OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIIL—LETO XXXIIL
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), MAY 15, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 95
NOV GROB

gertrude novinc
Kakor smo v petek poročali, J® preminula v Women's bolnišnici Gertrude Emma Novinc, rojena Vršaj, stanujoča na 1130 72 St. Bolehala je na slad-korni bolezni ter je bila odpe-|Jana v bolnišnico v četrtek zve-potem ko je padla v neza-^®st. Stara je bila 53 let. Doma J® bila od Trebnjega na iJo-l^ijskem. Bila je članica dru-^t^va sv. Ane št. 4 SDZ in dru-^^va Carniola Hive št. 493 TM.
Tukaj zapušča žalujočega so-pfoga Franka, hčer Mrs. Helen pastorka Daniel Novinc šest vnukov. Pogreb se je ^^sil danes zjutraj ob 9:30 iz pogrebnega zavoda A. Grdina sinovi, 1053 E. 62 St., v cer-«ev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary.
XII. redna konvencija SDZ
v petek popoldne se je končala XII. redna konvencija Slovenske dobrodelne zveze, ki se je vršila v Jugoslovanskem delavskem narodnem domu v West Parku. Konvencija je trajala pet dni.
Domače vesti
^^dušnica
Jutri zjutraj ob 7:15 uri se _ brala zadušnica v cerkvi sv.
Vida v spomin prve obletnice ®lirti Mary Tomšič.
^ bolnišnice
^ soboto zjutraj je bila pre P^Uana iz St. Alexis bolnišnice svoj dom Mrs. Margeret Lu-27180 Fullerwood Dr., so-Ernest Lužarja, lastnika 'iss R(j, Coal & Supply Co. Včeraj popoldne pa je bila Pi'epeljana iz Doctor's bolnišni-na svoj dom Mrs. Mary Je-1224 E. 173 St.
prevoz iz bolnišnice je ^ ""bela ambulanca August F. '	Prijateljice in znanci
ju sedaj, lahko obiščejo na
odbor
^9- občnem zboru dramskega ^stva Ivan Cankar, so bili iz-

sledeči odborniki za leto 0-51: Erazem Gorshe, pred-dnik; Jack Plemel, podpred-1^, John Pollock, tajnik-S^jnik; Frances Gorshe, za-J '^'karica; nadzorni odbor: Skuk, Anton Eppich in J Zakrajšek; Frank Plut in Skuk, režiserja; Marie Yj,..''^jšek' rediteljica. Seje se ^ ®'lo Vsak drugi torek v mesecu ^Venskem narodnem domu.
h' stara dijakinja
a otroka
j^^lLMlNGTON, Del., 12. ma-Ijj. Neka 13 let stara dijaške danes rodila nezakon-fu otroka težkega 5 in pol Dijakinja je rodila ne-'fn	t&ko da niso sploh
L ' (asa, da bo jo odpeljali v
^jjliškl kardinal proti •^ovni kampanji
j^^®2RLIN, 11. maja—Kardinal Ur	Preysing je danes
^vom v iskrenost mirov-ki jo je sprožil tnif kongres zagovornikov ^ kongresom sodelujejo ^ Progresivci in celo neka-1)^1 , toliški duhovniki. Kardi-Izjave podal, ker so zago-'"iru začeli zbirati pod-Peticijah, s katerimi se su prepoved uporabe atom-orožja.
Na zasedanju konvencije v petek je bil izvoljen novi glavni odbor, katerega člani so:
John Sušnik, predsednik; Frank Surtz, prvi podpredsednik; Louis Balant, drugi podpredsednik; William Stark, tretji podpredsednik; Jennie Suvak, četrta podpredsednica, in Fred Krečič peti podpredsednik.
Za glavnega tajnika je ponovno bil izvoljen Max F. Traven, za glavnega blagajnika pa Jo-ško Penko.
Za predsednika nadzornega odbora je bila izvoljena Frances Zulich, za člane: prva Albina Vesel, drugi Kosčak, tretja Josephine Petrič in četrta Mary Jerman.
V	finančni odbor so bili izvoljeni: John Gornick, predsednik; Leo Kushlan, prvi finančnik; Frank Česnik, drugi finančnik; Charles Vertovšnik, tretji finančnik, in Joško Jerkič, četrti finančnik.
V	odbor za mladino so bili izvoljeni: Vici Hočevar, Paul Oblak in F. Debelak.
Konvencijo je pretekli ponedeljek odprl bivši glavrii predsednik Joseph Ponikvar, vodil pa jo je konvenčni predsednik in sedanji predsednik organizacije John Susnik.
Dvanajsta konvenpija SDZ je bila ena najbolj mirnih in se je pričakovalo, da bo zaključena že sredo ali pa četrtek. Sprejela je nekatera spremembe, ki jih ostale naše organizacije nimajo. Tako je na primer glede urednika Glasila, katerega ni izvolila konvencija in ne bo član Glavnega odbora, ampak ima odbor prai^ico, da ga nastavi. To isto velja za glavnega zdravnika in glavnega odvetnika.
Večja sprememba, ki so jo pred tem že vpeljale tudi druge naše podporne organizacije je, da bo Glasilo SDZ imelo na prvi ir drugi strani angleško čtivo, slovensko pa bo potisnjeno na tretjo in četrto. S tem sklepom niso bili zadovoljni mnogi starejši člani, ampak upoštevati je bilo treba tudi mnenje in želje nove generacije.
Na zasedanju v četrtek so bile določene plače glaVnim odbornikom. Povišico sta bila deležna zlasti glavni tajnik in glavni blagajnik.
Po razgovorih z delegati po končani konvenciji, ki se je zaključila s petjem "Hej, Slovenci," smo dobili vtis, da so v glavnem vsi bili zadovoljni s potekom konvencije, zlasti pa z duhom tolerantnosti in zmernosti, ki je vladal ves čas zborovanja in v teku debat.
Prihodnja konvencija SDZ se bo vršila v Barbertonu, Ohio.
Slovenska dobrodelna zveza je prva slovensko-ameriška organizacija, ki je letos imela svojo konvencijo. Letos bosta imeli konvencije še dve podporni organizaciji, med njimi Slovenska narodna podporna jednota.
Pod delno spremenjenim vodstvom bo SDZ nedvomno pokazala v bodočih letih še boljši napredek za dobrobit naših ljudi, zlasti če bo v njej prevladovalo demokratično načelo, ki je zapopadeno v njeni načelni iz javi. Z naše strani želimo organizaciji, katero je ustvarilo po žrtvovanje naših rojakov, naj lepše uspehe!
Delegacije iz Slovenije za SANSovo konvencijo odpotovala 10. maja
Po poročilih iz Ljubljane smo zvedeli, da je 10. maja odpotovala v Zedinjene države delegacija iz Slovenije za iv. redno konvencijo SANSa, ki se bo vršila v Clevelandu 27. in 28. maja.
v delegaciji se nahajajo: Tone Seliškar, Drago Šega in dr, Franja.
(Bilo je poročano, da bo na konvencijo prišel tudi naš poznani umetnik-slikar Božidar Jakac, toda iz istega poročila smo zvedeli, da Jakac za sedaj ne bo prišel.)	,
Iz življenja naših ljudi po Ameriki
Auburn, 111. — Joseph Lapa-nja je iz starega kraja prejel žalostno vest, da je v Reki pri Cerknem, Primorsko, 14. aprila radi mrtvouda naglo umrla njegova sestra Katarina Vonči-na, stara 70 let.
Auburn, lH.—Danica Strgar-šek. Reka št. 5, Cerkno, Slovensko Primorje, p o poklicu učiteljica, bi rada izvedela za svojo sorodnico Irmo Oberma-jer (dekliško ime), ki je pred 20 in več leti vodila ali delala v Bruno's Beauty Parlor ju (Bruno Goetz, lastnik) na 380 Nostrand Ave., Brooklyn, N. Y. Doma so iz Dola pri Hrastniku, Slovenija. Ako je komu kaj znano, naj ji piše ali pa na naslov: Joseph Lapanja, 500 N. Auburn Ave., Auburn, 111.
Mt, Olive, 111. — Po težki operaciji je 27. aprila v Stantonu umrl Martin Biznik, star 61 let, doma od Save pri' Zidanem mostu, član SNPJ in večletni predsednik bivšega društva SSPZ. Zapušča ženo in sina.
Chicago. — Frances Godina, žena Philipa Godine, upravitelja Prosvete, je iz starega kraja prejela vest, da je v Vipavi 20. aprila umrl njen brat Matija Lavrenčič, star 73 let, po poklicu kolar. Pred 40 leti je živel v Indianapolisu in delal pri Kingan & Co., toda ker ni mogel dobiti dela v svojem poklicu, se je leta 1911 vrnil v svojo domovino, kjer je vršil svojo obrt do smrti.
Clinton, Ind.—Valentin Lush-nik je 21. aprila pri delu v premogovniku padel v nezavest. Odpeljan je bil v bolnišnico v Terre Haute, kjer so ga čez par ur operirali. Umrl je v nedeljo, 23. aprila. Star je bil 71 let, doma od Sv. Martina pri Gradcu, v Clintonu 42 let. Zapušča ženo, pastorka, tri pastorke in dve pravnukinji. — Društvo 213 je bilo tudi obveščeno, da je v San Franciscu, Cal., 8. aprila umrl član John Trupey. Drugih podrobnosti še ni.
Moon Run, Pa, — Dne 6. maja sta se poročila Robert L. Maček in Helena Homovec. On tukaj vodi mesnico in groceri jo, nevesta pa je iz Pittsburgha.
Masontown, Pa. — Po dolgi bolezni je umrl Charlie Ulle, star 63 let, v Ameriki 37 let, član SNPJ. Tukaj zapušča že no, sina in hčer.
