36. številka Ljubljana, v ponedeljek 15. febrnvarja 1897 XXX. leto. SLOMŠKI MIL Izhaja vsak daa ave4er9 izin.Si nedelje in praznike ter velja po po&ti prejeman za a v a t r o-ogersk e dežele la vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., r..\ četrt leta, \ gld., za jeden Btaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brei pošiljanja na dom za vbo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 3() kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za taje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od štiristopne peti t-vrst o po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiaka, po 5 kr.. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirsti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na KongTennem trgu št. 12, Op r h v u i s t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Uničevalec jugoslovanskega kluba je dobljen! To je moral biti sila ginljiv prizor, ko sta v seji osrednjega volilnega odbera katoliško nartdae stranke dr. Žitnik in GostinČar „z nekako slemen* tamo Bilo" nagovarjala dr. Kreka, naj prevzame kandidaturo za peto kurijo, ko j« — kakor „Slovence' tako živo in plastično popisa je — „ispočetka tišje, a vedno glasneje, vedno bnrneje šlo od nst do ost" kandidatovo ime, in je naposled ob nepopisnem navdušenji „ni-.š dični Krek", „o"e krščanskega socijalizma na Kranjskem" ispi ogovoril rešilne, vso njegovo prefundno modre st izražajoče besede „Ce mora biti, bodif* Kiek je torej kandidat klerikalne stranke in umestno je, da si ogledamo moža od vseh atranij, toliko bilj, ker se je »Slovenec* z bombastično frazo .vodo bi nosili v Savo in kamsnje na Kras in krivico bi delali dr. Kreka, ko bi ta razlagali njegove zasluge za delavske stanove, in de bolj, ko bi risali njegov — program" ognil razpravljanju o nazorih čestite-ga gespoda Janeza Evangelista, in sicer, kakor domnevamo, največ zategadelj, ker so ti nazori v dijametralnem nasprotju z nazori katoliško-narodne stranke in z vsem dosedanjim delovanjem in nebanjem vseh njenih mož. Predso osvetlimo stališče dr. Kreka v klerikalni stranki, predno katero izrečemo o rjegovih političnih in socijalnih smotrih, naj povemo, zakaj je po naši sodbi klerikalna btr&nka baš njega postavila kandidatom za peto kurijo in ne dr. Ž tnika, kateri bi mogel — dasi je brezplačno podeljeni mu naslov „ ljubljenec narodov" samo pretirana fraza — vendar dokaj laglje zmagati, nego krščansko socijalni dr. Krek. Vsi vodilni mežje klerikalne stranke so prepričani, da je dr. Krek destiuktiven element prve vi ste, s katerim sploh ni mogoče izhajati, da je nevaren molj v katoliškem kožuhu. Ko so se vršile deželno zbere ko volitve, je dr. Krek odklonil vsako kandidaturo in sicer zategadelj, ker je sam nvidel in to tudi izrecno priznal, da bi on s svojimi re- LISTEK. „Slovenska Matica". „Slovenske narodne pesmi", II. snopič. Uredil prof. dr. K. štrekelj. Zanimanje za narodno pesništvo je bilo koncem irkolfga in začetkem našega steletja nekako »v zraku". Ko je izdal škof Toni; ž Percy zbirko danskih in škotskih balad, začelo se je kmalu povsod živi lino gibanje, ki je našlo najboljšo pospešiteljico v— romantiki. Najbolj je mej Nemci uplivala nova smer ca očeta nemške romantike — Herderja, kije imel s svojim rablim čustvovanjem in finim okusom največ razuma za to nežno narodno cvetko. Od tam je prodirala nova ideja tudi k Slovanom, izmej ka-terib so se je najprej pcprijeli najbližji sosedje Čehi, potem pa tudi drugi slov. narodi. — Kak prevrat v celem duševnem življenji, v mišljenji in nazorih je trovzročila nova ideja mej Čehi, to nam je sijajno pokazal dr. M. Murko v svojem najnovejšem delo .Deutsche E niluase acf die Anfimge der fcoh-miseben Romantik". Pri Čehih 80 bili mej prvimi nabiralci narodnega bla^a: Šafi fik, Čelakovsiy, Ka-maryt i. dr,, ki niso megli prehvaliti lepote in mi-lote narednih pefmij, tega največjega zaklada narodovega. V pretiranih romantičnih frazah in navdu- ; volacijonaraimi nazori in s svojim temperamentom kaj hitro razgnal klerikalni klub v dež zboru in večino njegovih članov za vedno prepodil iz klerikalne stranke. Tak mož gotovo tndi v državnem zboru ne pripomore k tema, da bi mej slovenskimi poslanci raznih strank vladalo prijazno razmerje, ker že po svojih načelih in po svoji neukrotljivi naturi ni za to sposoban, ali nam sa dezieva, da je bil dr. Krek prav zaradi teh DJegov.h lastoostij odbran in postavljen kandidatom, da izvrši, kar si pač žele iz-vestni klerikalni krogi, česar si pa ne upajo javno povedati, zlasti ne sedaj pred volitvami. Krek je priznan kot najodločnejši nasprotnik jugoslovanskega klaba. Misel, naj bi se združili vsi jugoslovanski poslanci v jeden klub, katero je prvi spre žil naš list, nima v klerikalcem taboru dosti prijateljev. Klerikalna stranka se dolgo Časa ni hotela izreči gfede jugoslovanskega kluba. Valei pritiska javnega mnenja se je sicer navidezno odala, a da še vedno nima trdnega narceia, pripomoči k ustanovitvi jugoslovanskega kluba, to priča na shoda njenih zaupuh mož vzprejeta brezbarvna resolucija. Na tem shodu se je sedanji kandidat dr. Krek energično, kakor je že njegova navada, izrekel zoper ustop klerikalnih poslancev' v