f Največji slovenski dnevnik v Združenih državah • . $6 00 • . $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Velja vse leto Za pol leta - -Nei J GLAS n list slovenskih Idelaycev v Ameriki* r—— The largest Slovenian Daily b g the United States. a Itwied every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TJELBFON: CORTLANDT 2878 Entered m Second Clu* Hatter, September StL 1003, at the Poet Offife at New York, N. 7., wider Act of Congreae of March 3, 1879. TELEPON: CORTLANDT 387« NO. 216. — ŠTEV 216. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 15, 1926. — SREDA, 15. SEPTEMBRA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIX XXXIV LASTNIKI ZAVRNILI PONUDBO CHURCHILLA Lastniki angleških premogovnikov izjavljajo, da ne bodo sprejeli narodnega dogovora, katerega zahtevajo premogarji. — Problem je bil vrnjen Baldwinu, ki bo najbrž izvedel pritisk na lastnike. LONDON, Anglija, 14. septembra. — Poskus finančnega ministra Churchilla, da hitro konča veliko angleško premogarsko stavko s tem, da pregovori lastnike premogovnikov, da se udeleže tristranske konference z vlado in zastopniki stavkar-jev, je bil včeraj definitivno poražen, ko so lastniki premogovnikov definitivno zavrnili njegovo pro- v • snjo. * ' & , ^■ , Zavrnitev predloga ni pomenjala nikakega presenečenja. Nikdo ni pričakoval, da bodo pristali v tako konferenco po skrajno sovražnem stališču, katero so zavzeli proti njej njih zastopniki, ko jo je Churchill prvič predlagal. Oficijelna odklonitev lastnikov temelji na stališča njih distriktnih zvez. Ves čas so hoteli ter hočejo še vedno, da se sklene celo serijo distriktnih dogovorov, o katerih pa nočejo stavkarji ničesar slišati. Lastniki domnevajo, da so stavkarji poraženi in da so vsled tega koncesije povsem nepotrebne, kajti poraženi v premogarski vojni mora kone-čno sprejeti pogoje zmagalcev. Ministrski predsednik Baldwin, ki se bo vrnil v sredo zvečer s svojih počitnic v Aij-Les-Bains, bo našel vslel tega premogarsko krizo prav tako slabo kot je bila kedaj poprej. Izjalovil se je heroični poskus Winston Churchilla, da jo reši v odsotnosti svojega glavarja* Sedaj se pojavlja vprašanje: — Kaj bo storila vlada? Churchill je baje prepričan, da je stališče stav-karjev glede njegovega konferenčnega predloga zmerno. Razventega je namignil povsem jasno, Ja bo mogoče vlada vprizorila direktne korake, da konča stavko, če bodo ostali lastniki še nadalje tako odporni. Ce ne bodo uresničila ta namigava-nja, je težko domnevati, kako bi bilo mogoče napraviti kak definitiven napredek proti miru v industriji do časa, ko bodo prvi mrzli zimski vetrovi napravili položaj resnično resnim. Kljub nadaljevanju stavke dobivajo uradi trgovcev neprestano naroČila za angleški premog. Inozemski premog, katerega so importirali v velikih množinah tekom preteklih tednov, je vse preje kot zadovoljiv za angleške konsumente. — Vsakdo ga je do vratu sit, — je rekel neki trgovec. Premogarji se baje vračajo na delo v vedno večjem številu. Število stavkarjev, ki delajo sedaj, znaša nekako 55,000 mož, kar pomenja povečanje za 2500 mož od petka naprej. Veliko trpkosti proti njih voditeljem je opaziti med vra-čajočimi se premogarji in onimi, ki še stavkajo. Vsled tega napovedujejo vnaprej, da jih bo dosti odpadlo od premogarske federacije radi nezadovoljivega vodstva. Vlada še vedno zamore prisiliti lastnike premogovnikov, da sprejmejo neke vrste dogovor, ki bi bil sprejemljiv za premogarje. Ministrski predsednik Baldwin, ki je skrajno spravljive narave in ki baje ni proti delavcem, bo mogoče uspešen v stvari, ki se je izjalovila Churchillu, ko je skušal slednji zlomiti trdovratno stališče lastnikov premogovnikov. Neki Ust pravi: — — Mr. Churchillu se mogoče ni posrečilo pregovoriti lastnike, da pogoltnejo njegov načrt, a Mr. Baldwin ga lahko potisne s kolcem po njih grlu. Brez smisla pa je razpravljati o tem sedaj. Nikdo ne ve pozitivno, kakšnih misli je Baldwin. Tekom svojega bivanja v kopališču je previdno molčal Vsa Anglija se vprašuje, kaj bo storil, ko bo zopet posege! v premogarsko krizo, kar se bo najbrž zgodilo v četrtek zjutraj. Newyorcan v rokah mehiških banditov. Mehiški banditi so napadli in oropali ameriški avtomobil ter o d-vedli trgovca Rosenthal iz Woodmere v gore. — Ban elite zasledujejo mehiške čete. MEXICO CITY, Mehika. 14. septembra. — Jacoba Rosenthal«, dobrostojeeega trgovca, ki živi v pokoju v Wood m err. L. I.. so odvedli v pretekli noči banaiti v bližini Cuernavaca. Rosenthal se je nahajal (-1» do-tienem easu v avtomobilu ter se je vračal v glavne mesto iz Cne-navaca v družbi par nadaljnih Amerikaneev. BaTiiti so odvedli Rosenthala, poten- ko so oro;«ali colo družbo. Oborožena skupina prisilila Rosenthala. ki je star 62 let, da jih spremlja v strme gore države Morelos. Arthur Lane, tajnik ameriškega poslaništva, se je komaj izognil isti usodi vsled svarila nekega Amerikanca, ki je pobegnil iz pasti banditov. Svarilo je napotilo Mr. Lane-a. da se je vrnil v Cuernavaca. kjer je prenočil. Ugotovilo bandltskega glavarja ko je izbral Rosenthala kot jetnika, kaže baje. da so banditi iskali nekepca odličnega Amerikanca, o katerem so domnevali, da se mudi v Cuernavaci. Rosenthal, ki se je mudil v Mexico City na obisku, ne zna govoriti španski ter je nepoznan tukaj. Vsa znamepja kažejo,_da so napravili banditi napako s svojo žrtvijo. Ko so preiskovali žepe Amerikaneev, je bilo čuti šum nadaljne-ga avtomobila. Banditi so se razpršili ob cesti ter namerili svoje puške. Avtomobil je vozil Ed Quirk, ameriški uslužbenec Anglo-American banke. Ko je zapazil roparski napad, je pognal svoj avtomobil v največji dir ter zle-tel ž njim mimo banditov. ki so pričeli streljati nanj. Quirk je srečno ušel vsem kroglam in med potoma srečal avtomobil, v katerem se je vozil Arthur Lane v spremstvu žene in otrok. Quirk je zaklical Lane-u. naj obrne, ker so banditi blizu. Lanes je storil to ter se vrnil v Cuernavaca. Ko so dospeli ostali član Itosen-thalove družbe z avtomobilom v prvo večjo naselbino, so obvestili oblasti. Deset avtomobilov, polnih vojakov, je takoj odšlo na zasledovanje banditov. a vsled pozne ure ter velike teme niso našli nikakih sledov. Čete pa nadaljujejo kljub temu z iskanjem. Domnevajo, da bodo v par dneh zahtevali odkupnino za Rosenthala. Hnichilae. najbližja vas v bližini. je tipična indijanska vas, predstavljajoča par« bornih koč. Prebivalci se pečajo s farmanjem ter prodajajo sadje mimoidočim. Cnernavaca-Mexieo City cesta je na tej točki zelo strma, ker se nahaja Cuernavaca v višini 5000 čevljev ter križa cesta razvodje prrTres Maria v višini 10,000 čevljev. Indijanci države Morelos so sedaj precej mirni, a uživajo sloves. da nimajo nobenega obzira do človeškega življenja. Ko je pričel Zapata s svojim sjibanjem. so mu sledili Indijanci iz države Mo-relos, ki so postali hitro znani radi svoje okrutosti. Stroga obsodba dveh zločincev. Dva bandita sta bila obsojena na dosmrtno ječo kot zločinca iz navade. — Eden je pričel kot vlomilec v starosti devetih let. Porenska prosta v dveh letih. Briand in Stresseman se pogajata glede odpoklica okupacijskih čet. Pogo j so velikanska posojila, od katerih naj bi prefitirala Francija. — Poincare se približuje Nemčiji. VELIKE POVODNJI V KANSASU Pet ljudi je izgubilo življenje tekom povodnji v Kansasu.