FLR Jugoslavija ima nov konzulat v San Franciscu
Iz ambasade Federativne ljudske republike Jugoslavije v Washingtonu smo prejeli sledeče obvestilo:
"Ambasada Federativne Ljudske Republike Jugoslavije v Ze-dinjenih državah Amerike obvešča, da je pričel 4. maja 1950 z delom Generalni konzulat FLRJ v San Franciscu, Californija. Naslov uradnih prostorov Generalnega konzulata FLRJ je sledeč: 461 Market Street, San Francisco, Californija.
"Teritorialna pristojnost Generalnega konzulata obsega sledeče države: Arizona, Califof^ nia, Colorado, Idaho, Montana, Nevada, New Mexico, Oregon, Utah, Washington in Wyoming. Poleg tega tudi Teritorij Alaska in otoke Tihega oceana."
Kegljišče zgorelo
Snoči je ogenj izbruhnil v Five Points Recreation Centeru na 15105 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, in povzročil škodo v znesku $80,000. Ogenj so opazili okrog 10.45 zvečer, uro pozneje pa je bil pogasnjen.
Solastnik kegljišča Ray Bunch je izjavil, da je kegljišče bilo zavarovano za $30,0000, toda stroški za popravo bodo znašali več kot $50,000.
Prizor gorečega Recreation Centra je bil strašen. Plamen je sukal 60 čevljev v vis. V bližnji Clinic bolnišnici na E. 152 St., ki se nahaja oddaljena od kegljišča kakšnih 100 čevljev, so močno čutili vročino. Prvotno so mislili, da gori v bolnišnici. Neka zaščitna sestra je izjavila, da je čutila dim že okrog 9.^0, toda pri pregledu bolnišnice niso našli ognja.
Vsled dima so trpele bližnje trgovine. Od poslopja kegljišča sc ostali le goli zidovi.
jugoslavija bo vrnila grške otroke ,
ATENE, 12. maja. — Obveščeni krogi so danes izjavili, da bo Jugoslavija kmalu izročila grški vladi okrog 12,000 grških otrok, ki so v teku civilne vojne v Grčiji dobili zavetje v Jugoslaviji.
Sklep jugoslovanske vlade, da se grške otroke pošlje nazaj v Grčijo, je sporočil grškemu ministrskemu predsedniku Plati-rasu jugoslovanski vršilec diplo-matičnih poslov Sehovič.
Naznanjeno je bilo tudi, da je prišlo do sporazuma med grško in jugoslovansko vlado, kar se tiče ponovne upostavi-tve svobodne jugoslovanske zone v Solunu. Normalni železniški promet bo obnovljen že junija meseca.
italijanske 2ene tožijo kardinala
RIM, 12. maja. — Organizacija Komunistična unija italijanskih žena je danes tožila na sodni ji milanskega nadškofa kardinala Schusterja zaradi obrekovanja.
Kardinal je bil tožen v zvezi s člankom, ki je bil objavljen v nekem katoliškem listu. Kardinal je v članku trdil, da nekatere komunistične organizacije zbirajo mladino, ker jo hočejo odtujiti cerkvi. Dalje je Schuster zagotovil, da komunistične organizacije spodbujajo mladino na spolne navade in jo učijo kleti. Milanske komunistinje pa medtem pravijo, da se kardinal ukvarja z obrekovanjem.
Zunanji ministri treh zapadnih sil bodo skušali ustaviti napredovanje komunizma v južno-azijskih državah
Katoliški senator okrcal Budenza
WASHINGTON, 13. maja— Senator Chavez je* včeraj obto-ž i 1 spreobrnjenega komunista Louisa Budenza, da je s svojimi obtožbami proti Owenu Lati-moru pokazal kot človek, ki z lažmi išče javno pripoznanje, oglaša svoje spreobrnjenje v katoličanstvo in "rabi križ kot gorjačo."
Chavez, ki je znan katoličan, je v svojem govoru v senatu napadel tudi senatorja McCarthy a, ki trdi, da je v Državnem oddelku 58 uradnikov, ki so komunisti, in da je Latti-more "vodilni sovjetski vohun v Zedinjenih državah." Za te obtožbe je Chavez rekel, da so "divje in neodgovorne obtožbe."
Chaves je izjavil, da Budenz ni imel nobenih dokazov, ko je pred tremi tedni pričal proti Lattimoru.
"Jaz govorim kot katoličan," je rekel Chavez "Budenz je govoril s posebnim poudarkom na svoje katoličanstvo. Moji predniki so v to deželo prinesli križ. Louis Budenz ta križ rabi kot gorjačo."
Katoliški senator je dalje obtožil Budenza, da je kriv zaradi dvoženstva in sicer pod zakoni New Yorka, in da je sam priznal, da se je ukvarjal z zaroto z namenom, da izvrši umor in vohunska dejanja.
LONDON, 13. maja — Zunanji ministri Zedinjenih držav, Anglije in Francije so danes po zaključku tridnevne konference objavili dve skupni izjavi o svetovnih problemih. V prvi so izrazili svojo odločnost, da se bodo zoperstavili napredovanju "komunističnega imperializma" v deželah južne Azije.
Zunanji ministri so ustanovili tudi posebni odbor izvedencev, ki bodo proučevali vprašanje izseljevanja iz preobljudenih dežel Evrope, posebno z ozirom na Italijo in Nemčijo. V osnovi so se tudi sporazumeli o važnosti, da se politično razvije afriška ljudstva in jim zagotovi zboljšane ekonomske in socialne razmere.
Posebna deklaracija je bila sprejeta tudi v zvezi z Nemčijo,
toda ker je bila poslana nemški vladi v Bonnu, bo besedilo te deklaracije objavljeno v ponedeljek.
Čeprav je ,konferenca bila uradno zaključena, bodo trije ministri nadaljevali pogovore z ozirom na mirovno pogodbo za Avstrijo. Prihodnja konferenca pa se bo vršila v New Yorku in sicer predno se bo začelo zasedanje organizacije Združenih narodov.
v glavnem je v prvem komunikeju poudarjeno, da "so se ministri soglasili glede splošnih smernic tikajočih se vseh delov sveta."
Kar se tiče naporov, da se zo-perstavijo napredovanju komunizma v južni Aziji, so ministri poudarili, da bodo vložili "skup-
ne napore, da ustavijo tihotapljenje orožja takšnim gerilskim voditeljem kot je Ho Či Minh v Indokini in kot so "kitajski ban-ditski voditelji na Malaji ter uporniške skupine na Burmi."
V južno-azijskih državah se bo skušalo izpostaviti cilje "komunističnega imperializma," ki skuša napredovati s tem, da se opira na nacionalizem ljudstva. Dalje se bo opogumilo vlade na teh področjih, naj sodelujejo pri naporih, da se dvigne splošni življenjski standard ljudstva.
Angleški zunanji minister je izrazil svoje upe, da se bo lahko za Anglijo ohranilo Malajo in njene bogate zaloge gume in cinka. Angleški minister za kolonije James Griffiths in vojni minister John Strachey bosta kmalu osebno odpotovala na Malajo, s ciljem, da pomagata pri za-tretju "kitajskih banditov."
Kar se tiče načrta francoskega zunanjega ministra Schuma-na, ki je predlagal, da se združi francosko in nemško produkcijo jekla in premoga, so trije ministri o njem razmotrivali, toda končno so sklep preložili za poznejši sestanek, ker je angleški zunanji minister zahteval več časa, da načrt prouči.
POZIV NA ČETRTO KONVENCIJO S. A. N. S.
Vsi člani glavnega odbora-j (častna člana, člani Eksekuti-ve, člani Nadzornega odbora ter člani širšega odbora) ter izvoljeni delegati SANSovih podružnic, sodelujočih organizacij in ustanov se pozivajo na udeležbo 4. konvencije Slovenskega Ameriškega Narodnega Sveta, ki se vrši 27. in 28. maja 1950 v Slovenskem delavskem domu, 15335 Waterloo Road, Cleveland, o.
Registracija delegatov in de-legatinji ter glavnih odbornikov in odbornic se vrši v konvenčni dvorani od 9. do 10. zjutraj (sobota). Pravica do zastopstva se overovi s pravilno izpolnjeno in uradno potrjeno poverilnico, ki jo vsak član konvencije prejme iz tajniškega urada SANSa. V zameno za poverilnico bo vsak delegat in odbornik dobil konvenčni znak.
Od delegatov in odbornikov se pričakuje, da si vsak sam preskrbi stanovanje za časa konvencije. Ako je to nemogoče, se naj prizadeti takoj pismeno obrne na pripravljalni odbor, John Pollock, tajnik, 161 E. 225 St., Euclid 23, Ohio.
Provizorični spored prireditev:
Petek 26. maja — Seja nadzornega odbora v Slov. delavskem domu.
Sobota 27. maja — Registracija od 9. naprej; pričetek konvencije ob 10. dopoldne. Zvečer domača zabava.
Nedelja 28. maja — Nadaljevanje konvencije dopoldne in popoldne. Ob 4. popoldne kulturna prireditev z bogatim vari jetnim programom, nastop obiskovalca iz stare domovine Toneta Seliškai', poznanega pesnika in pisatelja; predvajanje barvnega filma "Jugoslavija 1949", ki je bil posnet ob priliki obiska SANSovih zastopnikov v stari domovini.
Letošnja konvencija SANSa je pomemben dogodljaj v življenju ameriških Slovencev. Poživiti in okrepiti ima našo organizacijo ter ji postaviti pravilne smernice za bodoče aktivnosti, ki jih razmere zahtevajo. SANS je danes edina močna vez med staro domovino in Ameriko in služi splošnim interesom naših rojakov v Ameriki ter narodu v Sloveniji. Brez njega bi novo Jugoslavijo in novega človeka, ki ga je prekalila narod-no-osvobodilna borba, težko poznali. Nepoznana bi nam bila tudi njegova jeklena volja za izgraditev nove ljudske države ter veliki uspehi, ki so že doseženi na poti k novemu in boljšemu življenju. SANSova konvencija ima odločiti, v koliki meri se naj to naše delo nadaljuje. Zaradi tega je važno, da se konvencije udeleže vsi člani glavnega odbora ter delegati tistih organizacij in ustanov, ki so njegovo delo omogočili.