jugoslovanski klub, kakor je že poprej po raznih listih z vso unemo in hvalevredno odkritostjo zastopal svoj nazor, da mej klerikalci in I berafei ep!oh ne eme biti nika kega kompromisi in nikake zveze. Nam se vse zdi, da je bil dr. Krek postavljen kandidatom za peto kurijo samo v ta namen, da prepreči ustanovitev jugoslovanskega klaba, in da so merodajni možje, kateri sicer hočejo, da bodi klerikalna etrenka „katholisch conservativ", rečenemu višjemu smotrn poireidi vse druge obzire, ker vedo, da neklerikalnim poslancem tudi pri najboljši volji ne bede izhajati z dr. Krekom Priznamo, da je ta naklep jako premeteco zasnovan, a overjeni smo tudi, da je prav dr. Krek mož, kateri ga izvrši in da tudi prevzame ves edij za to delo. ča torej volilci pete kurije izvolijo svojim poslancem v duhovski talar oblečenega socija- šenih hiperbolah so slavili javno in v mejsebojni korespondenci narodne tu-, mi, češ, da se nikjer ne zrcali tako čisto in jasno narodovo čutstvo, strast, srce nego ta. OelakovBkv je opetovano vskliknil, da ne pozna nič divnejšega nego dobro narodno pesem, Hanka pa je bil pivi mej zapadoimi in Jugoslovani, ki je dosledno pesnemal naredno pesništvo v svojih izvirnih poezijah, (dr. Marko v om. knj ) — Slovenci smo debili nikako svojega Herderja v Kopitarju, ki je, kakor Herder, imel pravi raium za narodno pesništvo ter je ust* aril Vuka in njegovo izdajo srbskih narodnih pesmij. V domovini pa so razni možje, prešinjeni od istodobnega daha, marljivo nabirali narodno pesmi, k; < -rili se je nakupičilo sčasoma precejšnje število. V današnjih resnih dneh je sicer pogasnil tisti ogenj svetega oduševljenja za narodno pesništvo, zato pa skiiKiijo povsod popolniti hvalevredno delovanje ptednamcev s kritičnimi izdajami obilega, nakupičenega narodnega blaga. — V slovanski etnografski literaturi ee je že nekaj let po* grešala izdaja slov. narodnih pesmij. Imeli smo dokaj materijala, a bilo je raztreseno po raznih malih, večinoma nekritičnih izdajah, časopis h in rokopisih. Pričakovalo se je — tako piše Jsg'ć v „Archivu" — da bo Jl.il ci slovenska" priredila tako izdajo ž) v test desetih letih, ko je dobila cd „Matice liht.i dr Kreka, potem je jugoalovamki klub, ta naj-iskrenejša želja vseh Slovencev, mrtev, še predno se je rodili Državnozborske volitve Z Viča te nam poroča: Včeraj so socijalni demokratje priredili v „ Ameriki" shod, pri katerem se je pokazalo, da pri nas za cvetko socijalizma tla niso ugodna. Socijalni demokratje so priporočali Žaleznikarja, krščanski socijalisti dra. Kreka, a znani narodnjak g. Novak z Viča je v kratkib, a krepkih besedah priporočal g. Matijo Kunca. Za nas Vičane je shod brez pomena. Stali bomo kakor skala za Matijo Kunca, za katerega smo se bili že prej domenili. Ne dvomimo, da je zmaga naša, saj smo složni, kakor se je videlo pri januvarskih volitvah, ko smo zlagali z velikansko večino. V petek 6e vidimo v veliki sobani pri g. Mesesnovu in tam pokažemo, da smo možje. # Klerikalni poglavitno orodje, s katerim navdušuje „Slovenec" svoje pristaše na volilni boj, so lažnjiva poročila o eijajoih „zmagah" pri prvotnih volitvah. S tem hoče zbeg-ti narodne volilce, češ, kaj bi se trudili, saj je itak že vse zgubljeno, ca svoje pristaše pa boče s tem uplivati ugodno, da bi namrtč napeli vsa moči za katerega, kandidatom postavljenega „narodovega ljubljenca" f Taka navadna laž je tudi „Slovenčevo" poročilo, da je občina Gor. Logatec izvolila pet mož katoliško narodne stranke za kmetske obline in za peto kurijo. Gor. Loga t c ima po zadnjem ljudskem štetju, po katerem se določa Število volilnih mož, 112 4 prebivalcev, torej niti ne more imeti pet volilnih mož in jih tndi nima I A kaj za to, ko je pa dobro, če se poroča o „zmagi" io. v č m večjem števila volilnih mož, zagotovljenih z\ katoliškega kandidata ! — Mi amo prejeli naslednjo poročilo: V G o r. Logatcu prišlo je dne 11. t. m. v kuriji kmetskih občin do ožje volitve, pri kateri sta bila izvoljena dva moža klerikalne htrsnke; tretjemu, katerega hoče .sicer ta stranka tudi prištevati k svojim, prisojamo pa še \edno toliko značajnosti, moštva ilirske." Vrazovo rokopisno ostalino, katero je tedaj odbral Jfgič kot tajnik omenjenega društva. Toda razne ovire bile so krive, do smo morali čakati prav do lanskega leta. Letos pa imamo pred seboj že II. snopič prekrasne izdaje „Slovenskih narodnih pesmij", katero t tko uaojsteraki urejuje pri. f. dr. K. Štrekelj. Delo je tako, da se lahko ž njim ponašamo pred vsem učenim svetom. II. snopič obsega pole 13 b— 25 a ter številke 127 — 358. G urednik se je ravnal po istih principih, kakor pri prvem snopiču, ki je našel povsod najlaskavejšo oceno in pohvalo. Tadi tak»j imamo pesmi v jrvotoi oblik", kakor so bile pisane. Povsod je za podlago najstarejši zapisek; priobčene pa so tudi vse varijante in redakcije iz istega ali kakega drugega kritja. Jezik je neizpremeujeu, pod črto pa so označene vse potrebne opazke: domovnica, nabiralec itd. Tudi II. snopič prinaša pesmi zgolj pripovedne vsebine; dočim pa so bile v I. snopiču večinoma zgodovinske pesmi, imajo pesmi II snopiča motive iz realnega mrodovega življenja, nezvestobo ljubice, moža, otrok, starišev itd. Če izrečemo