rrs^sr Leto LX. štev. 65. LHUrtlMl, v torefc 22. marca Oma m F Izhaja vsak dan popoldne, IzvzemŠl nedelje in praznike. — fnserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji iosecai! petit vrsta 4.— Din; notice, poslano. Izjave, Popast po dogovor«. Inseratal davek posebej. »Slovenski Narod« vefia letno v Jflsroslavijl 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. reklame, preklici beseda 2.— Din. Upravništvo: Knaflova ulica štev. 5» pritličje. — Telefon štev. MML Uredništvo: Knaflova ulica štev* 5, I* nadstropje« — Telefon štev. Zločinska igra Italije Jusoslovlla v koncentričnem ojnju italijanskih intrij Italijanska vlada obrekuje Jugoslavijo z drznimi lažmi in pripravlja teren za okupacijo Albanije« — Naščuvala je proti nam zlasti Anglijo, ki je v Beogradu že intervenirala« — Odločen demanti nase vlade. — Velika razburjenost v Parizu. Napovedi o velikem intrigantskem manevru Italije napram Jugoslaviji se kruto obistinjujejo v najširšem obsegu. Miissolinijevo glasilo »Giornale d* Ita-Iia« je v petek objavilo nesramno zlagano poročilo o vojnih pripravah Jugoslavije proti Italiji in proti Albaniji, ki 50 hočejo baje napasti jugoslovenske čete. Uradna Agenzia Štefani je to zlo-Bodrera pa odlikujte!) Med splošnim presenečenjem se je nato dvignil zunanji minister dr. Peric ter podal izjavo, da obžaluje ž ah ve medklice, ki so pad M na račun prijateljske države. Ta izjava je izzvala v Narodni skupščini nepopisne proteste. (Sramota! Itaijani žalijo kralja, a nfkdo se radi tega ne opravičuje!) f\*slanec WHder je zahteval besedo, kar pa je predsednik odklonil. Poslanec dr. Trumbič med splošnim hrupom in protestom nadaljnje svoj govor, ki ga pa skro ni mogoče razumeti. Seja ob 13. Še traja in se bo nadafievala popoldne in bržkone tudi pozno v noč. in vsakovrstne druge tiskovine izdeluje v eni ali več barvah ceno Narodna tiskarna v Ljubljani Naš zunanjepolitični položaj Ekspoze zunanjega ministra - Odločna zavrnitev italijanskih klevet. - Apel na svetovno javnost. Včeraj je podal zunanji minister svoj prvi ekspoze. — Ohranitev miru je glavni cilj naše politike. — Z vsemi državami imamo prijateljske odnošaje razun z Italijo. — Italijanske obtožbe naj preišče mednarodna komisija. Beograd, 21. marca. Na včerajšnji popoldanski seji je Narodna skupščina pričela razpravo o proračunu ministrstva za zunanje zadeve. Za sejo je vladalo zato veliko zanimanje. Diplomatska loža je bila do zadnjega kotička zasedena. Navzoči so bili zastopniki vseh držav. Takoj po otvoritvi seje, kmalu po 17. je vzel besedo zunanji minister dr. Peric, ki je podal med splošno pozornostjo cele skupščine daljši ekspoze o naši zunanji politiki. Dr. Peric je uvodoma naglasil, da je celokupna znnanja politika Jugoslavije usmerjena na to, da ohrani in obnovi prijateljske odnošaje z vsemi državami in goji duh mednarodnega pomirjenja. Eden najvažnejših dogodkov v zunanji politiki zadnjega časa je bil vstop Nemčije v Društvo narodov. Sedmo zasedanje Društva narodov, kateremu je predsedoval jugoslovenski zunanji minister, je bila zato svečana manifestacija miru. Dr. Peric je nato obširno poročal o delovanju Jugoslavije v Društvu narodov ter se v zvezi s tem dotaknil položaja Male antante, ki verno služi ciljem, radi katerih je bila osnovana. Vesti o razpadu Male antante so brez podlage. Medsebojni odnošaji njenih članov so zelo prisrčni in vsa vprašanja se rešujejo v medsebojnem zaupanju in iskrenem prijateljstvu. Odnošaji z bratsko Češkoslovaško republiko so najboljši in v vseh zunanjepolitičnih vprašanjih vlada popolno soglasje. Odnošaji z Rumunijo so korektni tako v pogledu problemov, ki interesirajo Malo arrtanto kakor tudi glede sosednih odnošajev. Sporna vprašanja se rešujejo na prijateljski način. Ob največji pozornosti je nato dr. Peric prešel na odnošaje napram Italiji ter naglasil: Naša politika napram Italiji bazira na iskreni želji za dobrimi sosednimi in prijateljskimi odnošaji. Številni skupni gospodarski, prometni in politično-pravni interesi nas silijo k čim tesnejšemu sodelovanju z našo sosedo. Na prijateljski način smo rešili vse te probleme s celo vrsto konvencij in pogodb. S paktom o prijateljstvu smo postavili to sodelovanje na kar najširšo bazo ter si z lojalnim izpolnjevanjem sklenjenih pogodb prizadevamo, da postanemo steber miru in napredka na tem delu od vojne razmesarjene Evrope. Albansko-italijanski pakt je vznemiril našo in inozemsko javnost, ker tvori po svoji vsebini nevarnost za dobre in prijateljske odnošaje med nami in obema pogodbenikoma ter za mir na splošno. Že na konferenci leta 1919. smo zahtevali neodvisnost Albanije v mejah iz leta 1913. v prepričanju, da pridejo naši in albanski interesi najbolj do izraza in do najboljših garancij v načelu fo-ferskega sedeža v loku daleč s4ran na zemljo. Pretresla si je živce, kar je imelo za posledico hipno onesveščenie, drugače pa je ostala popolnoma nepoškodovana. Znatno težje je bil prizadet gospod Vršič. Avto ga je v od-skoku nesel seboj in ga i>oko[val pod sebe. Konstrukcija avta se je skoro j>opolnoina razbila, posebno močno se jo jx>5kodoval motor, dalje hladilnik in tri kolesa so se dobesedno razbila. Sreča v nesreči je bila, da se ni vžgal bencin. Domala dve uri je bil g. Vršič nezavesten, ležal je pod razbitim avtom. Gospa mu ni mogla pomagati, kraj je samoten. Kmalu po nesreči sta sicer privozila mimo dva italijanska avlomobilista, ki pa se za katastrofo nista niti zmenila, marveč z brutalno brezobzirnostjo pasirala kraj nesreče in vozila dalje proli Opatiji. Domačini iz Rupe so vendar nekako doznali za nesrečo, prihiteli na pomoč in vestno pričeli s težavno reševalno akcijo. Oteli so g. Vršiča izpod ruševin ter ga a hladno vodo obujali k zavesti. Razbiti avto so prepeljali v neko večjo opatijsko garažo, oba gg. Vršiča pa so odvedli v opatijsko penzijo Hausner, kjer sta lastnika Slovenca (g. Tomažič s soprogo iz Novega mesta) posvetila poškodovancema najskrbnejšo nego. Sinoči sta se g. Vršič in gospa s tržaškim brzo\ lakom srečno vrnila v Ljubljano. Ciospa si je že docela opomogla, a tudi g. Vršič bo kmalu ozdravel, ker ni bil nika-kih težjih poškodb. Obsodba kupčevalcev z dekleti Poročali smo pretekle dni, da se je v Miskolczu na Madžarskem pričela razprava proti šefu tamošnje borze dela dr. Szikszava in njegovim sokrivcem, ki so spremljali dekleta, iskajoče službe, v javne hiše. Razprava proti obtožencem je trajala pet dni in jc prinesla na dan srde in umazane stvari, ki so znatno kompromitirale dr. Szikszaya, pa tudi več uglednih oseb. V soboto jc sodišče izreklo obsodbo, značilno za razmere na Madžarskem pa jc, da je bila večina obtožencev oproščena, drujri pa so bili obsojeni na prav nizko in milo kazen. Lastnik javne hiše Koloman Grossman je bil obsojen na leto dni zapora, njegova žena na šest mesecev ječe in posestnik Mihael Toth na 2 meseca ječe. Glavni krivec dr. Szikszav jc bil — oproščen. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Žitni trg. Tendenca čvrsta. Lesni trg. 4 vag. nakl, tendenca čvrsta. Efekti. 7odstotno investicijsko r>osojilo 84.50 — 86, Vojna škoda 344, Zadolžhice Kranjske deželne banke 20, 2*2, Zastavni listi 20, 22, Celjska posojilnica 195 — 198, Ljubljanska kreditna 150, Merkantilna Kočevje 99, 100, Praštediona 850, Kreditni zavod 160, 170, Strojne tovarne 85, Trbovlje 405, Vevče 130, Stavbna družba 55. 65, Šešir 104. ZAGREBŠKA BORZA. Devize. Amsterdam 22.78 — 22J>4, Dunaj 800.25 — 803.25, Berlin 13.5070 — 135370, Budimpešta 993.50 — 996.50, Ttalija 257.63 _ 259.63. London 276.— — 276.80 Newyork ček 56.75 — 56.95, Pariz 223 — 225.—, Praga 168Č50 _ 169.10, Curih 10.94.— 10.97- Efekti. Jod&t. invest. posojilo 1921 S6.5— 87.50, 2 in polodst. drž rente za ratnu štetu 346 in četrt. — 346.5, Ljubljanska kreditna 150 — 153, Hrv. esk. banka 104 in pol — 105, Kreditna banka Zagreb 93 — 94, Hipotekar-na banka 64 in pol — 65, Jugobanka 104 — 1045, Praštediona 850 _ 860, Drava d. d. Osijek 500, Šečerana Osijek 460 — 485, I-is d. 46 — 48, Gurman 260 — 275, Slaveks 105 — 120, Slavonija 29 — 31, Trboveljska 40«) — 404, Union paromlin 291, Vevče 130—135, Agrari a 55 in pol — 56. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.07, Pariz 20J55& London 25-2475, Newyork 519.935, Mila«1 23.375, Praga 15*40, Dunaj 73.15. _ Tret: Beograd 39.26, London 10&5H, Curih 430. f Seja Delavske zbornice Proračun zbornice znaša 2 milijona izdatkov« — Zbornica zgradi s pomočjo mestne občine palačo na Miklošičevi tik OUZD. — Incident pred zaključkom seje. P' Ljubljana, 21. marca. Delavska zbornica za Slovenijo, naš de* bjvski parlamenti je imela v dvorani ma» gistrata na praznik 19. t. m. in včeraj 20. t. m. svojo ITT, plenarno sejo. ki je v sploš* nem potekla mirno in stvarno; samo pred zaključkom seje je nastal velik vihar ogor* oenja, ki ga jo izzval bernotovec Miroslav Pevec Sejo je v soboto ob 14. otvoril pred* sednik DZ Melhijor Čobal, ki je povdarjal, da se je zbornica po lanskih volitvah lepo konsolidirala in si svoj položaj znatno okrepila. Odstranjena je nevarnost, da bi bilo njeno delovanje ukinjeno. Potrebna pa je reforma volilnega reda za DZ. To Straaanje proučava posebna komisija. — jub temu, da je nadzorna oblast zbornici vnlM* proračun za 1 milijon dinarjev, je zbornica preteklo leto izplačala 300.000 di* narj-ev podpore brezposelnim in izdala 200 tisoč dinarjev za razne socijalne svrhe. Tajnik DZ Filip Uratnik je očrt al splos* ni socijalni in gmotni položaj delavstva v Sloveniji, ki se nahaja v težki socijalni krizi V veliki meri so bili po odpustih in redukcijah prizadeti delavci najvažnejših industrijskih panog, zlasti rudarji TPD. — Zbornica je v mnogih slučajih uspešno po* sredovala. Povpraševanje za delom nara* šča, narašča pa tudi brezposelnost. Zbor* niča posveča svojo pozornost tudi stano* vanjskemu vprašanju in pozdravlja akcijo mestne občine ljubljanske glede gradnje novih stanovanj potom obligacijskega po* sojila. Poročilo ugotavlja, da se mnog o k je krši zakon o osemurnem delavniku. De lav* ska zbornica je mteresirana na tem, da se čimprej e uvedeta nov rudarski zakon in nov obrtni red. Neobhodno potrebna pa je zaščita vajencev. Zbornica je preteklo leto izvršila tudi ogromno studijsko in pro? svetno delo. Glasom poročila blagajnika Rada če* lesnika so znašali celokupni izdatki zbor« niče v času od 1. avgusta 1926 do 28. fe* bruarja 1928. 1,297.461.11 Din. V prosvetne svrhe je bilo izdanih 225.194.92 Din. Posa* roezna delavska kulturna društva so pre* jela 80.000 Din podpore. O poročilih se je nato razvila mestoma živahna in zanimiva debata, v katero so posegli bernotovec Pevec, soc. Rado Če* lesnik, bernotovec Leskošek, kršč. socijalist France Žužek in soc Josip Ošlak. Zborni« ca je nato soglasno izrekla zaupnico uprav? čemu odboru. Proračun za dobo od 1. VIII. 1927 do 31. julija 1928 znaša 2 milijona dinarjev. Za delavske strokovne šole je določenih 80.000 Din, za obrtno*nadaljevalne pa 10 tisoč Din. Za prosvetne svrhe je proraču* nanih 250.000 Din. V proračunski debati je kršč. socijalec France Žužek izjavil, da bodo krščanski so« cijalci glasovali za proračun, čeprav sicer v mnogih načelnih vprašanjih nc morejo iti skupaj s svobodomiselci. Krščanski so* cijalci niso prijatelji komisarjev, ki se niso obnesli ne v Trgovskoobrtni zbornici, ne na mestnem magistratu in si kršč. socijalci komisar!jata zato tudi v Delavski zbornici ne žele. Seveda če bi pa vodstvo DZ po* stopalo partizansko, si morajo obdržati proste roke. K proračunu so govorili še soc Kores, Valentin Urbančič za narodni klub in soc France Svetek, na kar je bil proračun z vsemi glasovi proti dvema (ber* not ovca) sprejet. Sobotna seja je bila nato zaključena ter se je včeraj ob 9. dopoldne nadalje« vala. Dr. Joža Bohinjec je na včerajšnji seji najprej poročal o službeni pragmatiki za nameščence DZ. Pragmatika jc zgrajena na modernih načelih ter urejo delovno in službeno razmerje. Velja za vse nameščen« ce razun za tajnika, ki se nastavi po po# sebni pogodbi Nameščenci se dele v tri kategorije, in sicer: a) konceptne, b) administrativne in c)- sluge. Nameščen je lahko oni, ki izpolni 21. leto, a ni presegel 40. leta starosti. V pragmatiko je uvedeno načelo avtomatičnega napredovanja. Pra* vico do pokojnine dobi nameščenec po de* setih službenih letih, službena doba za pol* no pokojnino pa je določena na 35 let. Po kratki debati, v kateri sta stavila nekatere spreminjevalne predloge in pripombe čl a* na Pelikan m Rado Čelesnik, je zbornica sprejela pragmatiko z večino glasov. Proti pragmatiki sta glasovala le oba bernotovca. Član Alojz Svetek je nato poročal o porabi gradbenega fonda, odnosno gradnji poslopja za DZ. Upravni odbor je dobil splošno pooblastilo, da vodi z mestno ob* črno ljubljansko pogajanja glede gradnje poslopja za DZ. Načrt je ta, da naj bi mestna občina sama zgradila veliko po* slopje, v katerem bi se nahajali uradni prostori DZ, Borze dela, prostori za razne strokovne organizacije, za prosvetna dru* štva in ljudska kuhinja. Za gradnjo tega poslopja bi bik Delavska zbornica priprav* 1 j ena mestni občini podpisati 4 milijone dinarjev 6% obligacijskega posojila. Po* slopje naj bi se zgradilo na Miklošičevi cesti tik palače OUZD. Delavska zbornica jc uvedla tudi že pogajanja za nakup za* devne parcele od tvrdke Hedžct & Ko* ritnik. Pripravljena je plačati nekaj nad 150 Din za m9. Stavba je prorač. na 4 in pol milijona. Zbornica bi poslopje po 20 letih odkupila od mestne občine O tem načrtu se je razvila živahna de* bata, ld so se je udeležili Valentin Urban* čič, Leskošek, Pevec, Fran Terseglav, ki je v temperamentnem govoru zavračal raz* ne očitke bernotovcev proti krščanskim socijalistom, ter France Se de j. Med njego* vim zaključnim govorom je nastal silovit vihar v dvorani, ko je Rado Celcsnik opo* zoril zbornico: ^Konstatiram, da je Pevec dejal, da smo lopovi 1» V zbornici je na* stalo viharno ogorčenje. Celesnik je nada? Ijeval: «Zahtevam, da se ga izključi! Mi nismo lopovi! Z dokazi na dan!* Pevec glasno: aLahko me izključite! Poznam vašo diplomacijo!« Predsednik Cobal: »Pokličem člana Pev* ca k redu. Za enkrat ne ukrenem nič dru« zega!» Ogorčeni klici: «Ne, ne! Ven ž njimi Prekliče naj!» Pevec: cNe preklicem niti ene besede. Čc me izključite, pa me!» Predsednik: «Ne gre, da en čl oves terori« žira vso zbornico. Radi žaljivega izraza ga izključujem od ene seje.» Pevec se je nato odstranil iz dvorane. Po zaključnih besedah referentov Sede* ja in Čelesnika je zbornica absorbirala dnevni red ter prešla k raznoterostim. Vlo* ženih je bilo 39 nujnih in drugih predlo* gov, ki se nanašajo na razna aktualna de* lavska, socijalna in druga vprašanja, tako glede stanovanjske zaščite delavstva, glede uvedbe kolektivnih pogodb za vsa podjet* ja, glede zaščite osemurnega delavnika m drugo. Predloge bo deloma že izvedlo, de* loma gnjih poročalo prihodnji plenarni se* ji vodstva DZ. Seja je bila ob 11. dopoldne zaključena. Strašna avtomobilska nesreča v Zagrebu Včerajšnja nedelja je tudi v Zagrebu zabeležila strašno avtomobilsko nesrečo, katere smrtna žrtev je postal ugledni zagrebški mesarski obrtnik in posestnik Mijo P a t a č i ć, star 40 let, oženjen, oče četverih otrok. V noči od sobote na nedeljo je Pata-čič s svojim Fiatom odpeljal nekega sorodnika na kolodvor. Po povratku se je ustavil pred Bednjančevo gostilno v Frankopanski ulici, kjer je našel nekatere znance ter jim obljubil, da jih z avtom popelje domov v Novo ves. Spotoma so se ustavili v nekaterih gostilnah, toda Patačič" ni mnogo pil. Na povratku iz Nove vesi se je s Patačičem nahajal v avtu samo še trgovski potniik Rudolf Bleicher. Patačić. ki je bil splošno znan po svoji nagli vožnji, je tudi tokrat pognal avto v nedopustno brzino. Bleicher je opažal, da Patačić vozi tik ob cestnem jarku, a komaj je prestrašen kriknil, naj pazi, je bila katastrofa že na mestu. Avto je treščil v električni drog. Leva pnevmatika na sprednjem kolesu je eksplodirala kakor bi počil top, Blei-herja je strašni sunek vrgel v loku kakih deset metrov iz avta na cesto, kjeT je obležal v nezavesti, Patačiču pa je počila lobanja in je bil takoj mrtev. Še tekom noči se je vest o nesreči raznesla po mestu. Nekateri očividci so takoj telefonirali na policijo, odkoder je prišla komisija, ki je našla okrog razbitega avta zbrano že veliko množico ljudstva. Pregledala je predvsem Pata-čičevo truplo ter našla nad levim očesom 4 cm dolgo in globoko razpoklino. Vse lice je bilo krvavo. Kri je udarila iz ust in nosa. Na kraj nesreče je prihitela tudi pokojnikova žena, ki je planila v obupen, neutešen jok, ko so pokojnika ravno dvignili in odnsli v prosekturo. Nezavestnega Bleicherja pa so Že prej prepeljali domov, kjer se je tekom včerajšnjega dne že popolnoma opomogel. Razbiti avto je do včeraj dopoldne ležal na mestu in so ga hodili Zagrebčani trumoma ogledovat. Udarec v električni drog je bil tako silen, da je v vsej Ladislav Vladvka: 32 1 Počasi so minevale trudne ure, le tu pa tam se je začulo v grobni tišini Milino kričanje. Proti večeru je njena temperatura zopet narasla tako, da se je Kovafik bal najhujšega. Bil je baš sam, služkinja je odšla po led, ko se je po silnih krčih naenkrat nagnil nad nepremično ležečo Milo in mislil, da je že umrla in da je^ vsaka pomoč zaman. Toda mlado telo ni hotelo umreti. Branilo se je in borilo, upiralo se je in omedlevalo, obenem je pa pojemala tudi bolezen. Temperatura sicer ni padla, pač pa so krči vedno bolj prizanašali bolnici. Proti pomoči je Mila za hip zopet zaspala. Kovafika je premagala utrujenost in tudi on je na stolu zadremal. Prebudil ga je smeh. Smejala se je Mila. Mislil je, da zopet fantazira in zato ji je hotel obnoviti obkladek. toda ona se je protivila. — Ne, ni treba, odleglo mi je. Bravo, imenitno! Skoda, da se ne vidiš v tem moževem županu! Bil je sicer res malo presuh za Ho- ralkovo obleko, toda rade volje bj igral tudi harlekina, samo da bi ustregel Mili. — Kakor vidiš, sem si prilastil vse