Mirko G. Kuhel, gl. tajnik.
Kratke vesti
razporoka od zaspanca
DETROIT, 12. maja. — Neki Mrs. Violet M. Formento je bila danes odobrena razporoka od njenega moža, ki je baje velik zaspanec. Mrs. Formento je izjavila, da je njen mož večji del njunega 11-letnega zakona prespal. Če sta imela goste, je Mr. Formento kar spričo gostov šel spat. V gledališča in na zabave je tudi hodil s izključnim namenom, da bi se pošteno naspal.
moskva o združitvi nemčije in francije
MOSKVA, 11. maja. — Moskovski časopisi so danes objavili članke in poročila v zvezi z naznanilom, da sta se Zedinjene države in Francija sporazumeli o načrtu za združitev premogovne in jeklene industrije Francije in zapadne Nemčije, Časopisi poudarjajo, da so to združitev ukazale Zedinjene države in da jo je Francija morala hočeš nočeš sprejeti.
lausche potrošil za volitve $147
COLUMBUS, 12. maja.—Guverner Lausche je predložil račun v zvezi s stroški, ki jih je imel s primarnimi volitvami. Vkupno je Lausche potrošil $147.85 in to za registracijo in tiskanje peticij.
Republikanski senator Robert Taft, ki bo ponovno kandidiral za senat, je potrošil na primarnih volitvah $1,049, čeprav ni imel nobenega protikandidata.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
Po 22 letih' na obisku v rojstni domovini
Milan Medvešek	•
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Tear—(Za eno leto) ________________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)____
For Three Months—(Za tri mesece)_______________
___$8.50
_ 5.00
_ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto)______________________
For Six Months—(Za šest mesecev)___
For Three Months—(Za tri mesece)_____
.$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
BODOČNOST AMERIŠKE SLOVENIJE
Še smo tu in še živimo, delamo in ustvarjamo . . . To so besede, s katerimi danes po vseh poznih . letih pozdravljamo naše nove ustvarjalne aktivnosti. Teh je nedvomno še dosti. Po tolikih letih, odkar se je začelo priseljevanje naših ljudi v Ameriko, in tega je že več kot pol stoletja, ameriška Slovenija še vedno trdovratno kljubuje "melting potu," ki se ne ozira ne na narodnosti in ne ne odporno silo teh narodnosti. Da, še smo tu, toda za koliko časa?
2e pred desetletji so napovedovali konec ameriški Sloveniji. To se pravi našim časopisom, podpornim organizacijam, kulturnim in prosvetnim društvom, sploh vsemu, kar ima količkaj slovenskega. Natančno je bilo celo povedano: naši slovenski časopisi se bodo ohranili k več jem do leta 1940. Nič daljše življenje ni bilo napovedano našim kulturnim društvom, pevskim zborom, dramskim društvom itd. Lamentacije so se sukale okrog večnega pravila, da se pač staramo in da novega dotoka ni. Počasi toda sigurno bodo ena za drugo minevale naše številne aktivnosti, kot v pozni jeseni list za listom bodo z drevesa naše narodnosti odpadale organizacije, časopisi, posamezniki. Končno bo ostalo le prazno drevo, žalostni spomin na nekoč bujno življenje.
Skušnje so dokazale, da so vsa črna prerokovanja bila prezgodnja. Ne gre za leta in ne desetletja, pač pa za silo, ki jo še imamo in ki je niti sami ne slutimo. Res je, da mladostne vitalnosti in temperamenta ni več med nami, toda to je zamenjala ustaljena preudarjenost in modrost zrelih let. Nekoč so boji bili karakteristični za ves naš razvoj. To so bili boji polni vihre in življenjske sile, ko so si nasprotujoče sile, ne glede na silovitost udarca, trčile kar naravnost. Danes so ti boji še vedno tu, toda ti predvidni boji s proračunanimi potezami, tihi, toda nič manj deroči od toka globoke vode. Borba za samo-obstoj, odpor in sila, ki nas giblje naprej je še vedno tu med nami.
Naša bodočnost, bodočnost vseh nas je seveda nedvomno stvar, na katero je že čas, da mislimo. Nekoč naše podporne organizacije niso na primer sploh mislile na bodoči naraščaj. Cemu? Ustanovljene so bile, ko so naši ljudje bili v cvetu svoje mladosti in svojih energij. Takrat se ponavadi ne misli na bodočnost, posebno pa ne, ko nikomur ni bila prav za prav jasna perspektiva dela, ki so ga začeli. Kdo bi si za mnoge naše podporne organizacije in kulturna društva mislil, da jih ustvarja za dobo pol stoletja in čez to dobo? Danes se že poudarja potrebo, da se pridobi mladino, to je našo mladino, našo drugo generacijo ameriških Slovencev. To se opaža povsod. Pri podpornih organizacijah še najbolj. To se vidi po glasilih, iz katerih je ameriška Slovenija potisnjena na tretjo stran, to je, dobila je podrejeni značaj.
Pri naših kulturnih organizacijah se tudi opaža čez-dalje bolj živo udejstvovanje naše mladine. Tako je tudi pri slovenskih domovih. Pa tudi časopisi so na splošno izgubili svojo staro borbenost in včasih izgleda, kot da živijo zgolj od spominov na svojo slavno preteklost. Počasi se umikamo in odstopamo v tako zvano "kulturno-prosvet-no" zavetje, nemara da opravičimo svojč neborbenost na drugih poljih in se tolažimo z mislijo, da če ne drugo pa vsaj or jemo "našo kulturno brazdo."
Prišel je čas, da se zaradi nekaterih neprijetnih zakonov izginjajoče ameriške Slovenije, soočimo z dejstvi. To ne zaradi tega, ker smo že izginili, ampak ker moramo misliti, kako se bomo ohranili za nadaljna leta. Da nas nekoč ne bo več in da bo v daljni bodočnosti ime ameriške Slovenije pomenilo le majhen del zgodovine Amerike, to je gotovo. Toda pred nami stojijo še velike naloge, od katerih bi se mnoge moralo izvršiti že zdavnej. Prva in najvažnejša naloga bi morala biti, da strnemo svoje sile, to je sile naših kulturnih organizacij, naših podpornih društev in naših časopisov. Stara nasprotstva bi morala izginiti iz skupin, ki imajo mnogo skupnega in katerim je borba za samoobstoj istovetna. Z iskrenim, nesebičnim in na dobrih namenih temelječih naporih bi se dalo dosti storiti. S takšnim sodelovanjem, sodelovanjem v najtesnejšem pomenu, bi se podaljšalo življenje ameriški Sloveniji za precejšnjo dobo.
Tudi na nove aktivnosti je treba misliti. Posebno na zaniujene aktivnosti, ki bi se morale vršiti sproti v teku dolgoletnega življenja, ki še vedno ni končano. Sproženo je bilo vprašanje zgodovine ameriških Slovencev. To je samo po sebi veliko delo, kateremu bi vsi, brez razlike,
15. maja 1950
52
Citatelji mi naj oproste, ker bom še nekoliko pisal o Žabji vasi in njenih prebivalcih. Zavil sem k "spodnjim Kovačevim" oziroma Kastelčevim, kjer so imeli mnogo let gostilno in ko-vačnico, zaeno pa so bili drugi ali tretji največji kmetje v vasi. Zavil sem naravnost v ko-vačnico. Tam sem našel najstarejšega sina Johna, kateri me je takoj spoznal. On je še vedno mojster v kovačnici, kakor je bil tedaj, ko sem bil še jaz doma. Pravil mi je o hudih bojih, ki so se vršili okrog kovačnice in njihovega kozolca. Gospodar na posestvu pa je mlajši brat Jože, s katerim sve nekoč skupaj v šolo hodila. Se vedno zgleda mlad, toda ima že sedem ali osem otrok. To so pa s hudir-ja, sem si niislil sam pri sebi! Kako daleč jaz zaostajam za njimi — samo dve hčerki!
In šel sem naprej. Obiskal sem Zurčeve, Beletove, Burjeve.
Nato sem se napotil k največjemu kmetu v Žabji vasi, k Ivanu Kasteliču, toda ga nisem našel doma, ker je vozil les nekje v kočevskih gozdovih. Z Ivanom sva skupaj rastla in sem zanj čestokrat krave pasel.
Tega največjega kmeta v Žabji vasi so mi zelo pohvalili. Pravili so mi, da je vseskozi držal s partizani in jim veliko pomagal. Ponosen sem bil, ko sem slišal tako lepe stvari o mojem nekdanjem prijatelju. Zato sem go hotel videti, toda sem našel doma samo njegovo ženo in mater "Kovačico".
Njegovo ženo sem vprašal, kako se Ivan počuti pod novim sistemom, za katerega je veliko sam žrtvoval. Povedala mi je odkrito, da ni več tako navdušen kot je bil, ker oblasti zahtevajo tako velike oddaje, toda ne nasprotuje nikomur. In zraven je bila mati Kovačiča, stara 80 let. To ženo sem poznal, odkar sem se zavedal svojega bitja. Stara pravljica je bila, da je žena našla veliko vsoto denarja, nakar se je ustrelil neki častnik, ki je baje izgubil denar. Seveda so bile to samo govorice. Ljudje so pač iskali podlago za utemeljitev njenega bogastva, dasiravno to "bogastvo" ni bilo tako veliko, kot se je zdelo nam — revežem. ■
Mater Kasteljo ali Kovačico, katera se me ni prav nič spominjala, razen po imenu, sem vprašal, kako kaj gre in še predno je odgovorila, sem sam pristavil, da je dandanes slabo za kmete. Pričakoval sem, da bo močno kritizirala sedanje razmere, toda jih ni na moje veliko presenečenje! Dejala je
lahko. Za nas, stare ljudi, ni lahko, ampak za te (pokazala je z roko na sinove otroke), bo pa veliko bolje."
