Posamezna številka Din 1« Poštnina v gotovini« Št. 14H. \ LjnblJani, v četrtek 3. Julija 1924« Leto I. I mm X NEVNIli ? 9 | Izhaja vsak dan popoldne. 1 | Mesečna naročnina: f i V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 | b--.................................................. Neodvisen političen list ——jr2---------------------- Uredništvo: WoIfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. I Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. g | Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f | Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. \ -.................................................. E- Diktat narodu. Rusijo so upropastili oni pogojni »rodoljubi«, ki so bili za Rusijo samo p°d tem pogojem, da jih je Rusija slePo ubogala in jim v vsakem oziru stregla. Tudi pri nas se pojavljajo vedno bolj 411 bolj takšni pogojni »rodoljubi«. Sa-njihova mora veljati ali pa naj vse tHMJ propade in naj vzame Jugoslavijo vraig. Ni bilo čudno, da so se pojavili takšni pogojni rodoljubi najpreje ® v največjem številu ravno v onih Jonkah, ki ne pripoznavajo nacionalne Vsaj je bilo med njimi le preve-„7° takihi, ki so nacionalno in samo-*°ino Jugoslavijo sploh odklanjali in ki 7®ibili srečni le, kadar so mogli pre-od tujca pohvalo zai svojo hlapčev-^ Poslušnost. iavu°^a usodno je, kadar se prično po-pogojni »rodoljubi« v vrstah jJjjOftaJistov samih, ker tedaj so po-Jj*1 najmočnejši zagovorniki države • nasprotniki. In to se danes doga- V vedno večji meri in zato smatramo ® svojo dolžnost, dia; opozorimo vse poljube, da je pogojno rodol jubstvo • ^rt naroda, da ni nobenega napred-J®' brez prave demokracije in da je Propadanje naroda vedno gotovo dej-^vcv kadar nima narod dovolj razmat-«a, dovolj svobode. Pogojni patriotizem je smrt naroda!, ker ubija harmonično delo vsega Haroda, ker vodi v anarhijo. Ce ima ®den pravico veta, potem jo imajo vsi kaos je ta! Zato mora brezpogojno Veljaiti, da je patriotizem sam poseli ~Wžnost in da se v domovinski Iju-®sznl nikomur ne morejo pripotznati Prav nobeni pogoju * Veljati mora enaka pravica za vse 2^0 je demokratizem bistveni del Patriotizma in zato ni patriot tisti, ki }&7ii-?m0^'ra^ Ampak ne demokrat na _ temveč demokrat v dejanju je r®oai biti, skratka tak demokrat, ki se ®zpogojno podredi sklepu večine, pa mu je preje nasprotoval ra .. država šele postaja in zato je J^-umljivo, da obstoji vse polno misli, naj se zgradi država! Te misli naravno bore za prvenstvo in samo ^dravljati je, če se vrši boi izčrpaj ker tako smemo upati, da se pride najboljše rešitve. Toda ta boj se do lvo it-vi. x v/U'aj i*i uksj o v ora enkrat nehati in sicer takoj, ko jj..]e večina izrekla za eno misel. Ko je do?- spreje*a Vidovdanska ustava, smo živeli tak slučaj. Nesporna večina sJ^a' se je tedaj izjavila za unitari-^no ureditev države In zato se mo-g ,Vsak pravi patriot tej izjavi brezpo-Jno podrediti. V času gradnje si ne r**oo privoščiti kverulantstva, ker to ka delo. p Toda sprejem ustave je bila šele i a etapa in delo gradnje je ž njo še-započeto. Da bo dobro dovršeno, je da sodeluje narod ravno tako pri Sevanju zgradbe, kakor je sode-pri položitvi temeljev. Zakaj sa-ien zSra^ba b° obstala, ki je zgra-Ij&f 2 ™ P° v°lii naroda in brezusmi-se bo sesula v prah stavba* ki je ^ sezidana proti volji naroda. tega vzroka pa je popolnoma kat« °, *'e se nar0(^u diktirati Uo-n° zgra<^0 s* 11 aJ zgradi. Nasprotja ^ *reba dati narodu vso svobodo, nje zKradba zgrajena res po j^ovi volji, da je njegov dom. Le v Slučaju bo narod v resnici za drža-» le v tem primeru jo bo branil proti ob^ 2 krvjo. Najmočnejša Vsa^e države je ljubezen dr-Vei v ^o "je in za Jugoslavijo ne te nobena izjema. *n n2at0Je vsak diktat narodu zgrešen e^napagen< Narod je suveren in ne po-jjoj/?1. Kar celota ukaže, to morajo iz-Djeyati Posamezniki' in ne obratno, nost temu Pravilu pa je tudi dolžil Rodoljuba, da je samo v službi na-«o^ai brezpogojen izvrševaitelj nje-da v.°Ue. Nima posameznik pravice, tata - ra nar°di!. ' mveč pravico dik-«na edinole narod. ^ o ie osnovno načelo demokratizma, svetu Priznanega načela. In tti^.^ra veljati tudi pri nas in zato *Usti izginiti' vsi P°2°ini rodoljubi, ®a oni iz nacionalističnih vrst. aosoltttistično mnenje, da bo v s«* Rekonstrukcija kabineta. Ministra Janjič In Kojič odpadeta, nanovo vstopita Stanič in Maksimovič. Spremembe v resortih. Beograd, 2. julija. V zvezi z odhodom g. Pašiča so pričeli v političnih krogih ponovno delati kombinacije o rekonstrukciji vlade. Vašemu dopisniku se je posrečilo doznati iz dobro informiranih krogov, da je Pašič predložil kralju tako rekonstrukcijo vlade, da iz vlade izpade samo minister ver Janjič, minister šum in rud Kojič, na njih mesta pa prideta Andra Stanič za ministra gradjevin in Boža Maksimovič za ministra socijalne politike. Sprememba portfeljev bi se izvršila na sledeči način: Miša Trifunovič dobi ministrstvo ver, Uzunovič pa ministrstvo za šume in rude; ostali ministri obdrže svoje dosedanje resorte. Taka vlada bi mogla biti volilna, samo v ministrstvu notranjih del bi se izvršila še sprememba. S tako rekonstrukcijo mora biti zadovoljen tudi ves radikalni klub, ker vstopi predstavnik opozicije v radikalnem klubu g. Stanič v vlado, a istotako Miša Trifunovič i Uzunovič. B e o g r a d, 2. julija. Za časa odsotnosti ministrskega predsednika Pasica vlada nima nobenih sej, ker samo pričakuje poročil z Bleda. Do 9. ure dopoldne ministri niso prejeli nobenega poročila z Bleda, fceravno so v neposrednem stiku s Pašičevo okolico. Radikali vztrajajo pri vesteh, da bodo volitve 26. oktobra. Vlada smatra, da se bo končala Pašičeva akcija vsaj z rekonstrukcijo vlade, če ne bo volilne vlade. Vlada rešuje le najnujnejše tekoče posle. Kombinacije o političnem poloiaJu. Beograd, 2. julija. V teku včerajšnjega popoldneva ni bilo nobenih načelnih političnih sprememb, V gotovih krogih domnevajo, da se bo sedaj, ko je odšel g. Pašič na Bled, politična situacija razčistila. V dobro poučenih vladnih krogih trdijo, da bomo imeli že tekom desetih dni razpisane volitve pod vlado g. Pašiča in Pribičeviča in razpust narodne skupščine. To je, pravijo radikali, edini izhod iz sedanje politične situacije in krize. Kajti, če bi se to ne zgodilo in ne bi našli drugega izhoda, potem bi prišli v isti položaj kakor pred 27. majem. PAŠIČ ŠE NIMA VOLILNEGA MANDATA. Beograd, 2. julija. Vlada danes dopoldne ni dobila poročila z Bleda o rezultatu misije predsednika vlade Pašiča. Notranji minister Srskič je dejal vašemu dopisniku, da vlada nima poročila, da bi dobil g. Pašič mandat za volilno vlado, kakor so trdile danes dopoldne razširjene vesti v Beogradu. Pašič mora uspeti samo v vprašanju rekonstrukcije, vse ostalo pa se bo doseglo kasneje. Pašič se ne namerava takoj vrniti v Beograd, da bo bolje dosegel svoje namere na Bledu. Beograd, 2. julija. V zvezi z bivanjem ministrskega predsednika Pašiča v vili Suvobor na Bledu se je včferaj popoldne razširila tukaj vest, da je Pašič že dobil volilni mandat. To vest pa je vlada takoj demantirala kot preura-njeno. Volilni mandat sicer pričakujejo, toda ne tako hitro. Opozicija se pripravlja. Plenarna seja opozicijonahiega bloka najbrž koncem tedna. Beograd, 2. julija. Opozicija se zbira v Beogradu, zlasti demokrati, ker prično danes seje glavnega širšega odbora demokratske stranke. V petek prično seje opozicijonalnega bloka. Demokrati trdijo, da so se njihove vrste razburile in da mora priti do krvi, ker so volilci sfanatizirani. Tekom celega dneva so sc raztovarjali o situaciji. Vse pričakuje, kaj bo dosegel Pašič na Bledu. Beograd, 2. julija. Za petek pričakujejo v Beogradu prihod dr. Korošca in dr. Spahe. Tedaj se bo vršila tudi plenarna seja opozicijonalnega bloka. SEJA DEMOKRATSKEGA ODBORA PRELOŽENA. Beograd, 2. julija. Za danes dopoldne napovedana seja širšega odbora demokratske stranke se ni pričela, ker niso prišli vsi delegati glavnega odbora. Delo prične jutri. Opozicijonalni poslanci se zbirajo v Beogradu. Demokrati izjavljajo, da odpotuje Davidovič v Sarajevo, kjer bo imel veliko zborovanje. Iz Sarajeva pa odide v Mostar in Črno Goro. Seja opozicijonalnega bloka prične v petek. »ORJUNA« NE BO RAZPUŠČENA. Beograd, 2. julija. Danes dopoldne je imel minister Ninčič dolgo konferenco s prosvetnim ministrom Svetozarjem Pribičevičem. Na tej konferenci sta ministra razpravljala o zadostitvi Italiji radi incidenta pri Uncu in radi zahteve Italijanov, da se razpusti Orju-na. Svetozar Pribičevič je absolutno proti razpustu Organizacije jugosloven-skih nacijonalistov ter bi pomenil ta razpust razpad koalicije. Zato sedaj iščejo primerne rešitve tega vprašanja, ki bi se izvršila na zadovoljnost vseh prizadetih. (Opomba uredništva: To poročilo samo potrjuje prvotno poročilo »Narodnega dnevnika«, da so v Beogradu zelo resno razpravljali o italijanski zahtevi, da se razpusti »Orjuna«, v katerem poročilu je starikava starina »Slovenski Narod« videl — pisanje proti organizaciji jugoslovenskih nacijonalistov.) ga konec, če se ne zgodi vse tako, kakor si kdo želi, se mora nehati! Konec vsega pa bo, če se ne bo zgodila volja naroda, zato je maksima pravih patri-jotov, da so brezpogojno poslušni narodu in da enkrat za vselej pospravijo s pogojnim patrijotizmom. Tako se glasi diktat svobodnega naroda in ta diktat je nepreklicen in ne-ovxglilvA Naciioaalisti,. izpolajutt* £&1 0^m@|n§ iiKSdent. Vtis ital. napada na našo žel. postajo v Postojni v Beogradu. Beograd, 2. julija. Vest, da so napadli v noči med 28. in 29. julijem fašisti pri Postojni poslopje, v katerem se nahaja naša železniška postaja in ranili našega železniškega uradnika Levični-ka, je izzvala v Beogradu najrazličnejše komentarje. V Beogradu smatrajo, da je to osveta fašistov radi incidenta pri Rakeku. S strani naše vlade so bile predvzete po naredbi notranjega ministrstva vse potrebne mere, da ne pride do nadaljnih incidentov. Na tem mestu je meja zastražena. Beograd, 2. julija. Našega zunanjega ministra dr. Ninčiča je posetil italijanski odpravnik poslov v Beogradu Sola. Ta poset je v zvezi s poslednjim incidentom s strani fašistov v Postojni. Konferenca v Londonu. Našo državo bo zastopal dr. Djurič. Beograd, 2. julija. Našo državo bo zastopal na medžavezniški konferenci v Londonu, ki se bo vršila sredi julija, dr. Djurič, naš delegat v repara-cijski komisiji. Zunanji minister, Ninčič je izjavil, da ne namerava iti v London, temveč se bo vrnil s konference Male antante v Pragi direktno v Beo-»rad. Program konference Male antante v Pragi. Od 11. do 13. Julija. Beograd, 2. julija. Odpravnik češkoslovaškega poslaništva v Beogradu je sporočil našemu zunanjemu ministru dr. Ninčiču program dela konference Male antante. Konferenca prične dne 11. julija v poslopju ministrstva za zunanje zadeve v Pragi. n onferenco je v Pragi že vse pripr. no. Prvi uradni sestanek bo ob štirih popoldne. Zvečer bo svečanostni banket. Dne 12. julija posetijo ministri-udeleženci konference s svojim spremstvom predsednika češkoslovaške republike Masary-ka. Od 11. do 1. ure popoldne bo seja, ob 2. kosilo pri predsedniku republike Masaryku v Lani, kjer ima Masaryk svoje letno bivališče, ob 8. uri banket v našem praškem