—Materijalna škoda znaša $4,000,000. Preplavljena sta Burlington, Madison in dežela v okolici. — Vodovje je pričelo padati. Theodore Ileunnierlein. star 32 let ter Joseph Oojtvaski. star 27 , let. oba prejšnja kaznjenca, sta bila obsojena včeraj na dosmrtno 2EXEVA. .Švica. 14. septem ječo. ko sta se priznala krivim po- j bra. — Veiiko važnost pripisuje , skušenejra vloma. Obsodil ju je; jo sestanku francoskega zunanje-I sodnik M a neuseo Prvikrat v tem. ga ministra Brianda z nemškim sodišču je bila naložena ta skraj-| zunanjim ministrom, dr. Gustav na kazen na temelju Baumesove postave. Ko je prosil zajrovov obeh za milost ter izjavil, da ]e '"v sedanjih časih vsakdo proti u- EMPORIA, Kans., 14. septembra. — Povodnji in viharji v južno-iztočnem Kansasu so uničili najmanj pet človeških življenj, preplavili več mest, pozvročili škodo, katero cenijo na štiri milijone ter vzeli streho številnim ljudem. Brzojavne zveze so bile ovirane. Isto velja gl®de prometa na nekaterih stranskih in tudi glavnih železniških progah. Velikanski nalivi v nedeljo v razvodju Neosoho, Cottonwood in Verdigris rek so napolnili struge. Skoda, povzročena od tega, je bila težka, ko je drvi- z:\zzrzzcz nivti10 vtvievro? * - beh. na katerem bo spravil dr. I sfmkajf izjavljajo, da je bila škoda največja v po-Stresornann na površje vprašanje I ljedelskih okrajih. SniftelThvil^ ^f'f naVVTkniTVe ™i5kih oknpacij- Cottonwood reka je bila včeraj štiri milje širo-smehnil ter izjavil, da sledi po- skih čet iz Porenske. Iz dobro in-! i D J . ,. , i , , , formiranega kro-a se -lasi sedaj' f"1' PolJa SO blla Poplavljena tako globoko, da SO da bo privolil Briand. v popolnem i izgledali kupi detelje kot majhni otoki, dočim je Pod mm stališčem pripustil Nemčije v Neosho padci, severno od mesta, kjer se izliva Cot- Lipo narodov, v odhod okupacij- , J 1VT i i i -i i skih čet, V kolikor pride vpoštev tonwood v Neosho reko, je bila zadnje imenovana Francija, v teku dveh let ter upra-l reka na nekaterih mestih več milj široka. Pozneje vo Saar doline Nemčiji pod po-o-1 je pričela voda povsod upadati. Dve življenji sta jem. da se bo Nemčiji posrečilo bila izgubljeni v Madison ob Verdigris reki, južno od tukaj. Burlington ob Neosho reki je bil močno prizadet J rgovska zbornica je naprosila governerja Paule-na, naj izda splošen poziv na pomoč. V poročilu na governerja se glasi nadalje, da so številne družine v poljedelskih okrajih brez vseh sredstev. V preplavljenem ozemlju so mesta Madison, Burlington, Leroy, Quincy, Mood in Saffordville. Iz Coyville, osem milj severno od Fredonia v Wilson okraju, poročajo, da je dosegla reka Verdigris novo višino in da je stala voda na cestah tri čevlje visoko. Povodenj je dosegla svoj višek v nedeljo ponoči in v pondeljek je pričelo vodovje že upadati. Junaštvo telefonske operatorice, Mrs. June Oiubb, ki je vztrajala na svojem mestu kljub naraščajoči vodi ter pošiljala naokrog alarme, je najbrž rešilo življenja številnih prebivalcev Burling-tona, ki so spali, nezavedajoči se nevarnosti. Pozneje so jo rešili s čolnom iz drugega nadstropja hiše. stavi Moža sta bila aretirana dne 17. avgusta, potem ko sta oropala j so-iahju s svojim Nemčiji prijaz-' bilo videti na drugih poljih le vršiče koruze. dom Andrew Vanprhana na iztočni * --------* 1 __ * 58. cesti. Detektiv McXallv je našel mlajšega Cowaskepra. ko je skušal prodati nekaj plena na Allen Street in oho uro pozneje sta bila starejši Gowaski in Hemmerlein aretirana. Nato je našla policija preostali plen. ki je vključeval violino, radijo in prstan z demaii-tom. Hemmerlein so spoznali po njegovi aretaciji kot moža Koze Hemmerlein. ki je bila ujeta pred enim letom s člani "Cowboy" Tessler bande. Bila je poslana v jetnišni-co; ostali člani tolpe so dobili dol-ge zaporne kazni. Zopetne homatije naKitajskem. Kantonska vlada je najela ljudsko posojilo. Narodna armada na severu se pripravlja na o-fenzivo. — Reakcijo-narji so imeli vojno posvetovanje v Pekingu. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLA8 NAHODA". NAJVEČJI 3L0VENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH. KANTON. Kitajska. 14. septembra. — Vlada bo najela 1.">.()<>0.000 dolarjev posojila, da financira ek-spedicijo proti severu. Vlada je že porabila prvotno posojilo v znesku $2.">00.000 ter prosi sedaj javnost, naj ji pomaga s pod pisava njem druge serije v znesku petih milijonov. Zaupanje v obligaeije je veliko, in banke škontirajo te oblijraeije za uprodne pogoje. TOKIO. .Japonska. 1."». septembra. — Ameriški poslanik. Mat* Veagh. se je ojrlasii veeraj neformalno pri zunanjem ministru ter ter se informiral glede stališča I Japonske napram razmerfani na Kitajskem. Glasi se. da je^japon-; ski zunanji minister izjavil, da ne 'misli Japonska na vmešavanje, jrazven v slučaju ogroženja življenja in lastnine Japoncev. PEKING. Kitajska. 14. septembra. — Mandžurski voditelj i'ang Tso Lin je objavil, da bo prišel v Peking, da predseduje splošni vojaški konferenci. Na tej konferenci naj bi izdelali načrte proti kantonski armadi na jugu in narodni armadi na severu. Zadnja armada, ki je bila aprila meseca prisiljena zapustiti Peking ter se umakniti nadalje proti severu, se nahaja v bližini mongolskega pogorja ter je odredila vse potrebno za ofenzivo. LONDON, Anglija, 14. septembra. — V tukajšnjih ofieijeinih krogih skušajo dati položaju na Kitajskem ugodnejše lice. dobiti na svetovnem trgu posojilo približno štirih tisoč milijonov dolarjev. za katero naj bi služila kot jamstvo nemške železnice in industrije. 52 odstotkov tega zneska naj bi pripadlo Franciji na temelju reparacijskega dogovora, vsled česar bi bilo Franciji mogo-če odplačati svoje dolgove v Ameriki. Tak dogovor bi tudi služil kot obvestilo na naslov Italije, da ni Francija brez mogočnih prijate-teljev v Evropi. Vsled zadnjega atentata na Mussolinija je sondiral neki italijanski uradnik Brian-dag lede vprašanja, da se izžene kak ducat proti-fašistovskili Italijanov ter zatre proti-fašistovski list 'Corriere »legli Italiani". Dobil pa je dvomljiv odgovor, da ne more Francija delati nobeni inozemski sili posebnih ugodnosti in da se bo delovanje Italijanov v Franciji omejilo le v tcrHko, v kolikor nasprotuje francoskim postavam. ŽENEVA. Švica. 