Čudil sem se njenemu razumevanju sedanjih jugoslovanskim razmer. Nič nisem pristavil, ampak zaobrnil pogovor na druge stvari. Pričela sva se po govarjati o njenemu najstarejšemu sinu Mihi, kateri je odšel v svet še poprej kot sem bil jaz toliko star, da bi pomnil, toda kot otrok sem večkrat slišal, da je v Ameriki. Stara žena mi je, pripovedovala, da je skozi leta zelo pogostoma pisal, toda ona, kmetica, je bila preveč zaposlena, da bi mu odgovorila na vsako pismo, nakar je prenehal pisati. Miha se nahaja nekje v Milwaukeeju in nekdo mi je pravil, da je mož zelo bolan. Svojega brata, ki je danes gospodar na velikem posestvu v Žabji vasi, najbrže se niti ne spominja, kajti ob času njegovega odhoda v Ameriko, je bil star samo nekaj let. Mati bi bila zelo srečna, če bi se zglasil. Rekla je, da ne potrebuje ničesar, ampak naj se zglasi!
Drugi najstarejši brat Jože pa je nekje v Kanadi. Slišal sem, da je "boss" v nekem rudniku. Njega pa se dobro spominjam. Bil je silno močan in vse se ga je balo. Nekoč se je stepel. Prišli so orožniki in ga odgnali. Uklenili so ga kot kakšnega razbojnika. Orožniki so se tresli, ko so gnali tega močnega fanta. In nenadoma je Jaže st6pil k "telegraf štangi", udaril po njem s pestmi in verige so se pretrgale! Jože, če bi
slučajno čital te vrstice, zglasi se materi!
Pri vsem tem je zanimivo to, da so morale celo naše najbogatejše hiše pošiljati v svet svoje otroke. Ce je bila še tako bogata kmetija, a je bilo preveč otrok, je moralo neko število v svet s trebuhom za kruhom, ker ni bilo doma za vse prostora.
Obiskal sem še druge družine v žabji vasi. Ko sem bil majhen deček, so me nekateri kmetje preganjali, ker sem klatil njihova jabolka, češplje, hruške in tepke, sedaj pa so bili zelo veseli, ko sem se zglasil in povsod je bilo takoj vino na mizi! (Kako so vse te hiše skromno, revno opremljene! Omara, miza, klop in to je približno vse.)
Obiskal sem tudi sestro Louisa Ambrožiča, pozneje društve-nika v Milwaukeeju. Pri njej sem moral piti žganje in vino, oboje naenkrat! Ona Louisa in njegovo ženo Heleno lepo pozdravlja in se prav lepo zahvaljuje za vse poslane pakete. Srečal sem se tudi z drugo Louisovo sestro. Spraševali sta me, kakšno službo ima Lojze, da lahko toliko pošlje. Močno sta hvalili njegovo dobro srce. Zelo radi bi videl, da bi prišel pogledat domov. Ena njegovih sester ima lepo hišo v Žabji vasi, toda v spodnje stanovanje so ji vrinili nekega miličnika. Ambrožičeva sestra mi je kar naprej nalivala—enkrat slivov-ko, drugič vino, tako da sem se že kar preveč dobro počutil.
(Dalje prihodnjič)
Odvetniki v Jugoslaviji
članek "Utrditev odvetništva — važen pogoj za nadaljnjo graditev naše demokracije", ki ga je objavil pomočnik zveznega ministrstva za pravosodje dr. Vladimir Kalember v "Borbi", je vzbudil ne samo med pravniki, marveč tudi v širših krogih veliko pozornost. K istemu problemu so prispevali obilo dobrih misli tudi referati z nedavne konference Odvetniške zbornice v Ljubljani, predvsem referat dr. Albina Smoleta "Perspektive razvoja in bodočnost našega odvetništva", kore-ferat dr. Vladimirja Grosma-na "V čem je jedro sociahstič-nega odvetništva" ter diskusija, ki jima je sledila. Iz tega gradiva prinašamo nekaj glavnih, najbolj važnih misli.
Odvetništvo v prejšnji Jugoslaviji je veljalo kot donosen pridobitni poklic, ki so ga izvajali odvetniki (izjema potrjuje pravilo) samo zaradi sebične
bogatitve. Ker je bil poleg tega čisto preprosto: "Dandanes ni' večji del odvetništva vprežen v
morali posvečati največjo pozornost, neglede na različna prepričanja in tabore. Kajti po našem delu in našem življenju, po naši zgodovini, nas bodo sodili bodoči rodovi. Res je to, tu pa tam so bili napisani fragmenti naše zgodovine, posamezni odlomki, ki so več ali pa manj točni odraz naše preteklosti. Toda zgodovine, ki bi pričala o ameriški Sloveniji kot celoti, še nimamo in je ne bomo imeli tako dolgo, dokler vsaj na tem polju ne bomo našli osnovo za skupno sodelovanje vseh skupin in posameznikov, posebno posameznikov, ki imajo v tem bogate izkušnje. Da se ne bo nekoč reklo: tu so bivali, živeli, delali in ustvarjali ameriški Slovenci. Pa so zginili. Kam in kako? Ali je za njimi ostala kakšna sled, nekaj kar bi pričalo o tem življenju in ustvarjanju?
voz protiljudskih režimov, so videli delovni ljudje v odvetniku opravičeno svojega sovražnika ter prenesli to mnenje tudi v novo državo. In vendar ne bi bilo prav, če bi pri tej pavšalni "obsodbi" pozabili na številne odvetnike, ki so bili v stari Jugoslaviji resnični branitelji zatiranih, ter jih pogumno zagovarjali pred sodišči in pred zloglasnim sodiščem za zaščito države.
Prav razširjeno je med našimi ljudmi tudi mnenje, da je odvetništvo v socialistični družbi sploh odveč, češ, saj je le-tej država sama s svojimi organi tista, ki dejansko skrbi za uresničenje vseh pravic državljanov.
Odvetništvo je dobrih 2000 let star poklic in v tej ali drugi obliki se je uveljavil v sleherni družbeni ureditvi: poskusi, da bi se odvetništvo uničilo ali omejilo na brezpomembno vlogo, so vselej propadli. Vsaka revolucija se je običajno zagnala proti obstoječemu odvetništvu. Francoska meščanska revolucija je že leta 1790 odpravila odvetništvo, tudi velika oktobrska revolucija je s prvim odlokom s sodstvu odpravila zaprisežene piivatne odvetnike. Ljudska revolucija odvetništva sicer ni odpravila, toda pri odvetniških zbornicah so bili postavljeni delegati. Ne glede na to pa je potreba po pravni pomoči ostala: v Franciji so določili uradne branilce, v SZ pa so dovolili zastopstvo obtoženega vsakemu državljanu z neokrnjenimi političnimi pravicami.
To so velike naloge, ki jih še nismo izvršili, Imeli Toda že 1. 1804 jfe Francija zo-
smo posameznike, ki so se uveljavili v ameriškem življenju in nam delali čast, ker so bili našega pokolenja. Njihova imena bodo ostala zapisana v zgodovini ameriške znanosti, književnosti in umetnosti. Imeli smo kulturne delavce, ki so svoje življenje posvečali naši ožji sredini. Za njih ameriška zgodovina menda niti vedela ne bo, ne zato, ker mogoče niso bili po svojih delih enaki prvim, ampak ker so to delo vršili tiho in skromno brez velikih ambicij.
Da, ameriška Slovenija bo še nekaj časa živela. Cas pa je, da začnemo smotreno urejevati življenje, ki nam je še odmerjeno, in da zberemo kot največjo dragocenost vse, kar priča o našem življenju in delu.
pet vzpostavila odvetništvo, v Sovjetski zvezi pa so leta 1939 ustanovili odvetniške kolegije, v katerih delujejo ljudje s pravno izobrazbo.
Za revolucijo je razumljivo, da odpravlja vse ustanove, ki so varovale stari, strmoglavlje-ni red. V dobi mirnega lazvo-ja pa ni opravičila za utesnjo-vanje piavice do pravne i)omo-či.
Meščanskega odvetnika vodi
težnja na vsak način zavarovati klijentovo zasebno korist, zato zanemarja pa celo zavestno ovira prizadevanje, da bi se ugotovila resnica. V socializmu se seveda s celotno družbeno preobrazbo spremeni korenito tudi značaj odvetništva in njegovih nalog. Socialistična stvarnost je osnovana na družbeni lastnini in usmerjena na družbeno korist. Toda tudi v socializmu ostane neizpremenjena posebna naloga odvetniškega dela: zaščita pravic in zakoni tih interesov klijenta — posameznika, ustanove, organizacije ali podjetja — toda docela so se spremenili vidiki, ki so merodajni za to zaščito.
Mnenje, da socialistična država in njeni organi sami varujejo pravice državljanov, drži le delno, kajti prvenstvena naloga države in njenih organov je v tem, da skrbe za državo kot celoto, za družbo, za obče ljudsko premoženje in šele posredno za posameznika. Po svoji nalogi in smotru pa mora odvetništvo delati za zavarovanje zakonitosti od spodaj, neposredno za posameznika in s tem tudi za' skupnost, v kateri je posameznik član. Zakoni in vse pravice ne morejo obstojati brez njihovega uresničenja v osebah državljanov, v družbenih ustanovah, organizacijah, podjetjih itd. Načelo socialistične zakonitosti zahteva, da morajo pravice in interesi, ki jih določuje naša zakonodaja priti povsod in brezizjemno do veljave. Realizacija socialističnih pravic in interesov — pa naj veljajo za posameznike ali pa so namenjene vsej družbi — prispeva k dvigu blaginje in kultye, k uresničenju socialistične zavesti, k zrelosti državljana naše države in vodi k dvigu svobode posameznika ter h krepitvi varnosti in enakopravnosti socialistične družbe in države.