poslaništvu. Tretji dan se bodo konference končale v dvorani češkoslovaškega zunanjega ministrstva* opoldne bo kosilo v rumunskem poslaništvu, popoldne pa bodo udeleženci podpisali protokole in bo sestavljeno poročilo za časopisje o delu konference v Pragi. Zvečer bo posloviln^večerja pri češkoslovaškem zunanjem ministru dr. Benešu. Konferenci bodo predsedovali izmenoma, gg. Duca, dr. Ninčič in dr. Beneš. Nezadovoljnost z novo ital. vlado. Rim, 2. julija, V parlamentarnih krogih je komentiranje rekonstrukcije še vedno zelo živahno. V fašistovskih in filofašistovskih krogih niso sicer prav popolnoma zadovoljni s sedanjo rekonstrukcijo, češ, da je premalo obsežna in da bo moral Mussolini na jesen nanovo preosnovati vlado. Vendar pa trdijo, da odgovarja sedanja vlada ko-likortoliko zahtevam zmernih elementov v državi. Nasprotno pa opozicija ne vidi v preosnovi vlade prav nobenega znamenja, da hoče vlada za vsako ceno uveljaviti zakon, ker da so vsi novi ministri več ali manj reakcijonarci prve vrste; tako liberalni desničar Sarroc-chi, minister javnih del; liberalni fašist Dl Scala, ad honorem imenovani minister za kolonije, dalje liberalec senator Casatti, prosvetni minister ter ka-oliški nacijonalec Nava* minister državnega gospodarstva Današnji »Messaggero« priobčuje vest, da bo Mussolini še tekom današnjega dne objavil listo novih državnih podtajnikov. Izmenjani bodo vsi državni podtajniki. Odpravi se državno pod' tajništvo v ministrskem predsedništvu (dosedaj je bil, podtajnik v predsed’ ništvu Accerbo). Rim, 2. julija. Na pripombe fa§i-stovskega in filofašistovskega tiska glede ostavke popolara Rodino kot podpredsednika zbornice odgovarja današnji »Popolo« približno takole: Rodino je gotovo gentleman prve vrste. Toda tudi zadnji šolarček ve, da je kronski govor samo delo vlade 111 ne kralja. In radi tega bi bilo samo hinavstvo, ako bi hotel zakrivati politični element tega govora. Radi tega je bila dolžnost opo-zicijonalcev, da se niso udeležili ceremonij na Kvirinalu, v kolikor je ta predstava izraz političnega čina vlade in ni bila v nobeni zvezi s kraljevo osebnostjo. Popolar Rodino je pač postopal v smislu sklepa opozicijonalnega bloka, da se ne bodo sploh spuščali v pogovor z vlado, dokler bodo trajale dosedanje razmere. »AVANTI« ZAPLENJEN. Rim, 2. julija. Sinoči je kvestura ustavila razprodajanje maksimalistične-ga glasila »Avanti«. Vsi iztisi so ostali na postaji Termini ter čakali nadaljnjih ukrepov. Drugi socijalistični listi pa so se lahko razprodajali. »Avanti« je bil bržkone zaplenjen, ker nosi na naslovni strani z mastnimi črkami tiskano vprašanje: Ali je res, da je Mussolini, ko je zapuščal zbornico, po zadnjem Matteot-tijevem govoru, vzkliknil: Matteotti bi že dolgo časa več ne smel govoriti?« MATTEOTTIJEV SLUČAJ. Rim, 2. julija. Preiskovanje v okolici jezera Vico je bilo dosedaj popolnoma brezuspešno. Vlada namerava sploh opustiti dosedanje preiskovanje na tem kraju. Policija tudi do sedaj še ni našla nobenega sledu za Matteottijevini truplom. Dumini, eden izmed glavnih obtožencev umora Matteottija, ni mogel še do danes najti nobenega zagovornika. Vsi odvetniki so namreč zavrnili nalog odvetniške zbornice. Dumini še vedno zanika, da se je udeležil umora. NOTRANJE MINISTRSTVO SE PRIPRAVLJA NA VOLITVE. Beograd, 2. julija. Ministrstvo notranjih del je izdalo komunike, v katerem sporoča, da'bo ministrstvo v svojih poslih popolnoma reorganizirano. Združita se oddelka za javno varnost in oddelek za zaščito države, katerima se pridene novinarski odsek. Tako pre-ustrojeno ministrstvo bo izvrševalo posle svojega resorta. Vse te spremembe so v zvezi z bodočo volilno vlado, ker bo organizirano ministrstvo slično vojaški organizaciji. * POSLANSKE DNEVNICE. Beograd, 2. julija. Za soboto ob 10. dopoldne je določena seja administrativnega odbora. Na tej seji se bo ponovno razpravljalo o vprašanju poslanskih dnevnic. PRED NOVIMI NEMIRI V BOLGARIJI. Sofija, 2. julija. Vlada je odredila, da zvonovi v zvonikih ne smejo zvoniti, ker se boji, da bi se to moglo smatrati za znamenje za kmetsko revolucijo. Vlada je odredila velike varnostne odredbe. Sinoči so se vršile v zapad-nem delu Sofije velike poulične borbe. LUDENDORFF V RIMU. R i m, 2. julija. Te dni se je v JRimu mudil general Ludendorff, bivši načelnik nemškega generalnega štaba. Potoval je ineognito, vendar pa so ga v Rimu spoznali nekateri Nemci. ODLOŽITEV KRALJEVEGA ODHODA1 Z BLEDA. Beograd, 2. julija. Radi Pašiče-vega odhoda na Bled je bil odložen prihod kralja v Beograd za nekaj dni, rav-notako tudi njegov poset v Topoli. NEUSPEHI ŠPANCEV V MAROKU. Madrid, 2. julija. Poročila z ma-rokanskega bojišča niso nič kaj ugodna. Zadnje poročilo pravi, da se je španski oddelek z največjim naporom komaj rešil obleganja vstašev pri Haza.- Izgub Špancev do sedaj še ni bilo mogoče natančno ugotoviti, vendar se zdi, da ie 30 mrtvih, med njimi 4 častniki. BOLGARSKI KOMITE. Beograd, 2. julija. Po prihodu na oblast Fan Nolijeve vlade je dovoljeno na albanskem teritoriju bolgarskim ko-mitom in naravno tudi kačakom svobodno kretanje, tako da je sedaj Ska-der njihov glavni stan za priprave za njihovo akcijo na Kosovem. Borzna poroiila. Zagreb, 2. julija. Devize: CurHi 15.05—15.15, Pariz 434.50—439.50. London 365—368. New York 84.25—85.25, Prasca 247.40—250.40, Dunaj 0.1186-0.1206, MUan 362.30—365.30. Valute: dolar 83.25 do 84.25, šv. fr. 15-15.10, lira 357.50—360.50. Trst, 2. jutfja. Današnja predfaorza: Beograd 27.35-27.50. London 100.70 *> 100.90, Pariz 119-119.50, Nev Yoric 23.20 do 23.30, Curih 411—414, Dunaj 0:0327 do 0.0330, Praga 68.30—68.60. Beograd, 2. julija. Dunaj 1180—1185,; London 363.5—364, Pariz 435-437, New Vork 84 — 84.5, Italija 361 — 362. Praga 247.75—248. Curih, 2. julija. Beograd 655, Pariz 28.85, London 2430, Milan 2417, Prafil ItfV New Yorfc 662, Dunaj 7930, Vaaone premoga meče Trboveljska družba — v Savo! Jfe obrežju Save je postavil slovenski inženir lovilne in vodočistilne naprave, s katerima lovi premogove drobce, Id jih nosi s seboj odvajalna vo-ifei, katera teče iz separacije Trboveljske premogokopne družbe. Teh premogovnih drobcev, med njimi so tudi ceh kosi, ie silno veliko in brez uvodoma omenjenih loviinil naprav bi bil ves ta premog izgubljen. Ker je bila Trboveljska družba uverjena, da je za njo premog, prihajajoč po odvajalni vodi izgubljen, ni delala graditelju lovilne naprave v začetku nobene sitnosti in je celo dovolila postavitev lovilne naprave. Ko pa je Trboveljska družba spoznala, da imajo lovilne naprave neverjeten uspeh in da je bilo samo lansko' leto rešenih ž njim 1,300.000 kilogramov premoga in to v par mesecih, je Trboveljska premogokopna družba nakrat samolastno prepovedala lastniku lovilne naprave vsako nadaijno pridobivanje premoga. Svojo prepoved je Trboveljska premogdkopna družba utemeljevala s tem, da je po rudarskem pravni popolnoma lastnica vsega pri-dobljenega premoga in da ga lahko uniči, porabi, proda ali pa tudi zavrže. To mnenje Trboveljske premogo-kopne družbe pa ne drži, ker priznani strokovnjak v rudarski stroki inž. En-diicher je dokazal, da je po rudarskem zakonu "Mjoveljskai družba lastnica premoga £no tako dolgo, dokler je premog na njenem svetu. Cisto naravno je zato, da se je zato lastnik lovilne naprave uprl »prepovedi« Trboveljske družbe. To je storil s tim večjo pravico, ker je odvajalna voda javna voda in ker razpolaga o njej edinole vodopravna oblast in to je okrajno glavarstvo v Celju. To je na podlagi javne komisije in predloženih načrtov podelilo inženirju z odlokom z dne 29. aprila 1924. tudi vodno komisijo, ki je bila za uporabo lovilne naprave potrebna. Zadeva je bila s tem pravno popolnoma urejena. Toda Trboveljska družba ima kapital in zato je mislila, da mora biti pravica na njeni strani in vložila je rekurz na II. instanco na velikega župana v Ljubljani. V tem stadiju se nahaja sedaj spor. Brez pritegnitve politične oblasti pa je nakrat rudarsko glavarsvo v Ljubljani podelilo Trboveljski premogokopni družbi koncesijo, da sme v daljavi 500 metrov vzdolž Save do iztoka vode, ki prihaja po cevi iz rudniške separacije izključno uporabljati v strugah Save se nahajajoč premog. S tem pa je postala vsa zadeva javna politična zadeva. S to koncesijo naj bi bilo onmogočeno, da bi kdo drugi kot Trboveljska premogokopna družba lovil v Savi nahajajoč se premog. In to kljub temu, da Trboveljska družba tega premoga sploh ne lovi, temveč ga nasprotno meče v vagonih v vodo. Cene trboveljskega premoga so namreč tako pretirane visoko, da, Trboveljska družba nabavljenega premoga sploh prodati ne bi mogla, ampak bi morala, delati sebi konkurenco. Zato meče premog v vodo. Brez doma je, da je v interesu vse javnosti, da se dragi premog ne meče v vodo, temveč da se ga lovi. Zlasti še, ko so dosedanji uspehi dokazali, da se to izplača, vsaj je bilo od slov. inženirja samo v oktobru 1. leta nabavljenega 30.000 kg premoga. Kljub temu pa gre rudarsko glavarstvo v Ljubljani na roko Trboveljski družbi. Mi proti temu odločno protestiramo in zahtevamo, da se takoj naredi red. Ne pustimo, da bi se metal premog v vodo in Trboveljsko društvo je treba prisiliti, da tudi ona spoštuje rudarski zakon. In še eno! Zahtevamo brezpogojno, da se najstrožje kaznujejo tisti, ki bolj spoštuje m.cč Trboveljske družbe, ko pa zakon. Proti trboveljskim magnatom je treba nastopiti z vso strogostjo, ker več ko zločin je, če se meče v Savo premog, ki bi mogel tisočem revežem ublažiti krutosti zime. Poživljamo vso javnost, da se našemu protestu pridruži in zlasti industrij ci bi se morali zganiti, da se že enkrat konča ubijanje slovenske industrije^ ki ga povzročuje s svojim oderuško dragim premogom Trboveljske družbe stalno! Slovanski sv@S. ČEHOSLOVAŠKA. Legi jonar skl zlet, ki se je vršil v nedeljo dne 29. junija v Pragi, se je pretvoril v impozantno narodno in politično manifestacijo. V sprevodu po praških ulicah so nosili legijonarji vseh svojih 16 zastav, pod katerimi so se borili za svobodo Cehoslo-vaške. V sprevodu so bili vsi generali do-brovoljei, dalje ministri Beneš, Grine in Markovič ter tuji zastopniki Pavlov, Boži-nov In Maksa in legijonarji iz vseh krajev Evrope in Amerike. V vsem je bilo najmanj 30.000 legiionarjev. Na trgu pred starim magistratom so pozdravili legijonarje zastopniki vlade, tujih držav in kulturnih društev. Nato so ■ legijonarji svečano prečitall svoj manifest, v kateTem Izjavljajo, da more Ceškolovaška izpolniti svojo misijo le, če bo čuvala pravice, ki so zajamčene z ustavo in če bo vladana v znamenju čiste demokracije, kakor je bilo to utrjeno še pred njenim nastankom v washingtonski deklaraciji. Dalje zahtevajo legijonarji popolno ločitev cerkve od države. Zahtevajo zaščito delavskega naroda proti izkoriščanju nadmočnih slojev in uvedbo obsežnih socialnih in gospodarskih reform. Država se ne sme obotavljati, da poseže na dedšči-ne in lastninske pravice, če so te Škodljive celoti. Potrebno je, da ohranijo vse napredne politične stranke po možnosti enotnost ta da s svojo needinostjo ne olajšajo delo reakciji. Vsi dobrovoljci trdno verujejo v demokracijo in v vse večjo in večjo svobodo. Po splošnem prečitanju manifesta so odšli