List Tečaj lui. « i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld, za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 25. januvarija 1895. ^kifcjtso postale njeno orodje. Mi vemo, da konservativcem ni da se nemškim liberalcem pripisujejo zasluge za 433 Politiški oddelek. 1» prav, € »....................................................................... Davcna reforma in nemška levica. davčno reformo, ker vedo, da jim pri volitvah to utegne škoclovati. Kdor pozna razmere v planinskih deželah, ve, da je konservativna stranka baš zaradi tega si obranila Liberalci hočejo koalicijo dobro izkoristiti zase. To svoj vpliv ker vedno obetala ponižanje davčnih bremen se jim tudi zameriti ne more, kajti vsaka stranka delà za kmeta. Kaj si bode mislili sedaj, če to ponižanje pride pred vsem zase. To vedeti, predno bili desničarji že poprej morali od druge stranke. Tudi se bode težko prepričati, da je so šli po levičarje po kostanj v ogenj. vse zasluga liberalcev, če je linančni minister Plener, ki Levica ima glavno besedo pri koaliciji, in ima zatorej ima pri tem glavno besedo, liberalec. Tako utegne davcna nekako pravico si v prvi vrsti sebi pripisovati zasluge za reforma še hud udarec biti za konservativce. vse dobro, kar sklene koalicija. Seveda tega dobrega ni Konservativci si pa nimajo nobene pravice pritože veliko. Jedino davčna reforma je, s katero se more po- vati, da se jim krivica godi, kajti sedanji položaj so sami našati koalicija, ako jo bode dognala. njo se bodo nekoliko ponižali zakřivili. Lahko bi bili sebi zagotovili te zasluge. Pod- davki manjšim pirali naj bi bili grofa Taaffeja pri volilni reformi. V tem davkoplačevalcem. Seveda to dobroto tudi brez koali slučaji bi se bila izvršila Steinbachova davčna reforma, cije bili dosegli, kajti minister Steinbach je tudi že bil ki bi bila veljala za zaslugo konservativcev. Liberalci bi předložil nacrt zakona o davčni reformi, ki je še dalje bili jej pa jako hudo nasprotovali, ker bi bila baš ta re-segel, nego je Plenerjev. Ta nacrt so pa konservativci forma posebno hudo zadela večje podjetnike. Tako bi bili pokopali, ko so vigli Taaffejevo vlado in sedaj je bilo se konservativci lahko pokazali kot prijatelji nižjih in srednjih slojev. Za dolgo bi bil politični vpliv njih stranki na novem finančnem ministru Plenerju, da se loti davčne reforme, ali pa stvar tudi popusti. Plener se je stvari zagotovljen. znova lotil na podlagi novih načel in ima pravico zahte- širjeni volilni pravici ne bil več přišel v zbor, ali stranka Res morda ta ali oni poslanec pri raz vati da se njemu priznava zasluga za davčno reformo, ako ohranila svoj vpliv. Pri tacih stvareh se ne gre gle se v resnici izvede, oziroma stranki njegovi. Glavno delo dati na posamične osebe, temveč na skupne koristi. Tako pri tem tudi levičarje zadeva. Znižanje davkov je popu- so pa konservativci le utrdili liberalizem v Avstriji. larna stvar in zaradi tega je jako naravno, da levica si Liberalci pa morajo že naprej davčno reformo raz skuša to zadevo izkoristiti v svojo korist. Mej Nemci se glasiti za veliko delo. To že zaradi tega, da se konser razširja neka knjižura, v kateri se vsa zasluga za davčno vativci ne bodo upali delati ovir, ako bi se tudi ne za reformo pripisuje levici, ki je druge stranke tako rekoč gotovila volilna pravica tištim, za seboj potegnila, da jej pomagajo sodelovati. 9 & H * " ^ ' . . J ^ * ^ - L— . " . š. . . , . > I ' Konservativni listi se malo jeze, da levica sama pod tem gld Če bi katerim se davek se konservativci kaj ustavljali zniža î s podkrepili liberalno trditev da je le levičarjem # . ■ ^r * g sebi zasluge pripisuje, ko so vendar vse stranke sodelo- zahvaljevati za davčno reformo. Posebno bi kočljiv po vale. Menda ne vedo, da se navadno le polkovnik z redom ložaj bil za konservativce, ki bi davčna reforma bila odlikuje, ako se v vojski izkaže polk, ravno tako zasluge vsprejeta proti njih glasovom koalicije se pripisujejo levici, ki je njena voditeljica » Vidi se, da je državniška modrost spravila konser druge stranke tako le tapaj o za njo. Levica je znala za vativce v jako teža ven. položaj. Za vse, kar slabega stori seboj potegniti desnico, ko je šlo vreči grofa Taaffeja in koalicija, pada odgovornost nanjo, ker so jo omogočili se: je tako postavila na čelo koalicije in druge stranke pridobitve si pa zna levica proglasiti za svoje zasluge y 32 ker je voditeljica koalicije. Posebno je konservativna stranka napak storila, da je přivolila, da se je liberalec imenoval za finančnega ministra. Ta portfelj je najvaž-nejši in konservativci, ki so tedaj imeli v rokah ključ položaja, bi ga bili lahko zase zahtevali. Levica bi se tudi tedaj bila udala, ker jej je šlo za obstanek. Desnica si pa ugodnega položaja ni izkoristila in sedaj že žanje grenek sad za svoje napake. Kdo ve, če se po novih vo-litvah njen položaj dosti ne pohujša. kajti levica bode izkoristila zase ves sedanji vpliv, pa tu Ji druge stranke bodo v svojo korist porabile napake toliko proslavljanih konservativnih politikov. Politični, pregled. Istrski porotniki. — Tržaška odvetniška 2bornica je te dni imela obČni zbor. Gospodje so sklenili obrniti se do ministerstva pravosodja in notranjih stvarij, da naj se premene seznami poiotnikov. Ce se iemljo Slovani za porotnike, pri-dejo po mnenji odvetniške zbornice za porotnike možje, ki za ta posel niso sposobni. Nam je precej jasno, zakaj Italijani odrekajo Slovanom sposobnost. Boje se namreč, da bi kak italijanski rogovilež ne bil zaradi kakega protiavstrijskega po-cetja obsojen pred porotniki, in pa da bi v porotni sodbi zgu-bili močno orožje proti Slovanom. Slovanski Časnikar, Če je přišel pred italijanske porotnike, je bil gotovo obsojen Večkrat je pri tem odločevala le strankarska strast. V odvetniški zbornici se je tudi predlagalo, da bi rovinski odvetniki napravili štrajk, dokler se ne premene seznami porotnikov. Po dolgi debati se je pa ta predlog odklonil, kajti za to pa go-spodje še nimajo dosti poguma. Češko državno pravo še vedno meša glave češkim politikom. Staročehi so prišli s predlogom, da se češkemu deželnemu zboru vrne pravica voliti državne poslance. Kramar je pa v imenu mladočeške stranke te dni predlagal, da naj bi se deželni red tako premenil, da bi bil namestnik odgovoren češkemu deželnemu zboru. Oba ta predloga ni mata pričakovati nobenega vspeha. Za oba je potrebna dvetretjinska večina v državnem zboru, ne le v deželnem. Na Dunaji pa sedaj raz-mere za Češko državno pravo in za vse, kar je ž njim v zvezi, sedaj niso najugodnejše. Taki predlogi stavijo se le zaradi tega, da ta ali ona. stranka se pokaže kot zaščitnica češkega državnega prava. Na kak vspeh predlagatelji sami ne raču-najo in tudi računati ne morejo. Češka politika je zavožena in zastonj je dosedaj bilo vse prizadevanje. da bi jo spravili na pravi pot. Zavozili je pa niso Mladočehi, temveč že Staročehi in veleposestniki. Posebno najvišje sodišče za Češko. — Poslanec Vašaty je tudi letos ponovil svoj predlog, da naj se osnuje posebno najvišje sodišče za dežele češke krone. Ta predlog je v zvezi s češkim državnim pravom in v deželnem zboru ne bode dobil večine. Proti njemu bodo glasovali Nemci in veleposestniki. Poslednji so se že popolnoma izneverili češkemu državnemu pravu, katero so dolgo časa tako odlocno zagovar-jali. Samo za Eiegrov predlog bodo najbrž glasovali, da se deželnim zborom vrne pravico voliti državne poslance. Tega pa ne bodo storili iz naudušenja za deželno avtonomijo, temveč le zaradi tega, ker bi vprašanje o