45. številka. Ljubljana, v petek 24. februvarja. XXI. leto, 1888.
SLOVENSKI NAROD.
izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejoman za avatro-ogerske dežele za vse leto 15 pld.. za pol leta S jrld., /a Mrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 pld., za četrt leta I gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t n j e dežele toliko več,  kakor poštnina Utala Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., čc se dvakrat, in p« 4 kr . če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in upravnistvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ,.Gledališka stolba". Up ravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adm nistrativne stvari.
Sub Auspitziis.
Clz državnega zbra.)
Na Dnnaji, 22. februvarja.
—j—. Ne, nikakor ne, ni tiskovna pomota, čestiti čitatelj, v današnjem naBlovu, namenoma smo mu dali to obliko, niti na onega zlobnega škrata se izgovarjati nečemo, kateri baje nedolžnega stavca vara in zapeljuje zmiraj tedaj, kadar je kako nespametno v naglici bil zagrešil g. urednik ali cenjeni sodelavec. Boljšega naslova današnji seji izumiti ne moremo; glavni predmet, s kojim se je zbornica bila bavila dolge tri ure, bil je moravski Auspitz s svojo svetopisemsko brado in svojimi jako novodobnimi milijoni.
So se pak jedenkrat opekli, gospodje levičarji! Tako dolgo so „nergali" — Baj sem prav citiral, ka-li? — okolu dalmatinskih volitev, tako dolgo so rogatega zlobca slikali na steno, da jim je jedenkrat vender le roge pokazal ter jednega izmej njih, patrijarhaličnega A u s p i t za na nje prav nerahlo nataknil. Namen so imeli, pri verifikaciji Klaićevi navzlic dognani pravilnosti te volitve ukoristiti se z volitvijo Borellijevo. In od svojega namena odstopili so le radi tega, ker je poročevalec o poslednji volitvi, rojak naš dr. Fer-jatčič slučajno po bolehnosti zadržan, udeležiti se posvetovanja ter iz znanih mu aktov dajati potrebna razjasnila. Ob odsotnosti poročevalčevi razpravljati dvojljivo to stvar, tega se vender niso upali. Desnica je bila sicer na to pripravljena. Tako se pri tej točki, pri verefikaciji Klaićevi, ni pripetila nobena druga nesreča, nego da je poročevalec bil— baron Scharschmid. Mož je jeden najpustejših govornikov evropskega parlamentarizma sploh. Danes je pa v razpravi, kojo je pridejal obširnemu svojem poročilu, že take otrobe vezal, da je desnica bila prepričana o nalogi njegovi kot „Distanzredner". Kaka jezikovna pošast je pa zopet to V V državnozborskem jargoiiu zovejo se tako oni nesrečneži, kateri morajo govoriti, pametno ali bedasto, brez prenehanja tako dolgo, dokler se ono ne zgodi, kar stranka pričakuje, bodi-si, da je to kak posamezen odlični govornik, bodi-si, da se čaka na število malomarnih pristašev, kateri se morajo stoprav citirati k glasovanju. No,
LISTEK.
Otci in sinovi.
Ruski spisal J. S. TurgenSv,  preložil Ivan Gornik.
XX.
(Dalje.)
Obed bil je dasi v naglici prirejen, jako dober in tudi obilen, le vino ni bilo baš posebno, ker je dišal črni Heres, kojega je TimofejiČ pri nekem znanem kupci v mestu kupil, nekoliko po bakru nekoliko po smoli; — tudi muhe so bile sitne. Navadno branil jih je dvorsk deček z veliko zeleno vejo, sedaj pa ga je odposlal Vasilij Ivanovič boječ se, da bi ga mlado pokoljenje ne obsojalo. Ari na Vlasjevna se je mej tem preoblekla. Nadela je visoko čepico z rumenimi trakovi in pisan sivomoder shawl. Zopet je zaplakala, zagledavši Enjuško a možu je ni bilo treba karati: hitro si je sama otrla solze, da bi Bi ne pokopala sbawla. Jedla sta samo mladeniča : gospodarja pokosila sta uže poprej. Stregel je Fedka, kojega so vidno ovirali nenavadni škornji, pomagala pa mu je ženska z možkim obrazom in
hvala Bogu, Scharschmid dane-i ni bil „Distanz-redner"! Tudi njegovega govora bilo je jedenkrat konec, in Klaieeva volitev proglasila se je za veljavno brez najmanjšega ugovora.
Za Klaićem pride na vrsto Auspitz. O ti hudobni Pattai, vsled tvoje nakane se je to pripetilo že danes! Legitimacijski odsek nasvetoval je v svojem poročilu, potrditi volitev sedme mestne skupine moravske. Ne sicer brez oporekanja! Dr. Ž a Ček se je tudi v odseku o svojem času spod-tikal nad to in ono nerednostjo, toda takrat jo je z Nemci bil potegnil ranjki Zawadski in nekoliko drugih Poljakov, in tako je z večino bil prodrl nasvet, glaseč se na potrditev tega izbora. Za poro-Čeva!ca je odsekova večina bila postavila dra- Wee-berja, duhovitega in bistroumnega zagovornika. No Poljake so se popolnem zanašuli, torej je Mi-kolovski sladorni Krozus prav mirno pri drugem zajutreku čakal, da ga vest doleti o potrjeni njegovi volitvi.
A to se ni zgodilo, te vesti le ni bilo, in to v pravo zaslugo štejemo mlademu moravskomu poslancu, vrlemu dru. Ž a čeku. Spravil se je bil na Auspitzevo volitev, z drzno roko posegal je v nesnago, po sprijenim židovskem uplivu nakopičeno po malih mestecih južno moravskih. Mnogo smo že čuli zanmivih govorov v d»ž-.vni zbornici, marsikateri govor celo, ki je prošinjen bil govorniške uz-višenosti, toda naravnost rečeno, da še nesmo bili prisostvovali govorniku, kateri bi z večjo spretnostjo lotil se svoje naloge, nego je to danes storil dr Žaček. Dovršeno lepa oblika, jasrui sestava, pravilno stopnjevanje, efekt in koncem govora mogočen akord, vse to zbrano in zjedinjeno je bilo v Žačkovem govoru. Največ uspeha tudi pri protivnikih je pa dosegel s tem, da je skrbno izogibajoč se osobnih napadov, govorjl s čudovito, dejali bi, virtuozno zmernostjo. Taktika njegova bila je uprav mojsterska. Najostrejšega svojega orožja ni bil izdal v odseku, nikomur se niti sanjalo ni o uničujočih dokazih koje je mirno spravljene hranil v svoji suknji, stoprav v odločilnem trenotji potegnil jih je iz žepa, čitajoč jih oka-menelim protivnikom! Dosegel je s svojim govorom izreden uspeh, daje zbornica jednoglasno sklenila v zmislu njegovega predloga zadevo Auspitze ve
krivogleda, Anfisuška po imenu, ki je opravljala službo vratarice, kokošarice in perice. Vasilij Ivanovič korakal je mej vsem obedom po sobi ter s popolnoma srečnim, da celo blaženim obrazom go voril o težkih neprilikah, koje mu je prouzročevala Napoleonova politika in italijansko vprašanje. Arina Vlasjevna ni se menila za Arkadija. Podprši si s pestjo okroglo obličje, kojemu so dajale napihnene, kakor črešnja rudeče ustnice in materina znamenja po lici in nad obrvimi jako dobrodušen izraz, ni odmaknila očes od sina vedno vzdihajoč. Strašno rada biebila izvedela, za koliko časa je prišel, a bala se ga je vprašati. „Ako bi rekel za dva dni", mislila si je in srce se jej je krčilo. Po pečenki izginil je Vasilij Ivanovič za trenotek ter se povrnil z odma-šeno polupolno steklenico šampanjc". „ Glejte," vskliknil je, — dasi živimo v puščavi, imamo vender o slavnih prilikah, da se poveselimo!" Natočiljetri velike in jeden majhen kozarec, napil „cenjenima gostoma" ter v duški vojaško izpraznil svoj kozarec. Arino Vlasjevno pa je prisilil, da izpijo iz čašice do poslednje kapljice. Ko je prišlo varenje, zdela se je Arkadiju, ki ni trpel nič sladkega, dolžnost da je pokusil   od štirih baš izvarenih vrst, in sicer tem
volitve zopet vrniti legitimacijskemu odseku, da z nova pretrese navedene slučaje ter o njih poroča o svojem času.