legijonarji na zgodovinski praški grad, da pozdravijo predsednika Masaryka. Ma-saryk jim je izrazil svojo radost, da so se dobrovoljci zopet sestali v Pragi in dokumentirali v tem svoj program dela, ki ga mislijo izvršiti. Dobroveljski pekret nalaga čehoslovaškim državnikom dolžnost, da upravljajo državo v demokratskem duhu. Ce se ohrani dobrovoljski duh v čehoslo-vaškem narodu, potem je bodočnost čeho-slovaškega naroda sigurna. Predsednikov govor je bil sprejet z velikanskim navdušenjem. — Popoldne so priredili legijonarji tri. velike zabave in sicer posebej za italijanske, francoske in ruske dobrovoljce. Ma-saryk je obiskal vse tri zabave. Dobrovoljski zlet je bil popolna zmaga dobrovoljske misli in k tej zasluženi zmagi češkim dobrovoljcem iskreno čestitamo. RUSIJA. Velika vročina je zavladala v Rusiji- V Povolžju in v južnovzhodni Rusiji kaže termometer 50 stopinj Celzija, v kijevski guberniji 42 stopinj. Ta visoka vročina je v nekaterih krajih silno škodovala letini, do. čim je stanje žetve v Ukrajini srednje. Caston Doum&rgua Težake španskega diktateria« Predsednik francoske republike. Dne 13. junija je bil izvoljen Gaston Doumergue s 515 proti 309 (za Painlevčja oddanimi) glasovi za predsednika francoske republike. Gaston Doumergue šteje danes 61 let in je 12. predsednik francoske republike. Po dovršenih pravnih študijah je postal z 22. leti upravni uradnik v Indokini, nato je postal leta 1893. sodnik v Alžiru. Istega leta se je tudi posvetil politiki. Btl je takoj izvoljen za poslanca svojega rojstnega okraja Gard. V politično živbenje se je uživel hitro in skoraj je igral odlično vlogo. Bil je nato zaporedoma ponovno izvoljen. V kabinetu Combes je postal prvič minister, in sicer je upravljal kolonijalno ministrstvo. Leta 1906. postane trgovinski minister v kabinetu Sarrien, leto dni kasneje pa prosvetni minister v vladi Clčmenceaua. Nato je bil še minister leta 1909 v kabinetu Briand. L. 1930 je bil izvoljen Doumergue v senat, kateremu pripada od tedaj neprestano. Dne 9. decembra 1913 postane Doumergue ministrski predsednik. Dne 10. junija 1914 se pa mora umakniti Ribou. V tem je prišla vojna in Doumergue postane zopet minister# Nato se je zelo aktivno udeleževal sej v senatu in bil v letu 1923 izvoljen za predsednika senata. Doumergue je odločen na-cijonalist, neumoren delhvec, temperamenten govornik in uživa v vseh krogih veliko spoštovanje. Omenimo nai še, da je Doumergue odločen prijatelj Slovanov. Poliftišne vasfti. = Dr. Seipel okreval. Avstrijski kance! ar je po atentatu že toliko okreval, da je te dni zapustil svoje stanovanje in šel na kratek izprehod. = Nemška nota glede vojaške kontrole, ki jo je izročil nemški poslanik predsedniku veleposlaniške konference, zavrača možnost, da bi mogla Nemčija izzvati v Evropi oborožene konflikte. Nemška vlada stoji dosledno na pravnem stališču. Pri izvedbi generalne kontrole, ki jo Nemčija ne zavrača, pa pričakuje postopanja, kakršno odgovarja sporazumnemu sožitju narodov. Kot končni termin za generalno inšpekcijo želi Nemčija 30. september. Glede raznih telovadnih, športnih in podobnih organizacij, ki vse kažejo zeio živahno gibanje, pravi nemška nota, da te organizacije absolutno ne morejo pomeniti nevarnosti za mir v Evropi. Organizacije imajo le namen, da vrše poleg telesne okrepitve tudi vzgojne naloge. Prejšnja splošna vojaška obveznost je imela po naziranju nemške note poleg vojaškega tudi imeniten vzgojni značaj, vcepljala je mladini spoštovanje do zakonov in vzgojo k disciplini. Te naloge vrše sedaj omenjene organizacije, ker ni več splošne vojne dolžnosti. Nemška nota ponovno po-vdarja, da je popolnoma izključeno, da bi te organizacije megle biti povod kakim nemirom v Evropi, Poleg tega ne dosega stanje nemške oborožitve niti one meje, ki jo dovoljuje Nemčiji versailleska mirovna pogodba. V Parizu je napravila nota dober vtis In jo smatrajo kot napredek v razvoju po- Vlada generala Primo de Riveia preživlja težko kriza, ki se staino stopnjuje. Najprej je imel Primo de Rivera velike težave vsled opozicije starih strank, predvsem od groia Romanonesa in bivšega parlamentarnega predsednika Alvaireza vodene levice. V začetku je sicer španski diktator z lahkoto premagal opozicijo, toda v zadnjem času je cela vrsta okoliščin zelo poslabšala njegov položaj. Slabo stanje narodnega gospodarstva, draginja in načelna nezadovoljnost Španca z vsako vlado, vse to je bila voda na mlin opozicije, ki je poleg tega zelo dobro znala izrabiti vedno bolj očitno nezmožnost vlade. Nade na novo ustanovljeno stranko (Union Patriotica) se tudi niso uresničile, pa čeprav jo je vlada z vsemi sredstvi podpirala in čeprav je bil njen voditelj, general Hermoza, član vsemogočnega direktorija. In naravno! Voditelji vladne stranke so sami stari aristokrati, ki nimajo prav nobenih državniških talentov in ki so tudi drugače brezpomembni ljudje. In ko se je izjavila proti novi vladni stranki celo konservativna desnica, katero vodi sposobni Maura, je bila usoda nove riadne stranke zapečatena. Poizkus Primo de Ri-vere, da bi si ustvaril s pomočjo nove stranke tudi civilno politično moč se je torej žalostno ponesrečil. Pravi vzrok sedanje krize pa ne leži toliko v notranje političnih motivih, kakor pa v faktorju, ki je dal Riveri moč — v vojski. Na Španskem obstojita in sta obstojali — poleg cerkve samo dve skupini: skupina socijalne revolucije (socijalisti in sindikalisti) ter ona soci-jalnega reda — vojska. Vsa ostala javnost pa je tvorila v političnem oziru amorfno maso. Kot najučiukovitejša organizacija za red je bila uojska od vseh vlad z dobrotami obipana, kar je zelo slabo uplivalo na disciplino vojske. Seveda ne toliko na disciplino moštva, ko na disciplino oficirjev. Vsaj je postal diktator tudi sam Rivera le s pomočjo nediscipliniranosti. Sedaj pa se obrača isto sredstvo proti njemu. Pred Rivero je namreč stopilo prvo in najtežje vprašanje Španske—Maroško vprašanje. Katastrofa španske vojske v Maroku 1. 1921 je izzvala v vsej deželi burjo viharja. Vse je kričalo po preiskavi in da je treba krivce kaznovati. To je pri nastopu svoje diktature Rivera tudi obljubil. Bilo je tudi v resnici več procesov izvedenih in izrečenih več ostrih kazni. Proces proti glavnemu krivcu generalu Berengneru pa ie direktorij stalno odlašal, ker se je hotel lotiti te kočljive točke šele tedaj, ko si bo popolnoma zasigural svojo pozicijo. Danes je proces proti generalu Da-masu Berengneru v toku. Ne vzbuja pa onega zanimanja, kakor se je pričakovalo. V vojski pa je proces prava senzacija in danes je vsa vojska razdeljena na dva tabora: za ali proti generalu Berengneru. Posledice zanimanja vojske so se tudi že pokazale in prijatelji obsojenega generala so dosegli, da je moral general Agnilera kot predsednik sodišča odstopiti, ker da .ie bil oreveč pri. stranki. Na njegovo mesto je imenovan splošno spoštovani genera Weyler. Čeprav pa more ta proces PO-vzročiti še velike sitnosjj, pa vendar m težišče krize v njem, temveč v maroškem vprašanju. Maroški problem ni samo vojaški problem. Kot tak je veljal mnogo krvi, prinesel pa zelo malo slave m efektnih uspehov. Toda najvažnejša plat maroškega vprašanja je v njegovem finančnem pomenu za Španijo. Španski proračun znaša I&hio tri milijarde pezet, od katerih je ena milijarda brez kritja. Ravno toliko pa znašajo tudi stroški maroške ekspedicije. Španska ima torej takoj aktivni proračun, samo 5e_ opusti maroško ekspedicijo. Brez tega je vsa' ko ozdravljenje španskih financ nemogoče. Direktorij, ki sestavlja ravno sedaj proračun, se je zato odločil, da opu* sti vse ozemlje, ki je stalno ogroženo ® ki se da držati le s pomočjo »prijateljskih« plemen. Prijateljstvo teh plemen pa je treba kupiti za drag denar in ^ pri tem še to neprijetnost, da v kritičnem trenutku puste Špance na cedilu dostikrat pa se tudi pridružijo njihovim sovražnikom in pobijajo Špance z orožjem, ki so ga prejeli od njih. Katastra« leta 1921 je nastala ravno vsled tega. Radikalna odločitev direktorija j« izzvala v prebivalstvu seveda veselici pri vojski in zlasti pri oficirjih okupacijske armade pa naletela na najostrejši odpor. Ce je temu odporu vzrok idealno stališče, ali pa izhaja le iz ®a-terijelnih ozirov, gaže pri okupacijski annadi so namreč zelo visoke, je P°* stranskega pomena. Dejstvo pa je, da se je poveljnik španske tuje legije, podpolkovnik Franco uprl izpolniti povelje vlade in govon se celo, da namerava korakati na čelu svojih čet v Melilo, glavno mesto vzhodnega španskega Maroka. Stvar pa je postala še bolj resna vsled tega* ker noče vrhovni poveljnik general Sa* njurio izpolniti povelja vlade, da se roči podpolkovnik Franco vojnemu so-dišču. Kriza, ki jo preživlja španski direktorij je torej nad vse resna. Ce se mU posreči premagati težaven položaj, kakor je to v svoji zadnji deklaraciji samozavestno naglašal, potem je njegova piazicija za vedno utrjena in njegov konec ne pred letom 1926, ko misli direktorij razpisati nove volitve. Ce pa se to ne posreči, potem so njegovi daevi šteti. V zadnjem času se je pričelo mnogo govoriti o prehodni vladi. Id naj bi Kj sestavil general Weyler. Taka vlada bl bila v tesnici zasilen izhod iz sedanje?3 težkega položaja. liričnega položaja. Nemčija glavne točke zavezniških zahtev sicer sprejema, v nekaterih važnih točkah pa si le izgovarja gotove pridržke. Pač pa zavrača francosko časopisje trditev nemške note, da ne pomenijo vojaške in vse ostale reakcijonarne organizacije v Nemčiji nevarnosti za evropski mir. Te organizacije bi mogle ob kaki priliki izzvati nasilen prevrat ter vreči republiko ter pripomoči na krmilo vladi, fci bi ogrožala evropski mir. = Romunija in Rusija. Naš tisk napada romunskega zunanjega ministra Duco radi njegove izjave, da je Besarabija sestaven del Romunije in da se vprašanje obnovrtjto od odnošajev z Rusijo toliko časa ne rešilo, dokler Rusija ne bo priznala K0®« niji Besarabije. »Agenzia Rusta« dein*", tira tako možnost odnošajev In ostaja P tem. da mora Besarabija pripasti RusijU = Bivši predsednik albanske vlade A® med beg Zogu je sprejel vašega dopisni* kateremu je Izjavil, da je prepričan, daj-ri danja razbojniška vlada v Albaniji pasti, ker ni sposobna, da vodi državo, kratkem odpotuje Ahmed beg Zogu ii grada. Z našo vlado in državo pravi je zelo zadovoljen. J. K. Mrtvorojena deta. Kati je pasla krave. Za spoznanje je imela privihan nosek sredi polnih, cvetočih lic. Hodila je bosa in meča so se ji tfesla. Najrajše je pasla na samotnem parobku, pod katerim je vodila steza v vas. štirinajst let je že imela. Rada je molila in odkar je bila pri spovedi, ni zamudila nobeno nedeljo več. Vaški župnik je imel ostre oči. Pod tistim parobkom se je nekoč ustavil in jo poklical. Prišla je, mu spoštljivo poljubila roko, povešajoča oči v zemljo. »No, kaj pa počneš na paši?« jo je vprašal župnik z blagim glasom. »Molim, ves dan molim, prečastiti,« je odgovorila sladko, a ni dvignila oči. Staremu župniku se je zresnilo obličje. »Moliš?« je dejal in jo gledal zamišljeno. »Ko sem jaz krave pasel, smo uganjali norčije na paši. Kozolce smo preobračali, kres kurili, drug drugemu nagajali, lepo je bilo_. Poglej mi v oči!