volilni reformi radi le še bolj zmešali in zavlekli. Veleposestniki ne marajo za nobeno razširjenje volilne pravice, ker se boje, da bi to s časom pri-peljalo do tega, da se jim odvzamejo sedanje predpravice. Politiko veleposestnikov vodijo povsod le lastni stanovski oziri, ne pa državne koristi. Nova ogerska vlada se je v soboto predstavila zbornici. Njen program se od Wekerlovega le malo loči. V cer- kveni in narodni politiki je naglašala ista načela, kakor prejšnja vlada. Ogerski Slovani od nie nimajo nič dobrega pričakovati. Skoro se nam je čudno zdelo, čemu je bilo potrebno premembe vlade ako vse pri starem ostane. Le po paznem čitanji vladne izjave smo našli razloček, okroi kate-rega se je menda sukala vsa kriza. Nova vlada naglaša, da bode gojila dobre odnošaje mej obema zbornicama. Iz tega sklepamo, da je Wekerle pred vsem moral odstopiti, ker se je sprl z gospodsko zbornico. Mnogi elani gospodske zbornice ga že zaradi tega niso mogli trpeti, ker ni bil plemenita?. Gospodje si v svoji prevzetnosti še misliti ne morejo, da kak nepleminitaš more biti ogerski ministerski predsednik. Posebno se je pa jim Wekerle zaměřil, ker je cesarju predlagal po-mlajenje zbornice z imenovanjem novih dednih elanov in bil celo zapretil z odpravo gospodske zbornice. Zaradi tega so pa delali proti njemu, da so mu izpodkopali stališče. Cerkvena politika je pri tem bila le bolj postranska stvar Ker je Banffy plemenitaš, sme upati, da mu gospodska zbornica ne bode dělala převelicí h težav ; že v seji, v kateri se je nova vlada predstavila, se je videlo, da jo magnatje vse bolj spo-štujejo nego prejšnjo, dasi je razvila bistveno isti program. Ogerska opozicija. — Grofa Apponyi in Szapary sta novi vladi napovedala že v prvi seji najodloČnejo opozicijo. Videlo se je pa obema, da sta nejevoljna. ker sta se popolnoma prezrla pri sestavi no?e vlade. Grof Apponyi se je že popolnoma mislil sebe na ministerskem stolu Apponyi je pa v svoji razdraženosti celo nekako laskal se levici, a s tem si pač ni pogladil pota do vlade. Od skrajne levice je pa Justh se izrekel proti novi vladi in izredno hvalil Apponyija, gotovo z očitnim namenom, da ga še bolj nemogočega naredi Prijateljstvo levico je namreč kaj slabo priporocila za politika, ki hoće na Ogerskem biti minister. Mogoče je celo, da je Bantfy naprosil Justha, da je Apponyija hvalil in posebno omenjal, da se je ta vodja narodne stranke tudi vdeležil Košutovega po* greba, dočim se ga Wekerle ni, da s tem uniči jednega vlad-nega nasprotnika. Tem ugodneje je stališče liberalne stranke. Čim manj veljave ima narodna stranka v višjih krogih. Italija. — Mesto, da bi kralj odslovil Crispija, mini-sterskega predsednika, razpustil je zbornico. Nove volitve bodo aprila meseca. Skoro gotovo je, da v novi zbornici Crispi ne dobi večine, in da mu bode treba torej odkuriti z minister-skega stola. . Nemčija. — Nemški državni zbor je vsprejel predlog, naj se dovoli jezuitom vrnitev na Nemško. Katoliška stranka je s tem predlogom prodrla le, ker so bili tudi socijalisti zanj. Ti so to svoje glasovanje motivirali s tem, da priznavajo vsa-komur pravico razširjati svoje nazore, torej tudi jezuitom, kateri naj bodo ravno tako svobodni, kot vsakdo drugi. Francija. — Narodni kongres je volil kakor smo že poročali, predsednikom republike Feliksa Faurea s 429 glasovi proti 360, katere je dobil Brisson. Faure je star 54 let. Oči mu je bil tapetnik, sina ta obrt ni veselil in se je izučil strojarstva, pozneje pa postal trgovec z usnjem. S svojo marlji-vostjo pridobil si je v kratkem znatno premoženje in zagotovil zaupanje svojih someščanov, ki so ga volili v razne zastope. L. 1881. je přišel v parlament, postal podpredsednik, državni tajnik, in je bil v sedanjem kabinetu minister mornice. Oi navadnega strojarja torej popel se je do ministra in cesar ni gotovo sam nikdar pričakoval, volili so ga predsednikom republike. Faure kot parlamentarec ni bil politik, pač pa vri ekonomist, zanimal se je bolj za gospodarska vprašanja. Predsednikom so ga volili, ker ni noben prononsiran političen strankar, temveč vesten in koncilijaten mož, in ker se o njem ne ve nicesar, kar bi ga kompromitovalo, on je čistih rok. Po svojem mišljenji je konservativen republikanec, od katerega se pričakuje, da bo vreden naslednik Carnota. Zlasti se dobro tol-mači njegov nagovor, v katerem zatrjuje, da hoče stati nad strankami in pozivlje na podporo vse republikanske poslance 33 ne glede na to, kateri stranki se prištevajo. vse, ljubijo svojo domovino in republiko. Socijalistom izvolitev konser- vativnega republikanca Faurea ni povšeči, radi bi bili imeli za predsednika radikalca Erissona. s katerim so tudi prav trdno računali, da bodo prodrli. Konservativci nečejo namreč ogromno hitro razširja in je zatorej treba centrale leto za letom povekšati. Da izmed mnogih slučajev navedem samo jednega, bilo je elektrovodni mreži „mejnarodne električne družbe" na Dunaju priklopljenih dne 1. maja nič vedeti o socijalnih reformah, dočim so radikalci vneti za 1894- leta 71.261 žarnic po 16 normalnih sveč in dne te. Socijalistom pa Faure že tudi zaradi tega ni po volji, ker 1. novembra leta 1895. pa že 88.307 tacih žarnic je bogat veletižec in ga torej ti že kot tacega smatrajo za pri nasprotnika socijalistiških teženj Odpoved bivšega pred- sednika Casimir Periera ni prišla nepricakovano Perier je namreč že dlje Časa mislil na odstop. Vsak kakoršen koli pojav proti vladi v zbornici in izven nje pretresel ga je pre- čemer se vsakikrat uvrste še obločne svetilnice in motorji. Sodeč po tem, kar se godi drugod, smemo priča-kovati, da si bode električna razsvetljava tudi v Ljubljani idobivala vedno več tal da bode širila, če tudi občutno in vsako tako nasprotsvo smatral je kot demonstracijo ne tako zelo hitro, kakor drugod, pa vendar primerno proti sebi. Ko je pa zbornica sklenila tožiti Raynala zaradi činov. storjenih v času, ko je bil Perier državni tajnik, od-locil se je za odstop, Splošno se sodi, da je Perierov odstop znoaga socijalistov ; teh se je namreč bal. V vsem pa se je pokazalo, da Perier ni imel one eneižije in jeklene volje, kakor tilnico za vse leto neki pavšalni znesek, ali se pa kon-jo mora imeti predsednik irancoske republike. Časopisje obsoja sumentu postavi elektroštevec in se mu odmeri plačilo naglo, da le cene ne bodo previsoke. Pri električnih napravah imajo glede na plačilo za razsvetljavo dvojno navado; ali se določi za vsako sve- Periera, češ zakaj je prevzel mesto predsednika, ako ni resno mislil na opravljanje tega važnega posla. «S d Obrtnija. 1IM111I8 s I po množini električne eneržije, merjene po hektovaturah. (Vat imenuje se produkt iz števila, koliko elektrike je šlo v jedni sekundi skozi prerez elektrovoda, in iz števila, ki pove tokovo napetost. Hektovat = 100 vatov.) plačujejo v Tridentu, in sicer Pavšalni zneski se za vsako normalno svečo na leto 66 kr., torej za žarnico na leto tolikrát 66 kr., kolikor normalnih sveč znaša Električna razsvetljava V Ljubljani. njena svetljivost. Drugod se največ računi po hektova- (Dalje.) turah. Pavšalirajo navadno le tište svetilnice, katerim se Jeli ta nastavek v dohodkih utemeljen? Če hočemo da čas razsvetljenja vsaj približno določiti. Odsek ima v svojem računu hektovaturo, a s tem pa nikakor noče tr- odgovarjati na to vprašanje, moramo primerjati svojstva ^ - T -t * ■ • električne luči s svojstvi druzih lučij, v prvi vrsti plinove in tudi cene posameznih lučij. Katere prednosti pa ima ceteri s paribus električna razsvetljava pred vsako diti i da bi se v Ljubljani za nekatere svetilnice ne smeli drugo, znano je občinskemu svetu in mi treba obširno določiti pavšalni zneski. Za hektovaturo je odsek postavil 3*5 kr. v račun. Po tem nastavku bi stala jedna ura svetljenja razkladati. Električna oblcčna luč najjačja, kar jih z žarnico 16 normalnih sveč malone kr. imamo, poleg tega očem prijetna, ne daje posebne toplote in kar je posebno važno, ne kvari zraka. Za razkošno razsvetljavo velicih dvoran in prostorov je najpripravnejša. Žarnice nimajo tište svetlobe, kakor obločne svetilnice, a dajejo rudečkasto, očešu zelo prijajočo svetlobo, pri ka- V) ÎÎ n » » » 12 10 5 H » » 1) 1) n n » 1.5 1.3 0.6 » u J? Drugod računajo za hektovaturo več kakor 3 5 od stotkov, in sicer računajo na Dunaju 4 5, v Inomostu 4, ter moremo razloeevati razne barve, kakor po dnevu. Pri petrolejski razsvetljavi pa tega ni mogoče, v Pešti î v Gradcu kr. a dajejo navadno večjim kon plinovi in kakor je znano. 