Kake nerednosti so se pa pripetile pri volitvi v Nikolnburgu ?   Moravski Čehi se po vsej pravici pritožujejo,    da    protivnikov    volilna geometrija silno oškoduje slovansko stranko v tej deželi. Dokaz baš Mikolovska mestna skupina, kjer je združenih 22.000 Cehov s 25.O0O Nemci v jednem volilnem okraji.   Nemci imajo nekoliko večine, toda ona   postane jako dvomljiva  v  tem  hipu, kakor hitro se jim   usili  — kak nepovoljen, na pr. Židov s k kandidat.   Navzlic  neugodnemu volilnemu redu je potem vender le  mogoče, da Slovan prodore v volilni  borbi.   Druga težava je pa čudno pravno  razmerje tako zvanih   „židovskih občin". Židje, obranivši svojo popolno občinsko saniolastnost, neso volili s kristijani vred  v isti dvorani, pred isto komisijo ter na podstavi istega volilnega imenika, temveč popolnem zase, tako da dejanjski ni bilo volilo jednajst mestnih občin v tej skupini, temveč osemnajst.   To je Žaček naglašal, vsled tega je ugovarjal pravilnosti te volitve.
Toda to kontroverzuo vprašanje bilo je le nek uvod k bolj drastičnim partijam Žačekovega govora. Jedro njegove razprave je bilo, dokazati, da v Mikolovski mestni skupini ni zmagal židovsk kandidat Auspitz, temveč le — njegov denar! Pripoveduje se po Moriivskem, — in, soditi po Ža-Čekovih podatkih govorica nikakor ni pretirana — da je milijonarja Auspitz« zadnja volitev stala nad 30.000 gld. Celo vrsto izjav produciral je Žažek, iz kojih je bilo videti, da so volilni glasovi bili kupljeni od volilnih agentov nemške stranke. Dotični tarif ima lestvico z jako različnimi stopinjami; poleg godca, kateri je 10 gld. prejel za Auspitza in jih pobral ter vender le — dr. Mora veča volil, poleg takega siromašnega pritlikavca dobivajo se drugi volilci, kateri so za svoj glas prejeli kar po šest sto forint o v, Burno veselost izzval je govornik, prečitajoč dvoj'1 izvirnih pisem, s kojima je nek imenom označen volilni agitator Auspitzov po-sestniku-volilcu obljubil petnajsttisoč, reci pet-najsttisoč goldinarjev za mestne in dobrodelne namene, poleg tegu pa, da bode — snubil njegovo mlajšo hčer,  če se bode pridobiti dal za njego
bolje, ker je Bazarov odločno odrekel in takoj za-palil smodko. Potem prinesli so čaj s smetano, surovim maslom in prestami. Na to odpeljal jih je Vasilij Ivanovič vse na vrt, da bi uživali krasoto večera. Idoč mimo klopice, šepnil je Arkadiju : — Na tem mestu filozofujem gledajoč solnčni zahod: tako mora delati puščavnik. Tam dalje pa sem zasadil nekoliko dreves, kakeršne je lloracij ljubil.
— Kaka drevesa? vprašal je Bazarov začuvši njegove zadnje besede.
— Kaka? . . Akacije. Bazarov začel je zevati.
— Mislim, da je čas, da ideta popotnika v Morfejevo naročje, opomnil je Vasilij Ivanovič.
— To se pravi, čas je, da gremo spat! rekel je Bazarov. — Prav imaš, čas je res! Poslavljaje se od matere, poljubil jo je na čelo, — ona ga je objela ter ga za hrbtom skrivoma trkirat blagoslovila. Vasilij Ivanovič spremil je Arkadija v njegovo sobo ter mu želel „tako dobrega počitka, kakerš-nega sem okušal jaz v vaših srečnih letih." In v istini je Arkadij i/vrstno spal v svojej predkopelji: dišala je po meti in dva črička (Tičala sta uspavajoča v svojem skrivališči za pečjo.  Vasilij Ivanovi^
vega kandidata! »Take korupcije državni zbor ne more gledati apatično, ugled njegov je uničen" — vsklikne govornik — »če so mandati na prodaj kakor tržno blago!" Vsled tega zahteva, da se poročilo vrne odseku z nalogom, da z nova preišče volitev ter o njej poroča o svojem času.
Ttis Žačekovega govora bral se je nasprotnikom na licih ! S prva bo se mu prezirljivo rogali, kmalu pa potihnejo, barve spreminjajo, zapored-»ma se izgubljajo iz govornikove bližine. Sami ne vedo, kaj bi storili. Ubogi S o m m ar u ga, ki je kot drugi govornik s svojim razbitim hripavim glasom zastonj se trudil, pobijati Žačeka ter nekoliko očediti grdo okidanoga Auspitza, j»' še priporočal zbornici, naj vztraja pri odsekovem predlogu ter potrdi mikolov-sko volitev. A mej njegovim govorom sklenili so drugače. Pač jih gotovo ni omajal tretji govornik v debati, antisemit Fiegl Govor njegov, vodena parafraza onega, kar je Začek bil mnogo boljše že prej povedal, — zabeljena s par protižidovskimi „ ocvirki", ves ta govor vzbudil je le jeden čut,— čut obžalovanja namreč, da je Pa t ta i slučajno bil zadržan, udeležiti se seje ter da spretnejšega na mestnika ni dobil v svojem krdelcu. Fiegl torej gotovo ni bil prisilil levičarjev, temveč prisilila jih je moč, eminentna pošteni resnični besedi, prisilila jih je bojazen pred razburjeno javno moralo, da so po portčevalci dr. "VVeebcrju objavili da glasujejo i oni za Žačekov predlog. Obveljal je jednoglasno, — tako se je končala znamenita ta seja s u b A u s p i t z i i s!
Politični razgled.
I%T<>tr«iHJc «lež«*le.
