo vprašanje), je li kriv istega zločina, ne da Iti bil v sporazumu z izdelovalci falzitika-tov. Porotniki so zanikali na prvo vprašanje t 'i glasovi ne in 6 da, a pritrdili na drugo, ventuelno vprašanje z 10 glasovi da in 2 ne. Na podlagi tega pravoreka je bil Abraham Tarolli obsojen na mesec dni strogega zapora. Društvene vesti in zabave. jugoslovanski umetnik, komik, gosp. Milan Marković, priredi predstavo drevi ob v društveni krčmi v Rojanu. V slučaju slabega vremena se veselica prenese na prihodnjo nedeljo, dne 28. t. m. m ga are- po-na- Zabavni odsek Trž. Sokola uljudno vabi vse prijatelje plesa na plesne vaje, ki se bodo začenši danes 20. t. m. vršile vsako soboto ob 8l/s uri zvečer do polu-noči. Na programu so različni narodni plesi, med temi: „Češka narodna četvorka", „Moravska beseda", „Menuetni valček" itd. Naprošeni so vsi, ki se udeleže plesov, t i Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je včeraj ob 10. uri predpoludne nenadoma preminul preljubljeni naš sin, oziroma brat Ivan Marija Žuljan Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo ob 2. in tričetrt uri popoludne iz mrtvašnice Sv. Justa v cerkev sv. Jakoba in od tod na pokopališče pri sv. Ani. TRST, 19. oktobra 190«;. Jo sipina Žuljan, mati. Girniui. Leander, Rajmund. Benedikt Žuljan, bratje. Absolvent trgovskega kursa z več mesečno prakso želi dobiti službo konto r i s t a ; sprejme pa tudi mesto pisarja pri kakem advokatu ali notarju. Cenjene ponudbe naj se pošljejo na „A. B.", poste restante, Selca nad škofijo — Loko, Kranjsko. . . . - t- j. • Viljelmina Žuljan. da redno zahajajo na plesne vaje. Vstopnina Pogrebno potii9tjt „pietas* na plesne vaje z garderobo vred je za člene Sokola 50 stot., za nečlene 1 K, za gospice 30 stot. _ Koledar in vreme. Danes: Vendelin. opat; Predislav: Raža. — Jutri: Uršula, devica in mučenica , Stojslav; Prieja, — Temperatura včeraj: ob " ""*' "" O PaIaI. . m n t • 2. uri popoludne -f- 10-5° lepo. Celsius. — Vreme včeraj uri „Trgovsko izobraževalno društvo" naznanja, da se prične šola prihodnjo nedelo, dne 21. t. m. ob 2. uri popoludne. Tisti gojenci, ki se do sedaj še niso iiugli vpisati, naj pridejo v nedeljo pred šolo • društvene prostore, kjer se bodo vpisali. Kakor smo že javili, se bodo poučevali >oi;-g knjigovodstva tudi drugi predmeti — nekateri v nedeljski popoludanski šoli, ki bo trajala od 2. do 4. ure, drugi pa v tedenski večerni šoli. . Dramatično društvo v Trstu 4 naznanja, da se je zaradi nepričakovanih ovir na dan 21. t. m. določena otvoritev gledališke sezone v „Narodnem Jomu" z i^ro „Kinematograf"1 morala preložiti na prihodnjo nedeljo dne 28. r. m. Odbor „Dramatičnega društva v Trstu*4 bo imel v ponedeljek 21. t. m. ob 9. iri zvečer sejo. Pevsko-bralno društvo „Vodnik" iz Doline vabi na veliko koncertno veselico, katero priredi jutri v nedeljo 21. oktobra o priliki otvoritve „Naravnega Kneippovega zdra-višča" v prostorih tega poslopja. Sodelovala bodo bratska društva : ..Tamburaški zbor" iz Bor- j šta. pevsko društvo Prešeren* iz Boljunca in pevsko društvo „Primorsko" iz Mačkolj.1 Začetek točno ob 3. uri in pol popo-; ludne. — Vstopnina h koncertu 50 st., k plesu l K za osebo. Srečke po 20 st., se- j deži 2u stot. I Darovi. Za družbo sv. Cirila in Metodija je doposlal g. Fridrik Erber iz Komna 8 kron; v isti namen sta darovala g. Olga in Peter C. 