Poštnina platana v gotovini CamrMnt’* Slov. 113. V Ljubljani, sreda 17. mafa 1939. Lato IV Zastoj v pogajanjih za obrambno zvezo med Anglijo in Rusijo Na zavrnitev angleških predlogov po Rusiji pripravljajo Angleži nove ponudbe London, 17. maja. o. Po temeljitem preučevanju ruskega odgovora na angleške protipredloge ee je angleška vlada odločila, da pošlje Rusiji takoj nove predloge, še preden se bodo sestali v Ženevi angleški, francoski in ruftki državniki Ni znamo, kakšen odgovor bo dala Anglija. Zatrjujejo pa. da je sedaj Anglija pripravljena dati Rusiji obsežnejše koncesije, da bi jo pridobila za francosko-angleško zvezo. Zatrjujejo tudi, da bo Anglija v odgovoru ponudila Rusiji vse, kar je v njeni moči. Pravijo pa, da Rusija vztraja pri trajni vojaški zvezi, ne izključuje pa možnosti za nadaljna pogajanja. Ameriška zračna ladja flK-ll" je s 60 možmi treščila na tia Newyork, 17. maja. o. Sinoči j« blizu newyorškega letališča Lakehursta treščil na tla angleški vodljivi zrakoplov >K-II.«, ki ga je uporabljala ameriška vojska. Zračna ladja je strmoglavila na tla skoraj na istem kraju, kjer je pred dvema letoma zgorel nemški zepelin »Hindenburg«. Do včerajšnje nesreče je prišlo med tem, ko je zračna ladja manevrirala, da bi pristala na letališču. Ko je bil zrakoplov še 30 m od tal, se je zadel z dokajšnjo brzino v vrh visoke smreke. Udarec je bil tako močan, da je ladji po dolgem raztrgal ovoj, zaradi česar je v nekaj trenotkih ušel iz nje ves helij in je ogrodje strmoglavilo na tla. Na zračni ladji je bilo osem častnikov in 52 vojakov, ki so si pa po čudežnem naključju vsi rešili življenje in jih je bilo samo nekaj lahko ranjenih. če bi bil zrakoplov napolnjen z gorljivim vodikom, kakor je bil »Hindenburg«, bi bil po trčenju s posadsko vred zgorel. Ker je pa bil napolnjen z negorljivim helijem, je nesreča povzročila samo tvamo škoda Zanimivo je, da je predsednik Roosevelt ravno včeraj zavrnil predlog mornariškega ministrstva za izdelavo novih zrakoplovov, ki bi bili polovico manjši od uničenih velikih ameriških ladij »Acron« in >Macon«. Predsednik Roosevelt je zavrnitev utemeljil z razlogom, da so majhni zrakoplovi še manj varni in zanesljivi, kakor veliki — kot je to dokazala sinočna nesreča. Mirovno delo sv. očeta Vatakn, 17. maja. e. Iz vodilnih krogov pri Sveti stolici poročajo, da sv. oče nezadržno nadaljuje s prizadevanji z« ohranitev evropskega miru. V zvezi s tem je včeraj sprejel msgr. Borgonzini Duca, nuncija pri italijanskem dvoru, ki je znan po svojih dobrih zvezah z italijansko vlado. Nunciji iz Berlina, Pariza in Varšave in apostolski delegat iz Londona sv. očeta dnevno obveščajo o svojem deln v smislu njegovih navodiL Danes bo Sveta stolica poslala vsem tem svojim zaupnikom spomenico z novimi navodili. Najnovejši angleški načrt. Na novejši angleški načrt za ureditev Palestine Pariz, 17. maja. m. Dane« je bil objavljen novi načrt angleške vlade za rešitev palestinskega vprašanja. Priseljevanje Judov v Palestino bi bilo Po tem načrtu za dobo prihodnjih petih let omejeno na število 75.000. Dovolitev za prodajo zemljišča Judom bi bila po tem načrtu prepuščena angleškemu visokemu komisarju. Judje in Arabci naj bi imenovali posebni svet, v katerem bi bili dve tretjini članov Arabcev, ena tretjina pa Judov. Ko bi bilo vzpostavljeno sodelovanje med Judi in Arabci, bi Anglija postopno prepuščala širje politično nadzorstvo narodni skupščini, v kateri bi Arabci imeli večino. Pozneje bi urejevanje priseljevanja Judov bilo prepuščeno narodni skupščini. Bolgari demonstrirajo proti Romuniji Sofija, 17. maja. m. V Ruščuku je prišlo včeraj do velikih demonstracij proti Romuniji zaradi uslrelitve 23 Bolgarov v Dobrudži. Za včeraj so razne kulturne in narodno obrambne organizacije in društva napovedale žalne službe božje za pobitimi Bolgari. Ker 6e je policija bala neredov, je te žalne službe božje prepovedala. Toda velike množice ljudstva so prebile policijski kordon in s silo odprle cerkve, nato pa z zvonenjem klicale ostalo ljudstvo na demonstracij^. Demonstracije proti Romuniji so trajale več ur ter jih je policija šele potem, ko je dobila pomoč, mogla zadušiti. Po vsem mestu eo bile v znamenje žalosti razobe-šene črne zastave. Demonstracije so pripravljali tudi v Varni, kjer pa jih je policija še pravočasno preprečila. Štiri milijone mark je nemška vlada določila za nakup volne v Južni Afriki, 14 milijonov mark zn nove trgovske ladje, ravno toliko pa za nakup poljedelskih strojev, s čimer hoče do skrajnosti povečati pridelek živeža. Predsednik japonske vlade je na včerajšnji seji dal v razpravo predlog o ojaženju zveze z .V Parizu se je ubila slovita francoska jadralka Olga Girodova, ženska prvakinja Francije v jadralnem letalstvu. 1800 m visoko se je ob njo zadelo motorno letalo in sta obe treščili aa tla. Girodova zapušča moža in otroka. Moskva, 17. maja. o. V Moskvi poudarjajo, Ha se bodo pogajanja mod Anglijo in Rusijo najbrž še nadaljevala. Rusija pričakuje odgovora angleške vlade, ko je 6poročila Angliji, da ne sprejme njenih protipredlogov. Vesti, ki ee Sirijo v Londonu, da bo poslanik Majski zastopal pri zasedanju ZN Rusijo namesto Potemkina, ne zanikujejo. V moskovskih krogih prevladuje mnenje, da bo težko prišlo do končnega sporazuma med Anglijo in Rusijo, če Anglija ne bo pripravljena upoštevati ruskega stališča. Rusija tahteva enakopravnost in vzajemne obveznosti. Nekateri eo mnenja, da bi bil edini izhod, če bi prišlo do sestanka med lordom Halifaxom ali Chamberlainom in mrkimi voditelji v Mo6ikvi. Poudarjajo tudi možnost, da pride v London Potemkin ali Molotov, kjer bi nadaljevali pogajanja London, 17. maja. o. Poro&la, Id m prispela v London iz Moskve, da bo Sovjetsko Rusijo zastopal na skorajšnjem sestanku Sveta Zveze narodov sovjetski veleposlanik v Londonu MajeHri, in ne komisar za zunanje zadeve Molotov, ali p« vsaj njegov pomočnik Potemkin, so vzbudila v londonskih krogih veliko presenečenje in nezadovoljstvo. Angleški vladni krogi so bili prepričani, da bo na skorajšnjem sestanka Sveta Zveze narodov v Ženevi angleški zunanji minister lord Hali-fax imel priliko razgovarjati se i odgovornimi ljudmi i* sovjetske zunanje politike o vseh spornih točkah v načrtu ca sporazum med Anglijo in Rusijo. To je včeraj napovedal tudi sam predsednik vlade Chamberlain. Zaradi tega eklepa sovjetske vlade, da bo Sovjetsko Rusijo zastopal v Ženevi londonski veleposlanik Majski, so angleški vladni krogi zelo nejevoljni ter zatrjujejo, da se z Majskim pogajanja ne bodo mogla pospešiti. Postavljajo celo vprašanje, ali bo lord Halifax sploh odpotoval v Ženevo. Vladni krogi izjavljajo, da bo Halifax kljub temu odšel v eoboto dopoldne na zasedanje Sveta Zveze narodov. Na poti v Ženevo pa ee bo usrtavil v Parizu ter se bo razgo-vaTjal s predsednikom vlade Daladierom in zunanjim' ministrom Bonnetom. Vesti 17. maja Posveti poljskega in francoskega generalnega štaba ob obisku poljskega obrambnega ministra v Parizu Pariz, 17. maja. Predsednik francoske vlade In vojni minister Daladier je včeraj sprejel na daljši posvet poljskega obrambnega ministra generala Kasprzyckega. Uradno je bilo sporočeno, da