Bilo bi napačno misliti, da odvetništvo odvzema ljudski oblasti dolžnost, da skrbi za konkretne pravice in interese državljanov. Ta skrb se prav tako odraža, na primer, tako v obtožbi javnega tožilca, kakor v delu ljudskega sodišča. Toda posebnost odvetnikove naloge je v tem, da se v stiku s svojo stranko — posameznim državljanom ali pa ustanovo, organizacijo ali podjetjem — posebej poglobi v njeno zadevo in podrobna prouči njeno stališče in da zbrani material iznese pred sodiščem ali drugim državnim organom in s tem pomaga pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri iskanju dejanske resnice. Glavni pomen odvetništva je v tem, da ni državni organ, marveč svobodna ustanova, ki ima dolžnost, da pred državnimi organi iznese vse tisto, kar ima za potreHno pri varovanju pravic in interesov državljanov, ki jih zastopa. Odvetnik je svobodno izbrana oseba klijentove-ga zaupanja, njegova naloga je, da klijenta brani in varuje njegove koristi pred morebitnim prekoračenjem zakona ali njegove ostrine, prav tako pa je odvetnikova dolžnost, da svoji stranki raztolmači in pove, če je bil zakon pravilno uporabljen. To pomeni, da je delokrog neodvisne odvetniške ustanove dvojen, ko vaiuje državljanske pravice: da popravi možno nepravilnost državnih organov, ali pfi pomaga državnim organom pri uresničevanju in varovanju zakonitosti.
Ta načela so jasno navedena v našem zakonu o odvetništvu. Zakon podčilava družbeni značaj odvetnikovega dela, ki ga opredeljujejo tri (ipnovne poteze: zakonitost dejanja pravne pomoči v mejah socialističnih zakonov, nadalje težnja po ugotavljanju dejanske resnice in slednjič cilj, da mora biti prav-na pomoč, ki jo dobi klijent, dejanska ])odpora delu državnih organov.
Iz tega bledi, da je glavna od-
vetnikova naloga, da z gledišča obrambe obtoženca osvetli resnična, z njegovim sodelovanjem ugotovljena dejstva, da jih pokaže, kolikor to dopuščajo splošni družbeni interesi, v najugodnejši luči in da se na zakonit, z etiko odvetniškega poklica združljiv način bori in trudi dokazati, da je stališče stranke, ki jo zastopa, ne samo v skladu z resnico, ampak tudi z zakonom in pravico. To, kar velja za postopek pred sodiščem, velja naravno za obravnavanje različnih zadev pred drugimi državnimi organi.
Toda ne glede na to, da J® naša zakonodaja utrdila smoter in nakazala dolžnosti in pravice odvetništva v naši družbi in BG oziraje se na jasno izraženo stališče našega partijskega in državnega vodstva do odvetništva, nekateri predstavniki lokalnih organov državne uprave le še niso spremenili svojega zgrešenega stališča do te ustanove ter gledajo še nadalje v odvetnikih ljudi, ki ne sodelujejo pri graditvi naše države, ki so neproduktivni in zato nepotrebni.
Kot prva in pereča posledica takšnega odnosa se je pokazalo, da se pravniki nočejo posvetiti odvetništvu. Statistični podatki kažejo, da imamo v vsej Sloveniji danes le 77 aktivnih odvetnikov, katerih P"' vprečna starost je okoli 62 kt, najstarejši odvetnik dr. Andrej Kuhar v redu opravlja svoj pO' sel kljub 87 letom, najmlajši odvetnik pa ima 40 let. Vseh odvetniških pripravnikov je v območju naše republike komaj 8-(Če bi te podatke primerjali ® stanjem v ostalih delih države, bi našli približno enako sliko-) Tako pride na okoli 17,000 prebivalcev po en odvetnik, toda vedeti je treba, da so velik® področja (na primer Goriška oblast), brez slehernega odvet-nik^,, čeprav je potreba po strokovni pravni pomoči izredno velika. To stanje je nepravilno zato je upravičen poziv pomočnika zveznega ministrstva za pravosodje dr. VI. Kalemberj®' da "bo potrebno, usmeriti ^ najkrajšem času čim več dobri" pravnikov v odvetništvo." ■ „
"Slovenski Poročevale«
NOVICE IN ZANIMIVOSTI Z VSEGA SVETA
Prodaja vina v svetu
Po uradnem poročilu je rasla svetovna letna prodaja vj' na v zadnjih 5 letih od 133 jonov na 168 milijonov hI.
daja vina v Evropi je ostala ^ glavnem neizpremenjena, pa se je povečala proizvodnja Afriki in Ameriki.
V Egiptu se bojijo napada kobilic
V Egiptu in deželah ob čem morju pričakujejo v e 11 preseljevanje kobilic v začet leta 1951. Minister za poljem® ' stvo se je pravkar vrnil iz bije in je podal svoji vladi drobno poročilo posebne si ^ be, ki deluje v arabskih pu^c, vah, kakih 300 kilometrov no od Meke, kjer je danjih izkušnjah zbirališče jev kobilic, ki prihajajo iz malije in Eritreje. Izredna
getacija, ki je posledica oS
zime in velikega deževja, ^ omogočila v arabskih ugodno življenje in velik ' plod kobilic.
Sini etični diamanti
Nekateri znani londonski guljarji omenjajo "veliko jetnost", da so v Sovjetski
zi iznašli način za proizvajanje diamantov-diamante baje proizvajaj^ industrijski način v »voj' bor-atorjih za atomsko e
jo-
dobi^'
'edno sveže dnevne dogodkih po 6vetu in
V "Enakopravnosti'	g

15. maja 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Spomini na pesnika KAJUHA
Pred šestimi leti — 22. febru arja 1944 — je padel pri Za-vodnjah nad svojim rojstnim krajem Šoštanjem pesnik Karel Destovnik — Kajuh.
Štab štirinajste divizije je bil ^ začetku oktobra 1943, v dneh Pfed prvo veliko nemško ofen-^^0 na slovenskem ozemlju, v Vasi Vrhniki pri Starem trgu. Prav v kotu vasi pod Racno Soro je bila stara osamljena ^a. V tistih jesenskih dneh ^ žaga oživela. Prihajali in od-^jali so partizanski kurirji in ""sili poročila m ukaze briga-Tu so bili napravljeni na-za napad na železnico Po-®ojna — Ljubljana in za po-^enje štampetovega mostu.
je"imela svoje izhodišče tu-^ kulturniška skupina štirinaj-divizije, ki je v oktobrskih tistega leta obiskala prav 'se Vasi v Loški dolini do Bab-polja in Prezida. Mitingi ^ vaščane so se vrstili dan za obiskali pa smo tudi bor-po brigadah in brigadnih ba-^jonih. V Selščku je nastajala
takratna Loška brigada, poznejša Barčičeva. V Brezjem smo obiskali Šercerjevo brigado.
Ob večerih smo se vračali po temnih poteh, mimo požganih hiš in tudi mimo gostoljubne hiše z mlinom, ki je stala samo nekaj minut oddaljena od našega prebivališča. V mlinu je bila sobica. Okence je gledalo na pot, po kateri smo prihajali. A na okencu je stala rdeča pe-largonija. Kadar smo hodili mimo, smo se ozirali nanjo. Nekega večera smo videli v oknu luč. Kajuh je skočil in potrkal. Drugi smo nadaljevali pot proti žagi. Kajuh se je vrnil, ko smo že polegli po senenih ležiščih na tleh. Sedel je na svoje ležišče, skrčil kolena in se naslonil ob zid. Šepetaje je pričel pripovedovati o dekletu, ki je samevalo v sobici ob mlinu. Nato se je zamislil. Čez čas pravi: "Ne zaspim še! Pesem kujem. Povedal ti jo bom." V mislih je obračal besede, iskal izraza svojemu nastrojenju, potem pa je v
^azno postrežbo, poštene cene in dobro blago dobite pri sledečih:
LORAIN, OHIO
FRASCA BROTHERS
Popolna avtna posluga.—Prodajalci U. S. tajerjev. 14th & BROADWAY — TEL: 4160 LORAIN, OHIO
CLEVELAND, OHIO
BOUlEVARifTERVICE
Zadovoljiva in točna posluga. Arte pridemo iskati— Zavore prenovimo za $14.95—kolesa uravnamo za 95c vsakega tajerje prodajamo 600-116 po $9.99 in davek. E. 140 ST. in LAKE SHORE BLVD., MU 1-9573
Optometrist	Oči preiščemo in določimo očala
2605 BROADWAY — LORAIN, OHIO Odprto od 7. do 8.30 zv.
6516 DETROIT AVE. — CLEVELAND, OHIO
Odprto od 9.30 zj. do 5.30 pop.
POSEBNOST Permanent Wave—Nestle Cream $5.00 "Edna" je sedaj zopet pri
PFEIFER'S BEAUTY SALON
7028 SUPERIOR AVE.	HE 1-4244
Odprto ob večerih
The Furniture & Appliance Corp.
14916-18 LAKE SHORE BLVD., KE 1-2700
sedaj pod novim vodstvom BEN E. MILLER 'rnamo popolno zalogo hišne opreme in pripomočkov, kakor tudi vsakovrstne preproge
MAPLE HEIGHTS, OHIO
, ~"mTLIER ■ S"
'5980 Broadway—Maple Heights, 0.—Tel. Montrose 62
Nudimo točno in zanesljivo ter pošteno poslugo. ^""idemo iskati in dopeljemo kar imate in kamor želite. Vse je zavarovano.