V L i u b 1 j a u i 24 februvarja,
Madjarski listi se jako jezo,  da so vodje večine avstrijskega državnega zbora častitali Stl*Ofta-II).!,)»'i-jii k petdesetletnici njegovega svceeništva. „Nem/.et" trdi,   da ta korak avstrijskih parlamentarcev pomenja, da žele osnovo jugoslovanske države na škodo krone sv. Štefana  in sedanje ustavne organizacije države. Proti temu ima Ogerska pravico, ugovarjati, kajti to se nikakor  ne ujema b političnimi nalogami in ustavnimi dolžnostmi parlamenta, ki slom na podlagi dualizma.   Kdor priznava dua-bzem in vender jugoslovanske  aspiracije odobrava, Seli dve nasprotni  stvari, in si moremo torej misliti, da igra samo komedijo.   Če avstrijski parlamentarci žele Q8peha velikohrvatskim sanjarijam in zjedinjenja Hrvatov in Srbov,   tedaj  so  že ostavili tla dualizma in vsa o jih drugačna zagotavljanja ne morejo se za resne zmatrati. Za take aspiracije ne sme biti  prostora  v programu stranke, kateri so izročene vitalne koristi države.   Če tudi kak ofici-Cijozni avstrijski list tega ne odobrava, ne more to nobenega potolažiti, ko se  pa večina avstrijskega državnega   zbora   brati   z   največjimi sovražnike ogerske države.   V tem   zmis'u  pišejo  tudi drugi madjarski listi. — Če je ta dogodek vzbudil v Testi tak strah, morajo stvari za Madjare že biti jako na slabem, ker sicer bi se takoj tako ne bali za svojo krono.
ViiaiBjt* €3r'/avc.
Pri ob javi jen ji iiemško avstrijske zvezni1 pogodbe je vzbudilo posebno veliko pozornost to, da zveza ni sklenena na noben določen čas. Nekateri listi pa hočejo vedeti, da se prav za prav ni objavila cela pogodba, katera ima še četrti član, ki določuje, koliko časa ima pogodba veljavo. Sprva se je bila sklenila na sedem let. Ko jej poteče obrok, bode se zopet podaljšala, če se ne bode Avstriji ali pa Nemčiji ugodnejše ztlelo, da se razruši.
Bolgari bi radi sultana prisilili, da bi poslal svojega komisarja v Sofijo, kajti to bi bilo znamenje, da priznava novega *<meza bolgarskega. Turki pa nečejo nič slišati o tem, ker je odgovarja ruski veleposlanik. Bolgarski agent f C:\rigradu pa straši Porto, če ne odpošlje komisarja v Sofijo, da bi se to utegnilo zmatrati tako, da sultan priznava neza visnost Bolgarije, kar bi utegnilo imeti še hujše posle lice. V Carigradu se pa za tako straSenje nič ne zmenijo, ker dobro vedo, da ne bi nobena ev ropska velevlast v sedanjem trenutku priznala nezavisnosti v Bolgarske.
Mnogo inozemcev živečih v Titlisu je poslednji čas poprosilo za rutico državljanstvo. Ker so iz nekaterih pokrajin Rusije začelo iztiravati tujce, se inozemci po vsej Rusiji zlasti Nemci hočejo s tem zavarovati, da bi se kdaj ž njimi podobno ne postopalo, da si za časa pridobe rusko državljanstvo. Nemcem se v Rusiji dobro godi, zategadel se pa boje, da bi je kdaj ne morali ostaviti.
Nemški filozof Hartmann priobčil je v časopisu „Gegernvart" članek, v katerem priporoča razdelitev Turčije. Azijsko Turčijo dobila naj bi Rusija, evropsko pa Avstrija. Na ta način bi se odpravile sedanje težkoče na Balkanu. Rusija bi se zadovoljila ter bi se odrekla svojim težnjam po Carigradu, ko bi nakrat dobila toliko pokrajin. Avstrija bi si pa zagotovila svoj upliv ob Dunavu. Ta projekt nemškega filozofa je pač neizvršljiv, kajti recimo, da bi Avstrija in Rusija bili res zadovoljni, kaj bi pa rekle Anglija, Italija in Francija. Samo z alriško-turškimi deželami bi se javaline zadovoljile.
ICiimuiM-i zbirajo svojo vojsko v iztočnih pokrajinah. To pač dokazuje, da v Bukureštu navzlic vsi-m mirovnim zagotovilom evropskih velesil nič prav ne zaupajo, da bi se ohranil mir. Sedanja rumunska vlada je sovražna Rusiji, zategadel pa tudi sluti, da Rumuniji preti nevarnost pred vsem le od ruske strani.
Vse države evropske povišujejo carino. Tudi NvetlNlto narodno zastopstvo je sklenilo povišati carino na žito in kralj je že potrdil dotični zakon. Povišanje carine na Švedskem bode najbolj škodovalo Rusom, ki so do sedaj v veliki meri izvaževali žito na Švedsko.
Dopisi.
Iz iL j u Iti j u ne 21. februvarja. (Šesti občni zbor Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice v Ljubljani.) — V nedeljo dne 19. februvarja vršil se je občni zbor Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice v društvenej pisarni. K občnemu zboru zbralo se je zadostno število deležnikov, kateri so zastopali skupno G8 glavnih deležev. Ob 10. uri otvori ravnatelj J. Knez star. zborovanje, pozdravi navzočne, kaže na napredek društva v teku leta in pravi, da so se mej letom vršila posvetovanja v ravnateljskem odboru, kako društvo razširiti. V tej zadevi še ni prišlo do ni-kakega sklepa, upa pa, da bodo daljna posvetovanja prouzročila sklep, da se društveni deleži pomnože, da se poviša s tem sedanji uplačani garancijski kapital, manj z ozirom na poroštvo, ker društvo je ustanovljeno na podlagi neomejenega poroštva s solidarno zavezo vseh deležnikov, kakor z ozirom na to, da si društvo pridobi več delavnih močij, kajti treba nam bode misliti na to, napraviti vsaj dva uradna dneva na teden, najbolje ob sredah in sobotah, če že ne vsak delavnik, kar bodemo tudi s časom doseči skušali.
Za verifikatorja zapisnika   naprosi gosp. Fran Burgerja in R. Andretta.
Iz poročila blagajnika Ant. Knez-a povzamemo
sledeče:
Skupni promet znašal je letos 360.431 gld. 66 kr., torej seje pomnožil skupno za 112. 901 gld, 92 kr. mimo prejšnjega leta. Hranilne uloge narasle so na 88.076 gld. 41 kr. torej mimo prejšnjega leta za 33.794 gld. 46 kr. Narasla so tudi posojila za 32.181 gld. in znaša stanje posojil koncem let;* 94.372 gld. 50 kr. Dobiček znaša za preteklo leto 2.393 gld. 48 kr, pomnožil se je torej od lani za 601 gld. 52 kr.
Rezervni fond glavnih deležev znašal je po občnem zboru lanskega leta, to je po pride-jani svoti iz čistega dobička lanskega  leta...... 2592 gld. 67 kr.
obrestite svote narasle so v teku leta 1887 na ...   .     144   „   14 „
v posebni rezervni fond se je uplačalo tekom lanskega leta      79   „   50 „
ako pridenemo letos iz dobička še........ 1100   „    — ,
znašala bodeta skupna rezervna fonda.......3916 gld. 31 kr.
to je torej že 39% one svote, katero so uplačali pred šestimi leti deležniki.