končno sodbo, zdi se nam nuj-umestneje, da citiramo besede, katere je napisal Jagč v XVIII. zvezku svojega .Archiva« o prvea h op a; Štrekljeve zbirke, ker veljajo istotako za II. tnopič: ,Za do-go čakanje smo, (o lahko rečemo, in lastnega presodka, da ne bo navzlic vsema prigovarjanja, zatajil onega političnega prepričanja, katerega je kazal pri vseh dosedanjih volitvah in ne bo postal jednak svojemu nekdanjemu tovarišu v volilnih borbah — brezmiseljno orodje klerikalizma. Temo pa, in trg ivskema stanu v G Logatcu sploh, ki se ognjevito poganja za nasprotno nam stranko, bodi na u h ) povedano, da ni dolgo tega kar je odposlanstvo konsumnih društev notranjskih poizvedovalo, bi li ne bilo mogoče, tudi v Gor, Logatcu ustanoviti tako društvo. Kedaj vender uvi dite, da gre klerikalni stranki le za oblast in nadvlado nad vsemi drugimi stanovi in da je vse drugo le sredstvo, ter da ščiti le liberalna stranka vsem stanovom pravično svobodno geslo : vsakemu svoje ! — V Hotodražici voljena sta, bila dne 13. t.m. v obeh karijah volilna moža, ki glasujeta zanesljivo za narodno napredna kandidata. + Iz Idrije se nam p*še: K vkor je čitati v „Slov. N trudu.", sklenil je izvrševalni odbor narodne stranke pri shoda zaupnih mož, dae 11. fabruvarja, da kandidira v gorenjsko notranjskih mestih in trgih bivši poslanec g And. Ferjan č, Pri dopol-tiilni volitvi v državni zbor je mesto od-itopivšega g Globočuika vlani bil na podlagi narodnega programa izvoljen g. A Koblar. Ker pa izjave izvrše-valnega odbora narodne stranke za letošnje volitve ni hotel podpisati, ga toraj ni več mogoče pripo-ročati v izvolitev. Okleniti se nam je toraj tesno le g. dr. A od. Ferjančiča, moža, pernatega krt izkušenega parlamentarca, moža, kateri ježe leta 1891. govoril za zboljšanje plače idrijskih rudarjev in pozneje Iti 1894. Zraven tega dajal j» tudi navod Ia g. Koblarju pri njegovem govora dne IG. januvarja t. I. v državnem zbori. Dosegel je toliko, da se je nekoliko zvišala normalna plača delavcem V koliko je pa on posameznim rudarjem pripomogel v marsikaterih potrebah, je tudi dobro znano. Da dobimo v Idriji državno pošto, je tndi zasniga g. dr. And. Ferjančiča. Kolike so pa zasluge njegove v nirodnem oziru, to je neprecenljivo! Z mraj se je krepko potegoval v državnem zboru za naš mili slovenski jezik, katerega še vedno skušajo utirati v šoli in uršda posabno na Koroškem in Pcimorskeaa itd. Toraj vol lei mesta Ilrija, na Vas je lešece, da tudi Vi z zaupanjem oidaate na dan volitve svoje gla 8'j ve jedino le g. d-. A ud. Ferjančiča. S tem boste p ukazali, da še ni-te pozabili njegovega prejšnjega delovanja za mesto Idrija, ko je on za nas deloval, ko še ni b.i naš poslanec. Smete biti zagotovljeni, koliko več da bo še on za nas tudi zanaprej delal, ako ga !;'.v, l:tr«o. Možje vol !ci! Ne d^jts se begati od niktkih drugih agitatorjev, zakaj, ako b?mo drugače delali, pomagali boaco le nam nasprotni klerikalni stranki na krmilo, a Bog nn varuj, d i bi mi sami pripomogli tej stranki priti na površje. Da kaj t-%cega preprečimo, držimo ee na dan volitve ges'a: aVsi za jrdnegi, jeden za vso!" in zmagi naša ja gotova. Beg i narod! V o II1 e c. * Politično društvo „ Edinost" priporoča za kandidata pete kurije g. Matka Laginjo, in pravi v oklicu, da je sin kmetske hiše, sin naše krvi, mož ža s-d-tj po prvem snopiču, bogato odškodovani po obilnih prednostih te izluje, ki je prišla v najboljše roke izbornaga poznava'ca. Dr. K. Štrekelj pozna jezik iu pesništvo svojega naroda kakor malokdo. Posvetil je tej nalogi mnogo ča-ja in obširne štu dije . . . Tako je ta izdaja DSOina v vs tkem pogleda, ničjsar jed:;,akega ne poznajo dosedanje slovenske publikacije; dkt tako popolno in celotno delo tudi ne eksi*tuje niti v svbohrvatski ali bolgarski, niti v češki ali p-djaki literaturi. Najbolj Še spominja na znano izdijo maloruskih narodnih pesmij, katero sta priredila Antonovih in Dragomanov". — To je torej sodba „Archiva", ki prinaša vedno povsem nepristranske znanstvene kritike. „ Začasni predgovor" na platnicah je neizpre-menjen kakor lani — razen da g urednik nadaljevanja svoj°ga krasnega dela ni storil vel odvisnega od — veselja, temveč od življenja in zdravja, kar mu gitovo vsi iz src-i žalimo tudi na njegovem no-vem mestu v Gradca! — Zavedni Slovenci pa naj se v mnogobrojnom števila oklenejo našega literarno-znanstvenega društva .Slovenske Matice*, da ne vamude prelepe izdaje „slovenskih narodnih pesmij" ter pripomorejo, da se bede društvo razvijajo izdatnejše nego se je to zgodilo v zadnjem letu l Fr. Vi d i c. odgojen v tistih dnevih, ko se je za slovenski narod v Istri še malo znalo. Potem se navaja, kaj je ta kandidat že vse za Istro storil. On je prvi začel v Istri uvajati potrebna in koristna društva in zadruge, kakor kažeta posojilnica in vinska zadruga v Palja. Njemu in njegovim tovarišem v Beču se je zahvaliti, da ee je vlada prepričala, da je v Istri treba drugače vladati, nego se je vladalo dosedaj in da je treba našemu naroda pomagati, da se okrepča in postavi na trdne noge. Program dr. L a g i n j e in ob jednem program slovanske stranke v Istri je: 1. Poučevati slovenski in hrvatski narod, da spozna svoje napake in se jih ogiblje, da spozna svjoe pravice in jih zahteva; složno vkupe držati, dokler Istra ne dobi tega, kar ji je treba, po božjih in ljudskih zakonih. Zato je treba narod učiti v cerkvi, šoli, po shodih in na malih razgovorih. Zato se je ustanovilo „Društvo hrvatskih ljudij v Istri", ki podpira mladeniče iz kmetskega stanu, da se izšolajo, da bodo kedaj narodu v korist in tolažbo, zato se je ust movila šolska družba sv. Cirila in Metoda, ki je s pomočjo bratov izven Istre osnovala več šol, kjer jih ni bilo, kjer so jih odrekali mogotci. 