je to potovanje poljskega ministra za obrambo zasebnega značaja, v resnici pa pomeni začetek posvetovanj med francoskim in poljskim generalnim štabom za neposredno vojaško sodelovanje, kakor ga določa poljsko-francoska zveza. Posveti obeh generalnih štabov so nehali septembra 1936 in se voditelji obeh vojska od tega časa dalje niso več sestajali. General Kasprzycki je imel pred odhodom iz Varšave dolg pogovor z maršalom Rydzom-Smy-glim in dobil od njega vsa navodila ne ls za vzpostavitev zvez s francosko vojsko, marveč tudi zato, da s francoskimi povetjniki preuči možnosti za skorajšnji začetek vojaškega sodelovanja med Francijo, Anglijo in Poljsko, Id je zaradi sedanjega položaj v Evropi nujno. Poljski obrambni minister se bn • spremstvom mudil v Parizu vsega štiri dni. Med tem bivanjem se je sestal z vsemi vodilnimi osebnostmi francoske vojske. Načelnik francoskega generalnega štaba Gamelin mu je včeraj priredil slovesno kosilo. Zveza proti Kominterni fe dobila prvo članico v Ameriki Predsednik republike Bolivije naznan a vstop svoje države v nemško-italijansko-japonsko zvezo La Pa*, 17. maja. o. Predsednik republike polkovnik Bush, ki je po rodu Nemee in ki je pred kratkim razglasil v Boliviji diktaturo, je včeraj dal važne izjave o bodoči politiki svoje države. V njej pravi, da bo Bolivija v najkrajšem času vstopila v zvezo proti Kominterni, s čimer bodo Italija, Nemčija in Japonska dobile važno politično in gospodarsko oporišče tudi v osrčju Amerike. Predsednik republike je včeraj potrdil novi kazenski zakonik, ki določa 6mrtno karan za vsak poskus vstaje, aa nasilno spreminjanje sedanjega političnega reda in za stavke. Zakonik vsebuje ostra določila proti slehernem« obsojanju sedanjega političnega stanja in dejansko uničuje ves opozicijski tisk. Vse strokovne organizacije so razpuščene. Prepovedano je doseljevanje Judov za šest mesecev. Rim, 17. maja. o. Italtjansjd tfcfe razlaga izjave bolivijskega diktatorja in pravi, da a proti- Spor za mejo, ki te je končal z ubojem Maribor, 17. maja. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča sedita danes na zatožni klopi oče in sin ter se zagovarjata zaradi uboja. Dne 21. januarja letošnjega leta sta v Vereji ubila posestnika Jožefa Kodriča v nekem sporu zaradi meje. Obtožena sta 22 letni Frane Mlakar iz Vereje pri Sent Vidu pri Ptuju. Dne 21. januarja 1 L je bil posestnik Kodrič Jožef nekoliko vinjen, ko je izvedel, da so Mlakarjevi vozili po njegovi poti, po kateri jim je branil vožnje. To ga je zelo razburilo ter je kričal okrog doma, da jim bo že pokazal. Sel je tudi k Mlakrjevim, da ee o sporu v miru pogovori. Sre-zneje se ie pomiril ter je popoldne zopet Sel k Mlakarjevim, da se o sporu vmiru pogovori. Sren čal je posestnika Janeza Mlakarja _ na jx>i poti ter ga spremljal proti njegovi hiši. Moža sta sla mirno ter se med seboj pogovarjala. Ko sta prišla do Mlakarjeve hiše, je Kodrič vprašal svojega soseda; »Sedaj pa povej kaj in kako misliš narediti?« Ta je nekaj odvrnil, kar je Kodriča zopet razburilo, pa je skočil k vratom Mlakarjeve hiše. Teda. pa je prijel Mlakar za sekiro ter jo zavihtel nad Kodričem. Ta se jo umaknil udarcu ter prijel Mlakarja in oba sta se zvalila po tleh. V tem trenutku je prihitel mlajši Mlakar s kolom v roki, udaril je z vso silo Kodriča trikrat po glavi. Vsi udarci so bili smrtni, ker je pod vsakim počilo lobanja. Kodrič je obležal nezavesten ter je kmalu umrl. Oba Mlakarja se sedaj zagovarjata s silobranom. Vso krivdo je prevzel na sebe Franc Mlakar, ker nima nobenega premoženja, dočim pravi njepov oče Janez, da se Kodriča eplob ni dotaknil in (udi taji, da bi bil proti njemu zamahnil s sekiro ler ga udaril, pač pa. da je Kodrič njemu grozil s sekiro. Razprava ob času poročila traja. komunistična fronta utira pot v Južno Ameriko. Listi pozdravljajo to južnoameriško državo. Z njo-nim pristopom v zvezo proti Kominterni bodo države, ki niso zadovoljne s sedanjim stanjem na svetu, pridobile močno orožja Poljski poslanik v Berlinu Lipski se je po šestih tednih vrnil na svoje službeno mesto. Nemški poslanik v Varšavi Moltke pa je še ostal v Berlinu in ni znano, kdaj pojde v Varšavo, če sploh pojde. Poljska poslanska zbornica je včeraj odobrila novo trgovinsko pogdbo, ki jo je Poljska sklenila s Sovjetsko Rusijo. Novi nemški poslanik v Turčiji Papen je bil nenadno odpoklican iz Aankare in potuje v Berlin, kjer bo moral poročati o tem, kako je prišlo do sklenitve angleško-turške vojaške zveze, katero naj bi bil prav Paj>en preprečil, kar se mu pa pri vsej spretnosti ni posrečilo. Italija in Bolgarija bi bili vstopili v Balkansko zvezo, če bi se Turčija ne bila priključila Angliji — o takih ponudbah poročajo angleški listi zdaj, ko sta Anglija in Turčija podpisali vojaško zvezo. Severnoevropske države: Danska, Norveška, Švedska in Finska so včeraj izročile nemški vladi uradni odgovor na ponudbo, da bi sklenile z Nemčijo nenapadlne pogodbe. V odgovoru nemško ponudbo odklanjajo. Natančna vsebina odgovora pa bo znana v petek, ko bo besedilo uradno razglašeno. Grška vlada je poklicala na orožne vaje štirinajst letnikov rezervnih častnikov. Vsi častniki albanske vojske, orožništva in obmejnih čet, ki se niso vrnili na svoja službena mesta do 15. maja, so z odlokom italijanskega namestnika odpuščeni. Angleška vlada je Transjordaniji priznala delno samostojnost v tem smislu, da bo Transjorda-nija lahko imela svojo vlado in svoje diplomatske zastopnike v samostojnih arabskih državah. V Genovo je včeraj dopotovalo 1400 Italijanov, ki so se izselili iz Francije. Na otoku Rodosu so včeraj izročili prometu novo veliko italijansko letališče. Šest milijard francoskega notranjega posojila za državno obrambo je bilo podpisanega v ponedeljek v dveh urah. V Madridu so prijeli šestnajst komunistov in so- cialistov, ki so med rdečo vlado lastnoročno pobili dvesto ljudi. Sirska vlada v Damasku je odstopila. Predsednik na suhi je ob odstopu izjavil, da se vladi ni posrečilo spraviti v sklad zahtev sirskih nacionalistov s francosko politiko. Odstop je posledica nezadovoljstva, ki ga v Siriji netijo proli Franciji tuji agitatorji. Vsi nemški listi prinašajo — prvič to pot — slike o nemški diviziji »Kondor«, ki ftfe je'pod poveljstvom prof a Richthofona bojevala v španski državljanski vojni. Divizija pripada nemški redni vojski. Predsedstvo vrhovnega sovjetskega sveta je izdalo odlok, e katerim zvišuje vojaško službo na bojnih ladjah na pet* let, v obalni obrambi na štiri leta, v kopni vojski pa na tri in na dve leti. Skrajša« rok bodo služili moški, ki so posebno zaslužni za komunistično stranko. Tisoč angleških romarjev z nadškofom kardinalom Hinsleyem na čelu je danes odpotovalo v Lourdos. To angleško narodno romanje ima prositi za mir Angleška kraljevska dvojica na kanadskih tleh Quebec, 17. maja. o. Parnik »Etnprec of Au-stralia« se je ob polnoči — po kanadskem času — zasidral 14 milj od quebeškega pristanišča ob obali otoka Orleansa. Prebivalstvo na otoku je 6 kresovi Pomagaj staviti slovenski prosvetni J dom v VJoMtani! I Politični škandali v Ameriki Newyork, 17. maja. Ameriško potitčno javnost zadnje čase razburjata dve