Deležnikov štelo je naše društvo v preteklem letu: 25 glavnih, 159 opravilnih, od slednjih odstopilo je v teku leta 6, torej ostane skupno sklepom leta glavnih in opravilnih deležnikov 178.
Zatem predloži letne sklepne račune: denarni promet, račun zgube in dobička in bilanco, katera izkaže upravnega premoženja 108.478 gld. 65 kr. K sklepu svojega poročila naznanja, da za naprej ne bode mogel več prevzeti posla blagajnika in knjigovodje, ker mu njegova obila privatna opravila to zabranjujejo. Priporoča po sklepu ravnateljskega odbora mesto sebe Ig. Kotnika, dosedaj člana nadzorstva, in prosi imenovanega, da posveti svoje vrle moči zanaprej razvoju društva. Zahvaljuje se zboru za skozi vse leta izkazano mu zaupanje in vsestransko podporo.
Poudarja, da ko bi ne bil preobložen z delom, bi gotovo rad še zanaprej opravljal dano mu nalogo z vso ljubeznijo, ali ker se društvu ravno ne more posvečevati z ono skrbljivostjo, ki jo ta odgovorni posel naklada, primoran je prositi slavni zbor, da predloge ravnateljstva uvaleva.
Dr. Vošnjak predlaga, da se poročilo blagajnika vsprejme z zahvalo na znanje, kakor z obžalovanjem njega odpovedi. Predlog se soglasno vsprejme.
V imenu nadzorstva poroča Ig. Kotnik. Temu poročilu povzamemo sledeče: „ v skupni seji dne 30. januvarja 1887 posvetovala sta se ravnateljski in nadzorstveni odbor radi znižanja obrestij pri posojilih in ulogah. Sklenilo se je znižati obresti pri posojilih na intabulacije od 7°/o «a 6°/0 in pri menicah od 6°/o na 5'/2°/o. ob°ie znižanje pa ima veljati za novo sklenena posojila. Jednako sklenilo se je opustiti dvojno obrestovanje hranilnih ulog, ter se je določila visokost obrestij za vse uloge jednako na 41/a%.
Svoje pravice, pregledati knjigovodstvo in skontrovati blagajnico, poslužil se je nadzorstveni odbor dvakrat v preteklem letu in sicer dne 14. aprila in dne 30. septembra. Pri tem našel je od-
šel je od Arkadi ja v svoj kabinet in usedši se na divan ob nogah svojega sina pripravljajo se, da bi govoril ž njim, a Bazarov odposlal gaje takoj, rekoč, da hoče spati, in vmder ni zasnul do jutra. S široko odprtima očesoma gledal je zlobno v temoto: mladostnim spominom se on nikdar ni udajal, a orl poslednjih grenkih utisov ni se mogel ločiti. Arina Vlasjevna opravila je najprej svojo večerno molitev, potem pa je dolgo, dolgo govorila z Aufisuško, ki jej je stoječ kakor lesena in upiraje vanjo svoje jedino oko razkladala s tajinstvenim šepetom vse svoje opazke in slutnje tikajoče se Evgenija Vasiljeviča. Starki vrtelo se je od radosti, vina in tabačnega dima v glavi; mož je hotel ž njo govoriti, a ni se dalo.
Arina Vlasjevna bila je prava ruska dvorjanka piejšnjega časa, morala bi bila živeti dvesto let prej o staromoskovsketn času. Bila je jako pobožna in občutljiva, verovala je na vbc možne po-membe, uganke in saojo, verovala je v j urodi ve,'*)
•J Verski fanatiki, ki se klatijo po deželi. Ljudstvo smatra jiii svetnike in njih prihod v hišo srečenos ni. Njihovi lu-ezmiselni govori so mu božja razodonju.
v hišne in gozdne duhove v nesrečna srečanja v hud pogled, v zagovarjanja, v blagoslovljevo sol, in da bode skoro konec sveta. Verovala je, če na velikonočno ne leljo ob polunočuici ne pogasuejo sveče, da bode ajda dobro obrodila in da goba ne raste več, ako  jo pogleda   človeško  oko.   Verovala je, da hudič rad tam biva, kjer je voda, in da ima vsak Žid na prsih rudečo liso. Bala se je m«ši, kač, žab vrabcev, pijavk, groma, mrzle vode,  prepiha, konj, kozlov, rudečih  ljudi'  in črnih mačk ter smatrala čričke in pse nečiste živali.   Jedla ni   teletine, ni golobov, ni rakov, ni sira, ni  šparglje, ni koruna, ni  zajcev, ni dinj, ker izrezana dinja pomeni glavo Janeza Obglavl jenca. Ob ostrigah pa ni drugače govorila kakor s trepetom.   Rada je jedla — a postila se je strogo. Spala je po deset ur — a ulegla se ni, če je Vasilija Ivanoviča bolela gluva. Preči-tala ni mjedne knjige razven   „Aleksisa ali hiše v gozdu": pisala je največ po dve pismi na leto, a gospodariti ter sadje sušiti in variti umela je izvrstno, dasi se ničesar ni dotaknila s svojima rokama in v obče nerada premikala se z mesta. Arina Vlasjevna je bila jako dobra in  po svojem nikakor ne
neumna. Vedela je, da je na svetu gospoda, ki mora ukazovati, in priprosto ljudstvo, ki mora ubogati, — radi tega pa se jej ni gnusilo klečeplazenje in globoki pokloni. A s podložniki ravnala ljubez-njivo in milo, nijednega berača ni odpustila brez daru in nikdar ni nikogar obsojala, dasi je rada časih klepetala. V mladosti bila je jako prijetna, igrala je na klavir in govorila nekoliko francoskega; a v teku mnogih popotovanj moževih, kojega je vzela proti svoji volji, odebelila se je ter pozabila godbe in francoščine. Sina svojega je ljubila in se ga ne* izrecno bala. Na njenem posestvu gospodaril Vasilij Ivanič, — in nič ga ni motila v tem. Vzdihovala je, mahala z ruto in od strahu vzdigovala obrvi vedno više, kadar jej je začel njen mož govoriti o nujnih popravkih in svojih nakanah. Bila je nezaupljiva, vedno pričakovala je kake velike uesreče in takoj se je izjokala, če se je le spomnila kakega žalostnega dogodka . . . Takih žensk sedaj že ni mnogo. Bog ve — ali naj se tega veselimo!
(Dalje prili.)
bor, kakor potrjujejo dotični zapisniki, vse v najboljem redu. Knjige vodijo se pregledno in pravilno, menice, dolžna pisma, zastavljene reči in gotovina v blagajnici bile so v popolnem soglasji z dnevnikom in glavnimi knjigami.
Po sklenenih računih za leto 1887 pregledal je nadzorstveni odbor po blagajniku predloženo bilanco in računske sklepe, ter se prepričal o popolni natančnosti in pravilnosti letnih zaključkov, bilance in izkaza dob čka.