pravice. Možev župan je najboljši dokaz, da se počutim kakor doma. — Toda izbral si si neugoden čas. — Kdaj neki se boš spametovala? Tako so se vrstile ure sladke intimnosti z urami groze in muk. Mirnim, šaljivim besedam so sledili kriki in krčevito plakanje. Drugo jutro je služkinja povedala Kovafiku, da se je gospod Hora prejšnji večer vrnil, da je vprašal po zdravju milostive gospe in da si bo dovolil po-setiti jo, čim ji malo odleže. Kovafik je razmišljal, kako bi ga najbolje^ treščil po stopnicah. Naj le pride, mu že pokažem, da bo pomnil, si je mislil. Potem je prihajala na dvorišče komisija za komisijo. Zdelo se je, da štejejo vse opeke, ki so bile odkrušene od zidu. Jutranje novine so soglasno poročale, da se preiskava niti za korak ni premaknila naprej. Opoldne je prišla zopet komisija, v kateri je bilo neprimerno več članov kot v prejšnjih. Zdelo se je, da šteje opeke od nasprotne strani. Popoldne ie poslal Hora Mili krasen Šopek svežih rož. Bile so tako lepe in nežne, da jih Kovafik ni mogel odložiti, okolici ugasnila elektrika. Patačić je vozil s hitrostjo 85 km, kar je za vožnjo v območju mesta blazna brzina. Pri karambolu se je sprednji del avta popolnoma zdrobil, desno sprednje kolo se je iztrgalo skupno z vzmetom ter odletelo 6 m daleč. Zagreb govori samo o tej katastrofi* pri kateri je nsleden in drugače vedno trezen mož plačal neprevidno drznost s svojim življenjem. Pr os ve ta Repertoar Narodnega gledališča Drama. Ponedeljek, 21.: Gobeek. B. Torek, 22.: Zaprto. Sreda, 23.: Pegica mojega srca. C Četrtek, 24.: Jaz in ti. A. Petek, 25.: Zaprto. Opera. Ponedeljek, 21.: Zaprto. Torek, 22.: Vezni mornar. D. Sreda, 23 : Tajda. B. Četrtek, 24.: Zaprto. Petek, 25.: Ob 15. Aida. Ljudska predstava po znižanih cenah, Iz v. IX. simfonija pod dr. čolnom V soboto zvečer »smo slišali Beethovnovo IX. simfonijo v ITnionu pod taktirko višjega kapelnika dr. Čeri na. Združil je za izvajanje tega velikega dela obe vojni m uzi ki, mariborsko in ljubljansko, ki sta bili pomnoženi še s člani orkestralnih društev mariborske in ljubljanske Glasbene Matice. Pri četrtem delu je sodeloval celoten, okoli 100 pevk in pevcev brojeći pevski zbor mariborske Glasbene Matice ter solisti: Zikova Pospigilova in Križaj z zagrebške opere in Burja iz mariborske. Dr. Čerin je izvedbi posvetil največjo pažnjo in skrb ter vse svoje veliko znanje; zlasti je radi svojega globokega poznanja klasičnih del mogel podati Beethovna objektivno, v kolikor se to izčrpno sploh da, ter historično stilno. Njegoša » deveta« se je v nekaterih detajlih, ki so tičejo trasiranja, tempov itd., razlikovala od Poličeve, toda točno primerjanje in seciranje spada morda bolj v strokoven list, kot pred široko javnost, ki je z enako naslado, z enakim navdušenjem uživala izvajanje te kot one »devete*. V zadnjem stavku smo z velikim veseljem po dolgem času zopet slišali znance soliste: Zikovo in Križaja. Burja je, od kar je zapustil Ljubljano, tudi močno napredoval. Pospišilova je pevka odličnih kvalitet. Ti zagrebški solisti bodo sodelovali pri izvedbi »devete* tudi v Zagrebu, kjer pojde, kakor so pripovedovali, v osem kratnem gledališkem a bon manu. Kakor mi, se je bodo tedaj tudi Zagrebčani do dobra naslišali. Pevski zbor Glasbene Matice iz Maribora je svojo nalogo rešil eksaktno in najčastnejše ter je bil deležen še prav posebnega priznanja. Dr. Cerin je ob tej priliki praznoval tudi 601etnico svojega rojstva. Unionska dvorana je bila polna do zadnjega prostora ter je jubilantu prirejala najprisronejše ovacije in ga obdarila s krasnimi venci. Beethovna pa nam obetajo Se v Ljubljani posebej za di-jaštvo in nadalje še pod taktirko Nedbalovo. Bojim se, da bo te dobrote malo preveč in da bo nato Beethoven najbrž izgubil več ali manj svojega čara in privlačnosti. —č. Gostovanje Bol^arke Zolotarevie Mil-kove v ljubljanski operi. Prva lastovka še ne prinaša pomladi, toda naznanja jo. Zato smo z radostjo pozdravili prvo bolgarsko operno pevko na našem odru, želeČ, da bi se kulturni stiki med Bolgari in Jugosloveni nadaljevali, okrepili in poglobili. Nastop gospe Zolotariveč Mi&kove v partiji Massenetove Manon je bil zelo srečen. Pevka igralski prav dobro kakaterizira in poje z iskrenim čuvstvom. Res se vidi, kakor bi se vzgledo-vala na ruski Poljakovi. Glas ji je v sredini zelo prijeten in prožen, v nizkih legah izdaten, v višinah zadovoljiv. Zaradi dramske premiere sem jo poslušal le v 1. dej. Nadejati se je, da nastopi še v kaki drugi partiji. Zal, da je bilo gledališče slabo zasedeno. — Fr. G. Ljubljanska drama je vprizorila v soboto večer premijero ameriške komedije >Ti in jaz.< Predstava je uspela prav dobro in je publiki, ki pa je bilo le malo, v splošnem zelo ugajala. Obširnejše poročilo moramo radi pomanjkanja prostora žal odložiti na prihodnje dni. Adolf Darian Moric, slovenski operni tenor, ki študira na dunajskem konzervatoriju in dramatični šoli prof. Wolfa, je zadnje čase trikrat nastopil na liter, muzikalnih priredbah dunajskega pisateljskega društva »Die Schollec. Zanj se zanimajo razna nemška gledališča. Dunajska operna agentura Eaiser priredi turnejo z damskim opernim ansamblom po balkanskih državah in sicer baje meseca junija t. L Sport Nogomet v Ljubljani Prvo in drugo kolo nogometnih tekem. Na Jožef ovo in včeraj so se nadaljevale tekme z\ r^km - N. P V sobo'o ;e jc zaključilo prvo kolo. Nast:uiii so trije prvorazredni in trije drugorazredni klubi. Vse tri tekme so pokazale slab spon, videti je bilo, da leži predolgo zimsko pavziranje igralcem v kosteh. Drugorazredni klubi pa so presenetili s svojo ambicijozno, nadvse požrtvovalno igro. Lep uspeh je izvojevala Slavlja, kateri je uspelo poraziti Slovana in ga izločiti iz nadaljnega tekmovanja. Jadran je v slabi igri jedva odpravil Reko, pa tudi Prfcnorje se je šibko odrezalo proti Svobodi. Jadran - Reka 5:4 (4:1). Tekma je potekla prvi polčas v znamenju premoči Jadrana, ld je že vodil s 4:1. Reka pa se je znašla šele v drugem polčasu. Prešla je v energično protiofenzivo in v kratkem intervalu izenačila na 4:4, potem pa si priborila Še zmagoslavni gol. G. Kemperie jc sodil zadovoljivo. Slavlja - Slovan 4:1 (l:0). Vodmateka Slavija se Je zadnje čase krepko afirmirala in je prav reseu prelendent za prvi razred. V pokalni tekmi proti Slovanu k pokazala dobro in premišljeno igro, opa-žatl pa je bilo pomanjkanje tehnike, kar gre na rovaš nezadostnega treninga. Zmaga SJavije je bila zaslužena, dasi je morda nekoI2ko orevisoiko izražena. Slovan je v svoji oslabljeni postava igral precej pasivno vlogo. Moštvo pa potrebuje več treninga. Sodil objektivno g. Ančan. Primorje - Svoboda 3:0 (2:0). Primorje je imelo za nasprotnika slabotno Svobodo. Znatno je spremenilo svojo staro postavo in dirigiralo Jančigaja iz obrambe ter Dra-mičanina iz napada m>ed krilce, a se nikakor ni znašlo. Napad se je spuščal pred golom v haperkombinacije in trio ni znal izkoristiti nobene šanse. Svoboda je igrala defenzivno izvrstno in je vse napade Primorja razbila. Tekmo je sodil miroo in prevdarno g. Deržaj. V nedeljo se je odigralo II. kolo pokalnih tekem LNP, za katero so se poleg Ilirije plasirali še Hermes, Primorje, Jadran in SlavGja. V drugem kolu je Primorje zmagalo nad Jadranom, Hermes pa je premagal od prejšnjega dne izmučeno Slavijo. Hermes - Slavila 7:2 (1:0). Hermes je včeraj v odprti igri zmagal nad Slavijo in se s tem plasiral za semifinale. Zmaga ŠiŠkarjev je bila zaslužena, ker so tehnično znatno nadkriljevali Slavijo, katere igralci so bili utrujeni še od sobotne tekme. Pri Hermesu je ugajal napadalni trio, ki je danes tehnično in kombinacijsko morda najboljši v Ljubljani. Tekmo je dobro, a preveč rigorozno sodil g. Smole. Primorje - Jadran 2:1 (1:0). Ta tekma je bila ena najbolj zanimivih in napetih. Bila je ves čas odprta, le tupatam je bilo opažati rahlo premoč Primorja, ki je igralo kakor v soboto. Prvi gol je doseglo Primorje po enajstmetrovki, a Jadran je drugi polčas istotako izenačile z enajstmetrovko. Zmagonosni go je zabil Uršič. Obe moštvi sta nastopili znatno oslabljeni. Primorje brez bratov Erminov. Jadran s petimi rezervami. G Kemperie je sodil prevdarno in objektivne. V semifinale so se tako plasirali Ilirija, Primorje in Hermes. IZVENLJUBLJANSKI NOGOMET. ZAGREB: Senzacija nedeljskih prvenstvenih tekem je bila visoka zmaga Con-cerdije nad Gradjanskim v razmerju 4 : 1 (0 : 0). Concordija je zmagala zasluženo. Hašk je odpravil željezničari e s 3:0 (2:0), Derbv-Croatia 2:2 (2:1). Gradjanskj je radi poraza izgubil šanse, da si pribori prvenstvo ZNP. BEOGRAD: Budimpeštanska komb.-Beo-grad 3:3. SUBOTICA: Budimpešta II. - Subotica 4:0. SPLIT: Hajduk - Komita 11:1. DUNAJ: Češkoslovaška - Avstrija 2:1 (2:0)- Češkoslovaški tim je bi mnogo boljši in je njegova zmaga še prenizko Izražena. PRAGA: Praga - Dunaj 2:1 (1:0). BRATISLAVA: Dunaj II - Bratislava 7:1. šBeiežnica KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 31. marca V)27; ko* toličani: Benedikt: pravoshmd: 8. marca, Teofil. Jutri: Torek, 22 mirca 1027; katoličani: Oktavian; pravoslavni: 9. marca: Sv. 40 ni u cenikov. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališča: Drama: «Oobsek». H. — Opera: 'Zs.prto. Kino: Maticu: «tBuridan ••: Dvor: «Pod jadranskim solncem«. — Ideal: «Pat in Ptu tachono. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovcc, Kongresni trg; Ustar, Sv. Petra cesta; Hočevar, Spodnja Šiška Jutri: Sušnik, Marijin tr;j; Kuralt, Go* sposvetska cesta. * Solnca zaide danes ob 18.12, vzide jutri ob 6.01 in zaide ob 18.14 Mesec vzide danes ob 21.27, zaide jutri ob 7.46 in zopet vzide ob 2.36. Marceva jubilejna nagrada »Slovenskega Naroda" Med naklado ceSlovenskega Xt*ro* da*, ki je išla v petek, 18. t. m., z da-tumom sobote, 19. t. m., se je nahajal izvod, označen na eni notranjih strani 9 Stampiljko in dvema podpisoma. — Kdor je ta izvod dobil in ga do srede opoldne izroči aii pošlje po pošti, dobi zanj 1000 dinarjev. Ako bi dotični izvod do srede opoU dne ne bil predložen naši upravi, bo marČeva jubilejna nagrada razpisana Se enkrat. Poplava krivih menic Gospodarska in moralna kriza, ki jo preživljamo, se manifestira tudi v pojavu krivih menic, ki so zadnje dni preplavile nekatera sodišča v Srbiji. D -gu-jalo se je. da so se šnmndinski seljaki kratkomalo naveličali neprestanega ponižnega moledovanja za kredite in prizanesljivost, ter pričeli sami podpisa vati žirante z imeni posameznih naj-premožnejših gospodarjev. Tako so brez posebnih težkoč prišli do kreditov, ne meneč se za opasnosti, da jih bo zadela stroga kazen, ker so računali, da bodo dolgove pravočasno poravnali. Toda dolgovi so volkovi. Seljaki so regulirali posamezne menice, dokler so jih mogli: prodajali so pluge in volove in vse. kar se je se dalo prodati. Ko pa so jih dolgovi še nadalje dušili, so pustili, da stvar poteče svojim tokom. Kar se zdaj dogaja pred nekaterimi sod šči v Srbiji, pravi »Vreme«, je sele poćetek. Kulminacija krize bo nastopila Šele v mesecu maju. Rapidno naraščajoče število meničnih protestov to najbolje dokazuje. Pred sodiščem v Jagodini je bilo januarja 119 protestov, v februarju že 234. v prvi polovici marca pa kar 354, do-im jih je lani bilo v januarju 36, v februarju 92, in v celem marcu 148. S številom protestov raste tudi Število odkritih zločinov. Kam vse to vodi, ni težko pogoditi. Jagodinski gosnodar-ski krogi zatrjujejo, da samo bellčld srez. ki skupno z mestom Jagodino šteje 43.029 prebivalcev, dolguje nič manj kakor 30 milijonov dinarjev. Na ta na:in torej pada na glavo vsakega tamošnjega prebivalca, vštevši tudi ženske in otroke, po 697 Din dolga. Stanje je torej tako obnpno, da mora tudi največji optimist nabrati obrvi in se globoko zamisliti. boječ se, da bi se ne pomečkale. Zato se je spozabil do nedolže laži in izjavil, da pošilja šopek poročnik Mandelinka. Mila je bila rož neizrečeno vesela. Prinesle so malo jasnih barv v spalnico, kjer je cvetel doslej samo led. Čez tri dni se je vrnil Horalek. No-vin na Dunaju ni Stal in zato je izvedel za dogodek v domačem kraju slučajno iz pogovora pri večerji v neki restavraciji. Vest o tragični smrti zagontnega zidarja in težki ženini bolezni ga je zelo potrla. Sam ni vedel, kako naj se Ko-variku zahvali za trud in požrtvovalnost. Zdelo se mu je samo po sebi umevno, da ostane Kovafik še nadalje pri njih, vsaj nekaj dni, dokler ne bo Mila izven vsake nevarnosti. Sam da bo spal spodaj v jedilnici. Ženi bo stre-gel skupaj s služkinjo m Kovarikom. Trem da ne bo težko prečnti po vrsti noč ob njeni postelji. Toda Mila je odločno odklonila možev predlog, češ da bi ji njegova prisotnost ne olajšala bolečin. Dovolila mu je priti v spalnico le tedaj, če ji odleže. Majal je z glavo in se čudil tj nenadni izpremembi. Njene besede je smatral za posledico težke bolezni. Kovafik ga Da ni pustil v spalnico nikoli, kadar je Mila fantazirala. Izgovarjal se je, da bi bolnici škodilo, ako bi ravnali proti njeni volji. Naslednja dva dneva nista prinesla nič novega. Milo je bolezen tako vzela, da je ostala od nje sama kost in koža. Popoldne je odšel Kovafik malo na iz-prehod. Prvič po usodni noči je bil zopet zunaj. Ves zamišljen je prišel nad kamnolom. Bil je radoveden, kaj se je zgodilo z Vaškom. Ni dvomil, da so ga zopet aretirali. Na vrtu je bilo vse tiho. Na cesti je zagledal svojega zaupnika, dečka iz opekarne. Spustil se je k njemu, misleč, da izve kaj novega. — Ali si videl Vaška? —Pravkar je odšel na pokopališče. — Kaj ga niso zajprli? — Zakaj neki? Kakor takrat, mislite? Kaj še! Saj ga usodne noči ni bilo tu, spal je na Malvazinkah. Niti zaslišati ga niso. Pač pa so pri nas v opekarni skoraj vse zaprli. Pri nas doma sva o-stala samo dva, pa nas je drugače Šest. Milina bolezen ie odvrnila Kovafiko-vo pozornost od Vaška. Zadnje dni ni imel časa misliti nanj. Toda zdaj ga je veselilo, da Vašek ni zaprt. Ni mu bilo več toliko do Vaškove osebe, kolikor do njegovih zagonetnih eksperimentov. Trdno je sklenil, da se niti za korak ne premakne iz svojega skrivališča nad kamnolomom, čim bb Mila okrevala in čim položi zadnji izpit- Ves zamišljen se je vračal mimo o-pekarne in se obrnil šele tedaj, ko je zaslišal tik pred seboj korake. Bil je Vašek in prvič sta si pogledala iz oči v oči. Vašek je okrenil glavo. In zopet je Kovafik spoznal, da je Vaška nekje že videl, toda nikakor se ni mogel spomniti, kje. Trdno je bil prepričan, da sta se z Vaškom nekje v Pragi že srečala. Kovafik je prišel do pokopališča. Grobove je oskrboval nekdo drugi, kajti grobar je bil še vedno v preiskovalnem zaporu. Na povratku je Kovafik ves Čas razmišljal o srečanju z Vaškom. Rad bi se bil spomnil, kje ga je že videl, pa se ni mogel. XI. Toplo junijsko popoldne je zaneslo na polje mir. Skozi odprta okna Miline spalnice je dahnilo vsaj malo radosti in oddiha. Mila je slonela na blazinah. Njene voščene roke so bile samo žolta senca nekdaj tako živih, nežnih in mehkih ročic. Oval njenega obraza so nadomestile krivulje izsušenih in nagubanih lic. Samo oči so bile večje, toda premaknile so se nekam nazaj. Zdela se je šibkejša in nekam izmučena, 0865 Dnevne vesti ■K Ljubljani, dne 21. marca 1927. — Bedukcijs nradništva t prometnem Ministrstvu. Posebna komisija prometnega ministrstva je končala pregled prometnega uradništva v evrho redukcije ter je prometnemu ministru predložila zadevne predloge. Reduciranih bo v prometnem ministrstvu in pri podrejenih direkcijah 2350 uradnikov. Kakor smo iriformiraiu, bo v ljubljanski direkciji reduciranih okoli 50 uradnikov, nekateri pa bodo vpokojeni, ker so ie dosegli za polno pokojnino predpisano službeno dobo. Zabranjen ameriški list. Notranje ministrstvo je zabranilo uvoz in razširjenje ameriškega lista »The Workers Monthly<, ki izhaja v Washingtonu kot organ komunistične stranke v Ameriki. _ Ukinjene direkcije za zgradbo novih Zelenic Radi znižanja proračuna je prometno ministrstvo odredilo, da se ukine direkcija za zgradbo novih železnic Njene agen-da se prenesejo na genarlno direkcijo državnih železnic v Beogradu. _ Imenovanje v vojaški službi. Za inže- Bjerja-porocnika je imenovan Srečko Žagar, diplomirani strojni inženjer. — Iz državne 6luibe. V oddelku za Slonijo in Dalmacijo pri Slolu sedmorice v Zagrebu je imenovan za vrhovnega državnega pravdnika Anton Zlosilo, podpredsednik via-ieua deželnega sodišča v Splitu; za državnega pravdnika v Sarajevu je imenovan Ivan PrimožiK, inšpektor pravosodnega ministrstva. — Za referenta pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru je imenovan Mata Grega-rovič. Vpokojena sta dr. Dragotin Alkovič in inž. Albert Vedernjak istega urada. — Poset češkoslovaških medlclncev v Jugoslaviji. Na vabilo našega ministrstva za narodno zdravje poseti v aprilu Jugoslavijo 35 Češkoslovaških medicincev pod vodstvom profesorja bratislavske univerze dr. Kučere. Znanstvena ekskurzija bo trajala 20 dni. Češkoslovaški medicinci si ogledajo naša kopališča in važnejše zdravstvene ustanove. — Stavka beogradskih medicincev. Beogradski medicinci so začeli v soboto stavkati. Profesorski svet medicinske fakultete je imel z univerzitetno upravo v soboto zvečer sejo, na kateri je razpravljal o stavki in načinu, kako naj bi se preprečila generalna stavka. Medicinci izvajajo stavko zelo disclnlinirano. _ Plenarna seja uradniškega saveza. Ker se je pojavila v uradniških krogih upravičena bojazen, da bo vlada izrabila v Narodni skupščini dobljena pooblastila proti uradniškim interesom, je sklicana za 9. aprila plenarna seja glavne uprave uradniškega saveza. Seji bodo prisostvovali delegati uradniških organizacij iz cele države. — Razpisana sodna mesta. Odda se mesto pisarniškega uradnika pri okrajnem sodišču v Brežicah, mesto pisarniškega uradnika pri okrožnem sodišču v Celiu, eno ali dve mesti deželnosodnih svetnikov v Mariboru in sodniško mesto pri okrajnem sodišču v Ptuiu. — Razpisana služba. Ministrstvo za socijalno politiko potrebuje strojnega Inženirja za inšpektorja dela pri inspekciji dela v Mariboru. Reilektanti