2. Pridobiti narodu načinov in sredstev, da si pomaga v stiskah, da premeni svoje dolgove v nižje obrestne in na ložji način plačljive, da poplača dolgove svojih kmetij in se osvobodi vsakega jarma 3. Zjediniti narod, da z zjedinjenimi močmi doseže, kar pojedinci doseči ne morejo. — Program se torej v kratkem glasi, narodu pomagati iz nevednosti, zagovarjati in braniti potrebe njegove in zahtevati njegove pravice. Tega pa ne morejo sami doseči, temveč je potreba pomoči vlade, zato je pa potrebno, da imajo isterski Slovani dobrega zastopnika na Dunaju in tak bi bil dr. Laginja. V Trsta kandidaje kot socijalnodemokratični kandidat bivši učitelj Kamuščič, urednik obskur« nega „humorističnoga" lista „Brivca". Napredna stranka na Češkem je tudi že izdala svoj volilai oklic. Najprej govori o preuotrojitvi parlamenta, katero je nemški narod jako pospeševal. Iz teh besed bi kdo sklepal, da so Nemci bili za volilno prao*novo, doiim so v resnici baš nemškoliberalni poslanci jo najbolje ovirali. Potem oklic toži, da Čehi Nemcem na Češkem nočejo privoliti narodne samouprave in hočejo svojo moč razširiti na stroške Nemcev. Slovanstvo preti nemškemu jeziku in nemškemu ozemlju, klerikalizem in feudalizem napredujeta, prevrat preti temeljem nemškega meščanstva in kmetstva, narod je pa razcepljen in v sled tega onemogel. Napredna stranka se hočd breiO širno boriti za svobodo, napredek in socijalne reforme. Zlasti bode delovala proti češkim državnopravnim težnjam, ki 5t to državni jedinosti in bočajo osnovati s!o7ansko drŽavo v državi. Poganjala se bode za svobodo šole Pri davkih se bode ravnala po pravičnosti, pogajala se za boljšo pogedbo z Ogeisko, pogajala ee za koristi kmetov, trgovcev iu obrtnikov. Končno še ponavlja oklic stavo frazo, da so Nemci osrovali državo in da je v njih taboru Avstrija. * * * Oortna in ljudska stranka na Češkem sta so dogovorili, d, b ideta druga drago podpirali pri bodočih volitvah. Obrtna stranka je sklenila pridružiti se političnim in narodnim zahtevam ljudske stranke, ljudska stranka pa obrtnim zahtevam obrtne stranke. O j« stranki sta si pa pridržali pravico, stopati z dragimi strankami v dotiko. Poljski ostednji vclilni odbor je sklenil prepustiti Rasicom devet mandatov v kmetskih c 1» r ali, 3 pa v občnem volilnem razredu. V Tarnopola so radikalni Rusini imuli shod. Sešlo se na shod posebno mnego kmetov in tudi nekaj duhovnikov. Poslednji so hoteli prevzeti ne kako vodstvo, a kmetje so jim naravnost povedali, da bodo postopali kakor je prav, da se pa od župnikov ne dajo voditi. * * Dunajska demokratična stranka je sklenila, da v peti kuriji proti socijalistom ne postavi nobenega kadindata. Dr. Kronawetter je zatorej umaknil svojo kandidaturo v peti knriji. Osrednji odbor zveze avstrijskih krčmarjev na 11 maju je sklenil podpirati kandidaturo slednjega fcrčmarja, ko bi se poganjal za državnozborski mandat. Nadalje je tndi odbor skleni!, vsem avstrijskim krčmarjem priporočati, naj volije le take poslance, ki se zavežejo, da bodo glasovali proti povišanju davka na pivo. V Inomostu se vrše pogajanja maj narodnimi in liberal nimi Nemoi zastran kompromisa sa drž »v no -zborake volitve. Liberalni in nomškonarod ii kandidat oaje mislita od it opi t in postavijo potem kot skup. nega kandidata vseučiliškega profesorja Stolza. V 1J uhlja 111., 15. februvarja. Volitev v štajerski deželni odbor. ,Ojt-deutsche Rundschau", gotovo jedea najbolje zagri zanih nemških listov pravi, da nima nič zoper to, če so nemški narodnjaki pripomogli Robiču v deželni odbor proti klerikalcem. L«s pravično je, da so Slovenci zastopani v deželnem odbora, ker je tretjina prebivalstva slovenska. Samo 1 roti temu je ta list, da bi poslal deželni odbor Robi 'a v deželni šolski svet, če tudi je on jedini šolnik v deželnem odboru. „Grazer Tagblatt* misli, da so največ osebni povodi, da niso volili Karlona v deželni odbor. Že lastna stranka mu očita, da ho "e dobiti v svoje roke vsa mogoča dostojanstva in službe. Oa ni le državni in deželni poslanec, temveč je tuli ravnatelj katoliškega društ/a in vodja treh velicih tiskarn Č > je v Gradca v ravnateljevi pisarni ne more biti v deželnem odboru, če deluje v deželnem odboru ns more biti v državnem zboru Sicsr pa pravi ta list, da o kaki zvezi mej Slovenci in nsmškimi narodnjaki ni govoriti. Vstaja na Kreti. Velevlasti sedaj delujejo na to, da omeje vstajo, da se ne raztegne na druge turške pokrajine. Govori se zopet o popolni jedinosti vlastij, a kakšaa je ta jeliaoit, se ne pove. Vso kaže, da so le v tem jedine, da ničesa ne bodo sto r le. Če pride do vojne, si še no ve. Turčija malo odlaša odpošiljaoje vojakov na