« Prijel jo ie za lica in ji dvignil glavico s svojo dobrohotno roko. Njel pa so se oči kar solzile. Stari mož ni hotel raniti človeškega srca, še toliko manj tej štirinajstletni punčki. Samo opomnil jo je: »Katica, ne laži nikoli v svojem življenju, kajti laž Je močvirje, v katerem se pogrezaš vedno globlje to globlje ter se ne moreš rešiti.« Nadaljeval je svojo pot, Kati pa se je vrnila pod svoje drevo in je bila vs£ srečna, da so jo poklicali gospod. »Nobene še niso poklicali k sebi tako kot mene. Gotovo me imajo prav posebno radi. Celo družicam bodo pripovedovali, da je Katica boljša kot so druge, da samo med! in moli.« Tako se ji je radovalo srce, a nič se ni zmenila za to, da gospodu žup-rfUni prav za prav ni povedala resnice. Malokdaj ali nikoli ni molila na paši, vse druge misli je imela. O tistem ni govorila, irakn se ji je pfod par dnevi zazdelo, da je stopil iz grmovja sosedov Tomažek, ki je bii poznan kot najbolj poredni pastir in se fl }• približal s svojimi črnimi očmi. Prav t*kos forint je nekoč prijel Reao — Kati ju je videla lz svojega skrivališča v praproti — tako se je vsedel poleg nje in jo božal po licu, da je bila vsa rdeča kakor mak. Toliko sladkosti ji je budila njegova mehka roka, da se ji ie temnilo pred očmi. Vse to je premišljala Katica na paši in prav tisto popoldne, ko je prišel mimo gospod župnik, je njej kar srce vstrepetaro, ker je mislila, da je resnično stopil izza grmovja sosedov Tomažek. Prav v globino duše ji župnik ni mogel videti, ker to nj dano človeku, vendar pa je slutil za temi sivimi očmi nekaj, česar mu niso razodela njena usta. Osemnajsti rojstni dan se je bližal, ko so jo poslali starši v mesto služit, da bj se naučila kuhati. Takrat je bila že močno dekle, polno zdravja. Česala se je gladko, na prečo in da bi ne vzbujala pohujšanja s svojimi gostimi lasmi, se je vselej zjutraj zmočila z vodo in jih potem z dlanmi pri- žela k glavL Gospodinja, kamor je prišla, je bila vesela njene snažnosti in pridnosti. Svojo kamrico je opremila z božjimi podobami, nad posteljo je visela majhna podobica njene patrone in pod njo škropivček z blagoslovljeno vodo. Zgodaj je vstajala In dolgo v noč molila, kajti zdaj je imela vse polno izkušnjav. V hiši so imeli hlapca, postavnega fanta. Rad se je smejal in ni prikrival, da mu je Kati všeč. Ona pa mu ni dala pogleda, čeprav je na tihem vedno mislila nanj in se ji je večkrat prikazal celo v cerkvi, ko je klečala pred oltarjem. Gospodinja se je marsikaterikrat pošalila: »Kati, če ti je naš France všeč, ga pa vzemi. Priden je in dober fant.« Dekle je vselej zardelo, povesilo oči in nekam jezno pogledalo v stran. »Ni odkrita,« je menila gospodinja, »no, mene ne briga, kaj počne, ampak oči ne da človeku.« France si je izbral drugega dekleta. V tistih dneh ie bila Katica strašno nasajena in ko se je prišel domači fantek, star šest let, zjutraj, ves nagec umivat v kuhinjo, je zaloputnila vrata, češ da ne more gledati takega pohujšanja. Oospodinja se je sicer smejala, ampak zavoljo ljubega miru, S« svojemu sinčku prepovedala, umivati se vpričo ljudi v Adamovi oblekici. Sredi junija je ši^ Kati na božjo pot. Zjutraj so se odpeljali in prišli dopoldne k podružnici. Poleg nje je sedel mežnarje.v sili, zelo čedno oblečen, ves čas je pel z dekleti. Vse so ga rade videle, kajti bil je plbožeu in tih mladenič. Res je, da se je lepo oblačil, ampak vsako nedeljo je bil pri vseh mašah. Tako lepo je zvenel njegov glas, kadar je vzel čez: »V dolini solz zdihujemo!« Katica se ga je vso pot tiščala in potne kaplje so ji rosile na čelo, tako ji je bilo vroče. Ves drug je bil mežnarjev! France se ji je zdel robat, na jeziku je imel vedno prešerno besedo, prav nič ni skrival, da jo ima rad. Njen sos^d pa je bil zatopljen v pobožno pesem, za dekleta se še zmenil ni. In vendar je imel tako lepe roke, prijazen glas in za svete reči zavzeto srce. Mežnarjev Je opazi!, kako sramežljivo se ozira Katica vanj. Pod mizo ji je stisnil belo roko, nad mizo pa je pel: »Ozrl se milostno na nas, Marija.« V Katičinem srcu je rastel oltarček, sredi njega je stal mežnarjev in sladka občutja so se dvigala k njemu, kakor kadilo pred božjo podobo. Vse popoldne so peli in pflL Zvečer se je stisnil k njej. Zašepetal ji je na uho, da bi rad prišel k njej. Ona — da je greh. On, da ne, če je srce čisto In ni grešnih želja vmes. »Pa pridi!« je dejala naposled, in ga skorajda bolj prosila, kot bi se bala. Zvečer je v kamrici stala pred svojo patrono. Premišljala je, dokler je mogla, kajti pričakovanje jo je docela omamilo. »Če je srce čisto in niso gTešne želje vmes,« si ie ponavljala in mislila na Franceta, kako predrzno jo je nekoč objel v veži. »Ta bi bil ves posveten,« se je odločila v mislih, poškropila sebe in kakor je bila vajena, tudi postelj z blagoslovljeno vodo. Pozno je prilezel skozi okno mežnarjev, zgodaj zjutraj je odšel. Kmalu nato je vstala tudi Katica, odšla v cerkev in ni dvignila oči ves dan. (Dalje prihhodnjlčj Konceh na slavnosti povodom stoletnice rojstva Branka Radi* feviča. Na proslavo tega jubileja je pripravljalni odbor povabil pevska društva iz Srbije, izrazil je pa željo, da sodelujeta vsaj po eno hrvaško in eno slovensko pevsko društvo. Iz Ljubljane se je oglasila »Glasbena Matica«, iz Zagreba pa »Lisinski«. Oba zbora so v Sremskih Karlovcih sprejeli z bratsko ljubeznijo in vidnim zadoščenjem, da sta prišla počastit spomin priljubljenega srbskega narodnega pesnika Branka. — Kar se tiče pevske umetnosti nas je zanimal predvsem koncert, na katerem je sodelovalo pet pevskih zborov in Slovenski Kvhrtet, oddelek moškega zbora Glasbene Mati'ce (22 pevcev) pod vodstvom g. F. Juvanca je nastopil prvi in je zapel Dr. I. Ipavčevo »Savsko«, Anton Foersterjevo »Povejte ve planine«. A. Hajdrihovo »Hercegovko« ter E. Adamičevega »Vasovalca«. Pelo se je dobro, živahno, pevci so bili Izbrani, dosegli so lep uspeh in prisrčno1 pohvalo. Škoda le, da Glasbena Matica za ta svoj nastop ni izbrala reprezentančnih pesmi iz novejše naše zborovske literature. Mislila je pač, da ne gre za resen koncert, marveč za sodelovanje na ljudski slavnosti. — Slovenski kvartet (gg. Banovec, Pečenko. Završan in Zupan) je častno nastopil z Meškovim »Jutrom«, Foersterjevim »Spakom« ter je na viharna odobravanja moral navreči eno Eisenhuthovo skladbo ter slovensko narodno »Oj ta soldaški boben« v Maroltovi harmonizaciji. Vrline Slovenskega kvarteta poznamo. S temeljitim študijem se je povzpel na izredno visoko umetniško stopnjo izvajanja. Umestno bi bilo, da pokaže svoje znanje na koncertih širom države. Povsod bi ga občudovaui. — Za Glasbeno Matico to Slovenskim kvartetom je pelo pevsko društvo »Neven« iz Novega Sada (50 pevcev in pevk). Pelo to v dokaj dobri interpretaciji Džordža- M vičevo monotono »Zasvirala je frula« _ osmo Mokranjčevo »Rukovet«. — Akad®* sko pevsko društvo »Obiilič« iz Beogr®~ ki spada med prva sodobna pevska “ « štva na tem koncertu ni nastopilo Prev srečno. Prednašanje Hatzejevega mc?a?„*o-zbora »Sem Edini« je trpelo na slabi naciji, dočim se je Horejškov moški zn^ »Jadna draga« lepše posrečil. — Zeio ^ imponiral nastop »Muzičkega društva« Novega Sada, ki je izvajalo Mokrafljce ga »Kozarja« v individualni interpreta^ Zbor ima sveže glasove, je dopro upet _____ ima v g. Paščanu ognjevitega dirigenta-Zmagovalno palmo na koncertu je Pa _ nesel zagrebški »Lisinski«. Njegov zb^r homogen, duševno izravnan, ljubi _ tempe to globoko razumeva besedila- - ni soprani, diskretni tenori in Lisinskega smo poslušali z veliko ""raj*, pokazal je ogromno svojo muzikalno tenco, ki ga stavi v vrsto najboljših tovnih zborov. 2gančevih pet niefflf sk'h narodnih pesmi, podanih v oblri\>vet nate, Mokranjčevo prelepo deseto ru* ^ (srbske narodne pesmi iz Ohrida) to“r -j za to prjliko na Brankov tekst kom pon* . mešani zbor »Vragolije«, dirigenta-skega g. Krešimira Baranoviča. demo pisano sKladbo *> Lfctosto vzorno ter je doživel viharne, y jastične aplavze. Tako je koaccrt iw“? ^ splošnem navdušenju. Ker se ie v*Tpfi-prostem, seveda marsiaitera ftoe*® naSwr šla do veljave, vejtdas pa to u p vseh društev časten! Stenicol «* I« rlatfAA |AlO0' najboljšo sredstvo proti stenicam. ^ Drogerija A. KANC, Llubllana, Zidovska Naročajte in ..NAR. DNEVNIK • Sovjetski srednji vek. Obsodba velikega Tolste ja. Sodjalno - demokratični »Vorwarts« poroča: V Moskvi je bila v Ljeninovem klu-®u izvršena obsodba nad Tolstojem. Kot državni pravdnik je fungirala vdova, govornik pa je bil Lunačarskij, ki je v poldrugo uro trajajočem govoru bra-Tolstoja. Po kratkem posvetovanju bila izražena sledeča sodba: »Pred trinajstimi leti umrli oficir car-armade, plemenitaš in veleposestmi Lev Nikolajevič Tolstoj je kriv, da n de/a z malomeščanskimi Mjzori in da je trdovratno zamolčeval ^ar ie bilo v-kakršnikoli zvezi z . ^Vaturo proietarijata. Z ozirom na JJJoost pa, da je živel Tolstoj v času Malomeščanske kulture in so mu ostale elike metode nepozabnega Ljenina ne-mu je pripoznalo sodišče olajšu-*°de okoliščine in sklenilo: jT Odstraniti je treba njegova naj-if 1 škodljiva dela (»Vstajenje« in »Ana Irenina«) iz vseh knjižnic. 2. Uničenje vseh teh del. omlet papir je uporabiti za 7“aJo Ljenina, Zinovjeva, Burharina in ^Sih voditeljev svetovne revolucije. *“dProti razsodbi je nedopusten.« 5TJr°^ba mrtvih je bila specijaliteta ^njega veka-. Značilno, da so sedanji r^terski magnati pričeli konkurirati s taWu? ve^om- T>a pa jim ne prinese ovj^jMkurenca slave je gotovo in samo ki Uiemo na^e zapeljane komuniste, sovi 0 b° tei srednjeveški sodbi ^torn^ ^ slavo moskovskim tero- hpi&f ^1^ morala postaja vedno bolj viJt ^asbiost komunistov. Kjer so na v J’ ubijajo ljudi brez obzirov in Dnevne vesti. Ljubljana, 2. julija 1924. Gospodarstvo. ktigT41- Kjer pa so v manjšini, tam 0 nasilju, ker se ljudje no-vj'. Pustiti ubijati. Kjer so na lsjgT’ uvažajo srednjeveške metode, jn . Pa so v manjšini, kriče o kulturi Ved ji' teroristi imajo tako ? 5° eno moralo za sebe in eno moralo druge. Pa dvojna morala še nikoli ni zma-rp in zato izgubljajo tla komunisti J**0 v delavskih^krogih, pa čeprav upo-[?bljajo vse registre najpodlejše huj Darije. Obsodba mrtvega Tolstoja je nov tonesek k protikuTu* > osti komunizma M upamo, da bodo naši »pošteni« komunistični voditelji ta donesek prezrli M slejkoprej nadaljevali s svojo slepa-ljudstva. Pa to je njihov poklic! ^2'vmo v času pred važnimi zunanje-dejMil- dogodki, ki morda odločijo za V ]a o nadaijni usodi evropskih držav, rioža £asu pa s*a na odločilnih mestih dva h, « sta stala do zadnjega leta v ozad- VM]' l'ma znane vse intrige, ki so do-*rhiv svetovne vojne, s: oW.?.Y- Dali bosta ta moža v stanu pre- svetovne vojne, samo iz tajnih svet v novem duhu, bo pokazala ® bodočnost. Ta dva moža sta fran-Ma? tSZfr Herriot in angleški premier obeh Zanimiva je karakteristika pojj Mož, ki jo prinaša pariški »Matin« iz-oba i)e.resa Julesa Sauerweina, ki sta mu vržavnika dobro znana. raD prav*: »Oba moža sta si ne glede oL r®® razlike podobna v enem oziru: stg Stobok čut za odgovornost, ki Saidi Prfvzela na svoje rame. Mac Do-Va®iu 2Jsled}1ie misel o nemškem oborožene T>uJ.a misel ga tlači kakor mora. in mu thia „ 1 sPati. Njegovi sotrudniki in dru-Ak0 ?a cesto slišijo vzdihniti: »Veliki bog! (M?731’ že enkrat to doživeti!