26 stot. Ob priliki krsta je napil g. Ivan Briščik s Prošeka, „da bi danes krščena Dorica bila značajna in zvesta delovalka na našem narodnem poljuy ter so darovali za družbo sv. Cirila in Metodija" Ivan in Vekoslava Briščik, Ivan in Miloš Cijak in Andrej Nabergoj 4 krone. Obe svoti se nahajati pri upravi našega lista. _ FJaizne vesti. * Hlapce hranil z mesom poginolih živali. Proti mestnemu konjedercu v Mitro-vici je uvedena preiskava, ker je svoje hlapce hranil z mesom crknenih živali. Nečloveški konjederec je odpuščen iz službe ter se bo moral zagovarjati pred sodiščem. * Črnci zapalili mesto. „Daily Tele-graph" javlja iz New-Yorka, da so črnci zažgali mesto Seneka v Južni Karolini. Mesto je imelo 1500 prebivalcev. Vzrok temu činu je osveta, ker je povodom zadnjih spopadov med čruci in belokožci bil porušen kolegij črncev. * Mici Zeller, ki je bila zaradi sokrivde na znanem roparskem umoru obsojena na 18 mesecev ječe, najviše sodišče vsled pritožbe državnega pravdnika zvišalo kazen na 5 let. Petrolejski vrelec je našel baje neki dunajski inženir Jenstein za cerkvijo v Sveči pri Stopicah (okraj Ptuj). Vrelec je baje tako bogat, da bi se izplačalo njega vedno izkoriščanje. Jenstein namerava ustanoviti posebno društvo za pridobivanje petroleja. * Koliko stane ruska državna brzojavna agentura ? Kakor javljajo iz Petro-grada, se leta 1905 znašali stroški za vzdrževanje ruske brzojavne agenture okolo 400.000 rublje v, * Cene mesu na Cetinjah. Mesarji na Cetinjah prodajajo goveje meso po 64 st., ovčje po 60 st., a kozje po 52 st. in to brez privage. ________ Gospodarstvo. Zakonski načrti za parobrodni družbi. Vlada je že predložila zbornici novo pogodbo z Llovdom. Nameravalo se je izročiti pogodbo odseku brez prvega čitanja. Temu so pa prigovarjali češki poslanci. V kratkem (najbrž že prihodnji teden) predloži vlada zbornici predlogo o subvenciji novi dalmatinski paroplovni družbi. O obeh zakonskih načrtih bo zbornica skupno razpravljala in oba načrta imata stopiti istodobno v veljavo. ponedeljek 22. t. m. se bo čitala tiha sveta masa cerkvi sv. Antona novega ob 7. in Zaloga tn- in inozemsiili yin, špirita is litojer in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. Via deii'Acque stv. 6. (nasproti Kale Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezertnib italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, gunder, renBkih vin, Mosella vin. Bordeau*, Bur in Chianti. —■ Rum. Književnost in umetnost. NAGROBNICE. Uredil Frančišek Marolt, učitelj. Cena vezanemu iztisu 1 K 40 stot., s poštnino 1 K 50 stot. V Ljubljani. Izdal in založil uredi-telj. — To knjižico je toplo priporočati pevskim zborom. V knjižici je na izbero 26 zborov. Poleg že doslej znanih zborov je več doslej našim pevskim društvom neznanih zborov, zato se je nadejati, da pridno sežejo po tej knjižici. _______ Brzojavne vesti. Jubilej generala Becka. DUNAJ 19. Dospela sta semkaj general grof Hulfen-Hijseler in polkovnik Below, ki sta pooblaščena, da čestitata grofu Becku v imenu cesarja Viljema. Opoludne ju je cesar vsprejel v posebni avdijenci. Vas v ognju. BUDIMPEŠTA 19. Vas Maros-Deda gori od včeraj. Doslej je pogorelo 111 hiš z (Dalje na četrti strani) pol zjutraj pred Oltarjem SV. Križa V konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, r J J r alivovec in brinjevec. —3 Izdelki I. vrste, došli