0 A Žarnica ne daje nobene vročine, ne kvari zraka in moremo jo brez skrbi obesiti, kamor nam je drago, cesar z nobeno drugo lučjo storiti ne moremo. Iz zdravstvenih, varnostnih in lepotnih ozirov je električna luč za raz-svetljevanje stanovanj najprikladnejša, ravno tako pa tudi za razsvetljevanje javnih lokalov. Komu ni znano, kaka soparica postane v zumentom popusta. Inomostu mora poleg tega vsak konzument plaćati za žarnico 1 gld pristojbine. Popusti znašajo sploh od do 30 odstotkov. 30 odstotkov po pusta dovoljuje onim konzumentom imajo nad 2500 do 3000 gld. svetljenja na leto. Tem konzumentom pride hektovatura na 3*2 kr. (Konec sledi.) lokalu v katerem je plinova luč Te razne ugodnosti so vzrok, da se električna razsvetljava zadnji čas povsod širi in izpodriva plinovo. Obrtnijske raznoterosti. Nepoštena konkurenca. Trgovec Rudolf Scheitler v Berolinu je minolo jesen priredil nekako razprodajo stvarij po dražbi. Pred prodajalnico je stal neki mož, svojih je Tehnika električnega razsvetljevanja je še mlada jmel na glavi kapo sodnijskega izvršitelja in je vabil ljudi v ali razvija se nečuveno hitro. Pred desetimi leti je še prodajalnico, kjer se zlate in srebrne stvari po ceni prodajajo. marsikdo dvomil, da električne naprave povsem za nesljivo delovati mogle, dandanašnji o tem nikdo ne dvomi več, kajti imamo na tisoče vecjih in manjših naprav, ki vse delujejo varno in zanesljivo. Izkušnja uči, da se električna razsvetljava povsod za 60 mark. Stvar se je jima pa šumna zdela. Sla sta Notri so kupci dražili blago. Nekdo se je navidezno udeleževal dražbe, da je blago dražil. Tudi dva uradnika sta prišla. Tr-govec je ponudil zlato uro na prodaj. Pri tem je nekdo vprašal, če ura res zlata, kar mu je potrdil prodajalec. Uradnika sta tako na dražbi kupila dve uri, jedno za 45 mark, drugo e 34 nekemu zlatarju, k\ je jima povedal, da uri ništa zlati, temveč vodstvo dotičnih skladišč za živinsko sol (morebiti ponud iz tamboka in sta vredni le po 15 mark. Sla sta nazaj in po benim posredovanji policije dobila denar nazaj. S tem pa ni bila stvar je sleparja obsodilo v 2 končana. Prišlo je pred sodisce, meseČni zápor. Sodišče je v svoii razsodbi izjavilo, da je dotični trgovec obcno nevařen slepar. potom) prepuste drugim osobam, zlasti tudi tr-govcem, kateri bi bili za to pač najbolj sposobni in bi tudi gotovo radi bili pripravljeni, žrtvovati za ustanovitev in opravljanje skladišča živinske soli potrebna denarna sredstva, vže zaradi tega, ker s tem razširili krog $I Kmetijstvo. *š : s rvmoujoivu. i^mmm svojih naročnikov. Ustanovitev skladišča živinske soli bode kmetovalcem njemu prideljenih občin v tem oziru na korist, da si bodo živinsko sol v oni zalogi do vsakemu posameznemu na leto odmerjene množine mogli oskrbeti, činah, kakor druge gospodarske potrebščine. Tudi je pn čakovati, da bode živinska sol zalogah oddajala Nov propis glede olajšave prejemanja soli oziroma nakupiti o vsakem času o poljubnih delnih koli za živino in o napravi dopušéenih skladišč za živinsko sol. (Konec.) Dosedanja določba, po kateri morejo poljedelci ene občine v razmeri z njihovo tačasno živino nanje pripa- dajočo množino živinske soli le skupaj in na jedenkrát predstojniku dotične občine přejeti, pa ostane glede vseh občin, ki se v prihodnje ne pridele morebiti kakemu Ta kmetovalcem po kolikor mogoče nizkih cenah, ker zaloge taisto lahko prejemajo z najnižimi prevoznimi stroški in ker bodo skupščine, kojim se je vstanovitev skladišča dovolila, gotovo zavzemale gospodarskemu prospehu popol- po „skladišču za živinsko sol", tudi nadalje v veljavi. določba se ni mogla opustiti, ker je za posameznega kme-tovalca na leto povprek odpadajoča množina živinske soli noma ustrezajoče stališče. Z ozirom na vse te z ustano-vitvijo takošnih skladišč za živinsko sol združene udobnosti in olajšave glede dobave živinske soli po znižani željo izreci, da bi se poklicane samo- poljedelskogospodarske skupine v cení, se mora upravne posebno pa po znižani ceni tako malenkostna, da bi bila za kmeto-valca mnogo predraga, če bi jo hotel posamezno prijeti iz c. kr. solnih zalog, ki so večinoma zelo oddaljene in se razun tega tudi že iz opravilnih ozirov ne morejo pe- korist živino posedujočih kmetovalcev, in v prospeh do-mače živinoreje za njim izročeno vravnavo c. kr. dopu- ščenih skladišč živinske soli v celi deželi na vso moc čati s prodajo tako malenkostnih količin, kajti le za one tovore živinske soli, ki zavzemajo cei vagon, ali vsaj pol vagona, to je 100 oziroma 50 meterskih stotov, so do-volile uprave avstrijskih železnic znatno znižano vozno ceno. Da se tedaj ta tarifna ugodnost kolikor možno iz-koristi in prejemni stroški soli za živino kar najbolj ome-jijo, je neobhodno potrebno, da se živinska sol prejema potrudile in v vsakem sodném okraji najmanj eno tako skladišče ustanovile, pri čemer jih bodo pristojna finančna oblastva najkrepkejše podpirala. za celo leto na enkrat in vsaj po občinah, mnogokrat pa, če celo na vso občino odpade manj, kot 100, oziroma 50 meterskih stotov na leto, tudi od več občin skupaj, sebno dobro Kmetijske raznoterosti. — sredstvo za dolgo ohranitev sadja. Važno je, če moremo sadje nepokvarjeno ohraniti čez zimo, do pozne spomladi. To se dozdaj ni lahko moglo, ker se ni poznalo S o ta sredstva, s katerim bi se to dalo doseči. Sedaj se pa poroča, da je neki Francoz imenom Eossignol iznašel, da je šota po- sredstvo za ohranitev sadja sod, zaboj, ali to je n kumulativno", po predpisih v odstavek naredbe finančnega ministerstva z dne 20. dec. 1893. (drž. zak. št. 176, ukaznik št. 57), iz c. kr. zalog za sol. Poleg težkoč, ki se protivijo marsikje zedinenju več občin kako drugo enako posodo dene se najprve plast stolčene in dobro presejane šote, na to se položi plast sadja, na sadje zopet plast šote, na šoto zopet sadje itd. tako, da je vrhna plast šota. Tako je Rossignol poskusil prvič jeseni 1. 