politični zadevi ki sta v zvezi a sedanjim razpoloženjem Amerike do Nemčije in do narodnega socializma. Voditelj ameriških Nemcev, ki eo organizirani v zvezi »Bund« po načelih narodnega socializma, je pred tremi dnevi vložil tožbo proti fiknsld družbi Warnec Bross. Ta je izdelala film »Izpovedi narodno socialističnega špijona«. Film v tendenčni obliki prikazuje politične razmere v Nemčiji, življenje kaznjencev v koncentracijskih taboriščih in ima namen, vzbujati odpor proti narečnemu socializmu in njegovim voditeljem. Ko so film v Burbanzu izdelovali, je nemški konzul v San Franciscu večkrat posredoval pri družbi, da bi delo ustavila, a mu posredovanje ni uspelo. Film so kazali po raznih večtih ameriških mestih ravno za 50 letnico Hitlerjevega rojstva. Zaradi tega je voditelj ameriških Nemcev vložil tožbo v imenu vseh svojih rojakov, češ, da j« družba s tem filmom žalila nemško narodno čast. Zadeva bo ob razpravljanju nedvomno po vsem sveto vzbudila ogromno poeomoet. Drugi politični škandal je ugrabitev new-yorškega založnika Georgeja Palmerja Pot-nam, moža pokojne slovite letalke Earhard-tove. Tega so pred dvema dnevoma odvedli neznanci s silo iz stanovanja, ga zvezali in ga odpeljali 150 km iz Newyorka. Med kratkim postankom se je Ptrtnamu posrečilo razvezati se ter s klici na pomoč pregnati ugrabitelje. Putnam pravi, da so ga odvedli člani neke nemške organizacije zaradi tega, ker je v njegovi založbi pred dobrim mesecem dni izšla knjiga »Mož, ki je ubil Hitlerja«. Knjiga je ogorčen izliv sovraštva ]>roti Nemčiji in proti njenemu voditelju. Putnam je po izidu knjige dobival z vseh strani Amerike veliko grozilnih pisem, v katerih mu neznanci sporočajo, da bo izgubil življenje, če ne potegne iz prometa omenjenega dela. Ker tega ni storil je dobil prvi opomin z ugrabljanjem. razsvetlilo vso obalo m priredilo kraljevi ladji sprejem z raketami in bajno razsvetljava Ob 8 krajevnega časa je parnik odplul proti Ouebecu, ob 10 sta se kralj in kraljica izkrcala na kanadskih tleh. Ko je kraljevi parnik plul v pristanišče, so ga neštete ladje, motorni čolni in tovarne na obali pozdravljale s tuljenjem siren. Predsednik kanadske vlade Mackenzie King je dopotoval iz Ottawe v Quebec. Pozdravil bo kot prvi angleškega vladarja, ko bosta stopila na kanadsko zemljo. King bo angleški kraljevski par spremljal po vsem potu po Kanadi. V mestu je že dan pred sprejemom vladala velika živahnost v pričakovanju prihoda angleškega vladarja. Mnogo ljudi je odpotovalo na Orleansko otočje, da bi videlo kraljevski par, ker se je »Empress of Auetralia« ustavila pri teh otokih. Vreme je zelo lepo. Na tisoče in tisoče gledacev se je zbralo ob pečinah poleg reke Svetega Lovrenca, da bi videli angleški kraljevski par. Nad letnim bivališčem generalnega guvernerja eo postavljeni topovi, ki bodo izstrelili v čast angleške kraljevske dvojice 21 strelov. Ves tisk je posvečen zgodovinskemu obisku angleške vladarske dvojice. Španija išče posojila v Francih In Angliji Bnttelj, 16. maja. m. Zastopniki španske vlade so ee obrnili na banko Mendelson v Amsterdamu • prošnjo za posojilo 25 milijonov funtov šterlin-gov. Vladi v Londonu In Parizu sta za odobritev tega posojila postavili pogoj, da je treba prej imenovati posebnega strokovnjaka, ki bi se s Špansko vlado dogovoril glede gospodarskih in političnih pogojev za odobritev tega posojila. Angleška in francoska vlada sta se zediniti, da bi ta strokovnjak bil bivši predsednik belgijske vlade Van Zeeland, ki bi v kTatkem odpotoval v Španijo ter stopil v stik s španskimi političnimi fii gospodarskimi krogi, s katerimi bi se razgovarjal o poroštvu, katero naj bi španska vlada dala za dobljeno posojilo. Ljubljanska opera je zaključila gostovanje v Splitu. Vse predstave so lepo uspele ter so bili gledalei z izvajanjem zelo zadovoljni. Pri operi >Manon« sta gostovala tudi tenorist Josip Rijavec ter članica zagrebškega gledališča Nada Tončič. Ljubljanska opera bo dva dni gostovala še v Šibeniku. Uspešna obramba pred vzigalnimi bombami Ljubljana, 17. maja. Pod okriljem Tehničnega komiteja je snoči predaval v beli dvorani Uniona gasilski inšpektor inž. Dolenc Franc o obrambi pred vzigalnimi bombami. Izkušnje zadnjih vojn so pokazale, da so najnevarnejša napadalno orožje letalcev vžigalne bombe. Letalec jih lahko vzame seboj veliko količino, ker so razmeroma lahke in njih učinek ni omejen na prostor, ki ga zadene, kakor razdiralna bomba. Uporaba ognja v vojne namene je že zelo stara. Iz zgodovine poznamo gorečo smolo, iz pele-poneške vojne stroje, ki so metali ogenj in druga sredstva. Način bojevanja se je izpopolnjeval preko svetovne vojne do danes. Razvoj Je tekel v tej smeri, da bomba postane čim lažja, da pa mora imeti kljub temu velik učinek. Sodobne bombe imajo oklep iz elektrona, polnjene pa so s termitom in so težke od 200 gr do 5 kg. Lažje se uporabljajo za gosta naselja, polja in gozdove: to so razsipalne vžigalne bombe, a težje se imenujejo intenzivne bombe. Te so dvojne: prave intenzivne, ki vžgo pri udaru na cilj, ter eksplozivno vžigalne bombe, ki razmečejo gorečo snov daleč naokoli. So pa tudi take, ki pri udaru na trdo podlago ne eksplodirajo takoj, ampak šele po preteku določenega časa. Pri teh bombah moramo biti še posebno previdni. Oblika vžigalnih bomb je zelo različna. Polnjene so s fosforjem, termitom in elektronom, poieg tega pa vsebujejo še lahko vnetljiva olja, celuoidne trakove in slično. Fosfor (beli ali rumeni) se vname že pri 60° C in razvija gost, bel dim. Za polnjenje vžigal-tiih bomb precej uporabljajo raztopino fosforja v žveploogljiku. Tekočina namreč zelo hitro izhlapi, fosfor ostane, hitro vname in vžge hlape žveplo-ogliika. Fosfor je zelo strupen in že količina nad 0.05 gr je smrtnonevarna. Po mnenju nemškega strokovnjaka je gašenje fosforja najuspešnejše z ječmenovimi plevami, dočim voda požar samo poveča. Termit je zmes aluminija m zelezovega oksida. Pri gorenju razvija toploto preko 2.000° C. Gašenje z vodo je celo nevarno, ker^ se tvori iz kisika in vodika pokalni plin. Pri gašenju imamo le ta smoter, da onemogočimo učinek na okolico, ker bombe same ne moremo ugasiti. _ Elektron je zlitina aluminija in magnezija. Gorenje razvija toploto nad 2.000° C. Tudi tu ne pride v poštev za gašenje voda. Pri gašenju se omejimo le na omejitev požara. Posipamo jo tudi s suhim peskom ali železnimi opilki, ki odvajajo toploto. Vendar pa ne smemo izgubiti poguma, kajti obramba je mogoča. Delo in priprave si moramo razdeliti na: 1. zaščitite ukrepe proti požaru v stanovanjskih, industrijskih in gospodarskih poslopjih, poljih iu gozdovih, 2. organizacija gasilske službe. Osnovno načelo bodi: proč s podstrešno navlako. Tla na podstrešju naj bodo iz betona, opeke ali kake druge ognjavarne snovi. Les obvarujemo na tri načine: 1. z impregnacijo, 2. e popleska-njem in 3. z ognjavarno izolacijo. — Impregnacijo izvršimo z raznimi solmi in raztopinami, ki jih vbrizgavamo v les. Vrši 6e s posebnimi pripravami. To sredstvo je najboljše. Za impregnacijo in pleskanje uporabljamo raztopine raznih soli (galun, vodeno steklo, borovo kislino i. dr.). Cenejša je zmes 70 delov mavca in 40 