iz spomni pokojne ~ ~ MARIJE KLEMENC Večja tovarna išče na Dunaju Komptoristinjo veščo poleg nemškega tudi slovenskega in italijanskega jezika, stenografije in pisanja na pisalnem stroju. Ponudbe, opremljene s prepisi spričeval staviti je v kratkih potezah v vseh 3 jezikih ter v istih naznaniti zahtevo plače ter jo nasloviti pod šifro ,,DUNAJ" na ,lnseratni oddelek Edinosti' v Trstu, ul. Giorgio Galatti 18. pozor gospe! Čast mi je javiti moji cenj. klijenteli, da sem pričela s 15. oktobrom t. /. prodajati prave izvirne vzorce iz Pariza in Dunaja ; tudi rsprejemam vsako naročbo — kakor že znano — po najnižjih cenah. Vdana ELSA PERTOT MODNI SALON ulica Tintore štev. i, I. nad. SALON ZA izdelovanje ženskih oblek CARLA FONN Trst, ulica Geppa št. 18, I. nad. bila je v prvih salonih na Dunaju in t Parizu in zato Izdeluje v« akt ero toaleto. SPECIJALITETA t anfleM obleta! in Muzali. Vsako delo izvršuje hitro in po nizkih cenab. dotičnih kiajev. Vaaka naroćba Ee takoj izvrši. Razpošilja. se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja od pol li-ra naprej. »*©©<«K«KKKWK*00BIVA SE V VSEH LEKARNAH. N&jvspeSneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. r evmatizmu TEKOČINA GODINfl in protinu je f Steklenica stane K 1-40. prirejena v Trstu Rafaela godina, lekarna „ynia Jfa&onna della Salnte" pri Od lekarnarjev : sv. 3akobtt in Josipa 6odinaf lekarna ,f[Y Igea', farneto 4. Iz Trsta ee ne odpošilja manje od 4 steklenic proti požt. povzetju ali proti anticipatni požiljatvi zneska 7 K franko^oStaineJn zavoja. Stran IV. »EDINOSTc štev. 289 V soboto, dne 20. oktobra l'J c mnogimi postranskimi poslopji. Pogorel je tudi postni urad z vsemi pismi in pošiljat vami, Domači prebivalci in tudi sosedje niso mogli dosedaj pogasiti požarja. t Baron Mohrenheim. PARIZ 19. Bivši ruski poslanik v Parizu baron Mohrenheim je umrl, star 82 let. Eksplozija v plinarni. RIBE 19. | Danska] Sinoči ob 10. uri je bila v tukajšnji plinarni eksplozija. Skoraj vsa poslopja plinarne so bila razrušena. Ponesrečil ni nikdo. Razdrobljene so bile v okolici in na kolodvoru tudi vse šipe na oknih. Nemški državni zbor. BEROLIN 19. Državni zbor je sklican za dan 13. novembra. Angležka banka. LONDON 19. Angležka banka je povišala diskont od 5% na Požar v vojaškem šotorišču. PARIZ 19. V vojaškem šotorišču v Mailly je sinoči izbruhnil požar. Pogorelo je sedem poslopij. Škoda je velika. Kriza v francozkem ministerstvu. PARIZ 19. Na današnjem ministerskem svetu je ministerski predsednik Sarrien priobčil list, ki ga je poslal predsedniku Fallie-resu, na kar so vsi členi kabineta izjavili, da odstopijo. _ Rusija. PETROGRAD 19. Pri postaji Oka na moskovsko-kurski železnici se je nedavno pripetila nesreča, ki so jo prva poročila označila kakor neznatno. Danes pa poročajo listi iz Moskve, da je povodom one nezgode ponesrečilo najmanje sto oseb. PARIZ 19. Finančni minister Poincare je sklenil, da izstopi iz kabineta, da se tako izogne sporu z proračunsko komisijo. Poincare je svoj izstop že prijavil predsedniku Fallie-resu in ministerskemu predsedniku Sarrienu, BEROLIN 19. „\Volffov biro" poroča iz Lodza : Dva tovarnarja, ki sta se pregrešila proti ukazu generalnega guvernerja ter za čaša štrajka izplačala svojim delavcem plače, sta bila danes aretovana. Sedaj počiva delo v 49 tovarnah, v katerih je delalo 6000 delavcev. Tujci