« Te tp Je izustil tudi napram Herriotu. Ono ti, ld“Ue so besede apostola. Velike Mac hjegov miatt tekom vojne izvirajo iz bližaj, S*« C«OVpt, ‘tn-u-ui v.ujuc LCVUdlU IX vitve », 3 Prepričanja o možnosti ozdraviti _ , veka. Vse sovraštvo hoče premami an0o+ i in poštenjem. Herriot pa MojsterT’ marveč mož znanosti. Njegov «Ui6!rov J® Descartes. Herriot se zanaša na Up usJ/, , sit0 inteligence, ako je metodič- UpoTaSfrietla na nek problem. On silno rad Problem ana'hzo s tefn, da razdeli velik **Uj. i!f ..u* dolgo vrsto posameznih vpra- «* jih »Viijio rvnt £»n nn Hiu * skuša potem po vrsti reštti. Ko JU je r.yj°®il z njim iz Doverja v London, *Uetn„ j11 sv°i naCrt, ki pa ne sliči no-Metodp arUKemu. Ta načrt prenaša delovne JCeracuJ^ . e inteligence na diplomatske ra»i-x avne ve4e- Ker sta oba moža v tvkvS?® naravi, imata njihovi osebno-J®st važno vlogo. Religijozna ver- intelilf- -a tepoix>lnltl racijonalistlč- Eenco drugega.« Drobne vesti. rimski advokat ni hotel prevzeti Ott^ništva DuminiJa. morilca Matte- s® udeleži londonske konfe- * bo dne 16. Julija. (Amerika hna Niški °°.P°vn>ntye stroškov njene oku-iN® 25n ^ke v Poruhrju. Ti stroški zna-leij Tj« milijonov dolarjev in zato se ude-2a konference.) i« bil , istrskega predsednika Bavarske J? klasovi od 107 izvoljen predsed-stranke (Meiaktlec) dr. Held. Vse naročnike, ki ne bi prejeli vso-ke številke »Narodnega Dnevnika« v redu, nujno prosimo, da nam nemudoma vsak tak slučaj javijo. — Avdijenca. Danes popoldne sprejme predsednik vlade g. N. Pašič na Bledu v posebni avdijenci predsednika Narodne radikalne stranke v Sloveniji Kot šefu stranke se mu poklonijo predsedstva Mestnega odbora v Ljubljani, okrožnih odborov za ljubljansko in mariborsko oblast ter predsedstva srezkih odborov. — Za tiskovni sklad »Narodnega Dnevnika« je poklonila gospa Marija Praunseis 25 Din. Posnemajte! — Samo da veselo le! »Slovenec« in »Slovenski Narod« neustrašeno nadaljujeta svoje brezplodno prerekanje, da sta se pred vojno oba ustrašila sence bajonetov. Papir je pač poceni in klepetanje privilegij starine. — »Slovenskemu Narodu« na njegovo nepristno ogorčenje sledeče: Grda laž je, da bi mi kdaj napsali da so bili klerikalci jugoslovenski patrioti. »Slov. Narod« pa avstrijski patriot. Mi smo dejali Ie. da je grešil »Slovenski Narod« in da je še bolj grešil »Slovenec«. Zato rečemo z Narodom: »Ni večje novinarske nesramnosti, kakor je tista, ki vedoma laže in ki zavestno Pretvarja resnico in kleveta nasprotnika,« kar je zagrešil »Slov. Narod« še vedno, kadar se je spustil v polemiko z nami. Toliko za danes, v kratkem pa kaj več, če se bo nam namreč zdelo vredno pečati z lažnjivcem. — Spomenik kralju Petru bo ta mesec na slovesen način odkrit v Dubrovniku. — Odkritje spominske plošče Draško-viču. Dne 30. julija bo v Delnicah svečan pomen za pokojnim Mloradom Draškovi-čem, kateremu bo pri tej priliki tudi odkrita spominska plošča, ki je že gotova. Svečanosti se bodo udeležila razna kulturna, humanitarna in nacijonalna dništva. Velike svečanosti bodo ob tej priliki tudi v Beogradu. —* Za tajnika Jugoslovanske Akademije v Zagrebu je bil dne 29. junija izvoljen vse-učiliščni profesor dr. Vale Vouk. — Izplačilo razlike uradnikom? Dne 1. julija bi se morala izplačati uradnikom razlika v njihovih prejemkih. Izgleda pa, da finančni minister ne bo mogel izpolniti tega. ker mora imeti poleg ovlaščenja, ki ga ima v čl. 29 zakona o uradniških dokladah še pooblastilo ministrskega sveta. — Nameščen:a in napredovanja državnih uradnikov. Vsled konštatiranih slučajev kršitve zaona o državnih uradnikih in ostalih nameščencev v državni službi pri nameščanju in napredovanju je odredila Glavna kontrola, da so materijalno odgovorni za take kršitve zakona oni državni organi, ki s protizakonitimi odredbami črpajo iz državne blagame večje vsote, kakor so v budžetu predvidene. — Nabava za državne železnice. Ministrski svet je odobril nabavo strojnega oba za državne železnice v znesku 4,160.000 dinarjev. — Radio-postaja v Beogradu. Direktor beograjskega observatorija Milan Nedeljko-vič, univerzitetni profesor je prejel na račun reparacij veliko sprejemno radio-posta-jo z najdovršenejšimi aparati, ki so do danes realizirani v radio-fehnlki. Ti aparati so tako občutljivi, da morejo sprejemati celo amerikanska radio-poročila. Gradba ra-dio-postaje v Beogradu je že začeta. Gradbena dela vodi Antonij Č. Panič, inženjer poštnega ministrstva. — Ureditev plovidbe po Jerdaku. Dne 26. oktobra se bodo vršile v Temešvaru pogajanja med našo državo in Romunijo za ureditev plovidbe po Jerdaku. — S kongresa mest v Pančevem. Te dni se je vršil v Pančevem kongres zastopnikov posameznih mest v Srbiji. Na kongresu se je razpravljalo zlasti o razvoju mest in o tem, kako naj vlada podpira ta razvoj. Kongres je sprejel resolucijo, v kateri se vlada naproša, da vrne mestom vse, kar je njihova last. Dalje, da vlada z zakonom zagotovi stalno denarno pomoč mestom za ona dela, ki jih opravljajo mesta namesto države. Da država čimpreje UTedi svoje finance in reši vprašanje splošne državne finančno-davčne reforme. Da z zakonom osnuje poseben denarni zavod z državno pomočjo in soudeležbo vseh mest, kjer bi mesta dobivala hitro in pod ugodnimi pogoji potrebne kredite. Da se z zakonom reši vprašanje avtonomije občin in Slednjič, da ustanovi savez mest cele države, ki bi bil v tesni zvezi s podobnimi sadeži mest držav male antante. — Angleška eskadra v naših vodah. (Naša vlada je obveščena, da pride dne 31. 'juli;a v Dubrovrik angleška vojna eskadra, Eskadra obstoji iz 6 superdrednotov in 16 manjših edinic. Na tem vojnem bro-dovju je 7000 mornarjev in več sto častnikov. Na admiralskem brodu potuje tudi brat naše kraljice, princ Nikola. Anglešo eskadro bo pozdravil v imenu vlade admiral Priča, a v taenu kralja dvorni maršal Damjanovič. Ejkadra otane v Dubrovniku nekoliko dni, nakar bo Obiskala Split, Šibenik in Kotor. — Znižanje davkov v Ameriki. Budžet-na bilanca Zedinjenih držav za preteklo leto je izkazala prebitek 500.000 dolarjev, vsled česar je podvzel predsednik Coolidge akcijo za znižanje davkov. — Premestitve orožnikov. Z ozirom na to, da večje število orožnikov že dalje časa nepretrgano službuje v Macedoniji, je ministrstvo notranjih del v sporazumu z orožniškimi brigadnimi poveljstvi odredilo izmenjavo orožnikov v Macedoniji. Tako bodo iz vseh delov države premeščeni nekateri orožniki v Macedonijo. ^ — Težka telesna nezgoda se je pripetila uslužbencu tobačne tovarne g. Andreju Ropretu v Tomačevem. Na svojem domu je hotel pomagati tesarjem, ki popravljajo streho na hlevu. Zlezel je na trhlo tramovje, ki se je naenkrat zrušilo in Ropret je padel z višine kakih 5 metrov ter priletel na neki hlod. Obležal Je na tleh napol nezavesten. Poklicani zdravnik vsled nastalih oteklin na rebrni strani še ni mogel ugotoviti, ako je kako rebro zlomljeno ali ne, vendar je poškodba zelo resna. — Carugovi komplici — štrajkajo. Na smrt obsojena Carugova tovariša Nikola Mlhaljevič in Ivan Selthofer sta začela štrajkati s hrano. Mihaljevič že en teden ne sprejema nobene hrane in je tako oslabel, da so ga morali prepeljati v bolnico, kjer ga umetno hranijo. — Internacijonaloa izložba na Holandskem. Dne 18. ,t. m. bo otvorjena v enem od največjih holandskih Industrijskih mest V Tilburgu internaclionalna Izložba Indu* i strijskih in obrtnih predmetov, ki bo trajala mesec dni. Na tej izložbi bo zastopan tudi naš državni monopol tobačnih izdelkov. Monopolna uprava bo poslala na izložbo nepredelan tobačni materijal in sicer od lanske žetve. Od cigaret bodo razstavljene »Jadran«, »Kosovo«, »Šumadija« in »Vardar«. — Zvezna knjigarna v Ljubljani je založila v Kčni izdaji knplet »K u ž a - M u c a« iz Fr. Milčinskijeve fiarodne pravljice »Mogočni prstan«, za petje in klavir. Uglasbil naš priljubljeni skladatelj Viktor Parma. — Cena popmeznim izvodom 10 Din. LJ&a&IJafta. 1— Tehnična srednja šola v Ljubljani. V preteklem šolskem letu 1923/24 se je vršil na tem zavodu pouk na 11 oddelkih, ki so obsegali skupno 29 razredov. Zavod je stal pod vodstvom pokojnega ravnatelja in vladnega svetnika Ivana Šubica, katerega vodstvo je po njegovi smrti začasno poverjeno ravn. namestniku prof. ing. Leo Novaku. Poučevalo je 48 stalmh in 4 pomožni učitelji (3 stalni učitelji inženjerji so med šolskim letom podali ostavko na svojo službo). Začetkom šolskega leta se je vpisalo 631 rednih in 101 izrednih učencev (učenk), od katerih je ostalo koncem šolskega leta 586 rednih In 76 izredrih učencev (učenk). Od rednih učencev oz. učenk je dovršilo s pozitivnim uspehom 497, z nezadostnim 34, s ponavljalnim izpitom 45 učen-cev (učenk) in neizprašanih je ostalo le nekaj u.encev (učenk). Z ozirom na materni jezik je bilo sledeče razmerje: slovenski 674, hrvatski 19, srbski 10, ostali slovanski 9 in drugi neslovanski 20. — Podrobnejši podatki o organizaciji zavoda so razvidni iz letošnjega Izvestja, ki je interesentom na razpolago^ pni ravnateljstvu zavoda proti vpošiljatvi tiskovnih stroškov v znesku 12.50 Din s_ poštnino vred. 1—Policijske prijave. Od včeraj na danes šo bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 4 kaljenja nočnega miru, 9 prestopkov cestno polic. reda. 1 prekršaj pas-jega.^kontumaca, 3 lahke 'telesne poškodbe, 1 pretep. 1 izgred, 1 vmešavanje v službo, 1 nezgoda, 1 javno nasilje. 1— Med balinanjem je bil okraden bančni uradnik Vojteh Burger. Neznan tat mu je ukradel iz listnice, ki je bila v na klinu visečem suknjiču 1300 Din gotovine. 1— Neprevidno kolesarenie. Kuharica . Radomelj, je bila naznanjena, ker se je. peljala s kolesom proti bivšemu kinu »Matica« in tam podrla na tla 70 letno starko Apolonijo Lavrič, ki je zadobila pri padcu 2 poškodbi na čelu. P°d voz je prišel na Mesarski cesti 19 letni gluhonemi Avguštin Humer. Ni* namreč čul klica mesarskega vajenca F. Gojca, ki se je v lahkem diru pripeljal z enovprežnim vozom po Poljanski cesti In zavil v Mesarsko cesto, kjer je stal Humer pri nekem prodajalcu sladoleda. Humerju je zvilo palec na nogi ter je dobil zdravniško pomoč v bolnišnici. Pijan kolesar. Sinoči okoli 10. ure se je pripeljal po Dunajski cesti v smeri od Ježice gospod G. V bližini lesnega podjetja Lavrenčič in drug se je z vso silo zaletel v brzojavni drog, tako, da je kolesar odletel v jarek in obležal kakor mrtev. Mimoidoči so priskočili ponesrečencu na pomoč. Močili so ga z vodo, ga tresli — on pa ni dal nobenega znaka življenja od sebe. Dva gospoda sta ga pograbila in ga odnesla v bližnjo hišo. kjer g. G. stanuje. Pri luči se je ugotovilp, da G. ni bil popolnoma nič poškodovan. Iz hvaležnosti do prijaznih gospodov, ki sta ga prinesla domov se je naenkrat zavedel in povabil svoje rešitelje v Šiško »krokat«. Domači so ga komaj zadržali doma. 1— Umrli so v Ljubljani: Katarina Te-hovnik. posestnikova vdova, 34 let. — Anton Hočevar, občinski ubožec, 56 let. — Fran Trinkhaus, vojni invalid, 33 let. Policijske prijave. Tekom včerajšnjega dne je prejela policija 16 prijav in sicer radi tatvine (1), prostituCje (1), goljufije (1), pretep (2), 1 telesna poškodba. 