Kreto, dokler pa turške ladije vojakov ne pripeljejo, grške lađije pred Kreto nimajo kaj dela. Govorilo se je, da mis'ijo vojne ladije velevlasti obkoliti grlko bro-dovje in je lepo nazaj spremiti v grško pristanišče Pirej. Novejša poročila pa zopet to oporekajo Sedaj neko poročilo zatrjuje, da hočejo velevlasti same narediti red na Kreti To se nam tudi na zdi voro-jetno, ker druga drugi ne zaupajo. Diplomacije bodo imeli pač še mnogo posvetovanj, a d »godki se bodo pa vender dalje razvijali proti njih oklepu. Vsaj so tudi 1876. leta diplomat j a ugibali in ugibali, kako narede red na Balkanu in zagotovo mir, a vzlic vsomu tema je pa le bila vojna. Povekšanje nemške mornarice. Pri parlamentarnem dineja pri finančnem ministru je nemški ceBar naglašal potrebo povekšanja nemškega bro« dovja. Posebno se misli napraviti več manjših ladij po najnovejših sistemih. Vlada namerava od državnega zbora za povekšanje brodovja zahtevati 160 milijonov mark. To pa še ne bode zadoščalo, temveč bode vlada prihodnje lato . -.pot. zahtevala novih kr: d.tov. Sedanji državni zbor pa ni posebno na-udušen za taka zvišanja. Najbrž so bode uprl Ker pa v vojaških stvareh vlada običajno ne odjenjs, bode najbrž razpnščen. Pri no .oh volitvah bode vlada skušata dobiti večino, ki boda bolje prijen-Ijiva. Vlada se razpusta le zaradi tega uiti o boji, ker se pri novih volitvah utegnejo socijalisti še v večjem številu povrniti v državni zbor. Socijalizem v Nemčiji vedno napreduje, če tad i ne več tako hitro kot je nekđaj. Zadnja leta se razširja po kmetih. Državni proračun za pravosodno ministarstvo. (Govor poslanca Višnikarja v državnem zboru dne 19. januvarja 1897. Visoka zbornica! Bližamo se koncu parlamentarne sesije, katero je gotovo šteti mej najpiodo-vitejše, kar smo jih do sedaj imeli. Poslednja leta so b la na po ju zakonodajotva gotovo zelo u % peha polna. Razven volilne, davčne in civilno-pravdne reforme sklenilo se je še mnogo drugih važnih zakonov. Imenujem le domovinski zakon, zakon o kupčijah na obroke proti kupčijskim zlorabam in v varstvo gospodarsko slabejših, zakon o podelitvi potov za silo, o melijoracij-h k 1 h posojilih za izvšitev namakalnih in osuševalnih naprav, zakon o obrtnih sodiščih itd. Storilo se je tedaj mnogo in praktičen pravnik gotovo ne bo imel lahke naloge, da se vživi v vse te zakone. Obžaljajem le, da se ni rešila tndi vladna predloga, I zadevajoča nalaganje pupilarnih denarjev. I Določba ces. patenta z dne 6. avgusta 1854,, vsled katerega m smejo nalagati pupilarni denarji le do sneaka 500 gld. v hranilnice, ee po velikanskem razvitka hranilnic in sploh denarnega prometa, ka teri ee pred 40 leti gotovo ni mogel domnevati, ne da več vzdrževati. Varstvena oblastva so često v zadregi, kako naj nalože pnpilarne kapitale. V hranilnice ne smejo več dajati kakor do 500 gld , nakup vrednostnih papirjev po knrzu nikakor ni priljubljen pri kmetske m prebivalstva in izposoje-vanje kapitalov na hipoteke postaja pri ogromnem števila hranilnic in posoji n o ve dao težavneie. Želim torej, da se navedena predloga v kratkem reši ter mislim, da bi h * pupilarni denarji v manjših zneskih (morebiti do 200 gld.) prav lahko prepuščali zaupanja vrednim posojilnicam. (Res je!) Odločitev o tem bi se emela prepusti scdoim dvorom prve stopinj« ali pa njhovim predsednikom. Prav Želeti je tndi zakon o obrestovanju depozit-ni h denarja, ker je vender škoda, da leži toliko mertvega denarja v blagajnicah ! V visoki zbornici so ss že večkrat čule pritožbe o visokosti insercij-s ki h pristojbin in to po pravici. Kolikor mi je znano, so te pristojbine osobito v Trstu občutno visoke. Pri.avljenje razglasov v časnikih o prodaji kmetijskih posestev nima pravega pompna i a ni mnogokrat v nikaki pravi razmeri s stroški Novi sodni red pač dopušča, da se pri vrednostih do 100 gld. razglasitev vrši na način, ki je v dotičnom kraju navaden, in da se sme inseriranje opustiti. To je napredek, ki zasluži priznanje! Daljo se je zahtevala odprava dostavnin Tudi jaz bi želel, da se dostavnine odpravijo. Dokler pa se plače srdn:h slug ne povišajo tet se itorajo plače vati sodni posli z dostavninami, ni njih odprava lahko mogoča. Menim pa, da bi se dostavnina 17l/a kr. za vsiko d'Btavo dala primerno znižati, kar bi ee morebiti doseglo na ta mčin, da bi ee tndi cd strank, katere ne stanujejo n <1 štiri kilometre cd sodnega sedeža, zahtevalo zmerne doetav-nine Po mojih mislih bi bilo prav pravično poravnanje, kajti bliže sodiš jh starjujrčo stranke imejo itak izdatne druge krr;sti od ncdifič. Tudi je po polnoma upravičeno, da dobivajo sodni služabniki za tiudspolna pota malo odškodnino. Pritoževalo se je dalje večkret nad tem, da sodišča kratijo nedeljsko pos večeveu je in nedeljski po čitek. Jaz menim, da te pritr žbe niso upravičene, kajti verujte mi, gospoda, da sodnik n*j zaslišuje etrank cb nedeljah in praznikih v stojo zehavo (priznanje), temveč 1« v mternsu strank. Zasliševanje stnnk oh mdeljjih in praznikih se vrši le v nujnih slučajih, večinoma v kazenskih zadevah. Sodnik Loče pr 'am. katerim m ne **uie za pot plačati k: ka odškodnine, rsnj na delavnik prihraniti pot k sodišču. J^z no najHem tndi v tem nič nedopu-dn-ga, fla ee na pr. ob nedeljah po službi božji vrče dcstavlifnja stranki-m, katerih ob delavnikih ni doma. Tudi oklici s^ vrže prid cerkvijo, kar je tb Um času gotovo umestno \Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 15. februvarja. — (Imenovanje.) Okrajni šolski nadzornik, realški profesor gospod Franc Leveč in nčiteJj na obrtni in strokovni foli g. Jos. "Vesel sta imeoo-vana vladnima komis rjarna za in.ipokcj>h svojih listih nekatere Čdanke, ki so i?