14. septembra. S poročili, ki so prišla semkaj iz Pariza, se glasi, da je ministrski predsednik Poincare popolnoma" odobril govor zunanjega ministra Dvanajst mrtvih pri ko- i • • • • 11Z1J1. BI'K All EŠT A. Romunska. 14. septembra. Pri koliziji dveh oseb» Brianda tekom sprejema Nemčije j nih vlakov na progi Bukarešta- Temešvar. je bilo ubitih dvanajst oseb in devet in dvajset radaljnih ranjenih. v T.igo. Poincare podpira celo prizadevanja Brianda. da se uveljavi zbližan je med Nemčijo in Francijo. Vierkoetter hoče zlomiti rekord Francoza. Poročila angleških konzulov pravijo, da je v provincah Ceng- tu in Clinking vse mirno in da je tv v i » KOLIN, Nemeija, 14. septem- bila izdana proklamacija. da b^ , bra. — Ernst Vierkoetter. nemški zavarovana angleška lastnina. ' plavač, ki je preplaval dne 30. avgusta Angleški kanal v rekordnem času. kojega čin pa je prekosil Francoz. George Michel, je odpotoval v Calais, da vprizori nadaljni poskus, da porazi rekord Francoza. Smrt starke. SCRANTON, Pa.. 14. septembra. — Mrs. (ieorge Pa near, ki je baje dosegla starost 11.'> let. umrla včeraj na domu svoje milile in je, Mrs. Thomas Prizenski. v Blakelv Rojena je bila leta 1M1 v Avstriji ter je prišla 1888 v Ameriko s svojim sinom Jo-sephom. Sin je star sedaj 80 let. Seznam. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr^ba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpofitevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. .. 500 ____ $ 9.45 Lir ... 100 ____ . S 4.30 Din. .. .. 1,000 .... $ 18.60 Lir ... ... 200 .. .. $ 8.30 Din. .. .. 2,500 .... $ 46.25 Lir ... ... 300 .... .. $12.15 Din. .. .. 5,000 .... $ 92.00 Lir ... ... 500 .... .. $19.75 Din. .. .. 10,000 .... $183.00 Lir .. ... 1000 ... .. $38.50 Za poSiljatre, ki presegajo Desettlsoč Dinarjev ali pa DvatlsoC Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust. Nakazila po brcajavBcm pisma Izvršujemo računamo za stroške $1.—. ▼ najkrajton Posebni podatki. Pristojbina za tzpla- «la ameriških dolar. Jev ▼ Jugoslaviji in Italiji znaša kakor sledi :za $25, ali manjl znesek 75 centov; od $Z5. naprej do $300. po 3 cente od Tsakera" dolarja. Za večje svote po pl-■menem dofovorsu FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street fiiom: cobtlandt 4os7 New York, Nt LYŠ GLAS NARODA (8L0VENE DAILY) fmk Owned and Published by SLOYKNIC PUBLISHING COMPANY, (A Corporation) Look Bcnedik, treawror. Place of hxuBjum tli« corporation and addressee of Above offico-s: 82 ConAapdt Qt^ Boroqgh of Mtahittm, New York City, N. Y. GLAS NARODA of the People' leaned Every Day Except Sundays and Holidays. Pravijo", da ni nobene bistvene razlike med republi-jkami in monarhijami. Pa je, in še prav velika. Se nikdar ni v nobeni monarhiji stal justični minister kot obtoženec pred sodiščem. Če je justični minister v monarhiji zakrivil kako nepoštenost, so ga poslali kratkomalo v penzjon, ter mu dali za popotnico visoko pokojnino ter zlat križec ali zlato medaljo za "usluge", ki jili je izkazal državi. Pripomniti je treba seveda, cla pride v monarhijah Je malokateremu uradniku sleparija na misel. Za eelo leto volj* Uit so Ameriko m Kanado ---^....„.,$6.00 Za pol leta-----^.$3jOO Za četrt leta___ -----$1.50 Za New York ta celo leto 17.00 Za pol leta .....................m.«. $3.50 Za inozemstvo m celo leta__$7.00 Za pol leta_________________$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advert is ecnent on Agreement. Qiao Naroda" uhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov. D opis Doptt bra podpisa in osebnosti se ne priobčil je j o. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnika, prosimo, da se nam tudi prejinjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS N A S O D A", 82 Cortland* Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlondt 2876* FRANCIJA IN ITALIJA pogumu laškega Časopisje dosti poroča o velikem diktatorja Benita Mussolinija. Toda njegov pogum ni pogum razsodnega človeka. Mussolini je tako pogumen kot pustolovec, ki je samovoljno zašel v stiske iii kateremu je pogum skora edino orožje. Da je to res, je posebno značilno iz njegove izjave: — Če bi bila padla bomba v avtomobil, bi jo bil zgrabil ter jo vrgel nazaj na atentatorja. Tega sem se paučil v vojni. Take bravure so v zadnji svetovni vojni res počeli nekateri vojaki, toda^e je bil Mussolini med njimi, ni še natančno dognano. Ta njegova otroška izjava je osmešila celo zadovo. Nadalje pravi italijansko časopisje, da zna obdržati laški diktator v najbolj usodepolnih trenutkih svojo hladnokrvnost. Pri zadnjem atentatu se je bil pa strahovito razburil Če bi bil obdržal mirno kri, bi najbrže ne bil obtožil Francije, da je zasnovala proti njemu zaroto. Ne da bi imel kak dokaz, je javno očital Franciji, zakaj trpi v okrilju svojih mejah protifašiste, zakaj jim gre na roko ter jim takorekoč direktno pomaga pri rušenju laškega fašizma. S tem sumičenjem, ki je že grožnji podobno-, je vrgel Mussolini bombo preko francoske meje. Ako jo bo Francija ujela ter jo vrgla pravočasno nazaj, lahko Italiji še slaba prede. Vsa Mussolinijeva zunanja politika je plod pustolovskega poguma. Z vsakomur se hoče prepirati, slehernemu preti, povsod si ustvarja nove sovražnike. Enkrat hoče zasesti Slovenijo do Save, enkrat hoče preko Brennerja v Berlin; proti Rusiji mobilizira, v Afriki ustanavlja italijansko kolonijalno kraljstvo ter proglaša nadvlado Italije nad Sredozemskim morjem. Neprestano gobezda, udejstviti pa ne more ničesar. Predno so se sestali delegatje Lige narodov v Ženevi je gobezdal, da bo ustvaril italijansko-španski blok, ki bo nekaka protiutež proti angleškim in francoskim aepiraeijam v Sredozemskem morju. Pa je ostalo le pri gobezdanju. Danes je Mussolini v Italiji še mogoč, toda kmalu ne bo več. Ako bo priletala bomba, ki jo je vrgel proti Franciji, nazaj, bodo v nevarnosti življenski interesi Italije. Sharon, Pa. [ skupno ž njo veselili. Pri otvo-Po k opal i so Ano Cimperman z ritvi je bilo veselje, danes je pa žalost. Oddalee kaže zastava, ki visi naj>oldrogu nad Slovenskim Domom, da ni nekaj vse prav. Za- 2 leti starim detetom Mildred. Oh-žgali sta se pri eksploziji peci. Popre!) jo bil 12. septembra ob 2. uri popoldne iz noveera slovenske- < stava oznanja smrt. (i. septembru pa Doma v cerkev sv. Antona, od smo otvorili Dom. 31. septembra tam pa na Hrvatsko pokopališče. I so pa žc pripeljali članico z ilete-Mati je bila stara 24 let in hčerka j tom, ki sta prva počivala na rar pa 2 leti. Takega pogreba Še ni- t vaškem odru v našem Domu. sem videl tu v bližini. Mati in Dom je potreben. Za vse ga lah-hcerka sta spadali k društvu S. X. ko uporalbjamo za pouk, za pet P. J., štv. 262. Obenem je bila ma- je, godbo, plese in zabave ter ta