1 nedovoljen koncert, 1 prekoračenje policijske ure, 1 avtomobilski prestopek, 2 poškodbi nasadov, 1 izguba, 3 najdeni predmeti in 3 druge. Ogrožanje pasantov. Včeraj je nekdo v Trubarjevi ulici okrog hiše štev. 4 streljal s puško mačke in ogrožal pasante. Storilec še ni znan. Ljubezenska zgodba. Neki Alojzij D. je prijavil policiji, da mu je v mestnem parku neka Ana Š. ukradla 100 Din. Bila je aretirana in je izjavila, da je denar zaslužila z ljubeznijo. Spor kdo ima prav, še ni končan. Huda ženska. Poldica Cizel iz Vranskega je sinoči popivala v gostilni Šofarič v Splavarski ulici in se potem vinjena tako razvnela, da je pobila za 148 Din razne posode. Leonu Staniču, ki se je nahajal v gostilni, je zagnala v glavo kozarec in je Staniča lahko ranila. Ko jo je policija aretirala, se je znova razburila in vpila: »Fuj Jugoslavija, boch Oesterreich!« Spravljena je na hladno. Tatvina koles. Trgovcu Antonu P. so ukradli neznani tatovi iz veže dvoje dvokoles. Včerai je policija izsledila tudi dvoje koles v Krčevini, najbrž last trgovca P. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubijanl. ima v petek, dne 4. julija 1924 ob 9. uri dopoldne v zborničnih prostorih redno javno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Naznanilo predsedstva. 2. Obvestila upravnega "vetnika Narodne banice g. dr. Karla Trillerja o vprašanju kreditov pri Narodni sanki za našo industrijo, trgovino in obrt. 3. Imenovanje zborničnih zastopnikov v odborih obrtnih nadaljevalnih šol. 4. Poročilo računskih pregledovalcev o zborničnih računskih zaključkih za 1. 1923. 5. Vprašanje gospodarskega sveta. 6. Vprašanje ustanovitve okrožnega urada za zavarovanje delavcev v mariborski oblasti. 7. Predlogi gg. zborničnih članov. INDUSTRLJSKO-OBRTNA RAZSTAVA V MARIBORU. (Od 10. do 28. avgusta 1924.) Rok za vpošlljanje osnutka oficijelnega lepaka je podaljšan do 5. julija 1924. Raz-tavni odbor je razpisal za tri najboljše osnutke nagrade v znesku po 2000, 1000 in 500 kron. Osnutek, ki bo sprejet se nagradi še posebej. Vse informacije daje pisarna razstavnega odbora Maribor. Grajski trg 1, telefon interurban 325. Osnutke je vposlati zapečatene in označene samo s šifro najkasneje do 5. julija 1924. Prijavni rok za razstavljalce poteče dne 15. julija t 1. Ako še niste poslali prijavnice, storite to takoj. Po preteku prijavnega roka se bodo prijavnice vpoštevale le še v toliko v kolikor bo prostora na razpolago. Industrijcl in obrtniki! Hitro se bliža čas otvoritve IV. mariborske «Industrijsko-obrtne razstave«. Stanovška zavest zahteva od Vas, da pokažete na tej Vaši razstavi, da ste v mariborski oblasti samostojni in neodvisni. Da se ne pustite od nikogar ko-mandrati, kje da naj Vaše izdelke razstavite. ‘Naša, ozir. Vaša mariborska razstava mora biti prava manifestacija, ki naj vsem onim, ki hočejo da postane naše mesto gorska vas, pokaže, da smo zreli in samostojni, da hočemo napredovati In ne nazadovati. Ne ozirajte se na umetno uprizorjeno gonjo, ki izvira iz samih osebnih ambicij in častihlepnosti. Razstavno delo se vrši s polno paro, tako, da ne bo- za pravočasno otvoritev prav nobenih ovir. Popust na železnic! za razstavljalce in obiskovalce. Konsorcij razstave je vložil prošnjo rta generalno direkcijo Državnih željeznica v Beogradu, da dovoli popust za prevoz blaga, ki je namenjeno za razstavo in pa za obikovalce razstave. Vse informacije glede razstave daje edino le pisarna razstavnega odbora v Mariboru, Grajski trg štev. 1, telefon inter- urban štev. 325, kamor se naj obračajo vsi interesenti b-odisi pismeno, ustmeno ali telefonično. Za dopise, naslovljene na druge osebe ne prevzame odbor nobene odgovornosti. X Izvozni krediti. Upravni svet naše Narodne banke je na svoji zadnji seji že uredil vprašanje dovolitve izvoznih kreditov za prihodnjo izvozno sezono. Rešiti je le še nekaj tehričnih vprašanj. X Kriza madžarske industrije. Deloma radi zastoja na tržiščih, deloma pa radi sa-nacje, je zašla madžarska industrija, ki je nastala večinoma v povojni dobi konjunkture in že radi tega ni posebno odporna, v težko krizo. Njen težavni položaj še po-ostruje še precej razširjena nepoštena konkurenca, ki jo uganjajo nekatera industrijska podjetja, da se rešijo iz najhujše stiske. X Za izboljšanje našega prometa. Prometno ministrstvo je odredilo celo vrsto odredb, da se izboljša naš železniški promet. Posebno važnost polaga prometno ministrstvo na moderniziranje in izpopolnitev železniških delavnic, da se bodo mogla vr-vršiti vsaj najnujnejša popravila vagonov in lokomotiv doma in da se ne bo treba obračati za vsako malenkost v inozemstvo. Poleg tega se bodo tudi pospešila popravljalna in obnovitvena dela na progi, tako da je pričakovati, da bo naš promet v bodoč: izvozni sezoni že mnogo boljši. X Primanjkljaj ruskih železnic. Ruskt železnice bodo zaljučile po dosedanjih podatkih svoj obrat z deficitom preko 13 milijonov zlatih rubljev. Zlati povzroča pri-mankljaj potniški promet, ker znašajo povprečni transportni stroški za osebo in vrsto (1 vrsta — 106.7 m) 1.10 kopejk, dočim prinese prevoz ene osebe pri eni vrsti le 0.09 kopejk. X Poletni ribolov v Dalmaciji. Letošnji poletni ribolov v Damaciji je bil zelo bogat. Aprila ie b'!o pripeljanih v spltsko ribarnico 37.220 kg rib, maja 37.370 kg. V Komiži je dosedaj že nasoljenih in gotovih za prodajo 3000 barilov sardel. X Vzorčni semenj v Napolju. V Na-polju bo letos IV. vzorčni čemenj v dneb od 16. do 30. septembra. DOBAVE. X Dobava zakovic. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 21. julija t 1. ofertalna licitacija glede dobave 50.000 kg zakovic. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava lirneža. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršBa dne 21. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 8000 kg čistega lanenega fimeža. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava lesnega oglja. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici »e bo vršila dne 21. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 10 vagonov lesnega o-glja. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice \ Ljubljani interesentom na vpogled. Maribor. Nepošten voznik. Trgovka Marija Ar-beiter je prosila 31. preteklega meseca nekega fanta, naj gre z vozom in konj! po staro železo v okolico. Ta je železo pobral in prodal, voz in konje pa pustil v neki gostilni na Tržaški cesti. Kam je izginil, ni znano. Ogrožen otrok. Neki Jože H. je streljal na dvorišču stanovanjske hiše s flobertom na otroke sostanovalca Andreja J., ki jih pa k sreči ni zadel.« Oče otrok ga je razorožil in prijavil policiji. Vlom v Dragonji vasi pri Cirkovcah. Pred par dnevi so dosedaj še neznani tatovi vlomili v Dragonji vasi pri Cirkovcah v hišo posestnika Antona Zafošnika in mu odnesli razne obleke v vrednosti 2400 Din. Istega dne so vlomili tudi v hišo Marije Korošec ter odnesli 500 Din gotovine In za 600 Din blaga. Neki drugi stranki pa 300 Din In tretji stranki 390 Din gotovine. Ubegll osumljenec. Na Studencu je pobegnil učitelj Maks Zemljič Iz Zrkovc pri Mariboru, ki se je nahajal tam v opazovalnici radi umora nekega svojega upnika. Orožniki ga zasledujejo, a ga dosedaj še niso našli. Prepir med ruskhni delavci. Prošli teden so se sprli Rusi, ki so zaposleni pri gradbi železnice Ormož—Murska Sobota. Delavci so prisilili svoje oficirje — paznike, d« so morali tudi sami prijeti za delo. novega ssii-s@B£@n£škega zakona. Priseljeniški urad je ravnokar j^dai prvo izvršilno naredbo na podlagi novega priseljeniškega zakona. Ta naredba razlaga novi zakon in nudi nekatere dodatne Informacije. Tako je rečeno, da se more smatrati kot potnik, prihajajoč v Združene države na začasen obisk, vsak, kdor namerava ostati tukaj k večjemu šest mesecev.« Ako ima priseljeniška oblast v pristanišču prihoda kak dvom, sme zahtevati od potnika, da položi kavcijo »bond« v znesku 500 dolarjev, ki naj jamči za njegov odhod po šestmesečnem bivanju v Združenih državah. Zakon daje v okvirju kvote neko prednost »priseljencu, ki Je izurjen v poljedelstvu«. Regulacije bolj natančno razlagajo, kdo je tak, in pravijo: Za priseljenca, izurjenega v poljedelstvu, se ima smatrati kmetovalce in poljedelske delavce, ki imajo izkušnjo v poljedelskih poslih, kakor tudi osebe, ki imajo Izkušnje v gozdarstvu, vrtnarstvu In živinoreji. Kar se tiče gozdarstva, so zapopadene, vse osebe, ki so izučene in izkušene v proizvodnji, zaščiti in izkoriščevanju gozdov, kakor tudi kdor je izurjen v drvarstvu. Kar se tiče vrtnarstva, so zapopadene osebe, ki imajo izkušnjo v obdelovanju drevesnic in vrtov, v iepotič-nem vrtnarstvu ali v obdelovanju in oskrbovanju sadovnjakov in vinogradov. Kot izkušen v živinoreji se smatra oni, ki je izurjen v živinoreji za tržne svrhe ali pa v mlekarstvu, ne pa oni, ki ima nekaj živine le za družinsko rabo. Ameriški državljani, ki zahtevajo, da se njihovim sorodnikom prizna pravica, da pridejo izven kvote, oziroma da se jim prizna prednost v okvirju kvote, morajo rabiti za svojo prošnjo predpisano tiskovino, ki jo izda generalni priseljeniški komisar. Prošnje v drugi obliki se ne bodo sprejemale. Novi zakon vsebuje sledečo določbo glede deportacije: Ako se bo po prihodu kakega inozemca našlo, da za časa svojega prihoda ni bil po tem zakonu opravičen priti v Združene države ali da je ostal dlje časa kot je dovoljeno po tem zakonu ali predpisih, Izdanih na podlagi tega zakona, bo tak Inozemec zaprt in deportiran. V zmi-slu /egulacij se ta določba tiče le onih ino-zemcev, ki pridejo v Združ. države po 1. juliju 1924. To seveda ne pomenja, da ne bi mel biti deportiran, kdor Je prišel nezakonitim potom v Združene države pred tem dnevom. Pač pa more biti deportiran, vko-likor splošni priseljeniški zakon od 1. 1917 določa. Kar se tiče onih, ki so prišli v Ameriko, prekršivšl določbe starega kvotnega zakona od 1. 1921, se bo glede deportacije takih inozemcev smatralo, kot da je ta zakon še vedno v veljavi spe in gospodične. Od blizu in daleč so prišli ljudje, da se udeleže proslave. Vsem je bila na obrazu radost in zadovoljnost. Ple-saželjne je vabila godba na novi plesni oder. ki ga je postavila podružnica. Vmes so peli domači fantje. Zelo bogat je bil srečolov. Nad 200 krasnih dobitkov. Ko se je zmračilo, je na visokem svetilniku zažarela obločnica. Vrvenje in smeh sta trajala dalje, dokler ni veselice posetil »Pluvius«, ki je mahoma z mrkim pozdravom razpršil zbrano množico. Zabava se je nadaljevala v gostilni Narat, kjer so se obiskovalci kosali v licitaciji. Več točk sporeda je radi prehitrega konca zabave na prostem moralo izostati ter je bil radi tega tudi gmotni uspeh nekoliko manjši. Vendar se je glavni družbi poslala zelo lepa vsota. Za prispevke v denarju in blagu sta si pridobila največ zaslug tukajšnji trgovec g. Vinko Narat in ga. Jagrova. Aranžma cele prireditve pa je bil v spretnih rokah podjetne Tilke, kateri je seveda zvesto pomagal veselični odbor. Obisk je bil radi nestanovitnega vremena znatno slabši, kot lani; vendar smo še vedno lahko zadovoljni z gmotnim uspehom. Vsa čast in hvala našim sosedom vrlim Šmarčanom, ki nas v lepem številu posetijo ob vsaki dani priliki. Živeli in zdra-vo!