1893.; pustil je zaboje do oktobra minolega leta v nezakurjeni shrambi na tako skupno prejemanje živinsKe soli, se ne da tajiti, stati, tako, da je bilo sadje izpostavljeno tudi največjemu mrazu da mora biti za mnoge kmetovalce težavno živinsko sol janu\arija meseca minolega leta. Ko je pred kratkim odprl na enkrat za celo leto naročiti in zanjo odpadajočo kupno ceno naprej pripraviti in položiti. Da se pride tej nepri ličnosti po možnosti v okom, je finančno ministerstvo, ker za upravo solnega monopola veljavna načela ustanovitve državnih prodajalnic živinske soli poleg vže obstoječih c. kr. zalog soli ne dopuščajo, v prvem oddelku nove naredbe dovolilo, da smejo samo- zaboje, videlo se je, da sadje ni ničesar zgubilo na vnanjosti in vrednosti, bilo je popolnoma ohranjeno in tudi mraz mu ni nič škodoval. Poučni in zabavni del. upravne in poljedelsko gospodarske skupščine napraviti pod v onem oddelku navedeními pogoji „skladišča za vinsko sol." Potem ni nikake o vire, da one iz med navedenih skupščin, katerim finančno ministerstvo napravo skladišč za živinsko sol dovoli, vzdržujoč svojo odgovornost in jamstvo nasproti finanční upravi za izpolnjevanje predpisanih pogojev vstanovitev in oskrbovanje, oziroma ali blago, ima mnogo zanimivosti Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tverskega.) V. (Dalje.) -, - M Zgodovina železničnih tarifov, bodi si že za ljudi 1 pc sebno kar se tiče 35 borbe mej tekmujočimi programi. Taka borba je posebno pogosta mej progami na zapadu, in pogosta vožnja za potnike iz Čikaga v Sant Louis, 500 milj daleč, pade na jeden dolar — pred tremi leti sem se celo peljal iz Čikaga v St. Paul, 470 milj daljave, za 50 centov, in še lani so sodček moke iz Mineapolisa v Novi Jork peljali za 40 centov. Seveda se veliki spekulantje okoristijo tacih tarifnih vojsk in prepeljejo ogromne množine blaga po znižani ceni in pri tem narede velike dobičke. Naj bode že kakor kolî, le nemnoge železnice, kakor sem že višje omenil, plačujejo dividende delničarjem. Največ prog ne donaša nobenega dobička, in imajo le spekulativno vrednost. Poslednji čas se čujejo po časopisih, v zakono-dajnih zborih, trgovskih in delavskih društvih vedno bolj pogosto glasovi, da bi se podržavile železnice, in kolikor jaz morem soditi, to jedino ovira strah, da bi tako povek-šanje ljudij, odvisnih od državnih administracij dajalo nevarno silo oni stranki, ki bi bila na krmilu ob tej premeni. VI. Garffield, ki je bil dne 4. tnarca 1881. zasel pred-sedniški stol, izvoljen od republikanske stranke, je malo pred svojim prihodom v Ameriko umri od rane, katero mu je prizadel Guiteau. 0 sestavi in pomenu ameriško političnih strank v Ameriki imel sem jako nejasne pojme, če tudi zgodovina mejsebojne vojne, njeni uzroki in uzroki nastanka republikanske stranke, osvobojenji zamorcev in ohranjenje celokupnosti zveznih držav, bili znani do neke mere, kolikor se more seznaniti čitatelj s tako važnim predmetom v zgodovini naroda iz kratkih časniških član-kov, in iz malobrojnih prevedenih knjig, katere imamo v tej stvari v materinščini. Kakor je znano se dve glavni politični stranki borita za prvenstvo v Zjedinjenih dr-žavah poslednjih trideset let. Jedna demokratična stranka ima svoj začetek že v vojni za osnovo in nezavisnost zveze. Druga republikanska se je pa osnovala 1856. leta iz ostankov stare stranke vigov in teh demokratov in to-rijev, ki so se držali aboljucijonističnih nazorov. Prvi njen kandidat je bil general Frismont, kate-rega je zmagal Bachanan, a leta 1860. je pa republikanska stranka zmagala z Lincolnom, pa le zaradi tega, ker se je demokratična stranka razcepila zaradi vpra-šanja o robstvu. Od tega časa je pa republikanska stranka ostala na krmilu do 1884. leta, ko je Cleveland po slučajnosti in vsled maščevanja Conclinga zmagal Blaina Leta 1888. se je pa Harrisonu posrečilo zopet zinagati Clevelanda in republikanska stranka je zopet prišla na krmilo. V teku teh trideset let so nastale in izginile mnoge tretje in četrte stranke. Tako prohibici-onisti, ki se že nahajajo kacih petindvajset let vsako "trtletje postavljajo svoje kandidate, ali nikdar niso *Nli dobiti nad poldrugi tisoč glasov v vseh zveznih *'vah, poslednje desetletje se je njih število manjšalo 0 *fa do leta. Pred petnajstimi leti je stranka gren- ^pvov itro naraščala, pridobila si je že bila kake tri dr-žave, zopet hitro minola za vselej. Potem so nekaj časa rojili grinbakerji, a sedaj so popolnoma izginili s političnega obzorja. Minolo leto je farmerska zveza se hitro bila povzdignila in zasela tako republikansko tr-dino, kakor je Kanzas ; s tem so se pa končale njene zmage, kajti pri volitvah minolo leto te zveze skoro opaziti ni bilo. Socijalistična, ljudska in delavska stranka itd. slednje leto postavijo svoje kandidate, pa poštevilune igrajo nobene vloge in v politićnem oziru niti ne pridejo v poštev. Bila je tudi stranka ženskega vladanja in njen kandidat Bel va Lokvud je 1888. leta dobila tisoč glasov po vseh Zjedinjenih državah. Vse te stranke imajo organizacije, narodne in pa za posamične države — delajo propagando in skrbe za svoje kandidate — pa vendar ne igrajo nobene večje vloge v političnem življenju Zjedinjenih držav. Vsled ne-znatnega števila glasov jih pustim na strani, kajti do-sedaj vse vkupe niso nikdar dobile nad 5 % vseh oddanih glasov, pečati se hočem s tema strankama, kateri pred-stavljata pravo politično življenje Zjedinjenih držav. Sever in jug sta se različno naselila in različno razvijala; Na severu so se naselili največ Anglosaksonci pome-šani nekoliko s Nemci in Skandinovci, na jugu pa pre-magujejo latinska plemena. Sever se peča jednakomerno s poljedelstvom in industrijo in ni nikdar poznal robstva, jug je pa izključno poljedelska dežela in je vpeljal rob-stvo pred tristo leti. Če tudi sta sever in jug vzajemno se vkupe z vojsko vprla Angležem, in vzajemno si pri-vojevala neodvisnost, vendar se je ta razlika interesov že rezko čutila mej členi prve konvencije, katera je sestavila ústavo, in s tega časa je vedno se nadaljevala ta borba, dokler ni prišlo do mejsebojne vojske od 1861. do 1865. leta, in je v bistvenosti to glavna razlika mej obema političnima strankama sedanjega časa. Poljedelski jug je z zastonjskim delom zamorskih robov přiděloval pavolo, liž, žito, tobak in živino redil. Zemlja je imela le malo bogatih rodbin in v teh rokah je bila vsa oblast in ves denar. Vsi industrijski izdelki so se privažali s severa ali pa iz Evrope. Pavolo so vozili v državno Novo Anglijo ali pa na Angleško, od kodar so potem pavolnato blago vozili na južna trgovišča. Če tudi je najboljša železná ruda s premogom in apnom za njeno obdelavo v neizcrpljivi meri v vseh južnih državah, vendar na vsem jugu ni bilo nobenih železnih fužin, vse poljedelsko orodje, vsak žebelj se je pripeljal s severa. Beli ljudje so delo smatrali za sramoto, zamorcev so se bali učiti, in tako ni ostajalo druzega, kakor prodajati surovino in privažati industrijske izdelke. Samo po sebi se razume, da je pri tacih razmerah politično življenje bilo jako jednakostransko. Nekatere bogate rodbine zavzemale so vse javna města v državi in jih opravljale po oligar-hičnih načelih. Razume se, da vsa prizadevanja političnih vratil na jugu merila v prid svobodni trgovini, — sami niso marali pečati se z industrijo in plače vati niso ma* rali uvoznih carih, prizadevali so si, da svoje surovině prodado najdražje, in kupijo najceneje, kar je jim treba, m g Pošiljali so svoje žito, in svojo živino, pridelke robskega 36 delà, na sever, kjer so konkurirali s svobodnim trudom vlada predložila državnemu zboru, pričela so mesta silno agi- svobodnih državljanov. Ko so se ti svobodni ljudje, ki tacijo. Novi zakon naj so se tedaj pečali z industrijo, zahtevali varstvo zase v namreč razbremenil kmetske občinei obremenil pa mesta. Govornik s statiškimi podatki dokazuje, . . .. kako nepravičen je domovinski zakon. Kmetske občine ne mo- obliki uvoznih carin proti izdelkom evropske industrije, rejo yeč zmagovati siloih stroškov, katere imajo za svoje v katerih cena delo je konkuriralo z dragim delom svo- tujini, posebno v večjih mestih živeee pripadnike. Najbolje pri bodnih državljanov v Severni.Ameriki, so se