ti tudi delničarka našega novega j ko tudi za počitek, predno nas od-Doma v katerem je tudi počivala peljejo na pokopališče. S heerko na mrtvaškem odru. Pri-j Opozarjamo vse tukajšnje Slo .iatel.ii in znanci iz vseh bližnjih \ e -m glownk<% kateri še nisl< naselbin so ju prišli gledat in Žlani naže„a Doraa da ^ nam ppi spremit rto groba. Darovali so tu-jdružit(1 da ))oma„amo skupil0 ])o di veliko cvetlic, da je bilo vse. kateri naj h[ bH vsdl lasf obloženo. Ljudje so kar trumoma ^ -y/-QmQ pridružite ^ dokle] prihajali in obžalovali nesrečo, ki se je nepričakovano dogodila. Sprevod je bil tako lep, da ga farrellški Slovenci ne pomnijo. Bilo je čez 70 avtomobilov. Igrala je tudi godba slovenskega Doma do cerkve, kamor smo korakali. Pogrebei so nosili rake v iz slovenskega Doma v cerkev in potem so jo odvedli na avtomobilu do pokopališča. Župnik Medi je imel lep pro-vor, v katerem je rekel: C'e bi človek imel kamen i to srce. se mu mora omehčati, ko vidimo tak pri-j zor. In res, kamor si pogledal, si videl solzne oči. Ranjka je zapustila poleg moža še tri male otroke od 6 tednov do 5 let stare. Zapustila je tudi tu živeče stariše, sestre in brate, po imenu Biček. ni prepozno. Vsi tisti pa, ki ste malo zaostal s plačevanjem, ste naprošeni, d; storite svojo dolžnost s tem, d; vsi plačate svoje delnice. Nekate ri so poprej rekli, bomo potle dali. ali se pridružili, ko bomo vi deli kaj da bo. Xo. sedaj smo tu kaj in vidimo kaj je. Dom nas kli če k skupnemu delu. Torej proč slabimi uameni in slabimi oblju bami! Naj šc omenim, da smo na d;u otvoritve 0. septembra imeli š( j dosti dobre dohodke kljub slabe mu vremenu. Vseeno so nas rojaki obiskali iz več daljnih krajec in nam pripomogli k boljšem* izidu. Ker se pa vsakemu posa meznemu ne morem zahvaliti. s< zahvalim najlepše vsem skupaj DAUGHERTY PRED SODIŠČEM Vidite rojaki, kaj je Slovenski ki ste »as Posetili in Počastili n? Dom člane. Kam bi položili | dan otvoritve. ranjko z otrokom, ko bi ne imeli j Dobil sem tudi več pisem od no skupnega Doma? Privatne hiše.; sameznih rojakov kakor tudi oc^ oziroma sobe so premajhne; niti cvetlice ne bi šle v eno sobo. kam še dva mrliča. V Slovenskem Do- določene roke. I^epa hvala ! društev, ki so poslali tudi dar zi Sovenski Dom, kar je prišlo vse v mu je bilo dovolj prostora za vse. Ljudje so ranjko obiskovali, kar Vse bo objavljeno prihodnjič. Slovenski Dom in njegovi "lan bi v privatnih prostorih ne mo- ( izrekajo soprogu Frank Cirnper jili, in hvalili so Dom. | mann in njegovim otročičem so- 6. septemra 1926 smo otvorili r žalje. novi Slovenski Dom. kjer smo se I A. Valentinčič. zajronetno smrt. Pri rartem \Yi baehu niso našli niti pare dinarja Daugherty je bil v kabinetu pokojnega predsednika Hardinga zvezni državni pravdnik, torej človek, kojega naloga je bila neizprosno zasledovati vse kršilce ameriških postav. f Naloga državnega pravnika je, spraviti kršilca postave pred sodišče, nakar sodnik svoje opravi. Zvezni državni pravdnik je eden najvišjih jnstičnih uradnikov v deželi ' Današnji se od vsakega človeka, posebno pa od za-fetopmkft praviee, zahteva, da zna razločevati med mojim in tvojim. O Oaugheirfcyju se je pa zadnja leta govorilo, da te razlike ot> yfrmh prilikah ni hotel poeoati. Pozvali so ga pred sodišče, in sedaj se vrši proti Novice iz Jugoslavije Smrt ruskega begunca. [ pet zaklenil v svojo sobo. Ko ga Ponoči, ko so se ljudje na beo- Lic sobarica hotela ob osmih zve grajskem Kalimegdanu najbolje, čer zbuditi, je našla tujca mrtve-zabavali in je svirala glasba raz-j ga na postelji. Ka mizi pa so bile ne poskoenice, se je nenadoma za-j prevrnjene čaše ter ostanki kokai-slišalo iz parka pet strelov. Žan-jna in veronala. Beograjska poli darji in gosti, ki so hiteli v park.' cija se trudi, da bi razjasnila to so našli v mlaki krvi 26-letnega emigranta glasbenika Evgenija Skunskega. Vseh pet krogel ga je zadelo blizu srca. V obupnem Romunski novinarji v Dalmaciji, stanju so ga pripeljali v bolnico.! Romunski novinarji, ki so pri-kjer je kmalu nato umrl. V gan-j speli v Split, so si tekom dneva ljivem pismu prosi prijatelje, naj j ogledali znamenitosti mesta in njegovo matere ne obveste o kata-j zlasti tudi divni Marjan. Na pri-strofi. Obupen čin je izvršil v, jateljskem obedu, ki ga je veliki silni bedi. j župan -priredil gostom na čast, je ! veliki župan Perovič v svoji napit-Misterijozen samomor v Beo- j nici poudarjal zasluge romunske- £radu' ! ga naroda za ujedinjenje Jugoslo- V zadnjem času se je mudila j vanov. Uredniku lista "Novo do-v Beogradu rodbina Wibach iz; ba\ J. Ivisiču. je bil pri tej prili-Hainburga. Mož je baje bogat tr-.ki izročen Oficirski red romunske i....*:.':: z:.. L.JT . • :, govec, ki je večkrat prihajal v Jugoslavijo. Gospa Wibach je te dni s svojim sinčkom odpotovala na Bled, kjer naj bi počakala svojega moža. A prišlo je drugače. Wibach ni prišel v hotel "Moskvo" kjer je ložiral, marveč je ob je petih zjutraj, precej vinjen v hotelu "National" najel sobo, naročil še poldrag liter vina ter ukazal sobarici, da ga nikdo ne sme motiti do osmih zvečer. Že ob desetih pa se je zaslišal s hodnika obupen krik in klici na po-pomoč. Wibach se je popolnoma nag pojavil na hodniku ter kričal * in gestikuliral, potem pa se zo~ krone, s katrim ga je kralj Ferdinand odlikoval v priznanje zaslug za organizacijo komiteja tiska Male antante. Popoldne so si gostje ogledali zanimive Solinske izkopine. Romunski gostje so ]>re-ko Dubrovnika odpotovali v Beo-srrad. KATAR MEHURJA Bolečine lahko prefenete m Santal Midy Zavrnite vu ponaredbe. Glejte za besedo "MIOY" Naprodaj v vseb lekarnah. Novice iz Slovenije, Pravica pride vedno na dan. j Meseca novembra leta 1924 je obiskal razne pohorske vasi neki krošnjar iz Dalmacije, ki pa se je bavil tudi s tihotapstvom denarja. Mož jc imel okoli -tO kg zlate ga in srebrnega denarja, ki ga jc skušal na zvit način vtihotapiti v Avstrijo. Ker sam ni poznal do bro obmejnih krajev, je skuša1 dobiti razne pomočnike, da bi mv pomagali in ga podpirali pri njegovem načrtu. Ker je tihotapstvo 'v Qbmcjnih krajih vedno dobro razvito, je dalmatinski krošnjni kmalu našel pomagača v o^ebi se daj že mrtvega Tvtana Veronika njegovega brata Martina Veroni ka iu nekega Ivrist. Svečeba \v vasi RemSnik, ki so mu obljubil' vso svojo podporo. Slednje i m en o vani pa so pri tem imeli svoje zvi te namene in so se domenili, d; organizirajo vso potrebno, da Dal ma tinea zvedejo v zmoto in se pr tem polastijo ]>lena. Omenjeni Ivan Veronika je ime uovanemu Dalmatincu v nahrbt niku ]iomagal nositi kovani zlat" in srebrni denar, ostala dva p: sta na meji pričakovala skspediei jo kot finančna orprana in jo v u-sodnem trenotku napadla. Ivan Veronika, ki je dobro vedel za fin-giran napad od strani teh "finančnih organov" je takoj na prve kliee vrgel nahrbtnik na tla in zbežn isto pa je iz strahu po napadu storil seveda tudi Dalmatinee. Oba "financarja". Martin Veronika in TCrist. Sveček, sta nato pobrala bogati plen in izginila v temne noč. Stvar je pozneje prišla na dan. a kazensko postopanje proti «torilcem je bilo ustavljeno, ker ><0 le-ti vso krivdo zanikali, pri«" na nobenih ni bilo na razpolago. Te dni pa so se roparski napadalci sami izdali in nekim svojkr * ova rišem zaupali ves dogodek Ti pa so stvar prijavili oblastim ki so storilce zopet spravili nr varno in oddali v zapore okrožnega sodišča v Mariboru. Upati je da bo z ozirom na te nove dokaze nroti zvitim roparjem postopanje obnovljeno in da jih tako doseže kazen, ki so jo zaslužili. Je pač star pregovor, da pride rravica slej ali prej vidno na dan. Aretacija nevarnih vlomilcev. Ker so se zadnji čas dnevno množili vlomi in tatvine je ljubljanska policija vprizorila lov na sumljive elemente; izvedla je strogo racijo v mestu po vseh javnih lokalih in prenočiščih, koder je vedela, da imajo zatočišče tuji lastnini nevarni elementi, kakor tudi po šupah v okolici mesta. "Rezultat je bil izredno povoljen. Prijeli so 12 sumljivih oseb. med nji-mo nekaj vlačugarjev in vlačuga-ric. pa tudi nevarne tatove iu vlomilce. — Te dni je prišel policiji v roke nevaren vlomilec France vlomilcev in pustolovcev Janezom Možino je koncem meseca izvršil vlom v litijski konsum. od koder sta oba odnesla za 63.000 Din. raznega mamif akt urnega blaga, ki sta ga pozneje spravila deloma v denar v Ljubljani in pri Bosancih. Možino so prijeli,"a Pibernik je pravočasno odnesel pete in odšel na veselo potovanje po Pri-morju. Živel je udobno, no končno se je zopet pokazal v ljubljanskem gnezdil vlomilskih tičev in tatov. Ko se je te dni prijazno raz-govarjal 11a klopi v tivolskem parku z neko svojo sorodnico. ga je zalotila roka pravice in moral je na policijo. Vlomi v Ljubljani. Vlomilci ne mirujejo. . . V Ljubljani so sedaj marljivo na delu. foda kriminalni organi ljubljanske policije so jim vedno za petami. Vlom pri V. Sterniši na Jurčičevem trgu je predmet intenzivnih poizvedovanj. Dobljeni so gotovi indiciji, ki napovedujejo, da bo najbrž storilec kmalu v mreži. V noči od 27. na 28. avgusta je nepoznan moški skušal vlomiti v trafiko Frica Juvana v Kolodvorski iiliei. Ker je pri trafiki nastal precejšen ropot se je zbudila Mal-či Pavlinova. odprla okno in zapazila nekega moškejra. ki je takoj urnih krač odkuril izpred trafike. Se nekaj trenotkov in bi se mogoče vlomicu posrečilo priti v trafiko, da ni bil prepoden. Škode ni. Strokovni učitelj in upravitelj Peter Zgaga Zakonska idi]<» Zakonska spalnica. Mož je obrnjen v ko^ iu Murči. Žena čuje. V posteljici jeke • ■ cieek. Že par dni mu ni nekaj prav, /. par dni sitnari. Žena mora vsako noč dvajsetkrat po tridesetkrat vstati. Silno je že utrujena. Rada bi rekla možu. naj gre po-jrlodat, kaj je otroku, pa si ne upa. Sama vstaja in fra tolaži. Otrok joče, vedno hujše in hujše. Mož se začne preobračati v postelji. Žena se potuhne kot da bi spala. — Torej bo vendarle vstal in šel k otroku, — misli sama pri sebi. Mož se preobrata, zdeha in nekaj mrmra. Končno vstane. Žeui se odvali kamen od srca. — 0, saj ni tako slab. kot sem si mislila. Saj ima srce. Otrok se mu smili in tudi jaz se mu smilim. 'Napačno sem jra presojala. Krivico sera mu delala. Mož se oblači in nekaj mrmra. Žena se dela kot da bi se zbudila ter zaspano vpraša : "Kaj je?" Prepričana je, da ji bo mož voril: "O, nič. otroka, bom odeL CJotovo ga zebe. revčka, da tako joka' Toda mož nravi: "Kaj bi bi bilo? Nič ni V o.št,*- Mestnega centralnega vrta. Josip rijo grem. Kdo bo pa poslušal to Kobal. je obvestil policijo, da je j kričanje . . 27. averusta nekdo po noči vlomil . v barako Mestnega centralnega ' * vrta v Mestnem logu ter odnesel razno vrtnarsko orodje in semena v skupni vrednosti okoli fiOO Din. Telesne poškodbe. Poglavje o telesnih poškodbah ie v kroniki in kriminalistiki za-minivo. Redek pa je slučaj, da hi bil varuh pretepen od varovanea. To se je zgodilo v Zg. Šiški. Ivan Carman, lastnik tovarne čevl jev in gamaš, je šel mimo delavca Ivana Somraka. Ta ga je povabil k sebi v stanovanje. Nič hudega sluteč, se je Ivan Carman odzval vabilu. Ko pa je vstopil, je Somrak zaprl sobo in začel udrihati po Carinami. Poškodoval ga je po glavi in životu. Kakor pravijo, je bil povod temu nenadnemu napadu ta. ker je bil Ivan Carman od sodišča postavljen za varuha Ivanu Somraku, proti kateremu je teklo sodno postopanje, da se jra stavi pod kuratelo radi za pravi j i-vosti. — Trgovski sotrudnik Oskar Iverner zida s svojim tastom hišo ob AlešovČevi cesti. Betonska dela pri stavbi mu opravlja Fran Kotnik, ki izdeluje razne betonske izdelke. Te dni ga je Iverner naprosil, naj mu sestavi plačilno li-Pibernik, brezposelni hlapec, de-'sto za delavce, da jim more v so- 'omrznež. postopač, a vedno dobro živeč od številnih vlomov in tatvin. Pibernik je mlad. a nevaren človek. Star je 26 let. rodom iz Mokronoga. Klati se vedno po boto izplačati zaslužene inezde. Kotnik ni dal odgovoro. Nasprotno je Iverner j a udaril in ga lahko poškodoval. Vzrok je v tem. ker ni hotel dati mezde njemu, da bi svetu. S poglavarjem ljubljanskih jo potem plačeval delavcem Po 4% obresti za vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT Naše mesečno obrestovanje je ugodno ne samo ako vložite, temveč tudi ako dvignete. Obresti plačamo za vse pretekle mesece do konca onega pred dvigom. Zato priporočamo vlagati denar pri nas tudi onim, ki ga nameravajo v kratkem zopet dvigniti. Frank L 82 Cortl&ndt Straet State Bank : Hew York, N. Rojaka sta se pogovorjala, kaj bi storila, če bi imela dosti denarja. —Kaj bi storil, če bi naenkrat otipal v žepu stota k ' — C'e bi naenkrat otipal v žepu stotak. — je premišljeval rojak — hm, kaj bi storil ? Aha. že vem kaj bi storil. Najprej bi «ra lepo zmenjal, potem pa šel domov k ženi in ji rekel, da sem dobil v žepu dvajset dolarjev. Moški so res čudni. Ako ženska moškega kaj vpraša. ji odgovori na vprašanje, namesto, da bi na njene misli odgo-I voril. Ločitev zakona ni vselej konec, pač pa marsikdaj — začetek ljubezni. Marsikdaj je bila že baklja. ki je imela namen razsvetliti ves svet. pogašena s kozarcem vode. Kot je čitateljem že znano, smatra verska sekta teozofov mladega Indijca Krišnamurtija za novega Mesijo. Krišnamurti potuje po Ameriki iter propagira svoje nazorr. Pri neki priliki je rekel: — Zakon je prav dobra naprava, toda zame ni. Jaz se nikdar ne bom ženil. Krišnamurti ima o zakonu baš take pojme, kot jih imajo suhači o prohibiciji. — O, prohibieija je prav dobra. — pravijo — koristna za narod in deželo, toda mi ga bomo še zanaprej eehali v božjem