Nadzorstveni odbor dovoljuje si torej izrekati ravnateljske mu odboru za njegovo vestno in oprezno delovanje svoje priznanje iu predlaga, da mu podeli  občni   zbor  absolutorij za upravno leto 1887.
Predlog se soglasno vsprejme.
Glede razdelitve dobička sklene se po daljšem govoru in glasovanji sledeče:
600 gld. izplača se dividende na glavne deleže (6%); 29 gld. 70 kr. odpade po isti razmeri na opravilne deleže; 1O0O gld. pridene se re zervnemu fondu glavnih deležev; 100 gld. pridene se rezervnemu fondu opravilnih deležev; 500 gld. dovoli se nagrade ravnateljskemu odboru za poslovanje v letu 1887; 70 gld. obrne ae v dobrodelne namene in sicer:
Podporni zalogi vseučiliščnikov v Gradci 10 gld.; študentovski kuhinji v Ljubljani 10 gld.; otroškej bolnici na Poljanah 10 gld.; Collegium Marianum 10 gld.; Narodni šoli 10 gld.; šoli v Šiški (za uboge šolarje) 10 gld.; šoli v Smariji (za uboge šolarje) 10 gld.; 93 gld. 78 kr. prepiše se na novi račun za poravnanje pristojbine za leto 1887.
Pri volitvi vsprejme zbor predlog, da se voli ustno. Soglasno izvolijo se potem v ravnateljski odbor: Jan. Knez star. ravnatelj, Ig. Kotnik blagajnik, Alojzij Jenko kontrolor, Iv. Verhov-nik in Ant. Knez odbornika. V nadzorstvo: dr. Josip Vošnjak, E. Ločniker in Vinko Ogo r e 1 e c.
Po dogovoru g'ede razširjenja društva zaključi ravnatelj zborovanje zahvalivši se navzočnim za njihovo udeležbo.
Iz 1'oslojiiM'  22. februvarja.  [Izv. dopis.] Triletna doba narodnega  občinskega zastopa Po8tojioskega bliža se svojemu zatonu in v 9. dan prihodnjega meseca sešli  se bodemo zopet na volišči, da si zberemo može, kateri bodo nadaljna tri leta gospodovali v Postojini   in njjini okolici. Ako se ozremo nekoliko nazaj v staro dobo  ter sodimo popolnoma   nepristranski delovanje   sedanjega zastopa, moramo reči, da so sedanji možje svojo čast povsem pošteno rešili.   Poglejmo si   samo vodnjak poleg lepe železne ograje  pod „gradom". Kadar gremo mimo, vidimo celo gnječo ljudi, ki vlačijo vodo in to od ranega jutra do pozne noči, kar jasno svedoči, kako potrebna bda je ta naprava. Če gremo proti „Jami", zapazimo  tu  trdno škarpo in vrhu nje lepo pot, ki drži v gornji del Postojine in od tu na Sovič.  V gornjem delu Postojine vidimo še mnogo druzih novih škarp, katere so rešile ondotne posestnike neprijetnih skrbij, da bi se njim njihova poslopja ne podrla. Pa tudi za zdravstvene razmere skrbel je sedanji zastop prav  po očetovski. Najeli so namreč naši očetje inženirja  iz Gradca, kateri je narisal načrt za kanale  po gornjem delu Postojine,  katere bodo pri  prvi ugodni priliki napravili.  Poleg glavne ceste zapazimo v drevoredu mesto prejšnje raztrgane lesene ograje krasno novo železno ograjo in zraven lep kanal, da se odteka voda. Poleg še mnozih druzih  koristnih naprav je pa največja zasluga sedanjega narodnega občinskega zastopa gotovo ta,  da so se Postojinske socijalne razmere zdatno zboljšale.  Pod prejšnjo nemškutar-sko večino bile so tožbe  radi razžaljenja časti na dnevnem redu in hujskali so zoper slehernega narodnjaka ter ga preganjali le radi tega, ker je bil narodnjak.   Za stvar samo njim ni bilo prav nič mari. Kaj tacega se zadnja tri leta ni nikdar zgodilo, akopram bi se našlo lahko dosti slučajev. Da so se pa stanje in razmere Postojinske v vsakem oziru za toliko zboljšale, gre hvala našim modrim občinskim svetovalcem, posebno zaslugo pa imata gotovo  gosp. nadžupan Vičič in   gospod podžupan Al. Kraigher, katera  nista iskala niti časti, niti slave in še manj pa lastne koristi, ampak delovala sta vedno z dušo in telesom  za blagor  in srečo vseh občanov.  Zato pa uživata  pri ljudstvu občno zaupanje in spoštovanje in prosili jo bomo, da bi tudi nadalje prevzela ta trudapolen iu nehvaležen posel.  Čast njima in slava celemu sedanjemu narodnemu občiuskemu zastopu!
Kaj pa je storila prejšnja nemškutarska stranka v devetih letih? Nič druzega, kakor to, da je zatolkla v občinsko hišo mnogo tisočakov, kateri so pa hiši tako malo teknili, da se je bati, da se sama ne podere. A kljubu temu so tako predrzni, da hočejo dne 9. marca svoje vrste može v občinski zastop spraviti. Začeli so so zbirati, kakor martinčki spomladi ter cedijo se njim sline pred občinskimi sedeži. Krainerjev Janez se ne smeje le po dnevi, ampak tudi po noči, ker sanja, da ima že občinsko premoženje zopet v rokah. Kolovodja te stranke zahaja že nekaj večerov k posvetovanju v znano nemškutarsko gostilno ter premišljajo, katere može svoje vrste bi se njim posrečilo v občinski zastop spraviti Posebnu delujoča sta kolovodje va „ministranta". Jeden kvaka na na vso moč s svojim že zastarelim in hripivim glasom, drugi pa zvončklja z ubitim zvoncem po starem „Mai« land-u" ter iščeta volilcev za svojega gospoda in njegovo stranko.
Pa še neka druga stranka, na čelu nji novi hišni posestnik se hoče uriniti v občinski zastop. Da imajo gospodje te vrste toliko poguma, je največ krivo to, kdo so ostavili Postojino trije zelo skušeni možje, namreč gg. Iv. Zl. Lavrenčič, Josip Lavivnčič in Josip Dekleva; zato treba je pa nam drugim toliko bolj pozornim in delavnim biti , da ne pride na skrivnem satan ter ne zaseje ljulike mej pšenico. Ravnajmo se bo besedah našega Gregorčiča, ki pravi:
Ne plaši so /.noja, ne straši se v>ojn,
Siij mOlko aVjiinje krepeiije moža!
Domače stvari.