južani temu vsem je pa to, da kmetske občine morajo skrbeti za ljudi, katerih niti ne poznajo, ki se leta in leta drže v tem ali onem uprli. Celih 70 let, od osnove Zjedinjenih držav do izvo-litve Lincolnové 1860. leta je jug vodil politiko in vse mestu, pa so slučajno pristojni v to ali ono kmetsko ob- zadeve Zjedinjenih držav, ti vodje so razpolagali z veli čino. Novi zakon gre na to, da se kmetske občine razbre- menile teh stroškov in se mestom, imajo dobiček od teh kimi sredstvi. Z večjim duševnim razvojem, večjim nrav- v njih delujočih ljudij, naložilo preskrbovanje takih ljudij. Go- stvenim vplivom, in vsemi sredstvi prave aristokracije in vornik misli, da mora tudi deželni Oř v vseh. političnih zborih in pri volitvah so zmagali in opravljali državne posle po svojih nazorih in izključno v svojo korist. Skoro vsi predsedniki Zjedinjenih držav po-čenši s Washingtonom do Buchanana bili so južani; dr kmetskim občinam povzdigniti svoj zbor kranjski v prilo glas in se izreci zoper krivičnost sedanjega domovinskega zakona in za prenaredbo v smislu načrta, kakor ga je predložila vlada državnemu zboru. Predlog se izroČi upravnemu odseku v pretres in poročanje. Poslanec baron Schwegel poroča imenom finančnega žava Virginija velja dosedaj za mater predsednikov Zje- odseka o računskih dinjenih držav. sklepih bolniškega. blazniškega, porod- niškega in najdenškega zaklada za leto 1893. Odobre se vsi računski sklepi in sicer oni bolniškega zaklada z 215.218 gld. dohodki in 78.902 gld. stroški; oni blazniškega zaklada z 10.277 dohodki in 74.075 gld. stroški; oni porodniškega zabořile proti robstvu in pa proti svobodni trgovini. Včasih klada s 774 gld. dohodki in 5626 gld. stroški in oni naj- se jim je posrečilo, da so kaj malega dosegle od državnih denškega zaklada s 398 dohodki in 3542 stroški. Severovzhodne in zapadne države, ki so se hitro naselili, obranile pogoje severnega življenja, so se vedno gospodarjev južanov. Te vse pridobitve so pa bila že paljativna sredstva, ki so le nekoliko odrivala neizogibno krizo. tem, ko je jug goreče braneč svoje predpravice Prošnji občine Postoj i na za donesek za napravo bolnice in zastopa zdravstvenega okrožja v Idriji za podporo za on-dotno bolnico se vrneta deželnemu odboru z naročilom, naj ju s konkretnimi predlogi zopet predloži deželnemu zboru še v rodu seljence na vse mogoče načine, in vspeh tega v tem, ko se je na jugu bilo prebivalstvo bil da in koristi, branil se priseljencev bodi si katerega koli teku tega zasedanja, ko bo předložil tudi predlog glede sploš- sta pa sever in posebno še zapad vabila te pri- nega podpiranja bolnic po deželi Sekcijskemu slugi V. Jalenu v deželni bolnici se njegovo provizorno službovanje od 15. okt. 1885. leta všteje v definitivno službovanje in se mu dovolita dve petletnici. Deželnemu odboru se naroči, da vdovi dr. Praj-novicevi primerno zviša pokojnino. Na poročilo istega poslanca imenom finančnega odseka počasi množilo, se na severu skoro podvojilo vsacih deset let iu je še koncem štiridesetih let že precej presegalo prebivalstvo juga in koncem petdesetih let je na jugu bilo se odobre proračuni za 1. 1895. in sicer porodniškega zaklada sedem milijonov belih ljudij » 20 milijonov. na severu in zapadu pa (Dalje sledi.) s potrebščino 6766 gld. in pokritjem 889 gld. ; najdenškega zaklada s potrebščino 3631 gld. in pokritjem 354 gld. ; blaz- niškega zaklada s potrebščino 73.072 gld. in s pokritjem Poučni in zabavni drobiz. Krsto kralja Aleksandra Velikega. Več učenjakov obrnilo do egiptskega podkralja, da bi dovolil odpreti kripto Danijelove mošeje v Aleksandriji Vhod v to kripto so bili dali mohamedanci zazidati, ker je že včasih skušal kak Evropejec vanjo se splaziti, pa se mu pri paznosti cuvajev ni se posrečilo. kripti je baje pokopan Aleksander Veliki. Ko je umri bil v Babilonu, so ga v zlati krsti bili prepeljali v Aleksandrijo. Pozneje so pa zlato krsto vendar stopili in za- měnili s stekleno. krsti ga je videlo več ftimljanov. Pozneje je pa zginila ta krsta. Ljudstvo govorilo, da je spravljena v nekem podzemeljskem prostoru. Nad tem prostorom se je pozneje sezidala Danijelova mošeja. UČenjaki se ne nadejajo, da v njej res našli Aleksandrovo truplo, a upajo, da vsekako najdejo kaj v zgodovinskem oziru važneja. Novice. >i Deželni zbor kranjski. peti seji dne 18. januvarija t. 1. utemeljuje posl. Po vše svoj samostalni predlog glede prenaredbe domovinskega zakona. Proti náčrtu novega domovinskega zakona, katerega 10.028 gld. Primankljaje je pokriti iz deželnega zaklada. Glede proračuna bolniškega zaklada za 1. 1895. pravi poročevalec, da je stroške za zgradbo nove bolnice izvzeti iz proračuna. Stroški za zgradbo v znesku 573 000 gld. so namreč že dovoljeni, ni treba torej zdaj razpravljati o njih. Nekaj se je že izplačalo, nekaj še ne. Poročevalec pravi, da bo treba še naknadaega kredita morebiti do 100.000 gld. svoti Proračun bolniškega zaklada za 1. vzemši potrebščino za nove zgradbe 1895. s potrebščino 1Z- in z rednim pokritjem v znesku 86.204 gld. izvzemši pokritje za nove zgradbe v znesku 23.911 gld. se odobri. Primankljej je pokriti deželnega zaklada. Poslanec dr. vitez Bleiweis pravi, da bi bilo umestno, da bil deželni odbor deželnemu zboru podal obširno poročilo o velikanski zgradbi nove bolnice. Govornik obžaluje, da se to ni zgodilo in omenja nekaterih nedostatkov pri novi bolnici, katere bo treba takoj odpraviti. Poslanec dr. Vošnjak opravičuje deželni odbor. Poslanec G ras s el li pojasni zadevo glede inkorporacije sveta, kjer stoji bolnica, mestni občini ljubljanski. Dalje tudi vpraša, kaj je s povi-šanjem plače odličnemu primariju dr. Šlaj merju. Poslanec dr. Vošnjak pojasni, da so vsi primarji vložili prošnjo za po-višanje plače, in da se sedaj vrše dotična poizvedovanja. Vdovi okrožnega zdravnika, gospej Frančiški Sallokerjevi 4 Velikih Lašičali se dovoli pokojnina 200 gld. in odgojni^ ru 100 gld. Prošnja vdove gospe Zeleznikarjeve za podporo za dovolitev sirotinske ustanove sg odstopi deželnemu od^ v rešitev z naročilom, da se nanjo ozira. Umirovljenemu ovj^a nemu zdravoiku Ferdinandu Sallokerju v Metliki se 3? pokojnina od 300 na 400 gld. Konečno se pooblasti deželni odbor, da o pokojninah ne presezajoČih 400 gld. odloča sam. Poslanec Len arci c poroča imenom upravnega odseka o samostalnem predlogu glede revizije zemljiško-davčnega katastra in predlaga imenom odseka: Deželnemu odboru se na-roča: a) Izdati poljudno opisano knjižico, razpravljajočo o reviziji zemljiščno-davčnega katastra, ki se ima letos vršiti, v kateri naj se županstva pouče o načinu, po katerem se ima revizija izvršiti in kako imajo zemljišcni posestniki pravico do pritožb, oziroma do zahtev, da se vsaj najhujše krivice o ce-nitvi odpravijo ; b) poizvedovati potom županstev o previsokih, krivičnih vcenitvah, na podlagi katerih so vcenitvenl tarifi previsoko določeni ; c) poizvedovati potom žnpanstev, koliko se je pašnikov po pomoti ali vědoma, ker je na njih tu in tam stalo kako drevo ali grmovje, vpisalo za gojzd, da se po § 13. revizijskega zakona take parcele zopet vpišejo v prejšnjo kulturo ; d) \se te poizvedbe z vsemi nabranimi podatki imajo se izročiti v porabo deželni komisiji za revizijo katastra. — Predlog se vsprejme. V šesti seji dne 22. jan odgovarja deželni predsednik baron Hein na pritožbe, katere je navajal poslanec dr. Žitnik v deželnozborski seji dne 16 iebruvar. 