LAD'SAND^A'^
SEDAJ JE ČAS, DA SI NABAVITE VAŠE
BALL BAND SUMMERETTES Dajemo "roza" in zelene "Eagle" znamke. 15501 BROADWAY — MONTROSE 98
nočni tišini izlil pesem. Poznamo jo pod naslovom "V slovenskih vaseh". Napisal je takrat ni, nosil' jo je v spominu.
Med ofenzivo v novembru smo se utaborili za nekaj dni tudi nekje med Mrzlo jamo nad Jureščami in Mašunom. Tam smo v snegu tipkali in razmnožili prvo zbirko njegovih "Pesmi" v pičlih 38 izvodih. Takrat šele mi jo je narekoval v stroj. Z zadnjo kitico Kajuh ni bil zadovoljen, nameraval jo je spremeniti, vendar do tega ni več prišel.
Okoliščine, v katerih je izšla ta zbirka, so bile kaj nenavadne. Med nemško ofenzivo, ki je takrat še trajala, smo prehodili dolgo pot iz Loške doline v Brkinje in spet nazaj. V temni deževni in snežni noči smo pre-bredli Pivko, mokri nadaljevali pot in se zjutraj znašli v ja-vorniškem gozdu pri razdrti baraki. Ta baraka nas je med potjo navdajala z upanjem, da si bomo pod njeno streho, odtajili zmrznjeno obleko in premraže-ne ude. Našli smo še toliko strehe, da ni snežilo naravnost na naše glave, od sten pa je ostalo le še nekaj desk, ki so ležale na snegu, tako da sta sneg in burja prosto prihajala do nas. Zakurili smo, zbrali deske, razvili po njih papir, koliko smo ga imeli s seboj, da bi ga posušili. Toda kako boš sušil, ko je veter venomer odnašal papir in ga odlagal na snegu, snežinke pa so vztrajno sedale nanj in puščale na njem svoje mokre sledove ? Postaviti smo morali stražarje: da bi papir ne ušel med smreke, ne v ogenj in da bi se posušil tako, da bi ga lahko porabili za tiskanje. Ravnali smo hitro. Sedla sem na torbo, vzela pisalni stroj na kolena in Kajuh je kar iz spomina povedal 27 svojih pesmi, ki smo jih natiskali. Tovariš Janez Belač je medtem narisal naslovno stran — glavo partizanke in
partizana — in napis. Vera in Špik pa sta že pripravila ročni strojček in pričela razmnoževati prvo pesem, ki je bila natipkana. Papir, ki smo ga imeli, ni bil primeren za razmnoževanje, črke so se mazale in nekatere pesmi so se slabo brale. Vendar zaradi tega ni bilo veselje nič manjše, ko smo delo končali in je Kajuh pričel deliti redke izvode. Razdeljevanje je bilo težko, saj ni bilo mogoče ugoditi vsem, ki so si Kajuhovih pesmi želeli. Kulturniška skupina je dobila in hranila en izvod ter ga preko Štajerske prinesla tudi v Ljubljano.
M. P.
IZURJEN ČEVLJAR
ki je pred nedavnim prišel iz stare domovine, star 52 let, želi dobite delo. Govori slovensko, hrvatsko in nemško.
Za podrobnosti pišite na FRANK KRACKER Rt. 1, Madison, Ohio
HELP WANTED
CHRISTIANA LODGE SUMMER RESORT
Waitresses, night clerk, pastry cook, office girl, maids and a dish-wash operator. Also employment for refugees.
Edwardsburg, Mich., tel. 9126 F 5
WIDGOY'S PHOTO STUDIO
435 East 152nd St., IV 1-6939
4Be priporočamo za idelavo poročnih, družinskih in vseh drugih slik po zmernih cenah.
ODPRTO OB NEDELJAH
A. Malnar
CEMENTNA DELA
m
Mario Kolenc
Ena najbolj modernih je
CRANE
kopalnica
Dajte, da vam jo mi inštaliramo!
Louis Planine
Vse 3 pritikline spadajo k najboljšim izdelkom "The Crane Group." Lahko daste inštalirati vse tri in si prihranite denar; ali pa naročite posamezne. Cene so;
TOILET $39.95 UMIVALNIK $29.95 BANJA $87.50
Ako pa naročite vse tri naenkrat, plačate za vse tri
SAMO $147.45
in si prihranite lep denar.
Stroški za inštalacijo so posebej.
f ;
* +"
cam



s/*' ' ,



THE CRANE NEUDAY GROUP
1001 East 74th St.—EN 1-4371
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dinning room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRASOVEC, Prop.
P. O. Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5
Ako naročite pri nas, vam naši izkušeni delavci vse točno in perfektno inštalirajo. Delo je garantirano. Vse delo je lahko financirano tako,
da vam ni treba nobene gotovine takoj. — Plačate lahko v treh letih.
Vselej, kadar potrebujete, kaj, kar spada v plumbersko stroko, bodisi za popravo starih delov ali za inštaliranje novih, pokličite našo firmo, ki daje postrežbo meščanstvu v Cleve-landu že od 1907. Nobeno delo premajhno—nobeno delo preveliko . . . Proračun zastonj— brez vsake obligacije.
Vr. F. HANN & SONS
15505 Euclid Avenue	Telefon MU 1-4200
%
AUGUST KOLLANDER
6419 ST. CLAIR AVE. Tel. HE 14148
CLEVELAND 3, OHIO
POŠILJAMO:
Denar v Jugoslavijo, Trsi, Italijo in v vse druge državo. Vsaka pošiljatev je zajamčena.
PRODAJAMO:
Karte za prekomorske kraje in nazaj po originalnih cenah. Imamo zastopstvo tudi za vse glavne avijonske družbe.
American Express travel čeke in denarne nakaznice za uporabo v naših džavah. Jugoslovanski denar in znamke. _
Zaboje za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino. Ce želite, nabavi tudi določeno blago za v pakete tvrdka sama.
PREVZEMAMO:
Zavitke od rojakov in jih točno odpremljamo na naslovnike.
SPREJEMAMO:
Naročila za moko in druge že pripravljene zavitke kakor tudi za streptomycin preko družb ADRIATIC, EXPRESS za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Nemčijo in druge države.
POMAGAMO:
Pri nabavi potniških dokumentov; nudimo pomoč potnikom.
SODELUJEMO:
Pri ureditvi raznih starokrajskih in tudi begunskih zadev. OPRAVLJAMO:
NOTARSKE posle.
Rojaki v Kanadi in drugih deželah lahko pošljejo denarna in druga naročila potom naše tvrdke.
Za nadaljna pojasnila PIŠITE, PRIDITE, KLIČITE zanesljivo in dobro znano trvdko
A. KOLLANDER
Društveni koledar
MAJA
venskih društev, 6818 Deni-son Ave.
14. maja, nedelja — 25-letnico društva Euclid št. 29 SDZ v Slov. društvenem domu n a Recher Ave.
14. Jtnaja, nedelja — Ples društva "Strivers" HBZ v SDD, Waterloo Rd.
19.	maja, petek—American Veterans WW No. 2 — Ples v Slov. nar. domu
20.	maja, sobota — Društvo Sv. Katarina št. 29 ZSZ — Ples v Slov. nar. domu
21.	maja, nedelja — Otvoritev pikniške sezone na SNPJ farmi	I
26.	maja, petek — Društvo Washington št. 38 SDZ—Ples v Slov. nar. domu
27.	maja, sobota — Društvo Srca Marije — Plesna veselica v Slov. nar. domu
27.	maja, sobota — 28. maja
nedelja. — Konvencija SANSa
v SDD, Waterloo Rd.
28.	maja, nedelja—Piknik društva "Soča" št. 26 SDZ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
JUNIJA
3.	junija, sobota. — Glasbena Matica — Plesna veselica v Slov. nar. domu
4.	junija, nedelja — Piknik društva "Združeni bratje" št. 26 SNPJ na farmi SNPJ
10.	junija, sobota—Društvo Jutranja Zvezda št. 137 ABZ — Ples v SND
11.	junija, nedelja, — Piknik
društva "Strugglers" št. 614 SNPJ na farmi SNPJ
17.	junija, sobota—Sportsman's Club of "Slovenec" št. 1 SDZ — Plesna veselica v SND
18.	junija, nedelja — Piknik dr. "Comrades štč 566 SNPJ na farmi SNPJ
18. junija, nedelja — Piknik društva Nanos št. 264 SNPJ na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
24.	junija, sobota — Piknik krožka št. 1 Prog. Slov. na farmi SNPJ
25.	junija, nedelja — Piknik društva "V Boj" št. 53 SNPJ na farmi SNPJ
25. junija, nedelja — Piknik Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
JULIJA
1.	julija, sobota — Piknik društva "Loyalites" št. 590 SNPJ na farmi SNPJ
2.	julija, nedelja — Cleveland-ski "Dan SNPJ" na farmi SNPJ
2. julija, nedelja, — Piknik kluba "Ljubljana" na Kalio-povi farmi, Eddy Rd., Wick-liffe, O.
4. julija, torek — Piknik pevskega zbora "Slovan" na SNPJ farmi.
9. julija, nedelja—Piknik društva "Concordians" št. 185 SNPJ na farmi SNPJ ,
9. julija, nedelja — Piknik društva Cvetoči Noble št. 450 SNPJ na Zgončevi farmi, Wickliffe, O.
9. julija, nedelja — Piknik društva "Velebit" št. 544 SNPJ
na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
15.	julija, sobota—Piknik farmskega odbora SNPJ
16.	julija, nedelja — Piknik društva "Utopians" št. 604 SNPJ na farmi SNPJ
16.	julija, nedelja. — Piknik Federacije ohijskih društev ABZ na prostorih A J C, Recher Ave.