strahu. * — Zvečer bom pa pripeljal mojega prijatelja seboj k večerji. — Za božjo voljo, nikar — mu je ugovarjala žena. — Saj vendar veš, da nas je včeraj pustila kuharica na cedilu, da imata otroka ošpicc in da je mati pri nas, ki neprestano sitnari. Kaj bo vendarle rekel! — To je ravno. Moj mladi prijatelj si je v glavo zabil, da se bo oženil. Ker se mi fant smili, mu hočeaa ženitev iz glave izbiti. Ko bo preživel en večer pri nas, ga bo minilo vse veselje po zakonskih sladkostih. Poljska in Litva. i < / / Današnji položaj poljske repub-! tu je najvažnejši rak lad poljske like naznara višek med politiko j industrije. Tudi železnica od Kana-port i j Poljake pod vodstvom j tovic na Lodz gre eez nemško o-antante in pa med politiko sov- /zemlje. To Nemci dobro izkorišča-jetske Rusije, ki «oji prijateljstvo'jo. Znali so škoditi ob vsaki prili-z Neim-ijo. j ki do lanske carinske vojne, v ka- Boj z Rusijo je vojaški in od le - teri so Poljaki podlegli letošnje-tm 1921 po zmajfi Pilsudskejra nad I mn petkrat povečanemu izvozu * »viki ni vee tako oster. Ste- šlcskega premoga za Anglijo so Nemei pritisnili s prevoznimi tarifi ter prizadeli Poljakom silno veliko škodo. Trn v peti pa je Nemcem poljski koridor k morju. Z vrgli na svobodno mesto Gdansk ter uničili vse težke priborjene pravice Poljakov. Po koridorju je odrezana od ostale Nemčije cela Vzhodna Prusija in to Nemce jezi. Ob obali gospodari nemška mornarica. Poljska vlada dobro ve, da si mora zgraditi na kratki obali lastno pristanišče, čeprav še nima velikega brodovja. Pristanišče v (jdini gradi francoska družba zelo počasi in je dovršeno komaj 65 tnetrov obale. Po poslednjih nastopih Anglije za sanacijo Polj--ko je mogoče, da jo podpre A t* erlija v boju z Nemci. Poljska javnost pričakuje od svoje diplomaei-ie. da v zvezi s kritičnim položa-iem doseže enakopravnost v Zvezi narodov. Lahko pa se zgodi, tla -ie bo Poljska zadovoljila z garan-eijami Velike Britanije, ki se jc na Baltiku silno utrdila. Vedenje Poljske do Litve pa ni jasno. V poljskem narodu oziro m a inteligenci je še močna zavest nekdanje slave poljskih kraljev Povsod najdeš podobo 40 vladar jev in po vseh uradih primer j alio sliko Poljske v raznih dobah I ji za primer tedanji obseg dru jih držav. V tem znamenju zalite vajo poljski imperijalisti stare po krajine v Rusiji ter eelo Litvo. ('» misli maršal Pilsudski na zgodn vinske meje pred delitvijo pol' olitiki Rusije. Posebno bivši ministrski predsednik Litve deluje na zvezo s sovjeti. Pred kratkim so došla policijska poročila. da vodijo letne vaje lit van pke vojske ruski častniki. Litva pa ni edina mala državica ob robu Rusije. Važni sta tudi Latvija in Estonska, ki sta por vplivom Anglije sovražnici sovje tov. S tema dvema državicama ir s Finsko, ki je bila dolgo v zvezi z Nemčijo, se je Poljski posrečilo navezati ozke stike in je verjetno, da se stvori tesen blok b tiSkih držav pod vodstvom Poljske. Rusija se proti temu blolc-odločno bori in izjavlja, da bo sklepala pogodbe le s posameznimi državami. Na jugovzhodu ima Poljska prijateljsko Romunijo, ki se boji, da ji Rusi spet vzamejo Besarabijo in ima torej dovolj vzroka, da išče zaveznikov. Rusija trdi, da j< pogodba teh dveh držav na perje na direktno proti nji. Vsi ti zavezniki pa Poljske ne rešijo iz kočljivega položaja. Na zapadu preži Nemčija, ki ni le narodni, marveč tudi gospodarski sovražnik Poljske. Vprašanje zgor- ne Šlezijc za Nemce ni rešeno, a MOČNI LJUDJE Rad bi izvedel za naslov svojih dveh bratrancev FRANK in JOHN KRANJC, ki sta naseljena v Združenih državah. Jaz jima imam poročati vee važnih zadev iz starega kraja, zato prosim, da se oglasita bratraneu. podomače Kovačev iz Rakitne pri Borovnici. — Joe Kranje, Box 379, Port Franecs, Ont., Canada. (2x 14,15) NAZNANILO. Našim naročnikom v državi Pennaylvamji naznanjamo da jih l>o v kratkem obiskal zopet na« KOani raatopnik Mr. JOSEPH ČE ENE i« prosimo, da mu gredo na roko, tar pri a j eni obnovijo naro* nine. Price. Anglež iz Gloucester j a je pred kratkim posekal vse re korde v dviganju uteži. Z desno roko je dvignil 430 funtov, z levo pa 407 funtov. Pred par leti je v londonskem hipodromu nastopal atlet Let ti, majhen človek, toda neverjetno močan. Star je bil 117 let, a dvigal je železno sidro, na katerem so sedeli štirje moški Vse skupaj j tehtalo 650 kg. — Potem je ustavil 15 konjskih sil močan avtomobil ter ga celo nazaj potisnil. A najmočnejši človek na svetu je neki Indijec po i-menu Rama Morti Naidu, rojen v Madrasu. Tudi ta je majhne postave, toda ena sama mišica ga je. Velik slon mu stopi na prsa. s tem prične program tega Indijca. — Potem stopi nekaj gledalcev v za to pripravljena vozova, z enim mu peljejo čez prsa. z drugim če? stegna. Cez prsa meri 119 em. — Štirje mornarji mu pritrdijo verigo okrog života in nekdo jo je raztegnil na 141 em. Neki SandoTv leže na tla ter drži nad seboj zvon. ki tehta 84 kg., vstane ter stopi na noge,' držeč zvon v eni roki. Neki njegov konkurent ga je hotel v tem posnemati, pa se mu do danes še ni posrečilo. ROJAKI. NAROČAJTE SE HJ» "GLAS NARODA" NAJVEČJI glOVMWRI DNfcVNlA ▼ ZDt DRŽAVAH. HEKRV MULCU. WA1H o. C Ivo se je pred kratkim mudil trgovinski tajnik Hoover v Spokane, Wash., mu je podarila "indijanska princesa" Alicc Garry kras-' no stkan lovski jopič. Emil Adamič (Ljubljana): Prirediteljem koncertov. I- [ "lušala in bili blaženi, ako jim je Časi, ko so pevske prireditve j cel° Pikala. Celo žrtvovali so iužile le dviganju narodne zave-j kaj- samo da so slišali "samega sesti, so končno tudi pri nas že mi-!be" Vse to Jira Je bil° prijetno nil i. Minevajo tudi že časi, da go-ie pevska društva petje in prire-iajo lahke koncerte zaradi družabnosti. Bolj in bolj prihaja spoznavanje, da je treba kultivi-rati umetnost zaradi nje same, ga koncerta vložijo v ta fond pro-eent, ki je v skladu z dohodki. Odbor "Zveze" pa bi po uvidevnosti in potrebi podeljeval podpore, izdajal brezobrestna posojila po-trebnirtf mislil s časom na dom za onemogle glasbenike in še na marsikaj podobnega. Istočasno bi "Zveza"' prevzela tudi zaščito avtorskih pravic skladateljev in zastopstvo njihovih del. Čemu iskati zastopnikov, ki zaračunavajo za izposojanje, prepisovanje del. za tantijeme lepe svote in bogate pri tem. Tak biro naj se ustanovi v "Zvezi" in zasiguran bi ji bil ma-terijalni obstoj. Poglejmo, kdo "zasluži" pri poljubni koncertni prireditvi! Pevski zbor se je odločil, da priredi koncert. Pevske vaje trajajo mesee. dva, več. Po vsaki pevski vaji gre marisikateri rad v gostilno. Gostilničar, kavarnar že služi na račun koncerta. Materijal za koncert pevski zbor ali kupi — tu zasluži založnik — ali pa prepiše, pri tem oropa založnika, zaslužita pa prepisovalec in trgovec z notnim papirjem. Za koncert