_ Vsem, ki so zbirali in prispevali v denarju ali blagu, izrekamo iskreno zahvalo. Posebno priznanje In čast zaslužijo vrli Celjani. ki so nam po našem dičnem Vireku poslali lepo vsotico dinarjev in dobitkov. Vsem tedaj, ki so na ta ali oni način pripomogli do sijajne prireditve: srčna hvala! Slavljencu smo poslali v Ljubljano posebno častitko. Dopisi. GROBELNO. CMD podružnica za Grobelno in okolico je priredila dne 22. junija ljudsko veselico na prostem In sicer v proslavo ustanovitelja CMD častitega staroste Vrhovnika, ki je obhajal dne 24. juhiia svoj sedemdesetletni rojstni dan. Spored duševne in telesne zabave je bil zanimiv in vabljiv. Veselični prostor je bil spremenjen v smrekov gaj, v čigar senci so bili postavljeni pestro okrašeni Šotori. Gostom so stregle go- SokoBsfvo. Sokolski zlet v Brnu. Ob ogromni udeležbi javnosti se je vršil v nedeljo dne 29. junija sokolski zlet v Brnu. Zlet se je vršil kot spomin na prepovedan' sokolski zlet pred desetimi leti. Tedaj se je namreč zbrala velikanska množica na Kraljevem polju pri Brnu, kjer bi se imel vršiti sokolski zlet. Pred sam začetek vežb pa so dospele vesti o sarajevskem atentatu in oblast je tako) odredila, da se zlet prepove. Šele vsled energičnega nastopa čeških časnikarjev, ki so izjavili, da še ni bil prestolonaslednik češki kralj in da bo videl češki narodov prepovedi zleta samo nemško so- ' vražnost proti češkemu narodu, je oblast popustila in dovoliia izvedbo zelo skrajšanega programa. Po tre*il točki ie bilo vež-banje prekinjeno hi občinstvu je bii ofici-elno javljen a.e.itat. Zagrmeli so topovi in udušiJ! glas fanfai. Vsi so se dvignili s sedežev zastave so morale biti spuščene na pol droga is zauko/.an je bil triminuten molk. Takoj nato pa je gfdba zaigrala češke narodne himne It’ /ežbe so «e med velikanskim navdušenem nadaljevale. - Ljubljanski Sokcl se 'foeleri prosi* ve 15fo'*i-r Iškega Scicrda v «irvi«J», 6. Julija. Zbirališče ob 12. uri pri OJe-itkcm mostu v krojih. | J : Vedno zadnje novosti ? SAMO | | GRIČAR & MEJAČ, j i Šelenburgova utica S. i * Cal!laux In de Selves. (Od našega pariškega dopisnika.) n Gospod de Selves, ki ga je postavila reakcija za predsednika senilnega zborovanja (senata), je protestant, kakor Doumergue, prvi sodnik republike. Eden njegovih prednikov, Jean .de Selves, je bil leta 1507 predsednik parlamenta v Bordeauxu. Po bitki jpri Paviji se ga je poslužil premagani in šijeti Franc I., da bi mu izposloval pri Karlu y. mir in osebno svobodo. V kraljevem ‘imenu je podpial Jean de Selves pogodbo,' z dne 14. januarja 1526, po kateri se je odpovedal Franc I. vsem pravicam do Neaplja, Genue, Flandrije, Milana in Artoisa. i Kmalu potem je prestopila starejša li-rniia hiše, katere potomec je predsednik sesata de Selves, k protestantizmu. Rodbina le bila dovolj mogočna, da kljubuje nevarnostim, ki bi utegnile nastati v katoliški Franciji kot posledica take promene vere. Na poziv svojega ujca de Freycineta, Gam-'bettovega pomočnika, je vstopil de Selves v politično življenje. Caillaus je bil prvi. ki ie ponudil de Selvesu portfelj za zunanje Izadeve. Oba moža sta se sovražila od pr-fvega dne skupnega delovanja. De Selves je ,bil oni, ki je pripovedoval znane anekdote o »Mamerskem izgnancu.« Nekega dne je Jirišel min. predsednik v pivarno na Ouai de lOrsay. Medtem, ko ta oba politika razpravljala o važnih spisih, je potožil Caillaux jobe nogi na slavno Colbertovo delavno mi-■zo, ki služi še dandanes vsakokratnemu mi-'nistru zunanjih zadev kot pisalna miza. De Selves je trenotno popolnoma onemel. — Predstojnik v ministrstvu zunanjih zadev je bil nekaj časa Maurice Herbette, danes poslanik v Bruslju. Nekega dne ga je poslal de Selves k ministrskemu predsedniku na trgu Beauvau in mladi diplomat je našel Caillauxa v njegovi delavni sobi skakajočega preko stolov, ki jih je bil postavil v krogu ob stenah. Pri tem je dajal od sebe v enakomernih presledkih kratke, neartikulirane krike. Po vstopu presenečenega Herbetta je Caillaux nadaljeval izredne vaje še kakih pet minut, nakar je zlezel z mize in diskutiral z običajno bistroumnostjo o vsebini spisov. Kronist opozarja tu na podobne »napade«, ki jih je imel Richelieu in ki jih ie zabeležila vojvodinja Orleanska v svojih memoa-rih: Veliki kardinal je našel često zabavo v tem, da je igral konja. Skakal je rezgetaje okoli biljarda, delal velik hrup in zmerjal svojo služinčad, ki je mirno čakala, da se Je vojvoda izbesnel, nakar so ga spravili v Posteljo, kjer se je začel takoj močno potiti. Ko se je zbudil, ni vedel ničesar o vsem tem, kaj sc je bilo godilo.« Zadnji tragični tedni skupnega delovanja Caillauxa in Selvesa so dobili po tako-zvanih zelenih dokumentih svoj historični pomen. Bilo je ob času marokanske krize in evropski mir je visel na lasu. De Selves se je pogajal z Nemci, a podpirali so ga nacionalisti, ki so bili odločeni tirati stvar do skrajnosti. Z mojstrskim trikom, kakor se izraža neki šovinistični avtor, se je francoski špijonaži posrečilo razkriti šifro nemških tajnih brzojavk. Značilno za sabotažo takratne oficijelne francoske politike, po neodgovornih eksponentih je, da se je izvršilo razvozljanje nemških poslaniških poročil brez vednosti min. predsed. Caillauxa. Iz teh brzojavk se je dalo sklepati, da se j'e Caillaux, ki je nedvomno spoznal nevarnost, preko glave svojega 7,un. ministra pogajal z Berlinom in delal na to, da se sklene pogodba, ki je bila končno tudi sklenjena. Da bi se de Selves maščeval, je sporočil vse to predsedniku oddelka za zunanjo politiko Clemenceauu in posledica je bila, da je bil Caillaux pozvan pred odbor. Dogodki, ki so sledili, so znani. De Selves se ni upal storiti odločilnega koraka, ki bi bil, kakor so stvari takrat stale, dovedel znabiti do vojne z Nemčijo, za kar bi bila v vsakem slučaju nosila odgovornost Francija. Svojo demisijo je podal v roke Falliera s sledečo utemeljitvijo: »Ne morem nositi dalje odgovornosti za zunanjo politiko, kateri manjka skupnost naziranj in dejanj. Dvojno moje stremljenje, namreč da ne bi zatajil resnice in da se ne bi izneveril korektnosti, ki mi jo nalaga moj položaj, mi ne dopušča več ostati član Caillauxovega kabineta.« »»Zeleni dokumenti« (tako imenovani po uporabljenem papirju) so igrali pred približno 8 meseci zopet v francoski zbornici vlogo: nikdo ni mogel takrat slutiti, da bo od obeh tekmecev enega reakcija kot senatnega predsednika, drugega pa javno mnenje — v kolikor je bilo mogoče predvideti — rehabilitiralo in pozvalo k novemu političnemu udejstvovanju. Sodišče. BIVŠI ODGOVORNI UREDNIK »STROKOVNE BORBE« OBSOJEN PO § 104 S. K. Z. Na zatožni klopi sedita komunista Anton Vergelj in Emil Klopčič iz Zagorja. »Strokovna borba« je priobčila meseca januatja t. 1. vprašanje na brigadnega žan- darmerijskega komandanta v Ljubljani, v katerem očita orožnikom v Zagorju, da hočejo uvesti diktaturo bajonetov in udušiti vsako zakonitost, ter da so o priliki nekega tajnega shoda komunistov — (komunisti trdijo. da ni šlo za shod. temveč da so se slučajno sešli, kar pa ne drži«) — nekorektno postopali.« Sodišče je mnenja, da presega inkriminirani članek mejo dovoljene kritike in obsodi bivšega odgovornega urednika »Strokovne borbe«, sedaj brezposelnega Antona Vergelja na štirinajst dni zapora. Klopčič, dozdevni avtor inkriminiranega članka se oprosti, ker se mu ne more dokazati, da je članek napisal. »UŠI JE OBIRAL.« Potepuh I. Begovič je prišel na idejo, ki bi mu bila omogočila za dalj časa brezskrbno življenje, ako bi se mu bilo posrečilo jo realizirati. Hotel je vlomiti v skladišče carinarnice na južni železnici, v katerem se nahaja manufakturno in špecerijsko blago v milijonski vrednosti. V to svrho je zlezel pod leseni hodnik pred magaci-nom ter pričel z neverjetno predrznostjo pri belem dnevu vrtati luknjo v zid. Toda uslužbenci so slišali udarce, postali pozorni, in so naposled našli Begoviča pod hodnikom pri »delu«. Stavljen na odgovor, kaj dela pod hodnikom, je dejai Begovič, ki je imel suknjo slečeno, da »obira lazice«. — Njegov izgovor je bil pa precej neverjeten, zakaj fant je izvrtal z železnim drogom že osemnajst opek in bil ves zamazan od opeke in zidu. — Namesto miljonskega plena je dobil dva meseca težke ječe, poostrene z eno temnico in enim trdim ležiščem. § 104 S. K. Z. Akademik; Danilo P. je hotel videli nogometno tekmo Ljubljana—Celovec. Podal se je s par tovariši na igrišče športnega kluba Ilirija. Ker je bil njegov žep »bolj prazen«, kakor je to dandanes pri slovenskih akademikih moderno in so bile dijaške vstopnice razprodane, je hotel prisostvovati igri zastonj. V to svrho je zlezel na nasip, kjer je našel številno družbo ljudi, ki je hotela istotako, kakor on. videti brcanje žoge ne da bi plačala vstopnino. Športni klub Ilirija pa takih stvari ne trpi: Službujoči stražnik ima nalog spoditi ljudi z nasipa, To se je zgodilo tudi takrat, ko je bil akademik P. med_ ljudmi na nasipu. -Dočim se je »profanus vulgus« pokoril stražnikovemu pozivu, da se odstrani, je hotel ostati obdolženec s par tovariši na nasipu. Policija je akademike z brahrjalno silo potisnila z nasipa. P. jc prišel pri tem v konflikt ž njo. Zato se zagovarja danes radi pregreška znanega § 104 s. k. z. Stražnika Miha Stante in J. Pasar trd ta, da se je s silo zoperstavljal in sunil policaja, ki je interveniral, namenoma s pestjo v prsi. On to taji. Njegov zagovor podkrepita dve aka-demično izobraženi priči. — Sodišče je mnenja, da tem pričam ne more pripisovati, take važnosti kakor stražnikoma, ker mogoče niste dobro Videle« in obsodi obtoženca na 100 Din globe. : Ljubavna drama v Meidlingu. Pretečeno soboto se je odigrala v Meid'ingu pri Dunaju krvava ljubavna drama, ..i jo je povzročila ljubosumnost zaljubljenega mladega moža. V hiši štev. 4 v Taunbruck-gasse stanuje gledališka družina Ditrich z 19 letno hčerjo Marijo, ki je šivilja. Pri njih je stanoval tudi zaročenec Marije Ditrich 22 letni pekovski pomočnik Valter Millner. Usodnega večera je bil Marijn oče zaposlen v gledališču. Mlada zaročenca in Marijina mati so bili tedaj sami doma. Med mladima dvema je prišlo do prepira, v katerem je očital Millner svoji zaročenki nezvestobo. Med prerekanjem je zapustil Millner stanovanje. Okoli 11. ure pa se je zopet vrnil, iztiral Marijino mater iz stanovanja, nakar sta se začula dva strela. Mati dekletova je pozvala sosede, ki so odh:teli v stanovanje Ditrichovih in našli tamkaj mlada zaročenca v krvi na tleh. Marija je imela prestreljeno glavo blizu senc, a Millner je bil istotako ustreljen v glavo. Poklicani zdravnik je ugotovil smrt mlade,.deklice, a pri Ml-Inerju samo težko poškodbo. Millner, ki je v ostavljenem pismu izpovedal, da ga je prisilila k strašnemu dejanju nesrečna ljubezen, je bil prepeljan v bolnišnico. : Ženitev na povelje komandanta. Pred deželnim civilnim sodiščem na Dunaju se je vršila te dni interesantna ženitbena razprava v zadevi rumunskega državljana dr. Josipa Bogdana, ki je vložil tožbo za raz-veljavo zakona, ki ga je sklenil za časa vojne na fronti s svojo soprogo. Tožbo je utemeljeval s tem, da ga ie niegov komandant prisilil, da sklene zakon, v katerega ni šel prostovoljno. Sodišče je tožbo zavrnilo in proglasilo zakon za veliaven. ker le tožitelj živel s svojo ženo pozneje v zakonu tudi na Dunaju. Z ugovarjanjem, da je bil kot rumunsk častnik na Dunaju pod vojaškim pritiskom primoran živeti s svojo ženo. tožitelj ni uspel in bo moral lepo n * prej vleči »neprostovoljni« jarem sv. zakona. _ : Roparski umor sredi Bukarešte. Dn* 30. jun ja zvečer je bil izvršen sredi karešte roparski umor nad iudustrijaiceis Pčtrescuiem. Našli so ga v njegovem lo^au. z zvezanimi rokami in nogami — mrtveg*; Umora so osumljeni trije mladem-i, to bi j ( b času zločina v Fetrcsjujevi P‘sa"r Očividno gie za roparski napad, ker so mo rilci odnesli denar. — : Zaiapa feminizma. Uradniki kontrole v Beogradu so se odkrito upiran grozili z ostavko radi odredbe ministrst > da morejo tudi ženske stopiti v službo «* žavnega računovodstva. Nekateri ur®~!L sq radi tega tudi zapustili državno Poteklo je pol leta od te odredbe in 5<« so . bile imenovane nekatere ženske za rT glednike računov pri Glavni kontrol' Beogradu. Tako je slednjič tudii Pn sproveden pravni princip, da spol ne vp va na možnost vršitve uradniških doižnos • Vsekakor je to vcKka zmaga femimst>c organizacij nad trmoglavostjo konservan nih uradniških del. - : Smrt odličnega peliskega novinarja. Varšavi je umrl Konrad Olhoviz,_ . urednik dnevnika »Kurijer Varšavski«. »M 1 eden najbolj znanih in najuglednejših P® škili časnikarjev. Pokojnik je bil rojen 1858: gimnazijo je dovršil v Varšavi, pravo je študiral v Lvovu in na Dunaju- . dovršenih študijah se je posvetil žurnalisi in je bil od I. 1904 neprestano glavni ur nik omenienega lista, ki izhaja v Varšavi. 