1894. proti okrajnemu glavarju dr. M. Gstettenhoferju v Kranji, glede planinskih pašnikov na Gorenjskem. Y tem odgovoru zanikujejo se ma-lone vse pritožbe, katere so se navele proti postopanju ome- njenega okr. glavarja Na poroČilo posl. Kl un a imenom finančnega odseka od-stopijo se deželnemu odboru v rešitev prošnje : krajnega šol-skega sveta v Motniku za uvrstitev ondotne šole v III. pla-Čilni razred ; nadučitelja Jern. Ravnikarja v Mokronogu za uvrstitev v I. plači lni razred in krajnega šolskega sveta v Staremtrgu pri Loži za zvišanje učiteljskih plac. Učiteljski vdovi Julijani Diirfeld se poviša pokojnina na letnih 120 gld. Poslanec Viš ni kar poroča imenom finančnega odseka o prošnji obcine Sušje za podporo za vodovod. Sklene se dovo-liti 30 o/ 0 podporo, Če da občina primeren znesek in država 50 % stroškov pokrije. Posl. dr. Žitnik poroča o prošnji posestnikov v Slateneku in Zapotoku glede vodovoda. Sprejme se predlog, ki naroča deželnemu odboru, da preiskuje, ako bi se ta vodovod ne dal v zvezo spraviti z ravno omenjenim, in da potem predloge stavi. — Prošnja posestnikov v Gršici in Dobravicah, okr. črnomaljskega, za podporo 3178 gld. 70 kr. *za'napravo občinske ceste in mostu se odstopi deželnemu odboru v rešitev. Istotako prošnja Antona Košića, učenca na vinarski šoli v Klosterneuburgu za podporo. — Krajnému • šolskemu svetu v Sodražici se dovoli za razširjanje šolskega poslopja 300 gld. podpore. Na prošnjo Jožefa Tomazina, bivšega paznika v prisilni delavnici, za provizijo ali miloščino se dovoli tega rodbini miloščina letnih 100 gld. — Prošnja Iv. Lapajneta, vodje na meščanski šoli v Kiškem za podporo za izdajo knjižnice za ljudske šole ; pedagogiškega društva v Krškem za podporo in obcine Šmihel okraj Postoiina, za podporo za napravo vodovoda v Neverkah, se izroče deželnemu odboru v rešitev. Posl. Po vše poroča imenom upravnega odseka o náčrtu novele k zakonu z dne 23. avgusta 1877., dež. zakonik št. 14. (zakon za obdelovanje moČvirja) in predlaga, da se ta jačrt, katerega je předložil deželni odbor, temu vrne, da ga še pretresa. Isti poslanec poroča o pospeševanji vinoreje na Kranjskem in predlaga : Visoki deželni zbor izvoli skleniti : 1.) Eazširjanje pe-: pinijere za vzgojevanje trt pri deželni prisilni delalnici se odo-bruje. 2.) Cena požlahtnenim ameriškim ukorenicenim trtam določi se s 5 gld. za 100 trt, vendar pa sme deželni odbor v oziravrednih slučajih take trte tudi brezplačno oddajati rev-nejšim vinogradnikom in za uzorne vinograde kmetijskih podružme. 3.) Namesto denarnih podpor naj se vinogradnikom, 4 ki prosijo zanje, navadno dovoljujejo brezplačno ameriške po- žlahtnene ali nepožlahtnene ukoreničene trte. 4.) Vlada se naprosí da za deželno pepinijero potrebne ameriške, kakor tndi ukoreničene trte, ki se bodo dovoljevale namesto denarnih podpor, brezplačno prepusti deželnemu odboru. 5 ) Eevnim vinogradnikom, kateri so vsled trtne uši prišli v sliske, smejo se dovoljevati brezobrestna posojila, katera pa za vsakega posa-meznega posestnika ne smejo presegati zneska 200 gld. iz d*-želnega zaklada 6 ) Za stroške v svrho pospeševanja novega vinarstva dovolijo se za 1895. 1 sledeci zneski iz deželnega zaklada : a) za pepinijero pri deželni prisilni delav.iici 2500 gld ; b) za vinarskega potovalnega učitelja 1220 gld. ; c) za podpore uzornim vinogradom in trtnicim kmetijskih podružnic za kljuce, kakor tudi za darila revnim vinogradnikom 1300 gld. ; d) za brezobrestna posojila 20 000 gold — Predlogi se sprejmo Prošnja županstva v Temenici za razširjanje deželne ceste od Pustega Javorja do železnične postaje v Radohovi vasi se odstopi deželnemu odboru v rešitev. Posl. dr. Žitnik stavi samostalni predlog, podpisan od vseh navzocih narodnih po-slancev, da se današnja izjava visoke deželne vlade o poslo-vanji g. okr. glavarja v Kranji, izroči združenima fiaančnemu in upravnemu odseku v pretres in poročanje. Predlog pride v prihodnji seji na vrsto. Isti poslanec s tovariši stavi dve interpelaciji: Na deželno vlado zaradi nepravilnosti] pri vo-litvah v Ti žici in na deželni odbor zaradi nerednostij pri ob-činskem gospodarstvu istotam. — Prihodnja seja je danes. Krško, dne 24. januvarija. Danes vršila se je pri občini volitev udov volilne komisije za državno-zborno volitev dne 25. februvarija. Pri tej priliki se je tudi posvetovalo, kedo naj bode naš kandidat. Zedinili smo se, oddati glasove g. dr. Andreji Vojska, c. kr. višjesodnemu svetniku v pokoji. Gosp. dr. Andrej Vojska je neodvisen in zna-čajen mož, bil je vedno naroden, tudi za Vaserja hudih časov in je moral pretrpeti mnogo neopraviče-nega preziranja radi svojega narodnega prepričanja. Gosp. dr. Andrej Vojska je rojen Ljubljančan, živi pa že nad 20 let na Dolenjskem, znane so mu torej vse potrebe Dolenjske. Gosp. dr. Andrej Vojska, ako bode voljen, ne bode šel v koalicijo. — Naš presvitli cesar poda se tudi letos početkom februvarija meseca za nekoliko časa na franeosko rivijero v Mentone in Cap St. Martin. Tudi prosvitla cesarica bo bivala ž njim tam, od kodér se bode potem odpeljala na otok Krf. — Lepo božićnico je napravila blag. gospa Ana Juvančičeva v Spodnji Šiški dne 19. t. m. ondotnim revnim šolskim otrokom, Obdarovanih je bilo 170 otrok z razno obleko in jedili. — Vodnikovo besedo s plesom priredi dne 2. februvarija (na Svečnico) v okrášeni Koslerjevi zimski pivarni čitalnica v Spod. Šiški. Pri besedi svira vojaška godba. — Biskup Strosmayer je poslal šentjakobsko-trnovski ženski podružnici sv. Cirila in Metoda dařilo 50 gld. in je ta velikodušni dar opremil z jako lepim pismom. — Županom v Pazinu volil je obeinski svet odvet-nika g. dr. Trinajstič-a. Lahi so tem povodom demonstrativno zaprli svoje prodajalnice. Kaj ko bi ti zagrizenci tudi pred slovanskimi kupovalci zapirali prodajalnice ! No potem bi pa pač kmalu izginili s prizorišča Ondotnim Slovanom bi bilo pa svetovati, da si zapomnijo take prenapeteže. — Zaupni shod prirede notranjski rodoljubje v nedeljo dne 27. t. m. v Postojini pri g. Vičiču. — Vojaški nábor za Ljubljano se bode letos vršil dne 18. marcija. 38 — Koroški deželni zbor je odklonil podporo društvu „Sudmarck". Prošnjo za podporo je zagovarjal Steinwender, a pobijal jo je Posch, češ, da jednostranske narodne težnje se ne smejo podpirati iz deželnega zaklada. — Znižanje cen za raznesilni smodnik. S 1. ja-nuvarijein so se cene za smodnik nastopno znižale : a) za raznesilni smodnik, Če se ga vzame manj ko 5 kg na 64 kr., Če se ga vzame najmanj 5 kg na 53 kr., Če se ga vzame vec ko 500 kg na 48 kr. od kg ; b) za raznesilne patrone če se jih vzame manj ko 5 kg na 76 kr., če se jih vzame najmanj 5 kg na 64 kr, če se jih ^zarne več ko 500 kg na 58 kr. od kg; c) v prodajo je prišla zadnji čas neka mocneja vrsta raznesilnih patron, ki se prodaiajo do 5 kg po 1 gld. 6 kr., čez 5 kg po 88 kr in čnz 500 kg po 80 kr. — Odtrgala se je skala, ki meri nad 1000 m 3 pod Brezjem na Gorenjskem in zasula na 85 m dolgosti ter do 4 m visokosti občinsko pot, ki veže Brezje s Peračico in Le-šami. Vtč ali manj škode imajo bližoji posestniki. Druge nesreće ni bilo Odstranitev odtrgane skale bo provzročila precej stroškov. Skala se je odtrgala vsled hitro nastalega, za minole dni nenavadnega južnega vremena. — Vřeme. Po južnih dnevih, ki so precej zelo pobrali debelo snežno odejo, zapalo začetkom tega meseca, zapal je minoli torek ob mizlem vetru nov sneg. Po cestah, přeje blato, tecejo prav gladko sani. — Vtopljenec. Blizu Device Marije v Polji potegnili so dne 17. t. m. iz Ljubljanice mocno razjedeno moško truplo, kateremu je leva noga pri kolenu že odpala. Sodná komisija, ki se je odpelj^la na lice mesta, je konstatovala, da je najdeni mrlič ljubljanski íijakar in posestnik .Jože Juvan, po domače Medičar, katerega so pogrešali že od 6. novembra 1893. 