naj vlože prošnje v 15 dneh. — Predavanje o Nikoli Pašiću v Pragi. Politični klub češkoslovaške narodne demokracije priredi 28. t. m. predavanje o pokojnemu Nikolu Pašiču. Predaval bo generalni tajnik F. HlavaČek o temi »Nikola Pašič in jugoslovenska borba za osvoboje-nje In ujedinjenlec. _Delegacija beogradske občine na praškem velesejmn. V četrtek 14. t. m. prispe v Prago delegacija naše prestolice pod vodstvom župana dr. Kumanudija. Delegacija, ki bo štela 12 oseb. med njimi 7 občinskih svetnikov, si bo ogledala praški ve-lesejem In komunalne naprave češkoslovaške prestolice. — Jadranski večer v Pragi. V sredo 23. t. m. priredita Jugoslovensko kolo In Jadranska straža v Pragi družabni večer, na katerem bo predaval dr. Lelicv o Jadranu. — Skupščina Oblastnega središča trezne mladine za Slovenijo se je vršila 19. t. m. v Mariboru v mali dvorani študijske knjižnice. Skupščini sta prisostvovala zastopnik velikega župana mariborske oblasti g. dr. J u r e č k o m pa šef prosvete v Mariboru g. dr. P o 1 j a n e c. Iz LJubljane je prišlo s t o članov raznih abstmentsklh društev. Prišli so tudi delegati abstinentsklh odborov Iz Ptuja In Ljutomera- Skupščina je napravila z discipliniranim nastopom mladine krasen vtis. — Občnega zbora trgovskega društva i Merkur« v Ljubljani se je za gremij trgovcev v Slovenjgradcu udeležil njegov načelnik g. Janko KI u n in ne g. Klinar, kakor je stalo pomotoma v našem poročilu, ki ga s tem popravljamo. — Smrtna kosa. V Gornjem Logatcu je nenadoma preminul posestnik in gostilničar gcspod Alojzij O o s t i š a. Pokorni je bil vzor marljivega in značajnega moža. Kot podstarosta logaškega Sokola si je pridobil za napredek sokolskega pokreta mnogo zaslug Pogreb bo danes ob 18. zvečer na pokopališče v Gornjem Logatcu. — V soboto je umrla v Ljubljani vdova po mizarskemu mojstru ga. Marija P a v š I č. Bila je tiha, dobra žena. Pogreb bo danes ob 17.30 lz državne bolnice. — Na Vranskem v Savinjski dolini ie včeraj oh 1. zjutraj po kratki bclezni preminul trgovec in posestnik gospod Ivan L a v r I č, dopolnivši 65 let Pokojnik je bil čvrsta korenina, znan in priljubljen daleč naokrog. Kot odličen in zna-čajen narodnjak In naprednjak le užival spoštovanje tudi pri nasprotnikih. Pogreb se vrši jutri. Blag jim spomin! Žalujočim naše iskreno sožalie! — Akademično društvo »Triglav« v Zagrebu si je na rednem občnem zboru 15. L m izvolilo sledeči odbor j predsednik: Franjo Schneider, cand. rer. oom.; podpred- sednik: Vlado Volovšek, cand. med.; tajnik: M Han Pečar. stud. rer. coni.; blagajnik: Josip Zinauer, stud. Ing. agr.; knjižničar: Slavko Perico, cand. med.; arhivar: Franjo Košir, cand. art; odbornik: Jože Ur-šič. cand. med. vet. — Pri pomanjkanju teka, slabem želodcu, prepočasni prebavi, zagoščenju črevesa, težr kočah presnavljanja, izpuščajih, srbenju kože oprosti prirodna grenčica >Franc-Josel< telo nabranih gnilobnih strupov. Že stari mojstri zdravilstva so priznali, da se voda »Franz - Josef < obnaša kot popolnoma zanesljivo čistilo črevesa. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 14L —- «ITO» zobna pasta najboljša. 163/T I? Ljubljane —lj Dvojni praznik, Jožefovo in nedelja, je bil za Ljubljano prava pomladanska proslava. Vreme je bilo oba dneva idealno lepo, kakor da hoče razveseliti in počastiti Jože in Jožice, ki Imajo med ljubljanskim prebivalstvom gotovo relativno večino, zlasti če upoštevamo, da so Franci, Janezi In Marije razdeljeni na več patronov. Pomladno sobice je hotelo podčrtati dejstvo, da mu tudi koledar te dni priznava nastop vlade, in je veselo razsipalo svoje žarke da se je vse lesketalo. Na tisoče in tisoče Ljubljančanov je pohitelo te dni v okolico in na Gorenjsko, Šmarna gora sama ie zbrala v soboto m včeraj 4 do 5 tisoč izletnikov. Na vseh potih in cestah so se oba popoldneva pomikale v okoliške vasi cele procesije in okoliški gostilničarji so imeli prvi letošnji dan živahne koniunkture. Zato pa so trpele razne mestne prireditve, ki so bile z gledališčem vred le slabo obiskane. Edino Izjemo so tvorile kinopred-stave Zveze kulturnih društev, h katerim je bil tudi v soboto in nedeljo velik naval In pa dr. čerinov koncert v Unionu. ki je bil tudi razprodan. —lj Slavnostni koncert v prilog spomenika Kralja Petra I. Osvoboditelja. Za danes nam je mogoče javiti slovenski publiki, delno, spored koncerta, katerega bo priredil Francoski Institut v Ljubljani dne 2. aprila. Koncert bo v glavnem razdeljen v tri različne dele. Dela zastopnikov moderne francoske glazbe so izbrana med najboljšimi in izrazitejšimi od Gabriel Faure, DebussS, RaveL Maurice Delage, Leo Delibes. V drugem delu se bodo predvajale francoske narodne pesmi, dosedaj malo poznane v slovenskih deželah. Francoski Institut si je v svrho prvega in drugega dela koncerta pridobil gospo Mava de Strozzi, izvrstno zagrebško umetnico, katera se že dolgo dobo let omejuje edino na francoske pesmi. Nad vse izvrstna izgovarjava, njena delikatna in kolorirana umetnost mično 6popolnjujeta izbrani spored. Nič manj dragoceno bo sodelovanje g. Rupela, znanega violinista, ki bo izvajal nekatera mikavna dela Debussvja, Ravela in 3ti koncert v h-molu od Saint-Saens. Podrobnejše o sporedu bodemo obvestili publiko pozneje. —Ij Jubilej požrtvovalnega gasilca. Na Jcžefovo je praznoval svoj sedemdeseti god najstarejši ljubljanski prostovoljni gasilec Jože Lapajnar, ki je kljub svoji starosti še vedno Čil, zdrav in vedno veselega humorja. V petek so prostovoljni gasilci z načelnikom g. Josipom Turkom na preprost način proslavili sedemdesetletnico svojega starega in požrtvovalnega tovariša. V znak priznanja so mu poklonili za spomin srebrno palico, zlat ščipalnik in zlato uro ter ga izvolili za Častnega Člana svojega društva. Mestna občina mu je podelila meščanstvo. Jubilant je bil rojen v Kamni gorici na Gorenjskem ter se je pri bivšem poveljniku prostovoljnih gasilcev Doberletu izučil mizarske obrti. Se v svoji visoki starosti kaj pridno vihti oblic. Lapajnar je že 47 let pri prostovoljnem gasilnem društvu. Udeležil ae je neštetih gasilnih in drugih reševalnih akcij. Naj med drugim omenimo, da je z osebno hrabrostjo in veliko požrtvovalnostjo vodil reševalno akcijo povodom katastrofalne eksplozije smodnišnice na ljubljanskem polju leta 1917- Kljub neprestanim eksplozijam velikih granat in druge težke municije je Jože Lapajnar reševal ranjence in jih prevažal v bolnico. Zato se ga ob njegovem živ-Ijenskem jubileju hvaležno spominja vse ljubljansko prebivalstvo in mu iskreno želi« da bi mu Bog naklonil Še mnogo let zdravja in zadovoljstva. —lj Proslavitev dr. Oerinovega jubileja. V petek, na predvečer dr. Čer ino ve proslave 60. rojstnega dne in godu, je godba Dravske divizije skupno z Železničarsko godbo, gasilci in raznimi drugimi društvi priredila odličnemu jubilantu podoknico pred njegovim stanovanjem na Gospo s vet ski cesti. K večerni elavnosti se je seveda zbralo tudi ogromno število občinstva, ki je skupno s slavilci delilo simpatije do uglednega glasbenika. Med mogočno ubranimi serenadami so se jubilantu na stanovanju predstavile deputacije s čestitkami in poklonili. »lj Izredni občni zbor rezervnih oficirjev. Danes ob 20. se bo vršil v mali dvorani izredni občni zbor rezervnih oficirjev, na katerem bo določen enkratni obvezni prispevek za spomenik kralja Petra Osvoboditelja v Ljubljani. Opozarjamo vse rezervne oficirje, naj se občnega zbora zanesljivo udeleže, ker je na dnevnem redu vprašanje, ki glede na akcijo za postavitev spomenika ne trpi odlašanja. Udeležba na občnem zboru je častna zadeva vsakega člana. —U Iz magistratne službe. Dosedanji taj-uik narodno - radikalne stranke v Ljubljani g. Josip M o ž i n a je imenovan za pomožnega magistratnega uradnika. Dodeljen je gospodarskemu uradu, obenem mu je poverjena gasilsko Inšpekcijska služba v Narodnem gledališču. Magistralni oficijal g. Drago M o h o r č je od gospodarskega urada premeščen k drugemu oddelku. Zanimivo je. da je bil g. Možina sprejet v službo v času, ko ]e bilo v listih obvestilo, da so vse službe na magistratu že zasedene. —lj Stanovanjsko posojilo mesta Ljubljane. Društvo konceptnih uradnikov politične uprave iz Slovenije 2000 Din. Delniška družba pivovarne Union Ljubljana 20.000 Din, Orešič Roza in Ivan, kurjač državne železnice, 1500 Din, Zaplotnik Ignacij, mestni katehet, 1000 Din. 24 neimenovanih skupno 71.500 Din. —lj Sokolsko društvo Ljubljana n. bo priredilo dne 2. aprila v Kazini akademijo z družabnim večerom, na kar opozarja p. n. občinstva 291n —Ij Društvo za narodno zdravje priredi Jutri, v torek, ob pol 20. v šolski polikliniki (Učiteljišče na Resljevi cesti) predavanje »O prvi pomoči« (nadaljevanje). Predava kirurg g. dr. Blumauer. —lj Ugoden nakup nogavic, vezenin in žepnih robcev le pri O. Dobeicu Pred škofijo. 