delov anian-sulfata na 100—120 delov vode. S to mešanico dobro namažemo vse lesne dele dvakrat. Za izolacijo prevlečemo les s pločevino, ometom itd. Tudi pri shrambah 6ena, slame itd, moramo biti oprezni. Zaloge uredimo tako, da jih shranimo v manjših količinah. Skladišča in industrije bi morale imeti organizirano gasilstvo po predpisih. — Važno je pri zaščiti tudi vprašanje vode. Kar se tiče gozdov in polja, jih zaščitimo tako, da na poljih pustimo neposejano površino v razdalji nekaj metrov, gozd pa izsekamo 20 m na široko in poleg tega še izkopljemo jarke. Nemogoče je gasilski četi pogasili več požarov. Zato je treba gasilsko 6lužbo organizirati na popolnoma drugačnem načelu. Pod hišnim gasilstvom razumemo nekaj hišnih prebivalcev, ki bi v primeru vojne pazili na hišo in pogasili vsak požar po možnosti že v začetku. Te moramo določiti že sedaj, in sicer iz vrst onih, ki bi jih v primeru vojne vojaška oblast ne poklicala pod orožje (invalidi, ženske, starejši ljudje). Naloga teh hišnih gasilcev bo v prvi vrsti odstraniti ali vsaj deloma preprečiti učinke bomb. Napadov iz zraka ne 6memo jemati lahkomiselno, toda preveliko bojazen, ki izvira iz namernih opisov in pretiranega beganja prebivalstva pa je še bolj škodljiva. Bodimo samozavestni in pomagajmo 6i sami in drug drugemu, ker samopomoč je najboljša pomoč. Škofjeloška predilnica dela spet s polnim obratom §kofja Loka, 16. maja. Gotovo je znano, da so pred dobrim mesecem nastopile precejšnje težave glede dobave deviz, ki so nujno potrebne za nakup surovin iz inozemstva. To je zlasti občutila tekstilna industrija, posebno pa še predilnice. Tako je zašla v zagato poleg mnogih drugih tudi škofjeloška predilnica na loškem kolodvoru. Tovarna je s 1. aprilom odpustila vse delavstvo, okoli 220 po številu, s 14 dnevnim odpovednim rokom. Na ta način bi bilo vse delavstvo dne 15. aprila na cesti. Ker so se enaki primeri dogajali tudi drugod, je stvar klicala po nujni intervenciji na merodajnih mestih. Uspeh ni izostal. Pokazal se je tudi v naši škofjeloški predilnici. Dne 14. aprila, ko je bilo delavstvo na tem, da ostane na cesti, je tovarna z razglasom obvestila delavstvo, da ne bo sicer nikogar odpustila, vendar pa se bo delalo v skrajšanem delovnem času, to je 4 dni na teden. Ze te<»a obvestila je bilo delavstvo zelo veselo. Pozneje pa se je izkazalo, da tudi uvedba skrajšanega delovnega časa ni bila potrebna. Zakaj v treh kasnejših tednih je tovarna sproti obveščala delavstvo, da se ta teden dela tudi v petek in soboto, torej 6 dni. Tudi teh obvestil je bilo delavstvo veselo. Vendar pa je vedno visela nad njimi mora 4 dnevnega delovnega tedna, pa_se je vedno balo, kdaj bo spet nastopil tako nezaželjeni skrajšani delovni čas. Veliko pa je bilo veselje in zadovoljstvo delavcev, ko jih je tovarna ta teden obvestila, da se bo odslej naprej stalno delalo zopet po 6 dni tedensko, to je z normalnim delovnim časom. Živ tujski promet na Bledu Kljub slabemu vremenu, ki je bil te dni po vsej Gorenjski, prihajajo na Bled trumoma z vlaki in avtomobili gostje. Pred vsem največ Nemcev, ki z velikim zanimanjem obiskujejo bližnja letovišča v okolici Bleda. Posebno mnogo jih prihaja v Begunje in v prekrasno dolino Drago, ki je poznana po svojem planinskem rastlinju. Sedaj )e v Dragi vse polno encijana in rdečih dafen, ki opojno diše. Višje v skalah pa sveti rumeni aurikelj. _ Ob nedeljah hite v Drago nedeljski izletniki in trgajo rože, da je joj. Tukajšnja orožniška postaja je prevnete ljubitelje planinskega cvetja, to je take, ki natrgajo preveč cvetja, začela priglašati okrajnemu načelstvu v Radovljici. Po časnikarski dolžnosti »Jutro« je včeraj prineslo poročilo o zboru delegatov MJRZ v Celju. V tem poročilu se iJutro« dvakrat sklicuje na to, da» ga prinaša po naših vesteh. Ugotavljamo, da je >Jutro« naše poročilo popolnoma potvorilo — po svoji znani časnikarski dolžnosti — in nam podtika navedbe, ki jih naš list nikdar ni prinesel. Ne bomo z »Jutrom« polemizirali glede številke 114.000, ki jo je kriva tehnična pomota in ki smo jo včeraj lepo sami popravili v 14.000 kakor mora biti, o čemer se »Jutro« lahko prepriča iz tajniškega poročila samega, če se hoče zanimati zanj. O pravilnih in pretiranih številkah se ne bomo prerekali z listom, ki smo mu leta 1937. ob krohotu vse javnosti tako nazorno dokazali, kako je s fotografijami podvajalo neko drugo politično mladinsko organizacijo v Sloveniji. »Jutro« piše: »Po poročilu »Slovenskega doma« ... je prečital pozdravne brzojavke med drugimi predsedniku vlade Cvetkoviču in predsedniku JR Z dr. Stojadinoviču.« Poročilo »Slovenskega doma« pa pravi: »... je nato prebral brzojavne čestitke, ki so bile poslane predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču, dr. Mihu Kreku in ministru Spahu.« Vsa druga imena je dodalo našemu poročilu »Jutro«, iz česar sledi: 1. »Jutro« laže 2. »Jutro« podtika 3. »Jutro« skuša denuncirati in spletkariti, kakor je denunciral in spletkaril njegov direktor senator dr. Albert Kramer, ki smo mu denunciranje že na tem mestu večkrat očitali in z njegovim lastnoročnim pismom dokazali — ne da bi odgovoril ali nas tožil. Po časnikarski dolžnosti je včerajšnje »Jutro« dokazalo na drugem mestu tudi svoj patriotizem s tem, da prinaša o prelepem sprejemu namestniške dvojice v Ljubljani natančno 39 vrst poročila brez slehernega imena, ko da je Ljubljana mesto brez Zupana, brez kakršnih koli višjih političnih in vojaških oblasti, ko da je edino vidna oseba pri sprejemu bil njegov reporter. Njegovo poročilo o tem. dogodku je trikrat manjše kakor čenče o ruskih predlogih in o položaju, dvakrat manjše kakor razmišljanje o kockanju Starega trga in enako veliko kakor razglabljanje o ostankih predpotopnih zmajev ... Naj živi »Jutrov« nacionalizem, spet enkrat tako lepo in »nepristransko« izpričan v teh težkih dneh! Razpisana so tri mesta zdravnikov Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje mesto zdravnika združene zdravstvene občine Št. Jernej na Dolenjskem v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika za VIII. položajno skupino, prav tako v Št. liju v SL goricah ter v Kostanjevici ob Krki. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno odnosno v banovinsko službo v smislu § 3 zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo in vsaj 6 mesecev bolnične prakso iz porodništva in ginekologije. _ Prošnje naj se vlože pri lrr. banski upravi v Ljubljani do 25. maja 1939. — Kr. banska uprava dravske banovine. Šport v zadnji minuti Klub Roanne je postal letošnji prvak Francije v rugbyju. V finalni tekmi je premagal Villeneuve z 9:0 (!). V Cherbourgu ee je včeraj izkrcal najznamenitejši 6vetovni teniški igralec Amerikanec Donald Budge, ki je prišel v Evropo na turnejo z Ellswor-thom Vinesom. Budge je pri tej priliki izjavil, da bo definitivno prenehal igrati tenis, če bo ta njegova turneja končala gmotno zadovoljivo. Na vpra-sanje, kdo si bo letos osvoji! Davisov pokal, je izjavil, da brez dvoma spet Amerika »kljub temu, da ima v Avstralcih prav nevarne nasprotnike. V Ev-ropi je prav dobra ekipa Francije, vendar bodo n;eni igralci Petra, Pellizza, Destremeau ter Ab-dessalam dozoreli v svetovne igralce šele v kakšnih treh letih. O svojem tovarišu Vinesu je dejal, da se bo v Liverpoolu udeležil tudi tekmovanja za klubsko prvenstvo v golfu. Švedi so premagali amer, igralca Mac Neilla in Andersona s petimi zmagami proti trem. Švedsko zastopstvo je okrepil Gottfried von Cramm, ki bo še ta mesec igral nekaj partij s švedskim kraljem. Bep van Klaveren, znameniti hojandski boksar, je v Amsterdamu v sijajnem slogu premagal odličnega boksarja Al Bakerja. Van Klaveren je pokazal prvovrstno tehniko in trdo udarno silo. Francija : Anglija 11:6. Mednarodna prijateljska teniška tekma med Francijo in Anglijo v Parizu je končala z zmago Francozov z 11:6. Posamezni rezultati: Feret (F) : Tinlec (A) 9:7, 6:3, H. Billinton (A) : Weiss (F) 5:7, 6:2, 6:0, J. Brug-now (F) : E. R. Avory (A) 6:3, 6:2, Boussus (F) : Lee (A) 7:5, 6:3, Abdessalam (F) : Hugher (A) 7:o, 5:7, 7:5, Destremau (F): Butler (A) 6:2. 