šli v .Slovenskem Narodu" žo leta — 1874. Mej drugirr.i ne^i- >fiaii Stvarmi trdi v svoji zadnji številki, da je 1 stek .Nasledki posilnoga celibata", ki je bil I. 1874. tiskan v našem liolu, spisal neki Paul u s. Kiv ee je pred več nego dvajsetimi leti z imenom Paulus v nnšorn listu pi df/iaaval neki slovenski pisatelj, ki še zdtj živi v Ljubljani, bi vsled .Slovenčevo" trditve marsikdo utegnil misliti, da je Paulus res pisatelj navedenega listka. Kako zlobna iu pcrfilna pa je i a trditev „Slcvenčova, ee lahko vidi že iz tega, da je ped spisom „Natdodki posilnoga celibata" opetovano podpisan nCi iraoiitanus*, a ne Paulus. Pisutelj ,Slovencevih" čjankov bi moral to vedeti, saj ima gotovo naš bat iz leta 1874 v svojih rokah. A njemu ni za resnico, ampak za obrekovanje Kakor smo že prod triiđvajs tuni leti rekli, tako rečomo danes še jtdenkrat, da Cis-montanus ni nikdar Paulus! Ž* vsebina ua pominjanega listka je taka, da je moral njegov pisatelj posilni celibat posnati — iz svoje skušnje! Le pošteno, gospoda, da se ne ujamete v svoje mrežo! — (Po zobeh se je udaril.) Sobotni .Slovenec" piše v drugem uvodnem članku dos!ovno : »Naš narod pravi često, da je veliko grji tisti, kdor kako ostadnost na dolgo in široko s slastjo pripoveduje, kakor tisti, ki se je ž njo pregrešil". — Kdo bi si bil mislil, da bode .Slovenec" samega sebe ttko stro obsodil 1 Vsaj te besede ne morejo zadeti nikogar tako hudo, ko njega, ki je tako na dolgo in široko v razn h vari jaci j ih pripovedoval o neki hiši, katero sedaj kar v procesijah holijo ogledovat žene in otroci- — (Občinski svet) imel bo v torek, 16. feb ruvarja t. I., ob petih zvečer v mastni dvorani izredno sejo. I. Predsedstvena naznanila. II. Čitanje in odobrenje zsp'snika zadnje seje. III Personalnega in pravnega odseka poročila: 1 ) o dopisa c. kr. deželnega predsedstva radi izvolitve treh članov občinskega sveta v komisijo za volitev državnega poslanca v stolnem mesta Ljubljani dne 18. marca 1897; 2) o dopisu županstva občine Spodnja Š.ška v zadevi odškodnine za utelovljeaje podturnske graščine; 3 ) o poročilu županovem glede postopanja v slučajih nepovoljne rešitve prošenj ljubljanskih hišnih posestnikov za prenos brezobrestnega posojila na novega posestnika h še, po potresu poškodovane. IV. Stavbinskega odseka poročili: 1) o programu za zgredho .Gasilnega doma" in o razpisu načrtov; 2) o splošnih načrtih za z. rad ho .cesar Fran-Josipovega mestu". V. Policijskega odbeka poročili: 1) o sklepanji nove pogodbe z mestuim konjačem; 2.) o nekaterih potrebnih prernembah kolesarskega reda. VI. Klavnič-nega ravnateljstva poročilo o raznih zaiavah, tičočih se uprave mestne klavnic in poprav, ki se imajo v njej izvršiti. VII. Personalnega in pravnega odseka poročila: 1) o oddaji slnžeb policijskega agenta in detektiva; 2) o oddaji sluŽeb magistratnih slag; 3.) o dopipu županovem glede službe mestnega knjigovodje. VIII Direktorija mastnega ažitninskega zakupa poročila: 1 ) o računskih sklepih za leto 1896; 2) o proračuna z i leto 1897; 8.) o nasvetih glede preaiembe nžitniuske črte. — (C kr. mestni šolski svet) j a imel dna 9 t. m. redno mesečno sejo, s kate.o smo prejeli nastopno poroč lo. Predsednik progntn sklepčnost iu predstavi novoimevovanegi c. kr. okrajnega šolskega nadzornika za nvnške šde I/ana Bon d o. Zapisnikar poroči o došlih karencijah in pove, kako so bile reJnne. Rešijo se prošnje z", r proščenje od obveznega pouka slovenščine na tukajšnjih mest-n'h nemških šolah. R*di stavbioske^a p:ograma za bodočo mestno dekliško osamrazrednico iu pa radi nameravane razširjave poslopja za I. rorstno deško petrazrediiico sklene o* nak.nadb g-edahič ter se zmatri za jedno najboljših francoskih igrokazov. Nstsi e prijaviti v prodajalnici g. Čudna na glav en trgu, endi ae dobivajo tudi vstopnice 7,tk maakarado, dobivajo pa se tudi v nedeljo od 2.—4. ure popoludne v društveni sobi v .Narodnem domu*, ter zvečer pri blagajni. Pri plesu evira vj<ška godba pešpolka št. 27. Madie dube vstopnice le proti izkazu Vhbila na dotično ime ter naj se že poprej ž njirci presk.rbs, da se izognejo vsaki cepril ki na veSar njask^rade. — („Kmetski ples4) ali maskaiada vrlega povokega društva .Ljubljaea" ki se je vršil mo'nolo soboto v veliki Sokolovi telovadnici, obne>sel se je knkor v zabavnem, tnko tudi v gmotnem ozitu pr^v dobro. Dvorana je bila prav umestno dekorirana s kmetskim, poljedelskim in domačim o:od em. Okoli desetih se je praznovalo z velikanskim nprevodom ženitvanskib gostov pristno narod ao poročno gos'o vanje z oblig; tnino čitanjem pisma, s plesom z bla zioo, s pregrajo poti, z nkanjem postavnih funtov in z bučnim teroetom, harmonik, gosij in piš"ali. Zabava je bila prav «n>"miraua. Četvorke, katera