1. Spoznali řo ga po raznih stvareh, najgotoveji spričalo za istinitost identitete njegove, pa je bila nogovica s črkama J. J., katero je imel še na eni nogi. — Nesreća na železnici. Vlak povozil je minoli teden blizo postaje Trnovo na progi Št. Peter-Reka, železniškega ču-vaja Antona Gosarja. Bil je takoj mrtev. Uboga žena in otroci. — Na zadnji semenj se je prignalo 1138 konj in volov, 314 krav in 56 telet. Kupčija z govejo živino je bila prav živrhna, s konji srednja. — Utopila se je v Ručetni vasi v crnom al jskem okraji 181etna dekla Marija Rom, v nekem bajarju. Ljubimske raz-mere so jo gnale v vodo. — Tatvina. Minolo nedeljo popoludne po krščanskem nauku, ko se je čast. gospod župnik Podboj v Planini, po opravkih mudil v svoji pisarni, splazil.se je dosedaj neznan tat v njegovo spalno sobo in mu odnesel denarno svoto 240 gld. — Utonila je v Rinži v Kočevju dne 19. t. m. zvečer 191etna dekla Jožefa Wittreich. Nesrečnici je s polnim škaforn vode spodrsnilo in pala je v vodo ter utonila. — Povodenj v ribniški dolini je prouzročila v raznih krajih veliko škode pri žagah in odnesla, dva mostova. Na Mlaki so morali živino odgnati iz hlevov, ki so bili preplavljeni. Tudi trgovina je prenehala za nekaj časa, ker ni bilo — V zalogi knjigarne Janez Giontinija v Ljubljani, je ravnokar izšla knjižica pod naslovom: „Zakaj! — Zato!" Obsega 71 raznih pravljic, pripovedk in legend, za solo in dom. Nabral in izdal Anton Brezovnik, učitelj. Priporočamo jo tudi mi toplo naši nežni mladini s besedami v predgovoru nabiratelja: „V tej zbirki so pripovesti resne in šaljive, pobožne in posvetne, le podlih in pohujšljivih, bi blagi čitatelj irastonj iskal v nji. Ker torej le-teh ni, sme se zbirka v roke š podati vsakemu stanu, vsakemu spolu, vsaki starosti". Cena 30 kr., po pošti 38 kr. Morilca v Kalladorfu. Čitatelj i se še spominjajo umora, ki se je izvršil na božični dan v Kalladorfu, ko sta bili umorjeni osemletna deklica in jedna dekla. Mislilo se je že, da morilca ne dobe. Dne 16. januvarja je posestnik Jožef Pamperl, oče umorjene deklice přišel k žandarmeriji v Oberhollabrunn in naznanil, da je prejšnji dan přišel k njemu župan Jožef Kiihrer iz Gross Neudorfa in mu pokazal verižico, ki je bila popolno jednaka z uropano pri njem Hlapec pri občinskem svetniku Henriku Maier v Gross-Neudorfu Janez Vondrášek iz Kalladorfa je bil dolžen urarju Karolu SHftu v Gross-Neudorfu 6 gld. 20 kr. Ker je pa rekel, da dolgo ne bode plaçai in se tudi za opetovano opominjanje ni změnil, je urar mu vzel verižico. Opazil je pa, da je mnogo debeleja in zatorej jo je iz-ročil županu Kiihrerju. Drugi Maierjev hlapec je pa iz-povedal, da je Janez Vondrášek, to verižico prinesel dne 26. decembra iz Kalladorfa ter rekel, da mu jo je za božič podarila nevesta njegovega brata Leopold Vondrášek. Maier je to naznanil županu in župan se je pa takoj od-peljal v Kalladorf k Pamperlu, da izve, ko bi verižica bila njegova. Pamperl je verižico spoznal, a le obroček je drugi pri nji, pri njegovi je bil zlomljen. - I ' v Stvar se je takoj naznanila žandarmeriji. Zandarjem je naznanil Janez Vondrášek, da je dne 26. m. m. bil v Kalladorfu, kamor je šel obiskat svojo mater in druge svojce. Iz Kalladorfa je on šel v Haugsdorf in ga je spremil brat Franc. Pri njem je opazil debelo verižico in ga vprašal od kot to verižico ima, rekel je, da jo je kupil od nekega kočarja. Tudi je videi pri bratu cilinder uro brez stekla. Za verižice sta sedaj zamenjala in on je Franců doplačal 80 kr. Tudi je pri Franců videi dolgo in debelo smodko, kakeršno še on ni nikdar videi. Rekel je, da jo je dobil od svoje ljubice, katere oče je dobil 6 tacih smodk s Tirolskega. Smoike je kupil od njega za 20 kr. Žandar je vzel Janeza Vondračeka seboj v Kalla-brun, da bode vse pred bratom izpovedal. V Kallabrunu je žandar přijel Franca Vondračeka in ga odpeljal k žu-panu, kjer ga je uklenil in se je začelo izpraševanje* Našli so v Vondračkovem stanovanju krvav jopič, krvave cunje za v čevlje in uro z ubitim steklom. O uri se je pa pokazalo, da ni prava in da jo je Franc kupil pri urarju Volfu dne 5. januvarja. v \ ^ Sedaj je bila zaslišana ljubica njegova, ki je pa izjavila, da mu ni dala nobene smodke. Pač se je dognalo, da so take smodke bile pri dotičnem umoru oropane, ka--tero jo je dal Franc svojemu bratu. Njegov brat Karol je zaslišan izpovedal, da je bil tedaj pri vodnjaku, ker je močil pičo za konje. Videi je nekega iti proti Pamperlovi hiši, o katerem že sodi, da je bil njegov brat Franc. Za gotovo ne ve, ker je bila še tema. Tudi je bil brat vedeti v zadregi, ko je govoril ž njim o umoru. Žandarmeriji se je brat Karol zdel tudi sumen in oba so odpeljali k okrajnemu sodišču. Tukaj je Franc sprva tajil, potem pa izpovedal, da je od brata. 39 Karla dobil uro, smodko in verižico uro zakopal v Parnik se je potopil. Pri Altonu na reki Ohio v We vu. On je nedolžen, morilec je brat njegov. To je iz- Ameriki se je potopil velik parnik. 37 ljudij utonilo. da povedal tudi v pričo Karla. Karol je pa odgovoril, laže in da je Franc pravi morilec. Uro so tudi pozneje Samomora. Blizu Barcsa na Ogerskem našli so te dni usnjeno torbo, v kateri je bilo 300 gld, več papirjev dragocenostij in oporoka dunajskega uradnika Leischinga, je bil přišel tja obiskat svojega brata. Sodi se, da je skočil sodišču v Korneuburg. Sedaj se ne ve, je li jeden brat v Dravo. V oporoki zapušča vse svoje kacib 50.000 gld. zna- našli zakopano v hlevu. Brata so odpeljali k okrožnemu morilec, in kateri, ali pa oba. šajoČe premoženje svoji ženi. V Budimpešti se je ustřelila posestnika soproga Papssass, ker jej je umri sedemnajstletni sin. vici se je pripetilo več nesreč vsled Plazovi. V Cesarj praunukinja. Dne 19. t. m. je umrla plazov. Nad Airolom v tešinskem kantonu plaz pod s tri dne 4. t m rojena hčerka barona Seefrieda, ki je bila pra unukinja avstrijskega cesarja. Baron Seefried je namreč po roČen s heerjo princezinje Gizele, hČere cesarjeve. delavce. Drugi plaz ravno v tem kraji je podsul mater in tri hcere Poslednji plaz je bil 300 metrov visok. Več his in hlevov so plazovi razrušili. Na Volnjak planini v Bosni je plaz Žrtva dobrotljivosti Ce je podělil žandarju 1 reda, titularnemu vodji Janez Gellenerju zaslužni križ, ker je z podsul hišo Antona Eleža, usmrtil 6 otrok in 2 osebi hudo poškodoval. V Locaru pri Laggo Maggiore je plaz podsul lastno nevarnostjo neki deklici v Bosni rešil ži Ko je bil na patroli, je dne 23 juni]a blizu Prizike v Bosni nekega moža — Zaprli so v Gradci dva ruska plemenitaša in trgovca Hildebradta. Govori se. da so to trije ruski sluparji, zaslišal klicati na pomoc sedemnajstletno postorico Maro kale, katero je bil picil gad. Žandar jej je hitro izsesal rano, ki se pečajo s ponarejanjem menic. a to zanj imelo hude nasledke. Malo poprej si je dal izru-ati zob. Strup mu je přišel v kri in začelo mu je .v ustih er je sicer, a vendar ni več za Dvorní svetnik Trzcienicki. Dne 21. t m umri otekati. Morali so ga odposlati v bolnico v Travnik nekaj časa kar běsnil. Ozdravil v kaznilnici v Steinu bivši finanční ravnatelj in dvorni svetnik v Črnovicah Trzcienicki. Leta 1892. bil obsojen v s lužbovanje. Morali so ga vpokojiti štiriletno ječo zaradi mnogih sleparij pri črnoviškem fiiiančnem ravnateljstvu. Bil je ži precej Časa bolan Ravno na dan smrti Pesnikov samomor. Te dni se je v Parizu umořil mu je bilo došlo pomiloščenje. pesnik