6:3. Glas o prevodih iz bolgarščine v slovenščino Celje, 16. maja. Bolgarski dnevnik >Dnes« od 11. maja 1939 prinaša izpod peresa Georgija Klisarova, prijatelja našega naroda, urednika in propagatorja planinstva v Bolgarji, daljši članek o najnovejših prevodih na slovenščino iz bolgarske književnosti. V uvodu omenja prve prevode iz slovenščine na bolgarščino in obratno izza 90 let po našem pokojnem rojaku prof. Antonu Bezenšku, nato pa podaja točen pregled prevodov iz bolgarščine v slovenščino v teku zadnjih let. Naglasa, da posvečajo slovenski časopisi, tako dnevniki kakor tudi revije, v zadnjem času veliko pozornost bolgarski književnosti in prav ^pridno priobčujejo prevedene bolgarske novele, črtice in dr. Izmed del, ki so izšla v knjižni obliki, še posebej omenja »Bolgarske novele« v prevodu Toneta Potokarja (Družba sv. Mohorja, 1937), nato zgodovinski roman Ivana Vazova »Pod jarmom« prvi in drugi del (Jugoslovanska knjigarna 1938-39), ki ga je prevedel dopisni član Zveze bolgarskih pisateljskih društev pisatelj France Bevk, dalje njegovo knjigo potopisnih spominov in beležk »Deset dni po Bolgariji«, ki je izšla preteklo leto v Gorici. Posebno pohvalno pa omenja prevod romana Jordana Jovkova »Žanjec«, ki ga je prevedel Alojzij Bolhar. (Prinaša tudi njegovo sliko.) Poudarja vzoren prevod, dalje tisk in knjižno opremo ter govori o prizadevanju slovenske kulturne javnosti po čim večjem zbližanju in medsebojnem spoznavanju. Nadalje podaja pregled dosedanjega dela nekaterih slovenskih kulturnih delavcev, ki prednjačijo pred vsemi Jugoslovani, na polju zbližanja med nami in Bolgari. Članek zaključuje G. Ivlisarov z željo, da bi se tudi med bolgarskimi pisatelji našli slovenskega jezika zmožni prevajalci ter prikazali bolgarski javnosti leposlovne umotvore najboljših slovenskih pisateljev, še prav posebno pa sodobnih pesnikov in pisateljev. ,: j >41^ A S t- ' ^ A - ~ ■» +A ■»* m 1 \ -v v V -1 * ■ -v* * S*- 1 ~ •“ r •1"\V J *•> ' • ? .*■ i«*.„ * y v * ‘ * Ljubljana od včeraj do danes Večer je bil miren, skoraj jasen, prav nic ni kazalo, da bi v kratkem prišlo do kakšne spremembe. Toda zapomniti si moramo, da smo letos v maju obdarjeni z aprilskim vremenom,_ ki se spreminja »kakor žensko razpoloženje«. Tisti, ki so se po kakšnih opravkih, službi, sejah in »sejah r zadržali malo dalj v noč kje v mestu, pa so jo morali rezati na oddaljenejše stanovanje, so godrnjali nad svojo nepremišljenostjo in lahkovernostjo, ker so bili zvečer ali pa že popoldne pustili doma vremensko orožje, dežnik. Presenetil jih jo namreč dež, ki je skraja pohlevno rosil, pozneje pa se je okorajžil in začel prav pošteno liti. Tako je šlo, da je človek po pravici menil, jutri bo pa -spet pust dan. Zato je bilo presenečenje tem večje, ko se je davi rodilo sveže, nekoliko hladno jutro. Sonce je že zgodaj prilezlo izza go-lovških hribov in veselo obsijalo pokrajino. Stari ljudje zatrjujejo, da je prajnih vnebohoda vsako leto lep, tudi če je prej in pozneje vreme grdo. Zdi se, da se bo staro izročilo obdržalo tudi še letos. Na ta dan bodo Ljubljančani, seveda, če bo lepo, končno le spet lahko malo stopili v bližnjo ali pa v oddaljenejšo okolico, kjer bodo preživeli v prirodi lep majski dan. Jasnega, sončnega dne so si zdaj ljudje spet enkrat prav od srca zazeleli. Skala se fe zrušila nanj Včeraj je na reševalni postaji neprestano zvonilo. Dvajset voženj so morali opraviti reševalci. Med drugim so iz Podpeči prepeljali v ljubljansko bolnišnico tudi delavca Zalarja Ivana. Ob tri četrt na štiri popoldne je klicala reševalno postajo tvrdka Kobi v Podpeči. Sporočila je, da se je v ondotnem kamnolomu ponesrečil neki delavec. Ivan Zalar, ki je doma iz Jezera pri Tomišlju ter uslužben pri Stavbni družbi v Ljubljani, je delal v njenem podpeškem kamnolomu. Ko so minirali, se je nanj nenadoma zrušila velika skala, ki ga je hudo poškodovala. Zidarski mojstri in studenčarji so se sešli Združenje zidarskih mojstrov iu sludenčarjev je imelo dne 14. maja 1939 v dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani sestanek svojega članstva. Pri tej priliki sta bili obravnavani dve točki in sicer: uredba o malih zidarjih, tesarjih ter kamnosekih ,in o razpaslem šušmarstvu. Članstvo, ki se je odzvalo v ogromnem številu, pa tudi pismene izjave članov iz nekih okrajev izpričujejo, da je stavbarska stroka dandanašnji prenapolnjena. Še zdaj, ko je stavbna sezija v polnem teku, je veliko število zidarskih mojstrov brez posla. Na sestanku so vsi udeleženci brez izjeme bili za stališče, da je za Slovenijo popolnoma nepotrebna izdaja tako imenovane uredbe o malih zidarjih, tesarjih iu kamnosekih. Važno pa je tudi dejstvo, da bi po tej uredbi dobil lahko omejeno obrt zidar, ki ni polagal pomočniškega izpita, po vrhu pa niti ni potrebno, da bi izpolnil triletno učno dobo, ki je v zidarski stroki predpisana. Oživotvorjenje te uredbe pa bi prav gotovo vplivalo tudi na tujskoprometni značaj, saj bi tehnična nesposobnost teh ljudi no mogla opraviti dela tako, kakor to dandanašnja stavbna stroka zahteva. Pri drugi točki pa so člani kritizirali premajhno odločnost pri zatiranju šušmarstva. So kraji, v katerih ima sušmar več zaposlitve kot legalni obrtnik. Prav bi bilo, da bi merodajni či-nitelji upravičeno želin in ?.ahtev« v meri podprli. Prešernova rojstna hiša bo v nedeljo izročena javnosti Ponovno opozarjamo, da bo prenovljena Prešernova rojstna hiša v Vrbi slovesno odprta v nedeljo 21. t. m. ob 11. Pred tem bo ob 10 pri cerkvici sv. Marka 6lužba božja, ki jo bo opravil F. S. Finžgar, Pri začetni slovesnosti bodo govorili: Oton Zupančič, rektor ljubljanske univerze dr, R. Kuše], ki bo v imenu odbora izročil hiša v last in skrb banu dr. Natlačenu, v imenu Brezni-čanov župnik dr. J. Arnejo in nato še zastopnik šolske mladine. Pri slovesnosti bo sodeloval član .Narodnega gledališča Ivan Levar z recitacijami in pevski kvintet iz Ljubljane. Opozarjamo, da odbor ne bo posebej vabil ne društev ne posameznikov, objava sporeda veljaj za vabilo vsej slovenski javnosti. Za mrzle jedi bo preskrbljeno v gostilni Zemljevi (pri Kralju) v Vrbi, pri Osvaldu na Selu in v gostilnah v Žirovnici: pri Čopu, Svetini, Kržišniku in Vrbanovcu. Tisti pa, ki želijo obed, naj z dopisnico naznanijo katerikoli teh krčem, koliko oseb bi obedovalo. Na pošti naiden denar Na ljubljanski glavni pošti je _ bila najdena v ponedeljek 15. t. m. vsota denarja. Lastnik ga dobi pri upravniku glavne pošte g. Šaleharju. Herwey Allem 1751 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec »Zal, da. Livingston si je nakopal nase pol mesta, ker si lasti zemljo, ki jo je reka naplavila ob njegovem posestvu. Gotovo bo zelo vroč razgovor. Prosil me je, naj pridem.