je trav mojstersko vodil g. O rose k, je plesalo vedno blizu 100 parov, in Še pri IV. kadrilj', ki se je vršila že po 5 uri ziuraj, ietV:-anov. Za ples je igrala jako marljivo in neumorno privatna godba domžalska gosp. Pitscha. „Ljubljana" je dosegla torej z letošnjo roa8karado popol^n uspeh. — (Ponarejene krone) so se v zadnjem času v Ljnbljani pokazale. Narejene so iz uvinca in se prav lahko spoznajo na robu — (Tatvina) Frančiški Burger v Spodnji Šiški št. 11 je bila včeraj v frančiškanski cerkvi ukradena nova denarnica, v kateri je bilo za 2 gld. 26 kr. drobiža in jeden cekin (10 frankov). — (Aretovanje) Mestna policija aretovala je včeraj Franceta P. iz Mekin, kateri je do« 8. t. m. ukradel hlapca B O. pri Perlesu srebrno aro in suknjo in delavca F. P , kateri je včeraj v Kramirjevi gostilni na Dolenjski cesti vzel nekemu spečemu gostu srebrno aro in jo takoj zastavil pri gostilničarja. — (Grof Hohenvvart oaleparjen) Bivii kranjski drž. poslanec gruf Hohenvvart je naznanil sodišča, da so je upravitelj njegove graščine v Ravnah pri Postojini, Franc Karara, poneveril večjo svoto in pobegnil. — (Odbor akad. tehn. društva .Triglav" v Gradoi) javlja, da se bode vršilo VI. javno redno zborovanje v soboto dne 20. t. m. s sledečim vzporedom: 1.) Čitanje zapisnika. 2) Poročilo o I borovo. 3) Revizija društvenega poslovnika. 4 ) Predavanje: .Šaljive slike iz Korotana* (oredava v roškem narečji fil g. Arnejc) 5 ) S'očajnosti. — (Predsednik francoske republike v Opatiji) Tržaški onoijozni .Mattino" potrjuje veet, a pride predsednik francoske republike v Opatijo. O. F aure misli priti konec meseca marca in namerava 14 dnij v Opatiji ostati. * (Častniki — vohuni) V Ltovu js policija aretovala umirovijeuega stotnika Van>čka, vodjo pripravnice za jpdnoletne prostovoljce, in nekega umi -rovljenega mdporočnika, ker je dobda dokaze, da sta ta dva avstrijska častnika bila — ruska vohuna. * (Zapo8kušen samomor kaznovan ) I o-.ala^ Balla v Aradu se je pred nekaj tedni poskus 1 mej predstavo na odra umoriti. R»nd se je sicer smrtno-nevarno, a vendar ša okreval. Zloj ga je policijsko ravnateljstvo obsod lo na 50 gld. g'ooe, ker je 8 tem, da se je na odru poskusil usmrt ti, gre5il — zoper gledališke predpise. * (Tatinska lovca in orožnik ) Blizu Go-dinga je oroin>k U'.rtch naletel na dva tatinska lovca in ju hotel ar«to?a.iii In Hveie WM var Dor«. IVTed. ril)je olje ~w ugodnega ukuBa, lahko prebavljivo — cena 1 steklenici 50 kr., dvojui t gld. — priporoča lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I zraven mesarskega mostu. (92—5) TTi.<><)<> 1< r-<» u je glavni dobitek velike Ino« m o s t n k e 50krajcarske loterije, ki se z le 20° '() manj izplača v gotovem denarji. Opozarjamo čestite čitatelje na to, da bode žrebanje nepreklicno dne 20 februvarja. fitev. 49. Deželno gledališče v LJubljani. Dr.pr.773, V t orel*, dni l<». f «-l»rn v»rj» FUŽIN AR. (IiO maltre de Forges.) Igrokaz v Štirih dejanjih. Francoski »pisal Oeorges Ohnet. Po nemški prestavi R. Schelherja poslovenil V. Kopitar. Ueiiser g. Rudolf lnemann. Blagajnica se odpre ob 7. ari. Začetek točno ob 1 »S. ari. Konec ob 10. ari. Cene prostorov so razvidne z gledaliških listov. Prihodnja predstava bo v petek, dne 19. februvarja 1897. Meteorologično poročilo. Febrovar Ćas opazovanja Stanje barometra v nun. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 13 9. zvečer 737 7 2 9 brezvetr. oblačno 14 » 7. zjutraj 2. po pol. 73« 3 784'« 03 67 sr. Bvzh. p m. jzah. megla jasno 00 ■ 9. zvečer 7344 3 6 ■r. jzah. jasno 15. ■ 7. zjntraj 2. popol. 73f>-5 738-7 — 16 41 sr. svzh. si. vzhod akoro jas. oblačno 0-0 Srednja temperatura sobote in nedelje 28' in 35*, za 32* in 3 8* nad nor nalorn HDTJLn-aoslsa, Toorza dne 15 februvarja 1897 Bkupni državni dolg v notah . ... Skupni dreavni dolg v srebru ... avstrijska k tat a renta....... Ogerska zlata renta 4°'s. . , Ogerska kronska renta 4% avstro-ogerske bančne delmce London viata......... Kemiki dri. bankovci za 100 mark 80 mark........ 80 frankov........ C. kr. cekini . Dne 13. februvarja 181 4*/a državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. Državne stečke iz 1. 1864. po 100 gld.. . Dunava reg. srečke 5p/0 po 100 gld. . . Zomlj. obč. ivutr. 4'/,% zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld...... Akcije anglo-avitr. banke po 200 gld. I.-au: wav-drv.it. vi'i j 170 gld. a. V, Papirnati rnbelj....... 1C0 gld 40 kr. 100 t* 90 B 123 a 15 f KO ■ — t 121 n 85 99 20 ■ 948 s — ■ 25 120 ■ 25 58 82',' U ■ 76 a 9 64»/, a '5 o 05 š f> ■ 68 • 150 gld. _ kr. 188 m 50 t 128 a — ■ H9 ■ 90 ■ 198 • — • 22 ■ — ■ 26 s 50 154 n — m 458 m — ■ 1 27*/4 9 Bogu vsemogočnemu M je v njegovem nedo-nmnem sklepu do padlo, da je nas iskreno ljubljeni brat, oziroma svak, nečak, btrijc in zaročenec, gospod Janko Svetic trgovec daneB ob 1. uri zjutraj, po kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal Pogreb dražega rajnctgS bo v neddljo, dne 14. t. m., ob 3. uri popoludne. (270) Slov. Gradec, dne 11. februvarja 1897. Mihajla 8vetU6l6 rojena Svetio, sestra. — Zvan Svetll&ld, železniški uradnik, svak. — Jlrta in Ivan Taboure, c. kr. okrajni tajnik, teta in strijc — Zora, Vladimir, Ljudmila, nečaki. — Miol