51L —ij Orkestralno društvo Glasbene Matice obvešča vse svoje člane, da je prihodnja redna vaja v torek dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer. Nujno potrebna polnoštevilna udeležba! — Odbor. —lj Društva za zgradbo Sokolskih domov Vič • Glince. Šiška in Sokol O. priredijo dne 3. julija t. 1. skupno veliko kresno veselico na Rožniku Naprošamo vsa bratska društva, da se za ta dan vzdrže svojih prireditev. — Pripravljalni odbor. —Ij Društvo vpokojenib iavnib nameščencev za Slovenijo v Ljubljani ima letošnji redni občni zbor v četrtek dne 24. t. m. ob pol osmih zvečer v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. K obilni udeležbi vabi odbor. 293n —lj Gospodarsko in izobraževalno dru Šftvo sa dvorski okraj. Jutri (torek) ob 8. zvečer bo g. Jaša Gerčar nadaljeval svoje zanimivo predavanje o povratku jugosloven-skih legionarjev iz Rusije preko daljnega vzhoda. Predavanje se bo vršilo v društveni knjižnici na Rimski cesti. Vostop prost. — Izobraževalni odsek. —lj Aretacija nevarnega tata zlatnine. Orožniki iz Kostanjevice so pripeljali v zapore deželnega sodišča nevarnega tatu zlatnine Matijo Potuška, doma iz D. M. v Polju. Potušek je specijalist za vlome v stanovanja, od koder odnaša izključno le zlatnino, gotovino in druge dragocenosti. Zadnji čas je bilo v Ljubljani več tatvin zlatnine in denarja. Verjetno je, da je večino izmed njih izvršil aretiranj Potušek. —lj Vlom v kurnik. V soboto ponoči je neznan kokošji tat vlomil v kurnik posestnika Alfonza Habeta v Kolizejski ulici v Trnovem. Iz k urnika je tat odnesel 6 kokoši in 2 petelina. —lj Telesni poškodbi. Aretiran je bil soboto ponoči junaški Peregrin. ker je na dvorišču Moharjeve gostilne v Šiški tako udaril svojega nasprotnika Štefana po obrazu, da se je ta nezavesten zvrnil na tla. Okoli 1.30 zjutraj so v soboto našli za žreb-čarno na Selu človeka, ki je prosil zdravniške pomoči. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico, kjer so ga obvezali m odpustili. Imel ie rane na rokah in nogah. Bil je strojnik Lojze M., katerega je napadel neki šofer Mirko H. Vzrok pretepa je bila baje neka deklica. —lj Požar v šišenskem gozdu. V nedeljo okoli 14.30 je nastal požar v gozdu po-sestnice Marije Kramarjeve nad Dalmatincem v Šiški. Goreti je pričela suha trava. Požar je objel kompleks približno 500 kvadratnih metrov in poškodoval več smrekovih mladik. Škoda je minimalna. —lj Drobna policijska kronika. Na praznik in v nedejjo je policija izvršila deset aretacij, večinoma radi pijanosti In razgrajanja, kajti ponekod so precej veselo in živahno praznovali Jožefovo. Druge osebe so bile prijete radi tatvine in drugih deliktov. Prijavljeni sta dve telesni poškodbi. Ovadena sta dva mladeniča, ker sta včeraj kadila v gledališču. Pravita, da nista videla opozorilnih napisov, ki prepovedujejo kajenje. naznanilo. Kdor želi imet! letos prvovrstno in naj« modernejšo slikarijo, naj naroči le pri tvrdki Ivan Martine, sobni slikat in pleskar, LJUBLJANA, Po* Ifanska cesta 20 : Konkurenčne solidne eenel : Iz Celja —o Obrtniški praznik se je na Jožefovo v Celju prav lepo praznoval. Ob 8. uri je bila v farni cerkvi maša, pri kateri 60 peli obrtniki, ob 10. uri je bilo zborovanje v Celjskem domu pri katerem sta govorila gg. Protner iz Ljubljane in Žabkar iz Celja, Zvečer pa je bil istotam prijeten družabni večer, ki je prav lepo nspeL —e Na Ljusdkem vseučilišču v Celju predava v četrtek 24. tm. gospe Minka Gove* karjeva iz Ljubljane >o pisateljici Zofki K veder-Demetro vičevi. < —c Podrainiea Jugoslovensko-eehoslova-gke lige v Celju ima v ponedeljek 21. tm. zvečer ob R uri v rodeči sobi Narodnega doma svoj občni zbor. —c Celjske pevsko društvo priredi dne 7. maja koncert v veliki dvorani Celjskega doma. —c Naraščajski prapor razvije naraščaj celjskega Sokolskoga društva o priliki na-rašcajskega dne, ki se bo vršil meseca maj-nika v Celju. —c Psele komisarja mestne »teine je prevzel 15. L m. vladal svetnik g. 4r. Zalete —c Isprememba na pošti. Te dni je dobil upravnik pošte g. Anton Mimik uradni dekret o upokojitvi in raarešenju od službe. Gospod Mirnik je zaprosil za upokojitev po doaluienju svojih let Služboval je v Celju samem 30 let. Bil je prvi slovenski upravnik. Odhajajočem a v zasluženi pokoj, želi vsa javnost še dolgo vrsto zadovoljnih let! —C Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Križu: na Cankarjevi cesti. —c Prosta stanorsaja. Stanovanjsko sodišče v Celju razpisuje zopet nekaj prostih stanovanj. Reilektanti se morajo zglasiti v pisarni stanovanjskega sodišča do 12. marca do 12. ure opoldne. — Letni kramarski in živinski sejem bo v Celju v soboto dne 26. marca. —e Krajevna organizacija SDS sa Celjv-Okolico ima v četrtek 24. marca ob 20. uri svoj redni letni občni zbor v gostilni Per-mozer v Gaberju. Dolžnost članstva je, da se istega udeleži polnoštevilno. Zdravilo {»roti hemeroidom priznavajo mnoge zdravniške vtoriteta za —piiao uiravUo Po vseh lekarna i StU oRlOL Iz Maribora —m Občni zbor Društva stanovanjskih najemnikov. V nedeljo dopoldne se je vršil občni zbor Drušiva stanovanjskih najemnikov za Maribor in ckolico. Zborovanje je bilo napram prejšnjim letom slabo obiskano. Iz poročil posameznih iunkcijonarjev eizhaja, da je položaj stanovanjskih najemnikov v Mariboru zelo obupen. Spričo dejstva, da se v Mariboru ni skoraj nič gTa-dilo, je stanovanjska beda ostala enako velika, kakor pred leti. Novembra meseca je radi tega računati s tem, da bodo številne družine na cesti. Zborovalci so pozivali odbor, naj ukrene vse potrebno, da prepreči najhujše. V odbor so bili izvoljeni večinoma dosedanji odborniki. Za predsednika je bil izvoljen prof. dr. Perhavec, za podpredsednika pa dosedanji predsednik postajenačelnik Mohorko, ki je predsedniško mesto radi preobremenitve z drugim delom odklonil. —m Jožefovanje. Tradicionalno jožefo-vanje v Studencih pri Mariboru ie bilo letos posebno živahno, ker se je tudi bos vremena izkazal Pepčkom in Pepcam naklonjenega. Raznih vrtiljakov, kramarjev in drugih privlačnih stvari, ki spadajo k takemu sejmu, je bilo letos več kakor zadnja leta, toda gospodarska kriza tudi njim ni prizanesla. Kljub velikanskemu obisku je bila kupčija slaba. Najboljše so se menda odrezali vrtiljaki, ki so bili vedno dobro zasedeni. Krasni pomladanski dnevi so Izvabili Mariborčane v okolico, vstrajnejši pa so jo mahnili na Pohorje, da se še zadnjič navžijejo zimskih gorskih lepot. Pohorje je namreč odeto še v debelo sneženo odejo, kljub temu, da smo se v dolini oba dni v zimskih suknjah že pošteno potili. —m Nove občinske hiše namerava občina zidati v Smetanovi ulici. Zgradba pa je seveda odvisna od odobritve tozadevnih doklad, odnosno dohodkov. Ce bo veliko županstvo novopredloženl proračun odobrilo, se bo z zgradbo pričelo v najkrajšem času, tadco da bodo nove stanovanjske hiše do jeseni že pod streho. —m Gladovna stavka v pollciiiskih zaporih. V mariborskih policijskih zaporih je vprizori! zaprti vitez Zagorski gladovno stavko. Zagorski je namreč že pred enim letom prišel v konflikt s kazenskimi paragrafi, radi česar ga j« policija zašila za 14 dni. Več mesecev se je umikal zaporu, končno pa so ga le vjeli in vtaknili v nepriljubljeni »Hotel Graf«. Slaba postrežba pa g. Zagorskemu očividno ne ugaja. Zato je začel pred tremi dnevi odklanjati jedi in neprestano zahteva, naj ga izpuste. Policija pa za take mile prošnje nima razumevanja in tako bo moral tudi g. Zagorski brez pardo-na odsedeti, kar so mu prisodili. Gospodarstvo Kmetska posojilnica ljubljanske okolice 47. redni občni zbor > Kmetske posojilnice ljubljanske okolice, reg. zadr. z neom. zav. v Ljubljani« se je vršil dne 17. marca 1927. V 6talnem, krepkem napredku tega najstarejšega, čistoslovenskega zavoda v Ljubljani se javlja predvsem visok povišek hranilnih vlog, ki so dosegle ob sklepu 1926 znesek Din 126.835.622.31 ter prirastle v primeri s stanjem 31. dec. 1925 za Din 27,808.681.66. Radi ugleda in zaupanja v zavod je to pač razveseljivo, ali iz poročila ravnateljstva posnamemo, da je v tem porastku hranilnih vlog še vedno v veliki merf zapopaden obrtni kapital vseh panog domačega gospodarstva, ki še ni moglo vsled splošno znanih neprilik dospeti do novega razmaha. Zvest svojim tradicijam in v svesti si svojega poklica in dolžnosti je zavod izdatno prispeval k ozdravljenju domačega gospodarstva. V podkrepilo in iiaščito slednjega je stalno in znatno zniževal obrestno mero pri kreditih, dasi se obrestna mera vlog ni zniževala, ter ni brezobzirno omejeval in tirjal posojil. Vsled kulantnih kondicij se je posrečilo zlasti v zadnjem trimestni in največ 9 kratkoročnimi kediti dvigniti stanje posojil na Din 101,407.859 89. Vsled tega se je sicer med letom višje stanje naloženega denarja prehodno znižalo ob sklepu leta na Din 19,853.250.99. Upravno premoženje je narastlo na Din 130,868.468.05, rezervni zakladi pa so se zvišali po pripisu dotacij iz novega čistega dobička na Din 3.143.430.11. Po izvedbi na občnem zboru sklenjene valorizacije nepremičnin se dvignejo rezervni zakladi 5e za Din 3,086.677.68 ter dosežejo Din 6,230.107.79. Število deležnikov se Je zvišalo na 4755. Portfelj vrednostnih listin se je znižal na 7,101.119. Že pred leti so izbrisan! v njem vsi avstrijski In ogrski efekti, tako da vsebuje le solidne domače papirje. Radi izdatnega znižanja obrestne mere pri kreditih, visoke vsote mobilnega denarja in po strogo izvršenih odpisih izkazuje čisti dobiček Din 478.420.