« ^ . Florenca ni nič več rekla. Skoraj nobeu večer se ni dogodilo, da bi Antonio odšel v New Orleans. »Pripelji .Vincenca s seboj,« je rekla. »Ze dolgo tednov ga nismo videli.« ... . „ Marija mu je smeje splezala v naročje in ga poljubila za lanso noč. Obljubil ji je, da ji bo nekaj prinesel iz mesta. Ognjeni svit se je igral na njenih zlatih kodrih. »Lahko noč, lahko noč.« Florence je odnesla otroka v gornje nadstropje. Ko so pripeljali konja, se je dvignil tudi Simba. »Tu ostani, Simba!« . . Pes je razočaran legel na prag. V gornjem nadstropju se Je odprlo okno. Florenca je zaklicala: »Pridi vendar, prosim, in trdno zapri zapah pri otroški sobi. Ne morem odpreti vrat. Zaprti smo.« Zasmejala se je v svoji smešni zadregi. »Zaprti smo, papa,« je kričala mala. »Ze dobro,« je odgovoril. »Tu prihaja ierry.« Slišal je, kako se doktor Mitchell šali z Marijo. Iz otroške sobe io nato izginila luč in Florenca je prišla z doktorjem doli. Antonio ie videl skozi okno, kako je hodila po knjižnici. — Florence s svojo rožnato angleško poltjo, ki je ni nikdar izgubila in s svojimi naravnimi svetlimi in odkritimi očmi in z rjavim lesketom las ter doktorja’ že svega in utrujenega, toda galantnega kot vedno, z nasmeškom na ustnicah, kot da je pravkar povedal nekaj smešnega . Antonio je vzpodbodel konja in planil v noč. Simba je ležal pred vratmi in gledal za njim z glavo naslonjeno na zapah. Bril jeje hud veter. Okoli devetih je prijahal v mesto. Skupščina je bila že v polnem teku; kričali so vse vprek in glasili so se ognjeviti govori. Ko je vstopil Antonio v sobo, je trobil stari John Mac- Donougli: „ . , ... , . »Ne želi si tega, kar ni tvoje^ To, gospoda, so temelji, na katere mora biti ponosen vsak pošten človek. In kako spošluje moj spo- štovani prijatelj to zapoved? S tem, da ropa zemljo, ki jo je naplavila reka. Zemlja je božje stvarjenje. Po pravu spada ta zemlja vsem svobodnim meščanom našega velikega mesta.« »Zakaj ne bi Bog tudi zame nekaj napravil?« je vpadel Liviug-ston iz nekega kota. >Ne vedno,« je kričal MacDonough. »On je vendar vsemogočen, pomislite.« Hrupen smeh, žvižgi, ploskanje in zmerjanje je bila posledica tega norčevanja. Stari MacDonough je spet sedel ves oznojen. Antonio si je hitro poiskal prostor. Služabnik je utril sveče. Zunaj je udarjal vihar na okna. Z nežnim glasom je začel Livingston pojasnjevati zamotano pravno vprašanje. »Dragi prijatelji. Daleč som od tega...« V Silver Ho sta doktor Mitchell in Florence pravkar dokončala partijo \vhista in šla počivat. Doktor je bil zelo utrujen in je zaspal spanje pravičnega. V kaminu je tulil vihar. Tleč kos lesa jo vzplamtel, se prelomil in velik kos žarečega oglja je v loku odletel na preprogo. Kmalu nato so ognjeni zublji objeli obleko Madonne. Do polnoči je divjal vihar v ognjišču Silver Hoja in do polnoči so grmeli govorniki v trgovski zbornici v New Orleansu. Ognjišče je imelo več opravka, kakor ga je zmoglo. Okna v pritličju so popokala in mu pomagala. Antonio je med dvema govoroma malo zadremal... Trda roka ga je zgrabila za ramo. »Gospod,« je slišal nek zelo nejevoljen moški glas, »vaš pes dela spodaj pred vrati strahovit ropot. Ali ga ne bi hoteli pomiriti?« »Vrag naj ga vzame,« je rekel Antonio in zagrabil za svoj jahalni bič. »M11 bom že pomagal.« .... Šol je na ulico. Simba je planil k njemu in je lajal. Njegova dlaka je bila osmojena. »Ogenj!« Opotekel se je k svojemu konju in v istem hipu zagledal — tako kakor je videla pred pet in dvajsetimi leti signora Bovino — rdeč žar na nebu. Stal je obrnjen proti severu v smeri proti Silver Hojn. .... »Moj Bog!« }e zakričal Antonio in sunil konja z ostrogami. Drvel je skozi noč k ognjenemu stolpu. Pred njim pa kakor trobenta divje lajanje psa. V rečnem rokavu Saint Jeana je spal brodar. S kletvico je po- tegnil za noge ubogega črnca iz slame. Brod je počasi drsel na drugo stran. Simba je tekal glasno lajajoč med grmovjem na nasprotni strani obale. Ogenj na nebu je nenadoma izginil. Nad drevesi ni bilo videti niti ene iskrice več. Še tri milje. Iz zadnjega hrastovega gozdička je planil na travnato ravan. Hiša — _ . Nič, prav nič drugega ni ostalo kakor kup pepela, ki je sem in tja zopet znova zažarel, kadar je potegnil veter. nekaj ognjenih jezikov je oblizovalo dele bakrene strehe. Sredi pogorišča se je visoko dvigalo belo žareče ognjišče. Na pol višine so viseli še ostanki peči v otroški sobi. Iz prostora, kjer je nekoč stala velika hiša, je silila strahovita vročina. Konj je trepetal in drgetal. Simba je počepnil in izbruhnil v svoj mrtvaški lajež. Antonio je vedel, kaj se je zgodilo. Sicer bi mu ze davno prej prišli naproti. Sedel je na konju in je mislil, da mora zblazneti... Zakaj ni bilo nikogar tu? Črnci so gotovo zbežali. Florence! Moj otrok! — Kaj je napravil Terry? To ni mogoče, da je resnica, to enostavno ni mogoče. Zgoreli, zgoreli v ognju, v ognju, v ognju, v ognju! . Z jahalnim bičem so je udaril po glavi. Nekdo je prišel^ od zadaj in ga skušal potegniti v naročje. Borit se je z več možmi. Zgrabila g nje slepa strast, steči tja in brskali po žerjavici. Nato je začel preklinjati. »Mirno, mirno prijatelj,« je slišal zaskrbljen glas svojega upravitelja Fithiana. »Saj ti hočemo samo pomagali.« Antonio je ležal na tleh; Fitbianu so tekle solze pn licih. Ver- jetno so se vsi bali priti v njegovo bližino. Nad seboj je zagledal zvezde; molče so stali možje okoli njega. »AH nisto mogli nič napraviti?« »Saj vendar veš,« je rekel Fithian, »vsa vrata so vodila v vežo in prav tam je mora! izbruhniti požar. Mi nismo mogli notri, oni pa ne ven. Bilo je že prepolno, ko smo prišli. Nihče ne more iti skozi plamene. Poskusili smo.« Pogledal je njihove ožgane obraze. Smith, nadzornik bombažnega mesta, je bil grozno opečen. »Ali ste kaj slišali?