v hotelu „BALKAN". Na novo so došli: Klausner N., trgovec, DUNAJ ; \Veiner M., trgovec, DUNAJ ; Friedmann B., trgovec, DUNAJ ; Rudeech O., trgovec, DUNAJ ; Seger H, trgovec, STUTTGART: Vork M., zasebnik, RADOVLJICA ; ('hamrad R., trgovec, DUNAJ ; Tautscher J., urad., St. PETER ; Danping P., trgovec, BEROLIN ; Sil-bereiseen E., zasebnik, STUTTGART; Nicolić M., trgovec, BELK J RAD : Chotzen M., trgov., FRANKFURT ; Tschereich E., zas., KOELN ; Langenfelder J., trgovec, DUNAJ; Rupprecht A., trg,, MAR-CHEGG; Titus H., cand. med., GRADEC ; Paulini G., trg., BUDIMPEŠTA ; Kassern D., trg., DUNAJ. Trgovina. Borzna poročila dne H', oktobra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.12—19.15, angležke lire K — do —.—, London kratek termin K 240.40—240.65 Francija K 95.40--95.60. Italija K 95.55——95.75— italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.50—117.70, nemSki bankovci K —.—— avstrijska ednotna renta K 98.65—98.95, ogrska kronska renta K 94.40—94.70, italijanska renta E —.— —.—, kreditne akcije K G73.— — 675.—, državne železnice K 688.50—685 50 — Lombardi K 181 50—183.50 Lloydove akcije K 785,— 795.— Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302.— 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. Tur?ke K 160.— do 162.— Srbske —.— do —.— Dunajska borza ob 2. pop. včeraj danes Državni dolg v papirju 99.85 99.75 n „ srebru P9.90 99.85 Avstrijska renta v zlatu 316.35 116.35 v trenab %/• 99.— 99.85 Avsti. investicijska renta 3, ,c . 88.6S 88.65 Ograka renta v zlatu 4% mnu oglase. ■n MrH oglasi računajo se po 3 stet. besedo; m.iutnotiskane besede se računajo 'enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 etotink. ---Plača se takoj. = & _ ■■>■ Kćer Izven Trsta pismeno naroči kak „VALI OGLAS", naj ?cš!Je denar v naprej, k;r drugače ne bo njegov oglas objavljen, :e nt eseba poznana Upravi lista. Tarifa Je natisnjen na čelu „MALIH OGLASOV" tn vsakdo aHo preračuni, koliko mu Je plačati s tem, da preštele besede Oglasa treba nasloviti na „IKSERATUI ODDELEK" „Edinosti". Ka vprašanja potom pisem bo dajal „IKSERATUI ODDELEK' lofcrtracije tćino le. če to pismu priloiar.a znamka za odgovor Novi modni salon j; repe. cenah. Pnrižki in ćunajski (Ulica Tintore št. 1) Zalcpa klobukov za uzorci, po najzmernejih 455 Krčma „Al Trifoglia" istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino. Dober kraški teren. Izvrstna kuhinja P.ipcroča se si. občinstvu Katarina Vatovec. Priflitc vsi! V gostilni ulica Kelvedere štev. 17 ima lastnik orkestron »JUNO«, kateri svira navlašč za Slovence izbrane narodne pesmi. Toči se vsakovrstna nova in stara vina po jako nizkih cenah. HENRIK KOSIČ, lastnik. V Skednju daje »e v najem 8 1. novembrom hiša (štev. 164) sestoječa \e. ii sob, šupe. kuh:nje in vrta Hiša leži na glavni cesti pod cerkvijo. Pojasnila daje A. D e j a k — ulica degli Artisti 9. 11*2 Vinnnrarinilfi kuPite Jako ,ePe ceP'.i«ne trt.e VIIIUyrdUIIIM vHabe \iite po nfcki ceni; dokler jih je še kaj. Cenik na zahtevo. — F o r č i č & Pipan — Komen-Preserje. 