Raout Foche, kateri je skladal burke za gledališča. Na leto je zaslužil po 50.000 frankov, in po očetu je bil pode- Razpok. V Zemunu se je v kleti specerijskega tr doval 800 000 frankov. Imel je več hiš in lepo grajšcino. Poslední Čas se je pa bil udal igri in spekulacijam na borzi Živel je pa jako potratno. Vsled tega je zal» zel v dolgove in přišel oderuhom v roke. Pravijo, da je nekaterim plačeval po Arnolojeviéa užgal sod bencina. Razpok je bil tako hud, po- 175 o/ o obrestij. Na hiše je naredil mnogo dolgov. za več let govca da je hišo moČno poškodovalo in jo bodo najbrž morali dreti. Dve ženski pred bišo je ubilo, dve težko poškodovalo, ko je iz kleti na ulico vrglo več blaga. - Zaradi poskušenega umora so na Dunaji te dni naprej zastavil svuje deleže pri gledališčih. Soproga njegova, ki je bila doma z Antilskih otokov ter bila v prvem zakonu poročena z grofom Pergerjem, ni nič vedela o tem. Živela je vecidel na kmetih na nekem posestvu pri Croisnyju. Te dni je soproga nekaj o tem slišala in je vsled tega mej soprogoma nastal prepir Na to je on odšel v gozd vojvode Aunalskega v Chantilly, přebil led na nekem tamošnjem ribniku, potem se pa ustřelil v glavo, tako, da je palo truplo njegovo v odprtino v ledu. Zapustil je dve pismi, soprogi in sinu, v katerih na-znanja, da se je umoril Sinu piše, da naj mu bodo očetove zmote svarilo za prihodnjost. Izgubljeno vrednostno pismo. Dunajska „Lánder- bank" je odposlala amsterdamski centralni banki pismo, v ka- obsodili hlapca Antona Arthaberj iz Pinkeldorfa v okraji Bruck na Litvi. Dal je svojemu nezakonskemu otroku, štrimesečni deklici fosforja z ž imel v reji. Zatož Hudodelec ie /eplenk, ko jo je přišel obiskat, kjer jo je ;nec se je bil naveličal za otroka placevati. to sam povedalljudem. pri katerih je imel otroka, in jim ponujal 50 gld., da molče. Rekel je, da mu otrok ni treba, dokler ni oženjen. Mejnarodni tatje. V Budimpešti je policija i přijela sedemindvajsetletnega lekarniškega pomoČnika Albina Titzeja. katerega so dobili ko ukradel neko suknjo. Přiznal je, da terem je bilo 15.000 gld. v vrednostnih papirjih. Pismo ni dospělo v Amsterdam in so vsa poizvedovanja dozdaj ostala brezuspešna Čudna smrt. V Schwarzenthalu na Češkem je padel te dni z neke strehe špičasti kos ledu mimoidočemu me- bankirja ščanu na glavo ter se mu zapičil v lobanjo b tako silo, da bil nesrečnež takoj mrtev. Potres v Perziji. Mesto Kušan, katero je pred dobrim letom razrusil potres in je komaj vstalo iz razvalin, so on, bivši bančni Leopold Drachsler z Dunaja in trgovski po-močnik Belo Kôrôssy zadnji čas se klatili po raznih evropskih mestih in krali suknje po gostilnah in kavarnah. Bankirja zaprli. V Florenci zaprli so Friderika ltzingerja. Prodajal je papirje neke banke, katera se v resnici niti ne nahaja. Pravil je, da je njegov sin to banko osnoval v Egiptu. Ledena sveča ga je ubila. V Schwarzenthalu na českem je bil te dni hud mraz Pri neki hiši je pala ledena sveca nekemu mimo idočemu na glavo in ga je tako poško-dovala, da je umri. Vsled kurjega očeša. Igralec Izidor Granert v je nov potres zopet popolnoma vničil. Pripetilo se je mnogo Pragi si je dal porezati kurja očeša. Pri tem je dobil majhno nesreč. V neki kopelji je bilo zasutih nad 100 žensk. Tudi v poškodbo, za katero se sprva změnil ni. Noga mu je pa jela drugih krajih so se bili čutili potresi. otekati. Moral je v bolnico, kjer so mu nogo odrezali. Kmalu Vremenske nezgode v Severni Afriki. Letošnji P° operaciji je pa umri za zastrupljenjem krvi. sneg in mraz hudo zadel severno Afriko. Ondi je sn^g Poneverjenje. Drugi ravnatelj dinamitne družbe v borzi bolj redko prikazen in zaradi tega nimajo tako trdnih poslopij. Berolinu Več domačincev je zmrznilo, pa tudi mnogo živine je poginilo. Vlaki so obstajali v snegu. Potniki morali so tri dni ostati v malem mestu Setifin. poneveril 700.000 mark. Denar gral na Umor mlinarice. V Sebatinu na Moravském je mlinar Dvořák vrnivši Slatin bej, rojen Dunajčan se iz druge vasi k svojemu samotnému je baje pobegnil iz mlinu našel svojo ženo ustrelj Ker se je Dvořák večkrat sudanske sužnosti. Pred dobrimi desetimi leti je bil vjet. Za- zagovoril, je to vzbudilo sum da sam ženo umoril in so nesljivih poročil pa o tem begu sedaj še ni ga aprli 40 Volkovi. Okrog Tarncpola v Galiciji klatijo se velike jate volkov in napadajo ljudij in živino. V Baworowu so volkovi požrli dva kmeta, v Diszkowu pa jednega. Velik vihar je bil pri Tidžiskih otocih Napravil je mnogo škode po suhem in na morju Vec ljudij je zgubilo življenje. Dve ladiji sta vkupe trčili in se potopili. Tržne cene. V Ljubljani dne 12 jan. 1895. Pšenica gld. 7 50 kr. rž gld. 5 50 kr., ječmen gld. 6 50 kr., oves gld. 6 50 kr » ajda gld. r kr., proso gld. 6 50 kr.. turšica gld. 725 kr.% Hči vojvode. Belemgradu nmrla je te dni oto- leča gld. 12 — kr., grah gld. 10 - kr., fižol gld. 10 kr letna Ivanka Carapić, hči vojvode Carapiéa, jednega najhrab-rejših sobojevnikov Črnega Jurja. Bila je poslednja priča one dobe, v kateri se je položil temelj sedanje Srbiie. Umrla je v največji revščini, dobivajoč malo pokojnino od države Napaćen policist. Na Dunaji je přišel policist neki Barbari Schindler, ki je lani dobila premijo za posle in rekel, da je poslan, da mu ona vrne 17 gld., katere so jej pri razdeljevanji premij preveč vplacali. Dala mu je 10 gld. Sedaj pa policija poizreduje za sleparjem, kajti do^ičnik ni bil noben pravi policist. Velikaš — rešitelj življenja. Grof Julij Erdody šel je predzadnje nedeljo sprehajati se v gozd Voiovaru. Našel je v je izkopal, drgnil s snegom, gozdu napol zametenega kmeta Janez Obokoviéa. Grof ga da je zmrznenca oživěl, potťm ga pa zadel na ranio in nesel tri četrt ure daleč do prve hiše. Skrunilec mrličev. V Rohnici pri Liberci je někdo odprl rakvo nekega hišn^ga posestnika in mrlica sezul. No- govice je odnesel, in cevlje pustil ležati Drugi dan je bil sta šla h Týnu in našla ga poškodovanega na rokah. odprt grob delavke Tallowik. Sledovi krvi so ptljali v stanovanje socijalistiČnega delavca Týna Zuran in pokopalea mrličev Pov- prašan od kod ima poškodbe na rokah. je piiznal, da je odprl delavkin grob, ceš, da bi rad videi, ce je k^t socijaiistka pokopana v rudeči obleki. 1 Nejednaka dvojica. Petindevetdesetletni mister Clary, bivši severnoameriški poslanik v Peterburgu, se je pred dvěma mesecema oženil s petnajstletno Daro Richardson, (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Loterijske srećke. V Linču dne 19. jan. t. 1. : 53, 33, 62, 86, 7. V Trstu dne 19. jan. t. 1. : 78, 41, 34 20. V Pragi dne 9 3. jan t 71, 45, 48, 60, 85. priporoča Blaznik-ova tiskarna Ljubljani 4 M H JEK I • • • ' te »•• tnniutK •4M». ni I m 11 Tak-le je îzvirni zavoj pristne Schutzmarke. /fcUKALj reiner-jeve -i f*V tod a <&ozor ! ari želodečne pnrejene od lekarne k „Angelj Varhu" Brady Kromerižu (Moravsko). kapljice so vže starozanesljivo in znano oživljivo in krep- prebavanje. čilno zdravstveno sredstvo želodec Varujte ponarejenega blaga nekateri sebičnih namenov ponujajo odprto dobro ponarejenih podobnih zavojčkih Samo prave so z zgoraj stoječo varstveno znamko in podpisom Cena: stek. i dvojne stek. 70 Vsebina naznanjena. Marijaceljske želodečne kapljice prave dobe : Ljubljani: Piccoli Svoboda ; v Postoj ni : Beccarich; v Skofji Loki: v lek. Karl Fabiani; v Radov- fjioi : lek. Aleks. Roblek ; v Novemmestu: v lek. J. Močnik; Črnomlju : v lek. J. Blažek. r II JB&H . v. -r. jmB < íjR5? Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk íd založba: Blasnikovi nasledniki.