« Strahoten molk mu je odgovoril. »Povejte mi.c terpen tinov o m i I o var u e p e n i-vi v:' Ko je bila lani Ljubljana zatemnjena... Pravda zaradi dote in kriminal. — Velerekorder v kaznih Od tu in tam Predsednik HSS dr. Vladko Maček je včeraj odpotoval iz Zagreba na svoje posestva v Kupi-nec. Napovedujejo, da bo dr. Maček kmalu odpotoval v Rogaško Slatino na tritedensko zdravljenje. Znanci je, da dr. Maček že več let redno obiskuje Rogaško Slatino. Železniško postajo v Varaždinu bo železniška uprava popolnoma prenovila. Dela bodo veljala 7 milijonov dinarjev, a izvršena bodo v dveh etapah. Poleg tega bo zgrajena na postaji tudi nova kurilnica. Dalje bo dala železniška uprava premenjati vse tračnice na progi od Varaždina do Zagreba z dolgimi, da bodo potem lahka vlaki vozili s pospešeno brzino. Vožnja od Varaždina do Zagreba se bo skrajšala za eno uro. Nov moderen hotel v Plitvičkib jezerih bo banska uprava savske banovine zgradila na mestu prejšnjega, ki fe do tal pogoreL Pri tem pa se javlja več zaprek. V preračunu savske banovine ni nikjer kredita za zidanje hotelov. Banska uprava pa tudi ne more izvršiti svojega načrta zgolj z zneskom zavarovalnine, ki io je prejela za pogoreli hotel, temveč mara dodati del tudi iz lastnih sredstev. Za to pa je treba posebnega dovoljenja finančnega ministrstva. V tem smislu je banska uprava žei posredovala v Belgradu. Slinavka in parkljevka sta se spet pojavili v Zlatarskem okraju pri Zagrebu. Zaradi tega so prepovedani vsi živinski sejmi v okuženih krajih in v neposredni bližini. Strokovnjaki pravijo, da se je uresničila njihova napoved, da se bodo bolezni spet pojavile, čim bo nastopilo lepo vreme. Zaradi nezadostnega razkuženja hlevov in staj so se klice bo.lezni ohranile žive in se z živino vred prenašajo spet iz kraja v kraj. Oblasti bodo morale preskrbeti, da se najprej omeji promet s kraji, kjer je živina okužena, potem pa bo treba temeljito razkužiti živinske hleve. Zanimivo razsodbo o ločitvah mešanih zakonov je izdal Stol sedmorice v Zagrebu. Šlo je za primer, ko sta se hotela ločiti mož katolik in žena pravoslavka, ki sta bila poročena v pravoslavni ccrkvi. Prvostopno in drugostopno sodišče je izdalo svoje tolmačenje, češ, da je pravoslavno cerkveno sodišče pristojno za razsojo takih primerov. Toda Stol sedmorice kot najvišje sodišče je to nabiranje ovrglo in razsodilo, da pravoslavno cerkveno sodišče ni pristojno za ločevanje zakonov, v katerih je le en zakonski drug katoliške vere, pa čeprav je bil zakon sklenjen ne v katoliški cerkvi, temveč v kaki drugi. Dete je pojedla svinja v hiši posestnika Pe-renčiča iz vasi Dobrotina. Mati je stopila iz hiše, da bi svinje, ki so se v bližini pasle, pognala v hleve, toda to priložnost je izrabila ena od svinj, vdrla v 6obo ter pograbila dete, ki je ležalo v nizki zibelki. Ko je prišla mati nazaj, je našla le še krvave kose, ker je večji del otroka svinja že požria. Morilce, ki naj bi ubili brata, je najel 78 letni Krsta Ristič iz Trnove pri Sarajevu. Z bratom Milošem sta se prepirala zaradi zemlje. V slepi jezi je etarec najel dva človeka, ki sta oprezovala za Milošem. K sreči pa je Miloševa hčerka opazila dva neznanca, ki sta hotela vdreti v hišo in s kričanjem priklicala ljudi, nakar 6ta zločinca pobegnila. Orožniki so ju s starcem Krstom vred zaprli. Nezvesto ženo je zaklal predvčerajšnjim blizu Belgrada kuhar Peter Tomič. Pred 14 leti se je bil poročil z vdovo Janjo, čeprav je bila na zelo slabem gla6u. Tudi po poroki se je vdova vdajala nelepemu življenju ter moža pogosto varala. Nesloga je pripeljala do tega, da je vdova napodila od doma moža in z njim vred 10 letno hčerka. Tomiča je bolelo, da je žena grdo ravnala tudi s hčerko. Predvčerajšnjim, ko je šel od dela obiskat 6vojo bolno hčerko, je zagledal v bližini žena z njenim ljubimcem. Popadel ga je srd, da je potegnil nož in zadal ženi štiri smrtnonevarne Tane. Ko so ga prijeli orožniki, 6e je zgrozil nad svojim zločinom in začel jokati. Ljudje, ki so prihiteli na kraj nesreče ,so pomilovali Tomiča in njegovo hčerko, vso krivdo pa zvračali na ženo in njenega ljubimca. Neprijetno zgodbo je doživel v Belgradu 65- letni znameniti angleški zdravnik Hoobs, kateri jo v znanstvenih krogih znan kot raziskovalec kolero v Aziji. Hoobs ije prispel v Belgrad na iz-ilet, 'toda svoje bivanje je podaljšal na štiri mesece, ker ee je zaljubil v mlado 18-letno dekle. Imel je srečo, da so bile njegove prošnje uslišane, ter so je dekle z n jim poročilo. Toda že prvi dan po poroki je mlada žena pobegnila, ker 6e ji je zazdelo, da ne bo mogla živeti s staTcem, ki ima 65 let. Bolj kot zakon sam jo je v poroko izvabila želja po potovanju v Singapore, kamor jo je mož nameraval popeljati. Zdi ee pa, da ec bo pobegla žena premislila in ee vrnila k možu. Pač pa je preskrbela e svojim dejanjem za senzacijo bel-grajekermi časopisju. Takih romantičnih zgodb še v Belgradu ne dožive vsaik dan. Vodstvo znanega hrvaškega dnevnika »Hrvat* ska straža« je zapustil vseučiliski profesor dr. J. šiinrak. Dr. Šimrak se je odločil v la korak sam m v lem smislu poslal listu tudi obvestilo. Čuje se, da namerava lastništvo lista preosnovati uredništvo v zvezi s temeljito preo6novo lista samega, ki ga namerava povečati. Tatu. ki mn je kradel koruzo, je odsekal roko kmet Dušan Mihajlovič iz vasi Pelka pri Poža-revcu. Zaporedoma so mu neznani tatovi kradli koruzo iz_skednja. Potožil je svojo nesrečo sosedu Gjorgjeviču, ki je bil občinski odbornik, toda ta mož mu ni znal nič pomagati. Zaradi tega je Mihajlovič vzel sekiro in več večerov čakal ekrit v skednju na tatu. Nekega večera pa so se tiho odprla vrata in neznanec ja že stegnil roko, da bi zaprl za seboj vrata. Takrat pa jo Mihajlovič zamahnil s sekiro in odsekal neznancu roko do zapestja. Neznanec je zakričal in pobegnil, a Mihaj-lovic je Sel na občino in pokazal odsekano roko. Orožniki so naredili preiskavo in na začudenje vse vasi ugotovili, da tat ni bil nihče drugi kakor OjorgjeviS sam. Mihajlovič mu je vrnil kos roke, nakar so Gjorgjeviča poslali v bolnišnico. Mačka je povzročila smrt troh otrok v vasi Batajnici pri Sremski Mitroviči. Mati Marija Vici-jan je odšla^ z doma in pustila tri male otroke doma. V peč je prej nametala drva, da bi otrok ne zeblo. Ko pa je prišla domov, je našla V6e tri otroke mrtve, ker so se zadušili v dimu. Na mačko, ki je ležala ob peči, je padla iskra, da se ji je vnela dlaka. Da bi 6e pogasila, je mačka skočila na posteljo, toda s tem je zanetila ogenj tudi tam. Otroci eo bi,li Se premajhni, da bi si znali pomagati in so se zato zadušili v dimu. Mali je morala pred sodišče, toda bila je oproščena, ker ee je sodišče prepričalo, da ia treha nesrečo pripisati zgolj naključju. Ljubljana, 17. maja. Mali kazenski 6enat, ki mu je včeraj predsedoval e. o. s. g. Rajko Lederhas, je delil delinkventom precej stroge kazni. Pred tri sodnike je ves dan korakalo do 6 obtožencev, ki so prejeli skupno kazen do 6 let Prvi je prišel na vrsto mlad, zastaven in drzen vlomilec, ki 6ta ga v veliko razpravno dvorano pripeljala kar 2 jetniška paznika močno vklenjenega. Jože Turner, 25-letni pekovski pomočnik, brez stalnega bivališča in brez stalne zaposlitve, je prav čuden kriminalni tip. Njegov kazenski list še ni močno popisan. Pravijo, da je prvič prejel kazen 4 mesecev v Mariboru zaradi raznih tatvin. Tam v bogatem Somboru je dobil 1 leto, toda pobegnil je iz sodnih zaporov. Nato je prišel pred zagrebške sdnike, ki 60 mu našteli 6-mesečno kazen. Tudi iz zagrebških zaporov je pobegnil. Jože Turner je od lanske jeseni tja do novembra izvršil v Celju in Ljubljani nešteto vlom-nih tatvin. Imel je vedno dosti denarja in je prav dobro živel. Pravijo, da je v dveh mesecih izvršil nad 10 vlomov, ki so mu prinesli plen v vrednosti okoli 12.000 din. Ko je bila lani 25. oktobra Ljubljana poskusno zatemnjena proti namišljenim aeroplanekim sovražnim napadom, je Jože, kakor mu obtožnica očita, napravil kar 4 vlome v hišo na vogalu Miklošičeve ceste in Pražakove ulice. Iz tvrdke Klemenčič je