23. julija, nedelja—Piknik društva "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ na farmi SNPJ 30. julija, nedelja — Piknik društva "Mir" št. 142 SNPJ na farmi SNPJ 30. julija, nedelja — Proslava štiridesetletnice društva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ
AVGUSTA 6. avgusta, nedelja — Piknik društva "Naprej" št. 5 SNPJ na farmi SNPJ 13. avgusta, nedelja — Piknik krožka št. 1 Prog. Slov. na farmi SNPJ 20. avgusta, nedelja — Piknik pev. zbora Triglav na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 20. avgusta, »nedelja — Piknik društva "Loyalites" št. 590 SNPJ na farmi SNPJ 27. avgusta, nedelja — Piknik Mlad pev. zbora SDD na farmi SNPJ
SEPTEMBRA 3. septembra, nedelja — Piknik Farmskega odbora SNPJ.
17.	septembra, nedelja—40-let-nica društva Brooklyn št. 135 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
'ov Varane:
IZ NAŠEGA ŽIVLJENJA
, (Nadaljevanje)
tem se je naredila noč.
J® glasno odmolil večer-
gO(jp in postavil na peč h
^'ikajen svečnik, priložil
^"fovih tresk, zraven pa
'lifS Natirja, da je pazil na
'jati ^ '^^cri so se pričeli sprav-
gospodarji so od-
gospodinjami, možje z
^0 ]j-,' otroki; posebno sitne
'Nekatere matere, s silo i tele
^ ^ domov svoje hče-«0 se pa branila, njim
smo branili mi. Tako jih je še precej ostalo pozno v noč.
"Naenkrat so se k nap i dvignili. Rekli so, da gredo k Matevžu. Mi i)a za njimi. Doli za hlevom smo jih že došli. Obstali so in se obrnili k nam. Noč je bila precej temna, komaj se je razločila postava od postave.
" 'Kaj pa lazite za nami ?' so vprašali oni.
" 'To vas ne bomo vprašali,' smo odvrnili mi.
"Nekaj časa je bilo tiho, po-
tem so se zopet oglasili oni; 'Ali greste k Matevžu?'
"'Da!' •
" 'Potem idite naprej, mi se bomo vrnili k Ardevu.'
" 'Le stopajte naprej, mi bomo šli za vami,' smo jih bodrili mi.
"Nekaj hipov je bil zopet molk, potem so izjavili knapi: 'Mi ne gremo naprej.'
"'Imate fugo (se bojite, imate strah), kaj?' smo jih zbodli mi.
'"Koga?" so zategnili oni. Na glasu se je poznalo, da smo zadeli. 'Izzivali nas ne boste.'
'Vi pa nas ne.'
" 'Pojdite vi naprej, če si upate.'
"'Zakaj ne?!' Jeli smo korakati nizdol mimo njih.
"Knapi so se še nekaj mrmra-je prerekali, potem so šli za nami. 'Le bolj počasi, gremo skupaj,' so nas obotavljali.
"Mi smo jih pričakali in smo se pomešali mednje.
"'Zapojmo!' je silil nekdo, menda knap.
"'Pa dajmo!' smo se odzvali drugi ter smo zapeli. Pomislite, najmanj štirideset nas je bilo, pelo je vse, četudi nismo bili vsi pevci. Kako petje je bilo to! Po dolini je kar bobnelo, vse se je zibalo v odmevu naše pesmi. Ne razumem, kako smo mi mogli peti s knapi, tudi ne, kako oni z nami, črtili smo se med seboj zverinsko, hodili pa smo ramo
ob rami in prepevali skupno. To sicer nenaravno zbližan je dveh sovražnikov je menda povzročil oprezen strah, ki je nas navdajal pred knapi, knape pa pred nami. Bili smo oboji enako močni in smo se bali drug drugega.
"Tako smo prikorakali k Matevžu na vas, kjer smo se zopet ločili v dve skupini, oni zase, mi zase. Hiša je bila skoraj prazna, mekaj pijancev je kimalo za mizami, cigani so odložili godala in dremali na peči. Z nami je prišlo življenje, godci so zasvi-rali, odnekod se je prikazalo nekaj deklet. Nekaj jih je prišlo za nami od Ardeva. Ce je prilika, se ljudje takoj najdejo. Potem smo plesali, da se je kar kadilo.
Proti polnoči smo se stepli s knapi, ostali ljudje so zbežali zaradi strahu, ostali smo sami. Leteli niso ne oni, ne mi in ker smo bili oboji trudni in pijani, smo šli počivat, mi na Matevže-vo parno, knapi v farovški skedenj. Nekaj časa smo se še zmerjali skozi planke, potem smo utihnili in pospali.
"Zjutraj smo vstajali šele ob šestih. Sonce je že dolgo gledalo skozi špranje, ljudje so napajali živino, in sicer ženske, moški še niso vstali ali pa so bili med nami. Slišali smo, kako je kmet Hrovat na ves glas klical svojega hlapca Šimna, Štaleka-rica je pa klela okrog oglov, ker je morala ona krmiti živino namesto sina Franca: oba sta bila
zraven nas. Najprej smo se šli umivat na potok. Komaj smo si malo izplaknili oči, že so prikimali knapi na dan. Zlezli so k vodi in si prali svojo kožo.
(Dalje prihodnjič)
Naročajte, širite "Enakopravnost!"
in čitajte

.ovJR"v%^
cc	G
o' ^ ^
k
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
15. maja
1950
FERDO GODINA;
BELE TULPIKE
ROMAN (Roman je bil spisan leta 1941) |
(Nadaljevanje)
Lazar se je pomočil. Voda je tekla od njega po. ilovnatih tleh, da so otroci vstajali, se smejali in vpili. Reba je poiskala nekje pod posteljo cunjo, jo vrgla na tekočo vodo, Lazarja pa je prijela in odnesla iz hiše. Nekaj otrok se je izmuznilo pri vratih za njo.
Če Štef ne bo ničesar rekel, ne bom tudi jaz črhnil več besede. Naj gnije v trahonu in umazanosti in naj se podere bajta na to drhal.
"Ah," je dejal Štef čez čas malomarno, kakor da bi z delom naredil dobroto meni. "Ne morem vam delati."
"Zakaj ne?" sem mu segel v besedo.
"Nimam ne pluga, ne živine, ničesar. Kako bom delal? Ma-tajič naj dela, kakor doslej." Štef je govoril, kot bi se branil velike neprijetnosti, kateri se more le s težavo ogniti.
Sedel sem v sramoti na umazani klopi za pečjo in sem sklenil, da k Horvatovim ne poj-dem več.
Hotel sem začeti drug pogovor, da ne bi odšel tako sramotno. "Misliš Štef, da bo po tem dežju Mura narasla?" sem ga vprašal. Štef je malomarno odvrnil; "Ne vem."
Šel sem domov pobit. Nisem čutil dežja, ki je škropil. Nikjer ni bilo zame usmiljenja. Šel sem po suhem podstenju še ves pod vtisom, ki sem ga doživel pri Horvatovih. Odprl sem naša vežna vrata. Osupnil sem. Sredi kuhinje je stala Reba s skledo v rokah, okrog nje pa so se tiščali otroci in nekaj iz s*klede jedli. Lazar je sedel na ognjišču in jokal. Ko sem odprl vrata, so se otroci razpršili po kotih, Reba pa se je delala, kot bi pospravljala posodo. Nisem jim rekel besede. Bil je to uda-
rec, da bi se človek razjokal. Naš dom se je začel počasi razpadati.
Da bi mi mati vsaj rekla besedo. Laže bi mi bilo. Z Rebo, ki je odnašala od hiše, kar je mogla, se pogovarja, le zame nima besede.
Duh po prevretem moštu me je dražil že nekaj dni. Štef je naprešal precej jabolčnika. Ne da bi kaj mislil, sem se spustil po stopnicah v pivnico. V svojem brezdelju nisem vedel kaj drugega početi.
Naša hiša je spadala med najstarejše v vasi. Stopnice so vodile v pivnico iz prikleti, tako da ni bilo treba človeku iti od strehe do velike sile.
Bolj ko sem se spuščal po stopnicah v temni prostor, bolj prijetno je dišalo po pijači. Mnogokrat sem v teh dneh šel pogledat na vrt ali v sadovnjak brez vsakega namena. Tako je bilo tudi sedaj. Na dnu pivnice sem počakal, da so se mi oči privadile temi. Pijača je dišala. Obrisi sodov so se lepo odražali. Stali so v vrsti ob steni, katere se je držala vlaga in plesen. Pivnica je bila nizka in obokana. Tik pod stropom je bila dolga polica, na kateri so v pajčevini ležali leseni zamaški, natega in rogoz.
Vedno več predmetov se je iz-motavalo iz teme. V levem kotu je bil krompir. Tudi nekaj repe je bilo poleg. Sodi so ždeli na tramovih. Navdala me je želja, da bi pil. Tiho je naokrog, jaz bi pa kramljal sam s seboj in se za nikogar ne bi brigal.
Vzel sem natego. Otipaval sem jo s spoštovanjem. Šel sem od soda do soda in klonkal po začrnelem lesu, kjer so bile s kredo napisane okorne številke. Klonkam, klonkam. Sodi so polni. Eden izmed njih je bil udarjen na pipo. Pod pipo je bila
V BLAG SPOMIN
pete obletnice smrti našega ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta

Matevž Debevec
(p. d. JERMAN)
Svoje mile oči je zatisnil za vedno dne 15. maja 1945.