104 leta in je naistarejši ter najbolj raz®,. jeni dnevnik na Poljskem. Ta list je P^-vel najtežje perijode poljskega naroda, o ■ ustaje, revolucije, vladne reakcije In j J Vedno pa je gledal, da se vzdrži na visHjj ie dajal narodu kar največ ie mogel, dui vedno neizkvarjeni glastfk javnega nvn™ ' v kolikor je slednje moglo priti do izr“ j Pokojni Olhoviz je 19 let nadaljeval te tradicije, bil je v Varšavi znana osebnost v javnem življenju je igral pomembno go in bil predsednik različnh društev. "■ Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnik8** Glavni In odgovorni urednik! Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Liut 43 EMARPIlTMOUiHS: TARZAN SIN OPICE. Končno so obupali in pripravili prenočišče v vasi. Ujetnike so zaprli v tri koče in jih dobro za-Vtražili. Ob vratih so stale straže. Nad vasjo je itavladala nočna tišina, ki jo je motil le tožeči jok jErnih žena nad smrtjo svojih mož. ♦ Drugo jutro se je četa odpravila nazaj proti obali. Sprva so hoteli vas zažgati, pa so opustili lo misel in pustili tudi ujetnike v vasi. t Počasi se je vračala ekspedicija po isti poti, Odkoder je prišla. Deset polnih mrež je zavlačevalo pohod. V osmih so ležali ranjenci, v dveh mrtvi. Clayton in poročnik Charpentier sta šla na 5elu kolone. Anglež je molčal iz spoštovanja do spremljevalčeve bolečine, kajti d’Arnot in .Char-pentier sta bila že od deških let netazdružljiva prijatelja. Clayton je razumel, da je poročnikova bolest toliko večja, ker se je d’Amot zastonj Žrtvoval; Jane Porter je bila rešena prej, predno je padel d’Arnot v roke divjakov in se žrtvoval za neznano tujko. Toda če je omenil besedo o tem, le poročnik Charpentier le odkimal z glavo. »Ne, dragi gospod,« je dejal. D’ Arnot je hotel tu umreti. Žal mi je le, da nisem mogel umreti zanj ali ž njim. Želel bi, da bi ga bolje poznali. Bil je pravi častnik in plemenit človek. Umrl ni zaman, kajti njegova smrt za tujo, ame-rikansko deklico bo nas, njegove tovariše, le vzpodbujala, da bomo zrli smrti pogumno v oči, pa naj nas sreča kjerkoli.« Clayton je molčal in njegovo spoštovanje do onega, ki se ga je odslej vedno spominjal, je bilo večje. Že pozno je prišla četa do koče na obali. En sam strel, predno so izstopili iz džungle, je naznanjal ljudem v koči in na ladji, da je prišla ekspedicija prepozno. Prej so se namreč dogovorili, da bodo s strelom naznanili neuspeh ekspediciji, s tremi uspehi in z dvemi pa, da niso našli niti d’ Ar-nota niti črnih roparjev. Seveda je vse pričakovalo njihovo vrnitev. Govorili so le malo besed, ko so mrliče in ranjence previdno naložili v čolne, da jih prepeljejo na križarko. Claytotia je izmučil petdnevni marš skozi džunglo in oba beja s črnci. Šel je v kočo, da bi jedel in se odpočil na svojem ležišču po teh dveh, v gozdu preživljenih nočeh. Na vratih je stala Jane Porter. »Ubogi poročnik,« je dejala. »Niste našli nobenih sledov?« »Prišli smo prepozno, mis Porter,« je odgovoril žalostno. »Povejte mi, kaj se je zgodilo.« »Ne morem, je preveč strašno, mis Porter.« »Menda nočete reči, da so ga mučili,« je šepetala. »Ne vemo, kaj so storili ž njim, predno so ga ubili.« »Saj niso...« Mislila je na besede, ki jih je Clayton izrekel o možnem pripadništvu gozdnega moža nekemu plemenu, pa ni mogla spregovoriti strašne besede.« »Da, mis Porter, ljudožrci — so,« je dejal grenko in mislil baš na gozdnega moža; znova ga je obšla ista ljubosumnost, kakor pred dvemi dnevi. Z zlobno surovostjo je pristavil: »Ko vas je zapustil vaš gozdni bog, je hitel najbrže h gostiji.« Pravzaprav mri je bilo že žal, še predno je izrekel te besede, vendar se ni nadejal, da bodo deklico tako zelo užalile; Zal mu je pa le bilo, da je tako nečastno govoril o nekom, ki je vsakemu članu družbe rešil življenje in ki ni nikomur ničesar žalega storil. Deklica se je vzravnala. »Na te besede bi vam lahko dala le en primeren odgovor, mr. Clayton,« je rekla ledeno mrzlo, »in žal mi je, da nisem mož, da bi ga vam lahko prisodila.« Pokazala mu je hrbet in šla v kočo. Clayton je razmišljal kakšen odgovor je imela v mislih. »Zares,« je dejal sam pri sebi, »rekla mi je, da sem lažnjivec. In zdi se mi, da sem zaslužil,« je zamišljeno pristavil. »Clayton, dečko moj, vem, da si utrujen, toda vzroka vendarle nimaš nobenega, da se tako-le blamiraš. Najboljše je, da greš spat.« Predno pa je legel, je vljudno poklical Jane Porter, ki je bila na drugi strani jadra, delečega kočo v dva dela, ker se je hotel opravičiti. Toda odgovora ni dobil nobenega. Potem je napisal par vrst na kos papirja in ga porinil v drugi prostor. Jane Porter je videla ta listič, pa se ni zmenila zanj, ker je bila preveč užaljena. Toda bila je žena in radovednost jo je prisilila, da je dvignila papir in ga prebrala: »Draga mis Porter 1 Nobenega vzroka nisem imel za trditev, ki sem jo izrekel. Opravičujejo me le moji prenapeti živci, toda to končntf ni nobena opra-vičba. Prosim vas, naj bo, kakor da nisem dejal ničesar. Sem zelo žalosten. Za vse na svetu bi vas ne hotel žaliti. Prosim, recite, da mi odpuščate. Wlm. Cecil Clayton.« Predzadnji stavek bi jo pred enim tednom prav posebno razveselil, zdaj jo je le potrl. Želela si je, da bi Claytona nikdar ne srečala. Bla je žalostna, da je videla gozdnega boga, — ne, bila je? srečna. Mislila je na drugo pisemce, ki ga je našla po svoji vrnitvi pred kočo v travi; namreč Tarzanovo ljubavno pismo. Kdo neki je ta novi njen obože-vatelj. Ce je bil kdo drugi teh divjih prebivalcev strašnega gozda, potem bo gotovo napel vse sile, da jo dobi. »Esmeralda, vstani!« je kriknila. »Kako moreš tako mirno spati, ko vendar veš, da je svet poln groze.« Zamorka je zakričala, ker je mislila, da je zopet kakšna zver v bližini, toda Jane jo je pomirila in ji rekla, da bi šla vendarle rada spat. Poljubila jo je in ji voščila lahko noč. BUžniiki. Ko se je d’Arnot zopet zavedel, je ležal na mehkem ležišču iz praproti in trave in nad njim je bočila streha iz vej. Pri njegovih nogah je bila odprtina, odkoder je videl ven v zelenje in ne daleč odtod je kipela gosta stena goščave in drevja proti nebu. Bil je ves zbit in slab, prepuščen bolečinam vojih strašnih ran; bolele so ga tudi kosti in mišice od udarcev, ki jih je dobil. Celo vsak zgib glave je povzročal toliko bole- čino, da je dolgo nepremično ležal z zaprtimi očmi. Poskusil je, domisliti se podrobnosti svojega doživljaja, ko je izgubil zavest. Morda bi mu to pojasnilo njegovo sedanje bivališče, pa ni niti vedel, če je pri prijateljih ali sovražnikih. Počasi se je spomnil celega strašnega prizora ob kolu in končno tudi čudne bele postave; v njenih rokah je padel v nezavest. Bil je radoveden, kakšna usoda ga čaka. Krog sebe ni čul nobene žive duše. Slišal je le nemir divjega kraja. Kmalu ga je zopet premagal rahel spanec. Zbudil se je šele popoldne in zopet zelo ne- miren. Tedaj je videl skozi odprtino pri nogah čepečo moško postavo. j Široki, mišičasti hrbet je bil obrnjen Pr°.g njemu; dasi je bil zelo zagorel, je d’Arnot vendar* uganil, da je mož belokožec. @ Q I Najmodernejši 1 • i \ trakovi, svila • in ? modni nakifti I ravnokar dospelo f v J modni trgovini 1 T.EGERl LJUBLJANA j SV. PETRA CESTA 2 * Vodovodna ci|a in kieparstv FRANJO DOLŽAN ■— CELJE Prevzema vsa v goU menjeno stroko sp® joča dela in P°Pr? t0-Naprava novih strtjSHg dov in poprava lSP za trgovino mešanega blaga itd. za prometen kraj v Slovenskih goricah iščem. Prevzamem eventuelno blago na račun ali dam lokal v najem. Ponudbe na Franc Simonič, trgovec v Sv. Urbanu pri Ptuju. dirltolno in navadno moško, skoraj novo, se ugodno prodata radi odhoda k vojakom Naslov v upravi lista. dobro ohranjeno kupim. Cenj. ponudbe na upravo lista pod ,,Plačam takoj". uiuiu uiuviiu uuiiiuu, se dobro ohraniena, se ugodno proda. Naslov pri upravi lista. Sil lel! damski l-i| došli. Cena od 180 Din ,,$■ Minita Horvat, modistk*> lajna. Puch, 5 ks. dobro °ar"7t t* se vsled odpotovanja PfOj90, 6000 Din. Jamski tr® Zelena jama. Liublian#^—-'' IM pek. „ popolnoma samostol011' 8)e, službe za takoi ali P er»v» Ponudbe pod „Pek'‘ °* lista. pravi ’/t Emendolc (Bohinjski) Groyer I.a polnomasten, trapist in čajno maslo. Najceneje v mlekarni Ivan Kos, Ljubljana, Bohoričeva ul. 28. Prvovrstfl® premoS® na drobno in debelo dustrijo in domačo k&j dobavil^ po najugodnejših c®!)8 plačilnih pog°ilh Dom. Čebin trgovina s premo*«1" Ljubljana, WeIfov* Oglašujte v »Nar. Dnevniku"! Popolnoma varno naloilte denar v Ljubljansko posojilnico, r. *. s o. x. ki posluje v novopreurejenlh prostorih v Ljubljani, Mestni trg Stev. 6. Hranilne vloge in vloge na tek. račun obrestuje po 8% do 10%. ter Jih Izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru. Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema ceslje in Inkaso faktur. FRANC CERAR, drutba s o. s. v Domžalah pri Ljubljani tovarna slamnikov in klobukov zaloga v Celju, Gosposki 4. Popravila se sprejemajo vsako sredo v Ljubljani, Prešernova ul. 5. na dvor. Kovačič & Trian. Gradbeno podjetja Arhitekt • .......... n .m,, Jesenice. Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB. Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. Najnovejša knjiga !J \ Izila Jc v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg ® »VERONIKA DESEN1ŠKA” tragedija v petih dejanjih od našega slovitega pesnika O. Župančiča v treh različnih izdajah: Ljudska izdaja v okviru »Splošne knjižnice" kot 28. zvezek. Cena broš. Din 25*—, vez. Din 32*—. Nadalje finejša izdaja v večji obliki na finem papirju-broš. Din 52'—, vez. v polplatno Din 60‘—, v platno Din 66’ ^ in luksuzna izdaja v omejenem numeriranem številu 200 izv ^0 z lastnoročnim podpisom avtorja v elegantni vezavi v cele usnju. Cena Din 130 --.