Otroci — žrtve prometa v zadnjem trimesečju 1981
Smrt kosi po cestah
V   četrtem   trimesečju   lanskega   leta   so bili otroci najpogostejši udeleženci v nezgo-dah kot pešci na poti v šolo, ne glede na to, da širjenje in modernizacija cestnega omrež-ja, kar je izrazito vidno v naši občlni, pa naj bo to v KS Dravlje, Šentvid ali KS Hin-ko   Smrekar,  Zgornja   Šiška,  Medvode,   KS Edvard -Kardelj  v  Tacnu  itd.,  nudita  mla-dim mnogo boljše potovalne ugodnosti in če je Ie bilo mogoče, so prometni delavci pri-lagajali vozna potovanja potrebam učencev in šol.
Vsekakor so delavci za iprevonitivo in vzgo-jo v cestnem prometu, skupaj z vodstvi šol in šolskimi pn>ine,tndmi krožki, ob pomoči delavcev imilice Šiška, že v začetku šolskega leta skušali uveljaviti in zagotavljati varnost na cestah na različne načine.
Ena izmed teh oblik prometne vzgoje rala-dih je bita in je še vedno, akcija »PROMET-NA ZNACKA«, ki v šolah in vrtcih spodbuja cicibane, pionirje in mladince v iprometno-vzgojnih prizadevajTJih kx za pridobitev bro-nasste, srebrne ald zlate prometne znaoke.
V  tem tekmovanju za pridobitev ene iz-med ziaačk so cicibani, pionirji jn mlaclinci, poleg    predpisaoega    prometnega    znanja, spretnosti, raznih dmgih obveznosti prd so-delo-vanju v iprometnovarnostnih načrtih šole morali pokazati še znanje o cestno-promet-nih sredstvih, opazo\'aiti promet v šolskem okolišu, predvsem obnašanje pešcev, kole-sarjev in drugih prometnih sredsitev, aktiv-no morajo sodelovati v linteresnih skufpi%ostih in v razpravah o vaTnosti in solidai^nosti v prametu, ki jih organizirajo šole.
Klijub ivsem tem vai"nostndin an prometno-vzgojnim ukrepom pa je bilo v zadnjem tro-mesečju lani največ nezgod otrok, čeravno sicer lanskoletni podatki kažejo ugodno sta-nje, isaj se je število prometniih nezgod, na območju petih ljubljanskih občin v primeri z letom 1979 zmanjšalo ikar za 155 in v primeri z letom 1980 za 49 nezgod.
V  letu 1981 je bilo nezgod z udeležbo o-trok 115  (eden mrtev, 26 huje in 99 lažje poškodovainih. Do teh nezgod je prišlo ssaradi neppimerne   hitrosti,   nepravilnega   prehite-vanja,   sipremembe  smeri,   napak   voznikov na prehodih za pešce, nenadnega prihoda na cesto,botroval pa jim je tudi alkohol. Podat-ki  zadnjega  trimesečja lanskega  leta  nam
kažejo zmanjšanje tovrstnih prometnih ne-sreč, toda v vseh petih nesrečah v našt ©b-čini so bili udeleženci otroci kot pešoi na poti v šolo ogroženi od A^oznikov osebnih avtom«-bilov; očitno je, da voziniki vozil raiso vselej aM v veaini primerov davolj pozorni, ko se na cestah srečujejo z otroki kot pešci ali kot kolesarji, in spregledajo prometna apozorila.
Rarvnateljstva osnovnih šol naše občine s« v pneventivnem in vzgojnem delu z učenci veliko doprinesla k zmanjšanju prometnik nezgod otrok s pomočjo delavcev za pr»-ventivo in cestno vzgojo na njihovih rednih sestankih, na razrednih urah in na nxli.telj-skih sestankiih pa bodo ponovno pozivala k prometni kuLturi, ki se je v tem hitrern tern-pu našega časa tudi zaradi nas samih bi-stveno poslabšala.
Zato ob koncu nasvet: Tudi v prometu pokažimo lepo vedenje, arčno kulturo, med-sebojno sipoštovanje, razumeva.nje in pa med-sebojno ipomoč, kar je najbolj pomembrio v odnosu med pešci in vozniki. Kot želiim« sebi, želimo tudi dmgim — srečno in prijet-no vožnijo.
Roman Stana