Pet let v hladnem grobu	V tihem grobu lam počivaš
ljubi soprog In oče počival, in večno. «mrtno spanje spii, bridka žalost nam srce stiska, ne mile prošnje, ne solze žalostni so spomini za nas. Te s lega sna več na zbude. Nikdar Te ne bomo pozabili,
V mislih med nami boš vsak čas,
dokler se zopet ne združimo tam, kjer ni trpljenja ne solzal žalujoči ostali:
Helen, soproga; Matthew in Ladislav, sinova
Olga, poročena Debelak, hči;
Pauline in Denise, sinahi;	Anthony, zet;
Matthew, Jr. in Paul Debevec, vnuka Margaret in Marion Debelak, Sylvie Debevec, vnukinje;
Andrej, brat v Smithfield, Pa.
Clevelan'', Ohio, dne 15. maja 1950.
oščrbljena skleda. V njej je bila motna tekočina, ki se je sčasoma nacedila iz pipe. štef, ki je napol slep, hodi natakat pijačo.
Nisem si poiskal kozarca. Iz natege bi pil, kakor pijejo pravi gospodarji. Stopil sem pri največjem sodu na tram. Leseni zamašek, je bil narahlo postavljen na odprtino, sem vzel in si ga spustil v žep. Natego sem naravnal v polni sod. Z glavo sem se dotaknil stropa. Napel sem sile, da bi potegnil pijačo iz soda. Nisem mogel, moja pljuča so bila preslaba. Spreletel me je grenak občutek. Potegnil sem natego iz soda in stopil k polici. Vsel sem masivno, nerodno skodelico, počepnil k sodu, ki je bil udarjen na pipo, in si nato-čil. Pijača je prijetno čebljala: "Šlubok, šlubok".
Pil sem v počasnih požirkih. Nisem bil žejen. V temi je bilo prijetno in nisem si mogel kaj, da, bi pil. Iz kota sem potegnil odrezan hlod. Položil sem ga pri sodu na tla in sedel nanj. Lepo je bilo. Pa vedno in vedno mi je še česa manjkalo. Zdaj bi še jedel. Neizmerno željo sem čutil, da bi si tu v miru privoščil kaj dobrega. Šel sem po stopnicah navzgor. Dnevna svetloba mi je razbila srečo, ki sem jo imel spodaj v temi. Vrezal sem si kruh, iz čebra sem si vzel klobaso, nato sem se splazil nazaj, kjer sem imel tako prijetno zatočišče.
Začel sem počasi jesti. Ja-bolčnik je počasi.kapljal od slabo zaprte pipe, jaz pa sem rezal košček za koščkom, jedel sem in pil ter si venomer dopovedoval, da imam čas in da je vse to, kar je na tem gruntu, moje, samo moje.
Zakaj je mati taka? Živ vendar ne morem v zemljo. Zakaj
Uncle Sam Says
-H)
'WITNDfiJ
Young America, as represented by some 200,000 newspaperboys, is a firm believer in the principle of independence and of a Free Democracy as exemplified by the U. S. Savings Bonds Drive slogan "Save For YOUR Independence, Buy U. S. Savings Bonds," as well as the Drive symbol, the "Liberty Bell." These newspaperboys will again demonstrate their desire for a strong America by distributing 15,000,-000 Savings Bonds folders right to your door, during the Independence Drive May 15-July 4. The folders will show you how to become financially independent through the regular, automatic way of saving by investing a portion of your income in Savings Bonds.
U. S. Treasury Department
pa je pisala škofu? Rahelo preveč sovraži; ni bila toliko kriva.
Pijem. Pijača je dobra. Jem, prisluškujem. Ne vem, čen^u prisluškujem, toda za ta mir se bojim. Sodi ždijo nepremično na tramovih.
Minute potekajo tako prijetno, da se čudim, da se že prej nikoli nisem zatekel sem dol. Prikletna vrata so se odprla. Prisluhnem. Težki koraki se zaslišijo v pivnico. Prišla je Reba. Poznal sem jo po hoji. Takoj nato se je slišalo cepetanje in šum. Za njo je prišla truma otrok. Kot gosenice so. Vse ob-lezejo in pojedo. Mati govori z
v BLAG SPOMIN
ob tretji obletnici odkar je umrla naša ljubljena soproga, mati, stara mati in sestra
1947
1950
Leopolda Oshaben
rojena AUCIN e
Zatisnila je svoje mile oži za vedno dne 14. maja 1947.
Kje si? — Pridi naša vrtnarica!>
Pomlad zlata, krasna zopet klije,
v bujnem cvetju vsaka je gredica,
vse pozdravlja Te, Ti šopek vije.
Vrtec kliče Te, a ni odmeva,
ker na mirodvoru zdaj počivaš,
čakaš tamkaj vseh vstajenja dneva,
večno pomlad pa v nebesih uživaš.
Ni več nekdanje tihe sreče,
ko si skrbela za nas ljubeče iz srčnih bolečin nam vsem vzklil je živ spomin.
In v naših dnevih hitrobežnih,
v spominih svetlih in hvaležnih ostaneš Ti pri nas za zdaj in v večni čas.
Žalujoči ostali:
JOHN, soprog
JOHN ML, LEO, STANLEY, in EDDY, sinovi
MIMIE in RUBY, sinahi
DONNA-LEE, MARIE ANN, LEO-STANLEY
in JOHNNY, vnuki JENNIE PRIMC, sestra
V stari domovini zapuiča brata JAKOBA in LUKA ter več sorodnikov.
Cleveland, Ohio, dne 15. maja 1950.
Rebo. Zgoraj so prepričani, da mene ni doma.
Pijem. Težko mi je, pri srcu. Ne tekne mi več jed in ne pijača. Kaj je Reba pri hiši več kakor jaz? In ta golazen! Njej so ti trahomci več kakor edini sin. Nejevolja me je zajela. Stiskal sem pesti od gneva in sem trpel. Nad menoj dela golazen, kar hoče, zame pa ni besede.
Najraje bi šel gor in bi jih razgnal. A smejali bi se mi ljudje v vasi. Šum pojema. Koraki so postali redki Reba gre v hišo, nekaj časa se mudi notri, potem zapre hišna vrata. Odšla
je.
Nisem več strpel v pivnici. Šel sem po stopnicah opotekajoč in top za vsako misel. Pijača me je omamila. V meni je gorelo. Z vrati na pivnici sem zaloputnil. Dnevna svetloba me je še bolj zmedla. Ne da bi kaj pomislil, sem butnil v hišna vrata. Mati je ležala na postelji kot vedno in se ni ganila.
Stopal sem trdo proti oknu. Gledal sem skozi šipe, a ničesar nisem videl. Mislil sem samo, kako negibno leži mati. Ve, da se mučim. Stisnil sem pesti. Moje slabe prsi so se dvigale. Obrnil sem se in stopil k materini postelji. Ustavil sem se, se sklonil nad njo in hropel. Mati se ni
2 OPREMLJENI SOBI
se odda v najem zakonskemu paru, 2 dekletoma ali 2 fantoma. Prost vhod.
Vpraša se na 15800 DAMON AVE., KE 1-6727
LASTNIK PRODAJA
bungalow hišo s 8 sobami; 5 sob spodaj, 3 zgoraj; vse v najlepšem redu in nanovo dekorirano. Klet pod vso hišo. Se lahko rabi za eno ali dve družini. Na Muskoka Ave. od E. 185 St. Za podrobnosti pokličite KE 1-7570.
PRODA SE
dve hiši na eni loti. Ena za 2 družini, druga za eno družino; vso v najboljšem stanju. Velika lota. Blizu Addison Rd. Kdor želi, naj pokliče
HE 1-2184
ZAKONSKI PAR
nujno potrebuje stanovanje. Sta oba zaposlena ter mirna in zanesljiva. Ako ima kdo tri ali štiri sobe je prošen, da jjokliče
ENL, 1-2065
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
Dr. J. V. ŽUPNIK nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd. St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE vogal East 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel. ENdicott 1-5013
zganila. Bila je mirna, kot bi hotela zaspati. Prijelo me je.
"Dajte mi mir, mati, dajte mi mir." Moj glas je turobno zamrl med stenami. Ustrašil sem se. Kaj sem storil? Svojo mater ubijam.
Mati pa, kakor da bi to že davno pričakovala, kar se ima zgoditi, je ležala in ni niti trenila z očmi. Ona me je dobro poznala. V trenutku sem obžaloval svoj korak.
"Mati, saj vas imam rad," se je utrgalo iz mene. Vzravnal sem se. Gledala je v strop in molčala.
Prišla je zima. Dež, sneg, led, zameti, mraz. To se je vrstilo vse mesece, ko sem bil sam. Nisem imel človeka, kateremu bi zaupal svoje težave. Ljudje so se mi smejali. Dogajalo se je to prikrito. Smeha in sovraštva ne
bi opazil človek, če ne bi poznal razmer, v katerih sem živel.
Nisem maral ljudi in ljudje niso marali mene. Nisem spadal med nje, vendar je bila usoda taka, da sem moral tu čakati smrti.
Uboštvo in beda ljudi me nista brigali več. Neobčuten sem bil proti slehernemu, ki se F zavijal v cape ali pa je vlačil za seboj preklane čevlje.
Zima je prinesla s seboj tudi glad. Redki berači so prihajali v mrazu. Silili so na toplo, P"' kašljevali so, jadikovali i" ^ kratkih besedah ojoisovali svoje življenje:
"Žena mi je bolna, in^am otrok, sem invalid."
(Dalje prlTicdnjič)
šest
m *
Oglašajte v
Enakopravnosti
3 KRASNE DOBITKE
se bo oddalo
V OBLAKOVI TRGOVINI S POHIŠVTOM OB ZAKLJUČKU RAZPRODAJE. 20. MAJA
Za podrobnosti, obiščite trgovino na
6612 ST. CLAIR AVE.
kjer dobite brezplačne listke.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE
Pokličite:
ENdicott 1-0718
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 1-273»
N. J. Pope vie, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter suje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih«
8116 LORAIN AVE.
ME 1-7200
NICK POPOVIC. predsednik