je treba najeti lokal., zakuriti ga. razsvetliti, prirediti oder, dekori-f rati. Vsi ti, od najemodajalcu do 3ekoraterja predlagajo račune. Listi tudi hočejo imeti plačano reklamo. tiskarna plakate, vabila, programe, plačati je treba lepljenje programov (z državnim davkom), kupiti vtopnice. plačati odstotke občini, državi. plačati stražo, biljeterje. Garderoberji sami zaslužijo, zaslužijo krojači, rno-diske, frizerji, čevljarji, perice, gostilna, kavarna. natakarji in društvo, četudi najmanj itd. A kdo ne zasluži ničesar, prav ničesar.' Komponist, ki je s svojimi deli dvignil aparat, ki je dal tolikim zaslužka, pevcem ponos fali blfemažo). shtvo, vence, pevovodji poleg vsega tega še darilo. Komponist pa ne dobi mnogokrat niti proste vstopnice h koncertu, doživi pa največkrat zabavljanje, za-smeh. Kajti dober uspeh je zaslu jra pevovodje. slab pa zasluga komponista. To in še marsikaj drugega je. kar mi je potisnilo v roke pero. Naj zdaj premišljujejo in premislijo o tem naši koncertni prireditelji. "SLOVAN" JE STORIL PRVI KORAK dražilo, obenem pa so postajali zaslužni glasbeno-kulturni delavci. Poklicni glasbeniki pa so stradali. Preživljali so se s pičlim in suhim organistovskim kruhkom, ali s trdimi skorjami glasbenih "Part pour l'art". S tem spozna-1 učiteljev, kakor še dandanes. Da njem pride tudi preorijentacija vi bi T,;) kateri izmed njih mogel ži-nazorih, ki se dotikajo izobrazbe j veti samo od glasbenega nstvarja-pevovodij, pevcev, koncertnih pri-1 ° tem še dolgo, dolgo ne bo •editeljev. programov, pevskih ci-j moglo biti govora. Res. da imamo ljev itd. Čisto z drugimi očmi l»o- j društva za varstvo živali. A kaj do gledali izvajajoči na svoje de-| naj to pomaga Pegazu, ki smo ga literati po svoji usodi prisiljeni jahati! Kar nas je pevcev, smo sami reveži. Zato ne bi mogli vzdržavati niti enega samega umetnika. To je res. Toda v skromni meri bi mu posvetili ves svoj študij, ves svoj vendar lahko segli pod pazduho, čas, glavo in srce. vse svoje živ-'z malim procentom dohodov, ki 1 jen je. ki pa gredo s to umetnost- (jih je dalo proizvajanje njihovih io tudi za kruhom, ker jim je nmet | del. Mirne vesti smo ga obrali za nost življenjski poklic, njihovo njegove avtorske pravice, za plod vse njegovega truda. Io, poslušalci na trud in vzvišen jilj glasbenih družb. Ceniti, uvaže-vati in spoštovati bodo jeli umetnost samo. In tedaj se bodo spomni i tudi onih, ki jim to umetnost ustvarjajo, onih, ki so umetnosti Brez teh stvariteljev glasbenih Ne maram kazati s prstom na vsporedov, brez teli, če naj rabim prekrasne, mnogokrat milijonske ta izraz, liferantov glasbenega' avtorske dohodke, ki dotekajo blaga prirediteljem koncertov se. g^isbenikoni drugih narodov in morajo tnke prireditve same ob j dedičem še desetletja po njihovi sebi nehati. Če verujemo, da je j smrti. Za naše razmere značilna bi koncertna, javna gojitev glasbene, bilo sledeče, kar mi je rekel ne-umetnosti neprecenljiva kulturna ' davno Frank Govekar: "Vasova-potreba vsakega naroda, pa se ta- lec je menda Vaša najbolj popu- ke prireditve ne samo ne smejo nehati temveč jih moramo eelo z vsemi silami, z vsemi sredstvi pospeševati. podpirati. Saj to v mali meri dela že država z vzdrževanjem gledališč, s podpiranjem frlasbenili šol. s prispevki manjših svot resnim glasbenim društvom, s štipendijami nadarjenim glasbenikom: delajo tudi nekatere mestne občine, dela publika z denarnimi podporami. Vendar pa je teli raznoimenskih podpor v najmanjši meri deležen oni. ki je povzročitelj vseh koncertnih in enakih glasbenih prireditev; oni, ki je vse to ustvaril, kar se posamezno ali pa v zboru aH orkestru poje. igra ali trobi, skladatelj, oče vseh teh del: oni. ki živi le zato, da to ustvarja; oni. ki to ustvarja, da bi živel. Ali pa more živeti od tega * A mora! Saj je to poklic njegovega življenja, njegov kruh! Kdo se zmeni za komponista? Koliko pevcev pa je. ki vedo. čigava je ta ali ona pesem, ki jo po-jo 1 Kdo je on. s čim se ukvarja, kako ustvarja, od česa -živi? Ustvarjajoči stoji danes pri nas še laria skladba. Peli so ga že sto- in stokrat. Ako bi Vam vsakokrat dali le prav majhen del tega, kar so takrat plačali za pijačo, recimo celili pet dinarjev, pa bi danes imeli lahko svojo vilo". Če vile ne raztrgano bajto pa gotovo. No. pa še svojega kurnika nimam. Dobil sem za "Vasovalca" pred vojno in do danes — tri krone. — Res je. da danes ne vzamem zanj niti ene. toda to je bila samo primera. kako se naši pevci za ustvarjajočega glasbenika prav nič ne brigajo. Ne govorim zase. Imamo pa visoko nadarjene mlade umetnike, ki si bodo morali služiti pičel kruh z duhomoniim glasbenim šolskim delom, dasi bi inače lahko ustvarili velika glasbena dela, ki bi nas proslavila po celem svetu. Stradajo v Pragi, v Parizu, doma. Za njihovo dobro moramo v naših glasbenih in pevskih društvih skrbeti z vso vnemo. Saj njihovo dobro je tudi naše dobro, z njihovo velikostjo bomo zrastli tudi mi. Na nje ponosnim biti, je kaj poceni občutek. A treba je za to -daleč za proizvajajočim. produk- žrtvovati. Vsakega koncerta tivni za reproduktivnim. j vsaj majhen del bi moral biti na- Da. naši diletantje-kompomsti, menjen. recimo, splošnemu fondu ki so glasbo gojili poleg svojega r za V2držanje naših glasbenih u-krušnega poklica v svoje razve-1 metnikov v tujini ali doma. drilo. so si nekdaj šteli v čast. ako j Zveza pevskih zborov bi lahko so pevci njihova dela izvajali, ako i dekretirala vsem včlanjenim kor-je publika njihove skladbe po- j poracijam, da obvezno od vsake- Brooklyn, N. Y. Slovenci v Ameriki s'mo zelo dobrodelni. zidamo v domovini 'Dom za slepce', podpiramo povsod, in gotovo se bodo odzvala vsa slovenska pevska društva ter rekla "svojo', čim preberejo oni članek iz Ljubljane. Nisem inspiriran od nobene strani, da pišem te vrste, le apel g. Emila Adamiča na pevce in pevska društva mi je potisnil v roke pero. Skoro tisoč slovenskih pevcev in pevk nas jc v Združenih državah, ako se ne motim, v 40 pevskih društvih. In vsa ta Samo $55 Redita cela $110 Zgornja Victrola je štv. 80. ČISTO NOVA V MAHAGONSKI. HRASTOVI ALI OREHOVI IZDELAVI Popolna izbera NOVIH ORTOFONICNIH V I C T R O L TAKOJ ODPOŠLJEMO NOVE ORTQFONIČ N E VICTOR IN COLUMBIA REKORDE V SLOVENSKEM JEZIKU. I'ilOtiK (Ljubezen In pr^nJad T5,c l'KTO ZVEČEK <<»be trguV ni). NEW YORK BAND INSTRUMENT COMPANY 111 EAST 14th STREET. (blizu Union Square) 243 WEST 34th STREET, (med 7. in 8. Ave;) 200 75c -5U4IF* 75e 25040F 75c 25043F 75c 25'14^'F 7oc S pevskim pozdravom vsem'Novo Veselje za Izčrpane. pevcem tu "Slovana" m onkraj morja Ivan M. Aadami<\ t. e. pevovodja. Kje je moj brat IVAN F AJDI GA, ki se nahaja v Združenih državah že 20 let in se ni<" ne osrhisi. muqene, Nervozne Ljudi. Nuga-Tone Je učinkovita in hitra, N