—   (Ugovorna   obravnava   „Slove n-skega  Naroda").   Našega lista 23 letošnjo številko zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi uvodnega članka. „Kdo ljubi Avstrijo?", c. kr. deželno kot tiskovno sodišče pa je z razsodbo z dne 31. januvarja t. I. št. 29 konfiskacijo potrdilo. Proti tej   konfiskaciji  uložil je odgovorni urednik g. dr. Josip V ošnj a k ugovor, vsled katerega jo bila danes dopoltidne ob 9. uri obravnava pri deželnem sodišči. Sodišču predsedoval je deželnega sodišča predsednik g. K oče var,   votanta sta bila deželnega sodišča svetnika Tschech in Pessiaok. Ko je g. predsednik prečita!  inkrfminovani   članek in ugovor, poprime   besede   državnega   pravdnika namestnik g. Pajk, ter skuša dokazati,   da je v tem slučaji popolnem umesten §. ;)02. kaz. zak. V zaplenjenem članku da se sicer pravi, da Slovani neso deunnci-janrjo, a malo pozneje pa se vlečejo nemških osmo-šolcev in buršev  izgredi  na dan.   To je hujskanje proti nemškim mladeničem, proti buršom, torej proti Nemcem, proti nemškemu naroda. — Dr. Voš nj ak izraža  svoje  začudenje,  da se je članek sploh zaplenil. Pričakoval bi bil prej   vse drugo nego konfiskacijo,  kajti članek  pisan je popolnem lojalno, pisan tako, da bi moral priti v javnost. Napada in kritikuje se v njom nemških buršev nekvalifiko-vano  postopanje,   a napada   na ves nemški narod ni nobenega.   O nemškem narodu se prav nič žaljivega ne navaja,   marveč predmet  članku  so le izjeme, katere pa je smeti kritikovati. članek obrača se proti ljudem take vrste, kakor sta Schonerer in Pernerstorfer,  ki škodljivo uplivajo na mladino, ki imajo mladino  za  saboj.   Gosp. državni pravdnik ne more zaznamovati niti jednega stavka, ki bi se bil zagrešil proti  §.   302. kaz. zak.,  kar je ves članek pisan le v lojalnem zmislu. Vse, kar se je v članku pisalo o nemških burših, je resnica, saj se preiskava proti njim še nadaljuje in kakor je govornik čital v nemških listih, povzela se je celo preiskava zaradi veleizdaje. Ker  nema članek ničesar v sebi, kar bi prouzročilo  kako hujskanje,   ker se ni zagrešil proti § 5502., naj se ugovoru ugodi.  — Zagovornik dr. Ivan Tavčar zavračal je prav jedrnato državnega pravdništva izredno kratke trditve. Zagovornik sluti, da državno pravdništvo gotovo ni predlagalo, naj se zaplenba vrši na podlagi § 302. kaz. zak., kajti članek je tak, da v njem ni nobenega hujskanja,  nobenega  napihovanja.    Ce se v članku govori  o   nemških   osmošolcih,   o nemških burših, to nema narod nemški s tem nič opraviti. Vrhu tega pa članka konec,  ki so je menda prezrl, jako jasno govori.   Clankar zahteva,  da se ta črna pega zabeleži samo dotičnim mladičem na rovaš, nikakor pa ne vsemu nemškemu narodu. Članek ni obrnjen proti nemški narodrosti  v Avstriji, pač pa proti onemu  nemškemu mišljenju, ki sega preko avstrijskih mej, članka ost ni naperjena proti
nemškemu plemenu v Avstriji, marveč le proti razposajeni nemški mladini. Ko je zagovornik še opomnil, kako so nemški listi ovajali slovenske časopise zaradi nekonfiskovanih člankov in prouzročili s tem velik krik, konča svoj zagovor rekoč : Ako ugovor zaradi rečenega članka ne obvelja, nam bode to dokaz, da lojalnih člankov sploh več pisati ne smemo. - Po skoro četrt ure trajajočem posvetovanji vrne se sodišče in predsednik J. Kočevar proglasi razsodbo, da se ugovor kot neutemeljen zavrže.
— (Zabavni večer „ Pi satelj skega društva) bode jutri v soboto v čitalniški restavraciji. Predseduje g. A. Trstenjak, Čita gospod Škofi c.
— (I* r a v i l a Ljubljanske mestne hranilnice) je minist erstvo vrnilo magistratu nepo trjena. Vlada z dneva celo vrsto sprememb, o katerih pa v prvem odloku ni bdo govora, sicer bi jih mestni odbor gotovo ob jednem bil sklenil, ko je spremenil dotičen paragraf, kakor je vlada želela. Zdaj bo treba novega sklepa mestnega zbora in stvar je spet zavlečena na več mesecev. Ravno po izvemo, da je in nisterstvo tudi prošnjo za ustanovitev „Prometne banke" v Ljubljani odbilo. Zakaj, nam ni zuano, pa nehote usiljuje se nam misel, katero izraževati nam prepoveduje ozir na državno pravdništvo. Pričakujemo pa, da bode poslanec Ljubljanskega mesta, g. prot. II o h en w a rt, s-- oglasil in skušal poizvedeti, zakaj se baš za Ljubljano ne morejo doseči toli potrebni denarni zavodi.
— (Osepnice.) V zadnjih 24 urah za osep-nicami zboleli: 5 moških, 2 otroka. Ozdraveli: 1 otrok.  Umrl 1  moški, i otrok.
— (Pouk v šoli „G 1 as b e n e Matice") prične se v ponedeljek dne 27. februvarja t l
Odbor.
— (Kazenska pravda d r a I v a n a T a v-čarja) je sedaj razglašena tudi na nemškem jeziku v knjižici, ki je prišla na svitlo pod zaglavjera: „Die Strafsache des dr. Ivan Tavčar, Advokate n in Laibach." Izdal jo je gosp. Ivan Hribar. Natančno in vestno kakor v slovenski knjižici popisana je tudi sedaj v nemški izdaji znamenita pravda od prvega do zadnjega. Tako se je popolnem ustreglo živemu zanimanju, katero je tudi daleč na okrog izven slovenskih meja spremljalo kazensko preganjanje gosp. dr. Ivana Tavčarja, in katero ravno zato ne bo tako hitro minilo, ker je preganjanje bilo tako — nenavadno zmagovito prestanu.
— (Posojilnica v Kopru) imela je dne i), t. ni. občni zbor. Novo izvoljeni odbor sestavil seje tako: Ivan Mil oh nič, predsednik; Anton Križanac, podpredsednik, Fran M a t e j č i č tajnik; Josip Kristan, blagajnik, Josip Valentič računovodja, Josip Krmad in Ivan Hrovatinodbornika. Dohodkov bilo je 20.167 gld. 41 kr., zadružniki uložili so nad 8000 gold., reservni fond iznaša 132o gld. 66 kr.
— (C. kr. glavna tabačna tovarna v Ljubljani) izdelala bode letos: 105,000.000 raznovrstnih smotk; 70,640.000 raznovrstnih smotčič; 34,194.000 zavitkov raznovrstnega tabaka; 106 600 kilogramov tabaka v klobasah (kitah) in 2,871.000 kilg. duhana. To je gotovo obširen in lep program. V tablični tovarni Ljubljanski dela sedaj nad 2000 osob, moških in ženskih.