^3. od katerega se je za dobrodelne namene votiralo Din 70.000. — Za enake namene je zavod tudi med letom daroval večje zneske, zapojjadene v upravnih stroških. Med drugim je naklonil ob zadnji vremenski katastrofi domačim poplavljen-cem v splošni sklad Din 20.000. Podpiral je tudi posamezne ponesrečenca, ter dolžnik j m iz prizadetih krajev odpisoval obresti. Ponovuo izvoljeni upravni odbor se je konstituiral nastopno: Andrej šara bon, vele-tržee in veleposestnik v Ljubljani, predsednik; Feliks Stare, veleposestnik in tovarnar na Koloveu, podpredsednik; Avgust Jeuko, posestnik. Saša Kuez, veletržec, in Alozij Vodnik, vsi v Ljubljani, člani naČelstvi; Ivan Rus, posestnik na Grosupljem, Josip šušteršič, posestnik v Seničici, in Matija Delničar, posestnik v šmartnem ob Savi, Člani nadzorstva. 292-n Stanje Narodne banke dne 15. marca 1927. Razlika v pri« meri s stanjem dne 8. marca. AKTIVA: Kovinska podlaga 432.2 4- 1.4 posojila 1334.6 — 13.7 račun za odkup kronskih novčanic 1114.3 račun za.časne zamenjave 321.2 državni dolgovi 2996.3 vrednost državnih domen 2138.3 saldo raznih računov S25.2 4- 34.1 Skupaj 9132.4 PASIVA: Od glavnice izplačan--.) 30.0 rezervni fond 9.7 4- 0.2 novčanice v obtoku 5518.6 — 66.2 državni račun začasne razmenjave 321.2 državne terjatve po raznih računih 326.1 4- 48-5 razne obvenoznosti 705.2 4- 37.2 državne terjatve za zastav« I jene domene 2138.3 ežijo za kupovanje zlata 83.0 Skupaj 9132.4 Obrestna mera ostane neizpremenjena. Obtok novčanic se je znižal od zadniega izkaza za 66.200.000 Din. —g Vprašanje obrestne mere. Uprava Narodne banke je sklenila, da glede obrestne mere ne bo ničesar ukrenila, dokler ne bo sklicana širša konferenca, na kateri se bo ponovno razpravljalo o tem važnem problemu. Prva konferenca o obrestni meri se je vršila v februarju in je ostala brezuspešna. Na prihodnjo konferenco bodo povabljeni zastopniki vseb gospodarskih organizacij. —g Obrtna banka. Upravni odbor Obrtne banke se je intenzivno lotil priprav za otvoritev rednega bančnega poslovanja. Te dni bo imel odbor sejo, na kateri bodo imenovani uradniki Obrtne banke, ki bo začela v najkrajšem času poslovati. Obrtna banka bo imela svoje prostore v novem Obrtnem domu v Beogradu. —g Konferenca o prisiiini poravnavi. Trgovinski minister je sklenil sklicati konferenco gospodarskih krogov iz vse države, na kateri se bo razpravljalo o ponovni uvedbi prisilne poravnave izven konkurza. Datum konference še ni določen. —g Seje tarifnega odbora. Te dni so se vršile v Splitu pod predsedstvom predsednika beogradskega saveza industrijalcev Vase Jovanoviča seje I. in II. sekcije tarifnega odbora. Navzoči so bili zastopniki raznih Industrijskih in trgovskih korporacij. Razpravljalo se je o pospeševanju prometa v Primorju in o železniških tarifah za prevoz cementa. Izvršilni odsek tarifnega odbora so sestane koncem marca v Beogradu, da ee-stavi predlog o znižanju tarif za prevoz cementa. V soboto je imel tarifni odbor sejo v Sarajevu. Razpravljal je o znižanju tarH za prevoz lesa in lesnih izdelkov. Na dnevnem redu je bila tudi zahteva slovenskih lesnih industrijcev, da se znižajo tarife in olajša izvoz lesa. —g Mednarodna tranzitna konferenca. 12. aprila se bo vršila v Monakovu konferenca o tranzitu, katere se udeleže zastopniki Nemčije, Rumunije, Bolgarije, Češkoslovaške in Jugoslavije. Razpravljalo se bo o vseh tranzitnih problemih, ki se tičejo omenjenih držav. —g Naša mlinska industrija. Po uradnih podatkih je znaSal lani pridelek pšenice v naši državi 18 milijonov meterskih 6totov. Za setev je ostalo 2 in pol milijona, izvozilo se je 3.300.000, v razne druge svrhe je bilo porabljeno okrog 500.000 stotov pšenice tako, da je ostalo za prehrano 12 milijonov stotov, torej približno 100 kg na osebo. Diferencijalne carine, ki jih pobira Avstrija, osobito pa Češkoslovaška v relaciji med pšenico hi moko, so krive, da je izvoz naše moke. v obe državi skoraj nemogoč. Naša mlinska industrija preživlja zelo težko krizo, ki bi se dala ublažiti samo z ugodnimi trgovinskimi pogodbami. —g Izenačenje šumarske in rudarske zakonodaje. Na predlog ministra za šume iu rudnike je predložil finančni minister finančnemu odboru Narodne skupščine tudi amandman za izenačenje zakona o šumah in rudnikih. V prečanskih krajih velja še vedno avstro-ogrski zakon ia 1. 1891. —g Stanje naše konjereje. Naša konjereja še ni dosegla predvojne višine, vendar pa se ne more reči, da nazaduje V letih lf)20 do 1926 je variralo število konj v Jugoslaviji med 1,067.578 in 1,106.142 Pred voj'no je bilo na ozemlju sedanje Jugoslavije 1,550.476 konj. Iz tega je razvidno, da bo naša konjereja v doglednem času dosegla času dosesrla predvojno stanje in da bomo lahko izvažali v inozemstvo še več konj kakor smo jih doslej. Napisi na ploščah prevlečeni z radio*tinkturo. morejo se citati rudi ponoči. — En primer. To in Pustolovščina turškega princa ono Turški princ Abdul Kadir. sin Abdul Hamida, ki živi v izOTanstvu v Budimpešti, je v pogovoru z madžarskimi novinarji opisal svojo burno preteklost. Abdul Kadir ima sina Mehmeda Orchana, Čigar mati je bila svoj čas v haremu bivšega sultana Hamida. Kadir je spoznal svojega sina šele v poznejših letih. Oče in sin sta živela v Budimpešti v najlepši slogi in Često sta skupaj posečala razne nočne lokale. Oče ni nikoli zavidal sinu usDehov pri madžarskih lepoticah. Ta hanrronija med sinom in očetom je pa trajala samo dotlej, dokler je imel Abdul Kadir dovolj denarja. Ko mu je pošel denar, je bilo sloge mahoma konec. Oče ni hotel dati sinu denarja za popivanje in veseljačenje v nočnih lokalih, dočim je sin vztrajal Pri tem, da ga mora oče vzdrževati. V petek zvečer je prišlo med očetom in sinom do konflikta. Mladi Orchan je razbil očetu vse pohištvo in mu grozil, da ga umori. Abdul Kadir je odšel na policijo, kjer je sina ovadil, da mu je stregel po življenju. V policijski protokol je dal zabeležiti, da je dala nasilnemu sinu bodalo, s katerim nai bi umoril očeta, njegova ločena žena. ki živi v Budimpešti V stanovanju povzročena škoda znaša okrog 4000 pengo- Detektivi so odšli takoj na delo in našli Mehmeda Orchana proti jutru v nekem nočnem lokalu. Na policiji je mladenič izjavil, da je res grozil očetu z bodalom, toda oče se mu je Dostavil v bran in ga ranil, izjavil je tudi. da v očetovem stanovanju ni mogel povzročiti znatne škode, ker Abdul Kadir dobrega pohištva sploh nima. Policija nadaljuje preiskavo in pričakovati je, da Pridejo na dan zelo zanimive podrobnosti iz življenja bivših turških mogotcev Iz dunajske kronike Dunajčani so se te dni pošteno od* dahnili. Policija je ujela nevarnega in spretnega vlomilca, ki je bil strah in trepet bogatašev v okrajih Dobling in \Vahring. Je to 261etni Hermann Reise* biichler, po poklicu baje pisatelj. Rei* senbuchler, ki je bil že opetovano ka* znovan, je bil zasačen, ko je skušal Erodati v neki trgovini pisalni stroj, aterega je odnesel iz neke vile v okraju Dobling. Ko so ga prijeli, je bil skrajno ogorčen in je svečano zatrje* val, da je nedolžen. No, policija je bila drugega mnenja in ga je obdržala v zaporu. Ko je u videl, da se ne izmaže, se je Reisenbuchler udal. Priznal je, da je samo tekom zadnjih 14 dni iz* vršil trinajst vlomov, ki so mu nesli okoli 100.000 šilingov (800.000 Din). — Vlomilec je nastopal zelo elegantno. Nosil je vedno rožena očala in aktov* ko pod pazduho, izdajal pa se je često za nadvojvodo, kneza ali najmanj gro* fa. Policija je prijela tudi tri njegove tovariše in je Štiriperesno deteljico iz* ročila sodišču. y okraju Floridsdorf se je v petek ponoči odigrala krvava in zagonetna drama. V okraju ima pekovski moj« ster Leopold Fuchs svoje podjetje. — Fuchs je poročen in oče enega otroka. V isti hiši pa stanuje tudi pomožni delavec Aust z ženo in tremi otroci. Najstarejša hčerka Marija je hodila v neko tovarno, kjer je slabo zaslu* žila. Zato jo je vzel v svojo pekarno Fuchs, ki jo je plačal bolje. Pri skup* nem nočnem delu sta se Fuchs in Marija zaljubila drug v drugega. Kaj se je med njima zadnji Čas godilo, ni znano. Ker se v petek zvečer Marija ni vrnila domov, so bili roditelji v skrbeh in odšli so jo iskat v pekari j o. Tu so našli dekle mrtvo s prestreljeno glavo, v drugem kotu pa je čepel Fuchs, ki je bil istotako ranjen v gla* vo. Izpovedal je še, da se je mladenka sama ustrelila, nato pa se je onesvestil. Tudi njegovo stanje je kritično. !V okraju Favoriten so našli te dni mrtvo že priletno postrežnico Ido Ku« bik. Ker je truplo pokojne kazalo zna* ke nasilja, je policija aretirala puškar« skega pomočnika Johana Mačka, ki je s Kubikovo živel v konkubinatu. Mack in Kubikova sta bila udana alkoholu In sta se v pijanem stanju vedno pre* P i