Krelaer. zaročenka. I Zahvala. Za nebrojne tolaiilnc dokaze iskrenega so-žalja ob bolezni, smrti in pogrebu nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda Ferdinanda Salloker-ja župana mesta Metlike, okrož. zdrnvnika v pok., ravnatelja I. dolenjske posojilnice i. t. d. izrekamo tem potom najtoplejšo zalivalo slavnemu mestnemu zastopu, I. dolenjski posojilnici v Met* liki in vsem znancem za darovane krasne vence ter vsem udeležencem, posebno prečastiti duhovščini iz Metlike in okolice, častitim gg. uradnikom c. kr. okr. glavarstva v Črnomlju, c kr. okr. sodišča in davčnega urada v Metliki, s av. učitelj-stvu, c. kr. žandarmeriji in požarni brambi ter \ so m znancem in zastopnikom bližnjih občin za mnogobrojno udeležbo pri sprevodu ter častitim gg. pevcem za ganljivo petje. (268) Žalujoča rodbina. Gimnazijalec ki je sposoben, energičen in ima voijo podučevati domačega eina v razredih ljudske dole. dobi za svoj trud stanovanje in zajutrek. — Kje ? pove iz prijaznosti upravniStvo „Šiov. Naroda". (265—1) Trgovski pomočnik čpecerist, slovenskega in nemškega jezika zmožen, želi svojo sedanjo službo premeniti, in sicer v kako vtvčje mesto. Ponudbe naj se blagovolijo poslati upravništvu »Slovenskega Naroda". (228—4) Zahvala. Za srčno sočutje povodom smrti naših iskreno ljubljenih, prezgodaj umrlih stari Se v Jurija in Ane Auer čutimo ne zavezano izrekati tem potom na jiskre nejžo in naj srčnejo zahvalo vsem; ravno tako časteče mnogobrojno spremstvo k poslednjemu počitku, kakor tudi za mnoge darovane krasne vence. Posebno se zahvaljujemo c. kr. priv. strelskemu društvu, čast. kranjskemu vojaškemu ve-d r in .k.Tiri voju in slavnemu pevskemu društvu „Slavecu za ganljivo petje, na grobu. Črna masa za ob* pokojnika b>de 88 brala v četrtek, dne 18. februvarja t. ra. ob 10. uri dopoludne v cerkvi Marijinega oznanenja. V Ljubljani, dne 13. februvarija 1890. (271) Žalujoči ostali. Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda Trel^ac-vmeg-a, ©d. 1. ©IctoTor-a, 1393. Nastopno omeujenl prlhajalnl in odhajalo! 6a.il omagani ao t arednjeevropakora čmhu. (15-36) Oduo«! Ib Izubijane (juž. kol.). Prog-a Ćoz Trbiž. Ob 19. nrl 6 min. po no6i oiobnl Tlak t Trbia, Beljak, OaloT««, Franaenifeito, I^jubno; cea Salathal ▼ Auitee, Iaahl, Omuudan, Solnogrmdi op» Kleln-Roitllog ▼ Sterr, Lino, na Dunaj rta Ajmitettan. — Ob 7. -iK 10 min. sjutraj oiobnl Tlak T Trl>l», Pontabel, Italjak, 1'hIovm, fraiiMo faate, LJubuo, Dunaj , ćea Selathal t Solnograd, ćea Amitetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 min. dopoludna oiobnl vUk t Trbii, Pontabal, H.ilJ.k, Oa> Iotbo, lijuiin,.. Selathal, Dunaj. — Ob 4. uri popoludne oaobni Tlak ▼ TrbU, Beljak, Coloveo, tjubno; oea Selitlial ▼ Hnlnufrrad, Lond-Oaiteln, /.«11 nt jeaeru, Inomoit, Hregeno, Ourih, ftenoTO, Paril; ćea Klein-Kelfllng ▼ HU. . Litno, Bndejavioe, PliouJ, Marijino vara, lini., Frniunvj vkii, Karlovi »»r«, Prago, Dipiko, Dunaj vin AmiUtten. Proga v Novo mesto ln v Kodovjo. Ob 0. ari i r» min. ajutraj majanl vlak. — Ob 14. ari (ift min. pa> poludn« maaanl vlak. — Ob 6. uri 80 min. sveoer meaani Tlak. Prihod v L,|ubl|auo (juž. kol.). Proga lz Trbiža. Ob 6. uri Fii min. ajutraj oiobnl Tlak a Dunaja vi» Amatitttto, Llpake^a, Prago, Franoorlh varov, Karlovih varov, Iliba, Marijinih vir. PUuja, l'u inj.ivie, SoUiograda, Ijlnea, Stu/ra, Omundena>, Iaohla, Aiiiinni, Lijiihnu, im - .m, Beljaka, Franaenafaito. — Ob 11. uri 36 min. dopoludnt oaohui vlnk i l>'::ir»i « vii% Amitotton, Karlovih varov, lioba, Marijinih varor, Planja, Hu.i.Jo .i«, RolnOgfadS, l.nu-.», Stnyra, Parila, (leuove, Ouriha, Bra. gonoa, Ii.t-iii- .t. , Aolla na Jeierti, I ...ml i) inimnit, LJubna, Celovca, Mnoa, Poutabla — Ob 4. url Ar> min. popoludne oiobni vlak a Dunaja, Ljubim, Bolatbala, Holjaka, Colovoa, Pransonifoito, Pontabla. — Ob 9. ari 4 min. ■ voćar oiobni vlak a Dunaja ria Arnitotten, la Djubna, Beljaka, Oelovoa, Pontabla. Proga ls Novega mesta in is Kodevja. Ob 8. uri 18 min. ■jutraj meianl vlak. — Ob 9. ari 89 inin.g.. polmtuo mešani vlak. — Ob 8. uri 86 min. arečer meianl vlakt. 3dbod is i.jnl»ljau«i (drž. kol.) t Kamnik. Ob 7. uri 98 min. ajutraj, ob S. uri 6 min. popoludna), ob 6. rs 50 min. iveuer, ob 10. url 96 min. Evočor. (PoilodnJI vlak 1« v oktobat ob nedeljah in praanlkili.) Prlbod v LJubljano (drž. kol.) Is Kauinlktk. Ob B. uri 60 min. ajutraj, ob 11. uri 16 min. dopoladn«, ob i. tiri 90 min. avečer, ob 8. url S6 min. aveoer. (PoaledjiJI vlak 1« t oktobri ob uoiloljftl ln praaniklh.) Spreten. urarski pomočnik z dobrimi spričevali h- takoj veprejme. Natančni pogoji se pismeno ali ustno poizvedc pri gospodu Josipu .Ser j u n-n, urarju v Idriji. (266—1) priporoča Narodna "Tiskarna. Št. 4904. Ustanove za uboge. (260—1) Pri podpiaar.em magistratu razdeliti je za tekoče leto o !»■*«'«* t i Josip Mn_> vi-liolriporoča J. C. Maver, banka v Ljubljani. Občno kot najboljši priznani izdelki v/ I T imajo zakonito in sc prodajajo prodajalnicah za moško v tu- in lW k. mmmn~i — —, IT a drobno se pri nas ne prodaja. našo —• zavarovano marko v najboljših modno in platneno blago inozemstvu. (J197—9) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne". 26