— (Razpisana) je služba nadučitelja na čveterorazrednici v Vipavi. Plafia 600 gld., nagrada 100 gld. in stanovanje.  Prošnje  do 5. marca t. 1.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Peterburg 23. februvarja. „Pravitclj-stvenij Vjestnik" pravi v svojem communique, da si je princ Koburški s silo prilastil bolgarski prestol, kar nasprotuje Bcrolinskemu dogovoru in na to je Rusija že tedaj izjavila, da ne namerava princa pripoznati za postavnega regenta, in skušala druge kabinete pogovoriti, da se prav tako izjavijo. Sedanjega bojevitega stanja, ki osobito temelji v dvoumnem položaji Bolgarske, naj bo konec in zato zmatra ruska vlada kot svojo dolžnost, poskusiti znova, da se doseže izjava velikih držav o svetosti trak-tatskih določil glede Bolgarske in o nujnosti, Bolgarsko privesti nazaj na poti zakonitosti. Vsled take izjave mora se potem sultan do tega pripraviti, da Bolgarom izjavi, da sedanji imetnik knježjega naslova ni zakoniti regent, ampak ropar oblasti. Pričeti pristoji sultanu, čegar suzerenske pravice se kratijo z nezako-
nitim položajem v Sotiji. Ruska vlada ne bo skrivala svojega ravnanja, ako se odstranijo razlogi za nadaljevanje krize. Rusija, katerej Bolgarska ima zahvaliti svojo eksistenco, bode po odstranitvi usurpatorja najprvo čakala, da se odkrito izjavi Bolgarska po svojih zastopnikih, da bode pozabljeno preteklo in da se vzpostavijo odnosaji vzajemnega zaupanja, ne da bi se segalo v zajamčeno svobodo notranjih uredeb in uprave Bolgarske. Ni poklic Rusije, zatirati narod bolgarski, nego braniti njegova prava. Oeseodreko Bolgari osobnim težnjam, odpade tudi vsako tuje poseganje in bodoči knez bode brez ovire umeščen po določbah traktata. To vse je napotilo rusko vlado, da je koj iz kraja odklonila misel na eventuvelno silovito vspostavljenje zakonitosti v Bolgarski. A jasno je tudi, da bode ruska vlada sedanje položje v Bolgarski le naprej motrila kot nezakonito, dokler se ne odstrani usurpater, ker je uverjena, da je odprava tega stanje najzanesljivejše sredstvo za ugotovljen je občega mira.
Trident 23. februvarja. Brzojavlja se, da je snežni plaz podsul finančne straže vojašnico v VaDarsi. Troje osob je pri tem našla smrt.
Berolin 23. februvarja. „Norddeutsehe AUgemeine" razpravlja, da je Porta v prvi vrsti poklicana, stanje v Bolgarski označiti protiustavnim. K temu ne treba pritrditve kake druge vlasti, še manj po vseh velesil. Ako kako vlast, osobito Rusija, predlaga, naj Porta v Bolgarski napravi položje, kakor je v pogodbah določeno, ne more Porta takega predloge a limine odklanjati. Nemčija bode se brez pridržka pridružila ruskemu predlogu, kakor hitro se bode stavil.
Peterburg 24. februvarja. „Journal de St.Petersbourg" opisujoč „Praviteljstvenega Vjestnika" izjavo konštatuje najspravljivejše in naj mirnejše nazore Rusije, katera nikakor ne misli, rušiti avtonomije Bolgarske. Rečeni časopis zanikuje eksistenco domnevane ruske okrožnice zastopnikom Rusije.
Pariz 24. februvarja. Boulanger izjavlja, da se ne briga za nobeno volilno podjetje. Princ Napoleon dal je svojo ostavko kot italijanski častnik.
London 24. februvarja. Kraljica dobila popoluđne iz San Rema brzojavna poročila naznanjajoča bistveno zboljšanje cesaijeviča.
London 24. februvarja. Gorenja zbornica : Salisburv izrekel se proti konferenci v bolgarskem vprašanji, ako ni zagotovo pričakovati soglasja. Bolgarska diferenca ob sebi ni neposredno nevarna, Salisburv strinja se popolnem z nazorom Bismarckovim, da bi bila sramota za Evropo, ko bi zaradi tako neznatne stvari, kakor je bolgarska, pričela vojno.
Truju i /<lrut lini VNpoll. Vs:t k<TŠn<» trganje po hrbtu in udih ter bolečine v členkih vspešno ozdravi muzanje z Moli-ovi m „F rancoskim I ganjena in soljo". Cena Bteklenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštn-m povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvor. založnik, na Dunaji, Tuchlauben i). V lekarnah po deželi zahtevaj se izivčno Moll-ov preparat t njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (31—3)
»LJUBIMKI ZVOr ]
»toji (192—237)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
<1. }&3m
■ca.«*-
flleteorologicno poročilo.
zovanja
peratura trovi
Nebo
Mo-krina v mm.
•i
7. zjutraj 7298 mm. 2. popol. 7288 ram. 9. zveCer  72;V4 niin.
— 2-s°C si. svz. 1-0° C si. svz.
— 1-4° C si. szh.
I
obl. obl.
SNI'/..
f> GO ram snega.
Zlata renta......,   1083i — „ 10&-25
5 „ marčna renta ....     ,     92 35 — „ 92-50
Akcije narodne banke.   .   .     „   857-— — „ 850'—
Kreditne akcije.....„   2^8 30 — „ 2*8 50
London........,   126*90 — „ 198*80
Srebro.........,     —■— — „ —•—
Napol.........,     1004 — , 100
C kr. cekini.....„      5 9S — „ r>-98
NemSke marke.....„     62*99% — - 62-22«/,
4 /   državne srečke iz 1. 1854     930 gld. 130 gld. 50 kr
Državne srečke iz 1. 1864            00   , 1UG „ 25 „
Ogorska zlata renta 4°/0   .   .       ... 9'» „ 45 „
Ogerska papirna renta 5°/0   •       ... • 2 „ SO ,
5'/o štajerske zemljišč, odvez, oblig.   . 105 ,, — „
Dunava reg. srečke 5°/0   .   .     100 gld. 115 „ 50 „
Zemlj. obč. avstr. 4Va0/0 zlati zast. listi 127 „ — „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — ,, — „
Prior, oblig  Ferdinandove sev. železnice 99 „ — „
Kreditne si-ečke.....loO gld. 17n ,, — n
Rndolfove srečke    ....     10   „ 20 „ — »,
Akcije anglo-avstr. banke  .   .   120   M — ,, — ,,
Ti'ammway-dru8t. velj. 17o gld. a v. 208 „ 30 „
Srednja temperatura — 11°, za 1-0° nad normalom.
IDio-nsijsl^a, borza
dne 24. februvarja t. 1. (Izvirno telcgrafično poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld-  77*60     — gld.
79*ir
Srebrna renta
danes
7 7-KO 78-M)
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bodi tužna vest, da je moj iskreno Ijublieni, ne-pozabljivi soprog, oziroma oče, gospod
ANTON BONAĆ,
črkostavec in predsednik društvu tiskarjov, ka-menopiscev in kamenotiskarjev za Kranjsko,
dne 23. t. m. ob 2. uri popoludne po kratki a mučni bolezni Baptisti! to solzno dolino.
Pogreb bode v soboto dne 25. februvarja popoludne ob 3. uri iz mrtvašnico pri Sv. Krištofu.
Svete maše zadušnico brale se bodo v farni cerkvi sv. Petra.