ral a in pretepala. Obdukcija trupla je pokazala, da je Kubikova umrla radi udarcev na glavo. Mack je. bil radi uboja izročen sodišču. Romantičen beg dolarske princese Miss Ammeris Hamilton, hčerka slo* vitega milijonarja Hamiltona iz San Frančiška, je temperamentno dekle. Vtepla si je v glavo, da poj de k pjleda* lišču; ker pa njeni roditelji za poklic baletke ali gledališke subrete niso preveč vneti, so jo skušali odvrniti od nje* ne namere. Bilo pa je kot bob ob steno, zakaj Ammeris je vztrajala pri svojem. Popustili pa tudi niso roditelji. Nastali so v hiši večni prepiri, katerim pa je Ammeris o Božiču napravila energičen konec. Skrivoma je pobegnila z neke plesne prireditve in. izginila brez sledu. Njen oče je takoj mobiliziral cel štab detektivov, toda Ammeris niso mogli izslediti. Končno je neki detektiv odkril, da se je ekstravagantno dekle še iste noči odpeljalo v Newyork. Sledila je romantična gonja kakor v kinematografu preko Newyorka, Cherbour-ga, Pariza in Milana. V Milanu je detektiv izsledil Hamiltonovo v nekem razkošnem hotelu in o tem brzojavno obvestil njenega očeta. Dasi jo je strogo nadziral, mu je prefriganka pobegnila pred nosom. V hotelu je navedla za cilj Benetke. Medtem je prispel v Milan oče ube-gle mladenke, ki je najpreje pošteno o-zmerjal neprevidnega detektiva, ker mu je ptičica ušla, nato pa sta se oba Američana znova podala na lov za ubeglo hčerko. V Florenci so preiskali vse hotele, toda brez uspeha. Končno so izvedeli, da je Amrneris Iožirala v nekem i pensionu. Pobegnila pa je svojim zašle- I dovaJcetn tik pred nosom v Rim. Stari I Hamilton je sedaj v Rimu, toda o hCer- 1 Id nI duha ne sluha. Korupcijska afera na Madžarskem V četrtek je policija zaprla sodnega svetnika dr. NagvJa, sodna izvedenca Gazdo in Szanta ter odvetnika dr. Alexandra In Stepana Marka. Drugi odvetniki in trgovci, ki so bih zaslišani na policiji kot priče, so bili zaenkrat še izpuščeni Dr. Nagv je Pri prvem zaslišanju izjavil, da ni kriv in da se mu ne more ničesar zgoditi, dasi so začeli gotovi krogi proti njemu kampanjo. Dejstvo, da ima v banki naložen denar, še ni dokaz njegovega zločina. Ta denar je deloma podedoval, deloma mu ga je pa prinesla žena v obliki dote. Potom borznih špekulacij in manipulacij je svoje premoženje znatno povečal. Toda policija je ugotovila, da znaša Nagyjevo premoženje 4)4 milijarde madžarskih kron (nad ZV* milijone dinariev) in da ima mož ta denar deloma investiran v hišah, največ pa ga je deponiral v Švicarskih, nemških in francoskih bankah-Pri aretaciji je Nagy izjavil, da hišna preiskava ne bo imela nobenega uspeha, ker ni ničesar zakrivil. Ako bi bil kriv, bi kot sodnik ne bil tako nespameten, da bi dal preiskovalnim organom na razpolago dokaze tvroti sebi. Policijska preiskava ie ugotovila, da sta dva soudeleženca korupciiske afere pri Prisilnih poravnavah napačno vodila knjige in da več sto milijfonov kron sploh nista vpisala. V petek popoldne je bilo ovadenih še šest sodnikov in sodnih izvedencev, tako da ie narastlo število obtožencev na 60. Trjrovec Alfred Ourtner, od katerega ie Nagy izsilil 600 milijonov madžarskih kron, opisuje v madžarskih listih, kako ie moral plačati Nagyju ogromno odškodnino, da ni bil proglašen nad njegovim imetjem konkurz. Po madžarskem kazenskem zakonu je določena za sodnika, ki izreče nezakonito razsodbo, stroga kazen in sicer ieča na 10 let. Temelj policijske preiskave tvori pismena pogodba, sklenjena med upraviteljem konkurzne mase tvrdke Bratov Koch. dr. Aleksandrom Markom in pravnim zastopnikom omeniene tvrdke odvetnikom dr. Geigrom. Pogodba je bila sklenjena v avgustu leta 1925. V pogodbi je rečeno, da mora dobiti dr. Geiger ali njegov zaupnik polovico honorarja v gotovini, ako bo imenovan za konkurznega upravitelja Gazda- Pogodba stopi v veljavo samo tedai. ako bo vodil poravnalno postopanje dr. Nagy. Pogodbo so našli med spisi dr. Marka, ki ie lani pobegnil iz Budimpešte. Doslej je preiskava ugotovila sledeče Nagvjeve manipulacije: V zadevi tvrdke Kaiski je odločil dr. Nagv za honorar izvedencu znesek 190 milijonov kron, pri tekstilni tovarni Kalas &. Friedmann 110 milijonov, pri tekstilni tovarni Josip Spatz 346 milijonov, pri tvrdki Alfred Ouintner 600 milijonov. Poleg tega je odmeril aktiva povsod zelo nizko, tako da so bili upniki Prisiljeni pristati na nižje poravnalne zne- ske. Na ta način je dr. Nagy s svopmi pomočniki popolnoma uničil nad 20 tvrdk. Vse te tvrdke bi bilo mogoče resiti, ako bi se bila vršila prisilna poravnava pravilno. Glavni Nagvjev pomočnik je sodni koncipijent in poznejši borzni agent dr. Szello, ki ga pa niso mogli najti v Budimpešti. V petak se je sam zglasil na policiji, kjer so ga takoj aretirali. Kot krščen Žid je imel za botra dr. Nagvja* Krstni boter ga je imenoval upraviteljem konkurzne mase, dasi ni diplomiran odvetnik. Ameriške zanimivosti NewoTkyork in Ne\vyorčane ie že dolgo časa strahovala nevarna tolpa banditov, kateri pa policija ni mogla do živega, le po skoraj dveletnem trudapolneai zasledovanju se je te dni policiji posrečilo odkriti zatočišče nevarne družbe obenem ta pifjetl večje število njenih članov. Nekega dne jc opazil detektiv, ki ie stal na preži v newyorški lukl, da ie na Libertv Islandu, kjer se nahaja sloviti kip Svobode, pristal čolnič z 10 osebami. Detektiv tc v svoje začudenje opazil, da je veČina moških izginila v notranjos'i crgomnega kipa. To se mu je zdelo sumljivo in ob estil .e knrrL-Lalno policijo, ki k-p obkolila i" v nosovi notranjosti zajela 20 zločincev, obenem pa zasegla ogromno množino LKra-denega blaga. Najmlajša stara mati Zecfanj. držav je dvoma 26tetna Đetiiah Granam iz Oaklanda. Z 12 letom ie rodila hčerko, ki se ie poročila s 13 leti in je zdaj povila čvrstega dečka. Brki trii Američani so izračunali, da bi zna&aJa teza las, ki so jih žrtvovale ženske na ljubo dečji frizuri okoli 3000 ton. V Ameriki je danes 14 raflijooov ostriženih žensk, ki po trosijo za striženje in za umetno kodrenie na leto nič mani kakor 150 mili jonov dolarjev, to je okoli S milijard dinarjev. Številka je sicer precej visoka, a ameriški listi zatrjujejo, da ni preorana. Na dečjo frizuro se ie dala ostrici tudi 85-letna starka Margareta Bloom iz Am-boya, ki je menda najstarejša žena z bubi frizuro. Boom ova se v novi frizuri počuti prav ugodno in je novinarjem zatrjevala, kako jI je žal, da se ni ostrlgla že popre i in da nI bilo mode kratkih las že v meni mladosti. Dober plen so napravili pretekli teden ameriški cariniki. Na odprtem morju približno 300 milj daleč od kaliforniskega obrežja so na Tihem Oceanu zaplenili par-nik, ki je vozil s seboj za cel milijon dolarjev (56 milijonov Din) opojnih pijač. Na krovu se je skrival rudi neki zločinec, ba čigar glavo je bila razpisana velika nagrada. Parnik so prepeljali v San Franci-sco, kapitana in 19 mož posadke pa aretirali. FRNCOSKA MESALINA U R i D A it Skrivnostne ljubavne uoči razvratne kraljice Margarile, zloglasne francoske Me-saline, ki je za eno noč vabila mlade kavalirje v kulo Nesle ter jih naslednje jutro dala vreči v valove reke Seinc. — Čez dan pobožna kraljica, a zvečer hujša kakor poznata carica Bizanta, zloglasna Teodora, in hujša kakor prva žena rimskega cara Claudia - Mesalina..., to je bila deviza francoske Mesaline, kraljice Margarite, žene francoskega kralja Louisa X. — Včerajšnja sijajno uspela premijera tega grandijoznega, z največjim razkošjem opremljenega in nad vse senzacionalnega velefilma, je bila popolnoma razprodana. Ob: 4. 7# 9. se vršijo predstave grandijoznega filma ^FRANCOSKA ME- SALINA» (Bnridan*). ELITNI KINO MATICA, najudobnejšl kino v Ljubljani. — Tefelon štev. 2124. ♦ ♦ ♦ ♦ : 6^ Potrtega srca naznanjamo vsem so* rodnikom, prijateljem in znancem tuž* no vest, da je naša ljuba mati, ozir. stara mati Marija Pavšič, vdova po mizarskem mojstru dne 19. marca ob 9. zvečer po dolgi, mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere. mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se bo vršil danes, 21. marca ob 17.30 (pol šestih zvečer) iz drž. bolnice k Sv. Križu. V Ljubljani, 21. marca 1927. Janez, Martin, Tone, Lojze, Štefan, sinovi. Urška Jančigaj, roj. Pavšič, hči. Službo v pisarni ali nadzorovatelja v kakšnem večjem obratu — išče vojašči« ne prost gospod, vešč slaven* skega in nemškega jezika. — Ponudbe pod »Takojšnji na* stop/656» na upravo «Sloven* skega Narod a». Gostilno, dobro idočo, na prometnem kraju v mestu ali na deželi — iščem v najem. — Ponudbe na upravo «SIov. Naroda» pod dočnost/678» na upravo «S1. Naroda*. Najboljše in najcenejše čevlje kupite pri A. Gorše, Stari trg it. 15. 42/L Krojači in šivilje! Kroje (šnite) poljubne in po najnovejši modi izdeluje Kna* felj Alojzij, učitelj krojaštva v Ljubljani, Križevniška ulica št 2. 646 Absolvent trgovske šole, vojaščine prost, vešč slovenskega, italijanskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, dober strojepisec — išče službo. Nastopi lahko ta* ko j ali s 1. aprilom. — Ponud* be pod