odnesel mnogo blaga v vrednosti okoli 4000 din. Jože Turner pa je, ko je bil v preiskavi, snoval tudi drzen, prav gangsterski napad na jetniškega paznika. Dogovarjal se je z velezločinci Telbanom, Šalejem, Vodnikom in Uničičem, ko je bil z njimi v skupni celici, da napadejo v času sprehoda na dvorišču jetniškega paznika, ga potolčejo, mu vzamejo ključe in pobegnejo. Jože Turner je bil zaradi raznih vlomnih tat-rin in snovanja napada na uradno osebo obsojen na 5 let robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. ^Sprejmem kazen. Sem pa nedolžen k je Jože dejal. Paznika 6ta ga vklenila in odvedla v zapore. Vodno se ponavlja med nami žalostna zgodba o prepirih in pravdah zaradi dote. Anton Kovač, športne vesti Včeraj bo prišli v Belgrad Angleži. Včeraj zjutraj je prispela v Belgrad angleška nogometna reprezentanca, ki bo jutri popoldne igrala proti jugoslovanski nogometni reprezentanci. Angleške goste je na kolodvoru sprejel in pozdravil v imenu Jugoslovanske nogometne Zveze predsednik Zveze dr. Andrejevič. Pri sprejemu gostov je bil navzoč tudi zvezni kapetan g. Boško Simonovič. Na vprašanje časnikarjev, koga misli postaviti namesto Glaserja in Matošiča Joža, ker slednja dva nočeta nastopiti v jugoslovanski reprezentanci, je g. Simonovič izjavil, da bo v gol postavil Lovriča, namesto Matošiča st. pa da bo igral Požega. — Jutri nastopi v Zagrebu eden najstarejšili nemških športnih klubov VIB iz Stuttgarta proti zagrebškemu moštvu Haška, ki ga bosta ojačila še golman Glaser in branilec Matošič. Za pol milijona dinarjev je že prodanih vstopnic za jutrišnjo nogometno tekmo v Belgradu med jugoslovansko in angleško nogometno reprezentanco. Prieditelji računajo, da bo jutri prisostvovalo tekmi do 40.000 gledalcev. Pokalni brioturnir ŠK Marsa. Jutri, na praznik vnebohoda 18. maja, bo pod pokroviteljstvom g. predsednika občine dr. Jura Adlešiča na igrišču Ljubljane brzoturnir SK Marsa. Turnir se začne ob 9 30 in se nadaljuje ob 16. Boj štirih klubov se bo vršil za dva krasna pokala, ki sta javnosti razstavljena v izložbi ugledne tvrdke Lesjak v hotelu Slon. Ta dan proslavlja tudi Doberlet Miodrag 20 letnico aktivnega udejstvovanja pri nogometu. Zdi se nam, da je to edinstveni rekord slovenskega športnika. Pri Iliriji je sodeloval polnih 15 let, nato je bil pri Slovanu, nakar 6ino videli na igrišču kot sodnika. Ker mu pa vroča kri ni da! miru, je zopet vstopil med aktivne igralce, to pot pa v vrste poljančanov. Po končanem turnirju bo žiebanje dobitkov na vstopnice. Izžrebanih bo nad 100 lepili, koristnih in praktičnih dobitkov med obiskovalce te prireditve. Celodnevna vstopnina s pravico do žrebanja je za stojišče 10 din, tribuna po 12 din. Mladinske in stojišča brez pravice do žrebanja pa po 3 in 5 din za poldnevno prireditev. Spored za jutri je tale: ob 9.30 Mars: Grafika, ob 10.30 Jadran t Reka, ob 10 dopoldanska premaganca (za pokal klubovega predsednika) in ob 17 dopoldanska Ktnacrnvfllr.fl (tu nnl’^1 zunana dr. Adlesical. posestnik v Grahovem pri Cerknici, je bil trden kmet. S tastom Janezom Kranjcem star. je prišel v spor zaradi dote. Žena ga je zapustila. Pravdo r Cerknici in tudi v Ljubljani je izgubil. Med njim in Kranjčevo družino je nastalo hudo sovraštvo. Včeraj je Tone Kovač stal pred sodniki, da se je zagovarjal zaradi lažne ovadbe in zločinstva po-skušenega umora, kajti letos 14. marca je streljal v gozdu na posestnilka Janez Kranjca, ko je vozil hlode, in na njegovega očeta Janeza Kranjca star. Oddal je 6 strelov. Na prvega 3, pa ga ni zadel. Na drugega tudi 3 strele. Dva strela sta zadela 67-letnega moža v levo ramo, da ima roko trajno pokvarjeno. Pred sodniki se je razgrinjala prav žalostna zgodba. Obtoženi Kovač je deloma priznal. Bil je obsojen zaradi zločina hude telesne poškodbe na 2 leti in 6 mesecev zatočenja, to je nekoliko milejša kazen, kakor pa je robija. Oproščen pa je bil zaradi prestopka lažne ovadbe. • Janez Žabjek, 55-letni možakar, doma lam iz soslrske okolice, je znan med prodajalci jabolk in branjevci. Branjevcem je prodajal jabolka. Poznal je razmere po*skladiščib. Njegov kazenski list pa je pisana zgodba kriminalnega velerekorderja. V kazenskem listu, kakor ga hrani državno tožilstvo v Ljubljani, ima vpisanih že 82 kazni, po večini zaradi potepanja in malih tatvin. Slabo vidi in tudi slabo sliši, kakor 6am zatrjuje. Letos pred velikonočnimi prazniki je vdrl v skladišče branjevcev v hiši št. 11 na Krekovem trgu ter je odpeljal okoli 3000 kg jabolk na vozičku, ki si ga je kar mimogrede prilastil. Ko je vozil po Resljevi cestit, mu je pomagal star njegov lconipanjon Stefan Blaž. Prodala sta takorj nekaj 'jabolk, druge pa sta ©krila v Gramozni jami. Nato sta popivala. V alkoholnem razpoloženju sta se eprla. Blaž Štefan je odšel in Janszu ukradel nekaj zabojev jabolk. Oba sta pred sodniki prav ponižno vse priznala.. .Janez Žabjek je dobil za nagrado 1 leto in 2 meseca robije, Štefan Blaž pa 6 mesecev strogega zapora. Oba sta bila s sodbo velezadovoljna. Mali kazenski senat je nato sodil še dva druga delinkventa na manjše kazni zaradi tatvin. Poidimo na Dolenjsko Na binkoštni ponedeljek bo na Gorjancih' pri Sv. Miklavžu maša za izletnike in turiste ob deseti uri. Ta izlet je postal že zelo priljubljen, ker pomeni otvoritev sezone. Otvoritev planinske koče, ki se je za eno rtto »zavlekla, bo, kakor nam sporoča lastnik, v nedeljo 28. junija. Ob tej priliki bo tudi maša ob desetih dopoldne. Otvoritve «e bosta udeležili dve godbi, novomeška in šentjemejska. Planinski dom bo tedaj dobro založen z vsem, kar je potrebno za dobro voljo. Ne bo manjkalo tudi janjca na ražnju, ki je po stari pesmi obvezen za sleherno prireditev na Gorjancih. Konjske dirke ge bodo vršile v Št. Jerneju lotos v nedeljo 2. julija, na kar že sedaj opozarjamo javnost. Putnik bo pripravil za to priliko poseben vlak iz Ljubljane, ker računa letoc na kakih tristo udeležencev. Novice iz Črnomlja Na zadnjem občnem zboru društva »Bela Krajina« nas je poslanec dr. Koce razveselil s prijetna novico, da sc bo začela graditi v najkrajšem času železnica Črnomelj Vrbovško. Ne bom govoril o vseh dobrinah, ki jih bo nudila ta železnica in o katerih gre beseda strokovnjakom. Omenim naj le navdušenje, s katerim bodo sprejeli to revni belokranjski kmetje, ki 6i bodo lahko poiskali zaslužka med delavci. Zasaditev prve lopate bo 21. t. m. v Črnomlju. Prihodnji mesec pa bo gotovo marsikaterega Ljubljančana premotilo, da bo odjadra! v Belo Krajino. V Črnomlju se namrcč_ pripravlja velik festival narodnih noš, običajev in plesov.^ Pa še prej bodo nastopili Belokranjci. Namreč na festivalu v Belgradu. Že dolgo časa sc prav marljivo pripravljajo za ta dan. Večer za večerom hodijo k vajam in ponavljajo kolo, tako da bodo pokazali v Belgradu, da Slovenija ni najzadnja na svetu in da Belokranjci tudi nekaj veljajo. Od srca jim želimo, da bi bil njihov trud nagrajen s popolnim priznanjem. Enako pa jim tudi želimo, da jih bodo njihovi ožji rojaki Slovenci poselili v kar največjem številu ob priliki njihovega praznika v Črnomlju. Saj to ne bo samo priznanje njihovemu trudu, ampak tudi izraz narodne za-vesti, izraz ljubezni