Dražega pokojnika priporočam v pobožno molitev in blag spomin.
V Ljubljani, v 21. dan februvarja 1888.
.TI i ii k n. lionttč, soproga  -- Friin.  Miiiku in I \ mi. otroci.
Zahvala.
0 izvanrednom dokazu sočutja povodom britke izgube našega nepozabljivega soproga, oziroma očeta in svaka, gospoda
lastnika tiskarne, jubilantu, in meščana,
ki so nam od vseh str i n i j došli, posebno pa častiti duhovščini, < o. frančiškanom, gg c. kr. uradnikom in mefloanom, gospodu 0. Bamberg-u za krasni venec lil dragim darovalcem lepih vencev, tiskarskemu in pevskemu društvu „Slavec" In drugim korporacijani, kakor tudi vsem prijateljem in znancem, kateri so ranjkega spremili na pokopališče, izrekamo ii.-ijglobokejšo zahvalo.
Ljubljana, 24. februvarja 18v8.
Ljudmila Milic ruj. Sinajdek.
soproga.
Marija Gsohaider,
Rudolf in Ljudmila,
otroka.
sestra.
Ivan (iscliaidcr,
veleposBsl nik, svak.
a41)
V najboljšem stanu in z najboljšo kupčijo, s hišo, hlevom in velikim vrtom v sreili mesta na KrNkeni, Me tlii v
iiajtiii ali pa proilii pod dobrimi pogoji.
1'ismena  vprašanja se prosijo na J. T.
HrHkciii.
Nt. 27 na
(140—1)
Dva učenca
vsprejme   takoj   nasladna pekarija (Lvxus-Backerei)   Jcan Sclirej-a v (iSradisčl. (143-1)
I 4
S
i
4
Kri čistilne trooljice
so se vselej sijajno osvedočilo pri zabaManji rl,»-veHkega teleHa. ^lu > oho" .i. navalu krvi, o t rpiMuili u Jih, skažeiicui želodci, po-manjkanji nIhmU «lo je<Hj, jetrnih in obl-Htuih boleznih, in presegajo v svojem učinku vsa druga v reklamah toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja jedna škatlja samo 21 kr., jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. — Manj kot jeden zavoj so s pošto ne razpošilja. — Prodaja (606—15)
,,LEKARNA TRNKO CZYu
zraven rotovža v Ljubljani.
Razpošilja se vsak dan po pošti. I
4 m
Seme trav, seme detelje
čiščeno na stroji proti plevelu.
Kravja repa
iz-vima. Gi"u.e<3.lin."b-u.ršlca..
Niolltlji : (139—1)
Seme sotirja, seme cvetic.
l*i*o«laju na «I«Im-I«» i u drobno
v svežej kakovosti.
Trg»vliaa semena
Gj. Poppovit'a
V ZAGREBU.
Cenik pošlje se samo na zahtevanje.
Največja prihriiujonju v Kospodiiijstvu.
Najvišja odlikovanja in zlato kolajne.
Ko
V prodajalnicah koloni jalnega blaga in delika D.o      tes ter dfroguerijah
se dobiva
TTŠZ Bonilloa-Estraci diša,az,a'(
no u,i m s(, Bepwiegljiw
kaj
pridejalo,
izvrstno
mesno juho.
zaradi
dobrega ukusa
in
nizke cene.
Marke: Extractnm Purum, Atu- Fhies lhrbts und Trilffel- Wilrze.
Fine moke za juho iz sočivja.
Na pravi jane pod \arstvoni c. kr. avstrijskega obrtnega nad/.orstva in švicarske ohčnoknristue družbe,
• Osrednja uloga: Wieu, I., Jasomircjotlstrasse 6. •
Prodajajo: Peter Lunsiiik, If. L. NVonzel, Schussnig & VVeber. — V Zajrorji: 11. K. Mieliclic, Ivan Miil-ler,  Rudniška  bratovska  skladnica.  — V Litiji: Ivan vVaggontk. (908— U)
Maiijaceljske kapljice za želodec,
izvrstno uplivajoče pri vseh 'boleznih želodca.
Ncprokoaljivo pri  |iuin;uijkanji alnsti do jcilij,
•I il.....       /.elodci,    t i 11 ■ l •1 ■ i ».ipi,   iiaTJciijunji, kialntn
podirnii.ji, koliki, žcloiićevin knturu, zuiftU ;'kio ao naroja jiesnk in pitno tor so imhira provoč slo^a, ]>ri zlutcnici, umi-, -i iu liljuvanji, ■] ■ s ■ • l ■ ■ ■ 111 (oo izvira liolocimi ix. /oloiica), krči v želodci, MpImnJl ili zalutBuii.ji, |irrot>lužoiiji .•• i z jedjo ali pijučo, glistuli, ljulo/.nili nn vranici, u» jntrih ali zlatoj žili, — Cena Btoklouici z nuvoili-lom, kako bo rabi, '.tli kr., vel. uteklonici ttO kr. Glavno -/.il.i^o ima lokar
ii vitoi, iti: \Di vKromerlil(MonkTiko),
Warijai;oljnko kapljic«' HH nikuko tajno »roil-atvo. Njili HOHt.ivino inivi'ilme bo nn navodu, kako Scbutunarke.       rabiti, ki so jiriilcno vsak.j ntcklenici.
— Pristne v skoro vseh lekarnah. M
S\ Alt II.•* ! Priitno Mnrijuceljiko kajiljioo bo mnogokrat ponarejajo in poanemnjo. — Uit NO pristni', mora vnuka steklenica imeti rudeč zavitek z Kor<uii.i«» inrsiii'iio iimniko in z mniidiiiii. U.tlio ruliili. ki bo prideno vsakej steklonici, opomniti jo, da mora biti navod tiBkan v tiskarni II. •IJiit«ek-u v liro-•uvrlži.
1'riHtno imajo: V I, | ■■!> I j mi i : l.-K .r li.il.r. I.......li, lokur .Iob.
Svvoboda. — V PoitOJInll li'kar Pr. BaOOaVOloh. — V »kolji Loki: lokar Karol Kabiani. — \ ICittlovlJivl s lokar Alokaamior Koblck. — V ltii«lollo\-sii: loknr Dominik KI;zoli, lokar BSZg-mami. — "V AiuiiBiiku : lokar iT. Močnik. — V Umorniji: lok-r Jan. Blazok. (738—18)
■CACAOI
ČOKOLADA
ICTOR
S
CHMIDT & OOHNE
ki jta pri prvej Dunajakej razstavi kuhinjske nuiotnosli bili odlikovani  z najvišjo odliko, častnim  diplomom, Bta pristni samo, če imata našo uradno retfistrovano varstveno znamko in firmo. (800—75)
I)Ot»iVR  »e pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v Ljubljani pri g- V etru l,:tssuili-u. Razpošilja se v provincije proii poštnemu povzetju.
VICTOR SCHMIDi &. SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.   Tovarna iu contr. razpošiljalnica
Dunaj, IV., Allesasse Nr. 48 (poleg jnž. kolodvora).
zdajatelj in ud^^voriu urednik: Dr. Josip V o ž n j a k.
Lustuina in tisk „Narodu« Ti-kavne.
17
88