1133 Soba ne odda v najem za enega mladeniča. Ul. Pierluigi da Palestrina 6. Kovačič. (1190 IliĆo ie na ProA IZBERO. Priporoča se p. 11. občinstvu udani lastnik ANGELO GONI9. H sifi Mtlk LJUDSKA P0!MJr vpisana zadruga z omejenim jrrr.stvc« v Gorici Cosposk ulic h št. 7., II. n.i t-. v la.atnl hlii. ------ »•♦»«•♦• gm SM^t« repa s Kranjske, je v vseh let-_ oih dobah v zal D o 1 č i č, ulica Sorgente 7, telefon 1465. Kislo zelje nih dobah v zal ogi Josipa --------~ ......... (227) izvrši vsa- koršnjo popravo kakoršne si bodi ure. Cene nizke. Prodaja vsakovrstne ure. (262) Urar Giov* piisk&> cors°st* i3» Podpisani sem v ulioi Lazz&retto vecchlo itev 19 (na voglu ulice ean Oiorgio) otvoril ZALOGO VINA za domačo rabo, pridelek iz mojih viuogradov t Bolu (otok Brač) 1 in ga prodajani v sodčekih in steklenicah. Zc sam kraj Vam I zagotorija, da je kakovost najbolja. Da zamoreui cenjenim I odjemalcem jamčiti za pristno vino, sem sklenil, da ga dobivam ' v originalnih sodookifa naravnost lz mojih kleti v Boln j in da ga tako razpošiljam tudi ua stanovanja. Za krčmarje in gostilničarje primerne cene. V nadi, da me počastite z VaSo uaročbo lieležim se naj adaneje IVAN CVITANIĆ. Veletrgovina Luigi Trevisan, Trst razpošilja kavo, riž, olje Načelstvo in nadzorstvo je skl< v skupni seji dne 28. nov. 1902. t:t.:o Hranilne vloge se obrestujejo po 4 - , Stalne vloge od 10.000 kron dalje z od: vedjo 1 leta po dogovoru. Rentni dav< k ptečuje pos. sama. Posojilo: na vknjižbe po */s0/o na varščino ali zastavo in na menice po 6° Glavni deleži koncem leta 5 —• Stanje 31. dec. 1U0-4 (v kronuh): Članov 1TR1 z deleži K = li:i.:iK2. — Hranili., vloge 1,554.089-13. — Posojila 1,570.81 Vrednost hiši 110.675.— (v resnici -<> vrel več). — Rezervni zalog 75.10101. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar Telefon štev. 79. Prodajalnicaizgotovljenih oblek ===== z lastno krojačnlco. ===== ELISA LEVI ulica Ponte della Fabbra štev. 2 in Trg Carlo Goldoni št 7 Priporoča se cenjenim odjemalcem radi konkurenčnih cen in radi točno izvrženega ------- dela izkušenega krojača. iWi>t ♦I Qrand hotel „Union" v Ljubljani. J[omfort prve vrste. jtfad 100 sob. Svoji k svojim ! Svoji k svojim ! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga MCroaiia<š stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. Dolžnost vsakega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila. podružnica zavarovalne zadruge „Croatia" - Crst --CORSO štev. I - Zastopniki za vsako mesto, trge in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji. Kdor se želi elegantno obleči ^^ m naj ne zamudi obiskati prodajalnico narejenih oblek kronah * 3V0 Akcije nacijonaine banke Kreditne akcij-? London, 10 L*tr. 1CKJ državnih meri; 20 mark 20 frankov 100 ital. lir CeaarBki cekini 112.25 112 25 94.fO 91.35 84.— 84 05 1758— 1758 — 673 75 673.— 240 3j 240.35 117 50 117 55 23.48 19.11 9550 1131 23.481/, 19.13 95.50 11.31 Parižka In londonska borza. P a r i 2 : (Sklep.) — Francoska renta 95.82, iialijaneka renta 102 65, Španski eiterieur 97.S0, akcije otomanske banke 671 —. Menjice na London 252—. Pariz: (bklep) Avstrijske državne železnice —.— Lomharde 189.— unificirana turska renta 93.07 avBtrijska zlata renta 97.60, ogrska 4% zlata renta 95.05, L&nderbauk —.—, turške srećke 146.50, parižka banka 15.47, italijanske meridijonalne akcije 794.— akcije Rio Tinto 19.85 Slabotna. London: (Sklep) Konsolidiran dolg 85.5/I6 srebro 32.'/*. Lombardi 7.1/«, Španska renta 94•»/„ italijanska renta 101.s/4 tržni diskont 5T/n) menjice na l5unaju —.--. MlačDO. Tržna poročila 19. oktobra. Budi m p e J t a. Pšenica za okt. K 14.32 do K 14 24, rž za okt K 13.02 do 13 04, oves za okt. od K 14.18 do 14.20, koruza za okt. —.— do —;—. Pšenica : ponudbe srednje, povpraševanje omejeno, tendenca stalna. Prodaja: 28.000 met. stot, koruza vzdržano; druga žita nespremenjeno. — Vreme : oblačno. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za oktober 36.1/;. za december 363/t, za Lu&rec 37'/», za maj 37.a/r. Stalno. — Kava Rio navadna loco 37—39 navadna reelna 40—41 navadna dobra 42—44. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za oktober 18.90 , za november 18.50, za dec. 18.55, za jan. 15.65, za februvar 18.75, za maiec 1S.85. — Mirno. Vreme: lepo. ALL' UNIVERSO IT Crg Carlo 6oldo«! S*. 1 H kjer najde največo ugodnost v cenah in velik izber za zimsko dobo R. OSMO izdeluje kape vaake vrste in oblike nadalje higijenične klobuke iz platna, ki se jih more prati. Prodaja klobuke — iz klobučevine in slame - Vse po cenah, da se ni bati konkurcnce. TOVARNA ulica Malcanton št. 7, L nad. ZALOGA ulica Riborgo štev. 33, TRST- xxxxxxxxxxxxxxxx FILIP IVANIŠElfiG zaloga dalmatinskega vina la.stni pridelek v Jesenicah pri Onii-.u v ulici Valdlrlvo št. 17 (Telefon 1405} v kateri prodaja na malo in veliko. — N .-ijt priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,AirA(irl:r ulica Nuova št. 11 in „Ai fratell daimati.. ulici-Zudeeche št. 8. v katerih toči svoja vina 1. v - K! Ako hoćete imeti pod iz dobrega suhega jelovega iesa in lepo obdelanega, kupite dilje (sfoi * F / v zalogi Josip VisaoTita TRST. ulica Dante Alighieri st. 3 Kaxpošilj;t se tudi na deželo. Važen razglas za vso okolico! I I Pcdpisaoi priporoča si. občinstva n j | zalogo Dalmatinskega vina . ■ " naliajajočo se v ulici Torre bianca šf. 4 o in gostilne "5 ul. Romagna št. 4 in ul. Giulia št. 71 TT v katerih toči dalmatinska vina niij- Naprošeni ste, da obiščite dobro znano in veliko bolje vrste ^Inte Dvornik trgovec z vinom. zalogo narejene obiekeg shožerua Josip Ziyon —Trst, ulica Arcata štev. i 55= Tu najdete največo izbero: prodaja se vsakovrstno blago za prih. letno dobo po najnižjih cenah. — VELIKA ZALOGA TOPLIH OBLEK BARVA-NIH IN ČRNIH, VRŠNIKOV in blaga za obleke. Uzorci zastonj. VITTORIO PIŠKUR- g Izbor drog, barv, čopiče v, pokottl parfumov, fln. mile. — Zaloga mineralu* vede, i voeka za parkete, na mrzlo pripravljenega 1 alrnpa tamarlndo, malinovca Itd. itd. ~r"s8 Tržaška posojilnica ii 1 »gg r«olstrovana ftđrMfU f •MilIMffi HOr®ltv«m. ^ Hum OMtnu ŠUr. m, I.«. - f||f flttHiAS lillUflit.||«. ar Vhed flavMh s«6iflloah. Hranilne ulege nnjema %4 nate, «» to« «1 ^dr«f> i» tkrtrt^j« f M«ntnl tfavek ed knailnih vloc »bSato atMi Vlage af Uhko |e 1 krono Paaellla daja um «dr*inlke& ia dem M aknjifbo po »VA, A Mjiee p« ••/„ ia p* 5 V. V ^ UrMn« up« i ed t.~12 dopeladee ia ed 1.^4. pepoltdfte. V k»la«u|» vnhi dae aredaih vek. — Ob lat aejaederHJ« Wf[ Pekarna in slaščičarna Mikuš trg S. Francesco d' Rssisi štev. 7 Prodaja moko I. vrste, slaščice in bi Škote i najfineje vrste. Trikrat na tlan svež kmh. Zaloga pijač : finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vin — pivo v steklenicah. ===== ; Cene zmerne. — Razpošiljanje tudi na doni. I t. — Ob nedeljah ia piani** je ef»d «>|ri 2r eeHee » ihnakt Tredaeetatb pftpHier, lletia Itd. Mirta! itlva I1MM. miiMu ■ i T^BEBBBBBSBto^lS aassr-^L viii Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh 80 „MALI OGLASI" v „Edinosti"