u ga-Tone povrne življenje in moč tr-r pa ni m živcem in mišicam. Napravi rde-o kri, močne ln umirjene živce in na ču-ovit nat in poveča njih moč vzdržljivosti. L>;ije blaži len spanec, dober tek, fino pre-liuvo, reden stol, mnogo navduSenju. in ambicije. Če se dobro ne počutite, j« j vaša dolžnost, da jo poskusite. Vus nk% nn stane, ako vam ne stori dobro. J* prijetna za vživati in počutili se boste Kdor kaj ve O njem. ee je Št* !tKjI-isi takr.j. če vam je Se nI predpisal vaS zdravnik, potrm pojdite takoj v lekarno in kupite Xuga-Tont-. Xe sprejmite nadomestil. Vživajte ja par dni in če e ne počutite boljši in če ne ogledate am bo povrnil va§ denar. Izdekivatelji <11 ga-Tone zahtevajo od vseh Iekarnar-ev, da jamčijo za isto in povrnejo de-lar. če niste zadovoljni. Priporočena, jam-ena in na prodaj v vseh K-karnah. —AdVt. živ ali pa mrtev, naj mi poroča, za kar mu bom hvaležen. Doma je iz Zaloga, štev. 31. okraj Postojna. Moj naslov je pa : Luigi Fajdiga, Terroviere casseto No. 50, Provinzia Aqui-la, pošta Popoli, Italia. (2x 1.3,16) Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja ; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". Kad bi izvedel kje se nahaja rojak AXDKEJ KLEMEN. Pred par leti se je nahajal 'tu v Penna. Ker mu imam poročati zelo važne zadeve, zato prosim, če kdo ve za njegovo bivališče,, da mi javi ali naj se pa sam o-»lasi. — Anton Premro, Box 86, Lloydell, Pa. (2x 14,15) Za bolezni !n bolečine PAIN-EXPELLEE Tvoraiika znamk« r*g. v pat. ar. ZdT. dr. & Prijatelj v Potrebi ZASTAVE SVILENE AMERIŠKE, SLOVENSKE IN HRVAŠKE REGALIJE, PREKORAMNICE, TRO-BOJNfCE, ZNAKE, UNIFORME ITD Sigurno 35% ceneje kot drugod. VICTOR NAVINŠEK, 331 GREEVE ST. CONEMAUOH, PJL Po ki! zor roja v SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana* ter stana $3.00. Slovenic Publishing Company H CortlA&dt SferMft H«w York, m. T. 1 \ AVSTRALEC &OXAH IZ ŽIVLJKH/Ju Z« "GLAS NARODA*' priredil O. P. (Nadaljevanje.) Dagmar je potegnila Loto k sebi. — Le jHjgum. moja Lota. Ni nama treba še bolj žalostiti se. In mami ne bova ničesar povedali. Prav imaš, sedaj je tako omajana, da bi se mogoče oprijela ponudbe. To pa se ne sme zgoditi. Naš ponos je še edino, kar nas drži pokonci, Gospod Janscn nam je kljub vsem tujee iu v več kot zadostni meri smo se že poslužilc njegove dobrote. — Jaz mislim, tla bi zelo rad še več storil za nas. Prav gotovo ras ima rad. Ali ne misliš isto.' Dagmar ni slutila, kaj namerava Lata. ' — l*rav gotovo sem prepričana, da smo mu zelo simpatične. Kljub temu pa me muči. da moramo toliko vzeti od njega. Imam cehi ob-'-utek. da je plačal grad predrago. C'e bi le mogli vrniti njegovo dobroto. lx>ta si je pri tem mislila, da Dagmar to kaj lahko stori. Ni pa izgovorila svojih misli. — Moramo hiti zelo dobre z njegovo materjo, tudi če bi nam ne ugajata. Vse kaže. da jo zelo ljubi, — je rekla. —• Da. to je res. Popolnoma sem prepričana, tla nam bo ugajala in da nam ne l>o prav nič težko biti ž njo ljubeznjiv. Ima tako ljub dober obraz. — Da. tudi jaz sem jo že videla od daleč. Pri tem pa sem zelo malo pazila nanjo, kajti celo svojo pozornost seiu vedno posvečala gos|H)du Jansenu. Veš. on je takorekoč poosebljal romantiko v mojem sicer prozaičnem življenju. ' Dagmar se je nekoliko nasmehnila. — Torej je bil tvoj prvi plamen? I^ota je prikimala. — Da. moj prvi. Drugi je poročnik. — Aha, torej imaš že drugi plamen? — Da. in ta zadeva ni več enostranska. — Kj. Ixjta, kaj mi praviš.' In kdo je ta drugi plamen? — Krat liane Volin. moje prijateljice v penzijnatu. — Odkod ga pa poznaš? — V velikonočnih praznikih je bil par dni v Ženevi ter je spre-tuil mojo prijateljico domov. Pogosto smo se sestali. Avgusta meseca sen» hotetla obiskati prijateljico za par tednov in tudi njen brat je hotel biti tam. Sedaj pa ne bo nič iz tega lepega načrta. Medtem se je toliko izpremenilo. Sedaj nisem več hčerka barona Lepograj-skega. temveč uboga tuklica. Pri teh besedah je postalo sveže lice Lote nekoliko bledejše in njene more oči niso zrle tako jasno kot ponavadi. Dagmar je pritisnila njeno glavo na prsi. — Mala Lota. čuvaj se preti srčno bolestjo, — je rekla pritajeno, z glasom, ki se je tresel od neizjokanih solz. Lota se je vzravnala ter jo pričela pozorno motriti. - Dagmar. to je zvenelo tako čudno, kot da se nisi ti dovolj čuvala pred srčno boleznijo. Trda poteza se je pojavila krojr usten Dagmar. — t'boga deklica ne sme imeti srca. Ljudje ga le teptajo z nogami. Lota je objela svojo sestro, kot da jo hoče obvarovati pred zlom. — Dagmar draga moja sestra. Kot mučno vprašanje je tičalo v teh besedah. Kontesa se je vzravnala. — Pojdi, Lota, greva k materi, — je rekla, kot da hoče zaključiti pogovor. 'jota je odšla ž njo. Čeprav pa ni vpraševala, je morala v naslednjem <"asu dosti razmišljati, zakaj jc izgledata Dagmar tako bedno iu zakaj jc govorila tako trpko o tem, da ne sme imeti uboga deklica srca. Spomnila se je zopet tega kar ji jc rekla mati popoldne, ko je bila sama pri nj»-j. — Ali veš. Lota. če se Dagmar posebno zanima za barona Kor-la' Ve mlade deklice si ponavadi kaj takega zaupate in jaz bi rada vedela, če je srce Dagmar že govorilo. Povsem po pravici je odgovorila : — Ne. mama, ničesar ne vem o tem. Dagiuar mi ni ničesar zaupat!« in jaz nisem ničesar zapazila. Mati je odvrnila nato: — Skušaj to previdno poizvedeti. Dagmar pa ne sme ničesar opaziti. To bi rada iz |K>vseui gotovih razlogov. I^ota ni na to ničesar odgovorila.'Mislila pa si je: — Niti v ^la-\o mi ne pade. da bi se informirala glede srčnih zadev Dagmar. če itii jih sama ne zaupa. Celi ta |>ogovor ji je prišel tedaj zopet na misel. Ali je mogoče baron Korf mož, na katerega je mislila Dagmar, ko je govorila poprej "tako bolestne in trpke besede.' Ali je radite-fca izgledala tako bedna iu bleda? Baron Korf je bil seveda najbolj sijajni častnik garnizije. Ko je bila ob Božiču doma na počitnieah. je opazila, da s«* je Korf precej »mukal krog Dagmar. Zadnjič, pri pogrebu očeta, pa je izgovoril ž njo komaj deset besed. Zapazila je celo. da je bila Dagmar proti njemu zelo hladna in ošabna. Ali ni to mogoče ravno dokaz za to. da je doživela Dagmar na Korfu razočaranje? S tem je dala Lota svojim mislim drugo smer. * Naslednjega dne so se odpeljale dame na grad Kalf Jansena. Ko se je ustavil voz pred porta lom gradu, je prihitel Kalf iz ^eže ter veselo pozdravil dame. Že več kot eno uro je čakal poln nemira ter zrl skozi okno. Njegov prvi pogled je veljal obrazu Dagmar in ker jo je videl tako mirno ter ga pozdravila eelo s smehljajem je postalo njegovo srce lažje. l ljudno je pomagal damam iz voza in hotel je podati roko Dagmar, da jo po vede v hišo. Saj je videl le njo. Dagmar pa ga je znala tako spretno voditi, da j"e zapazil, da mora spremiti njeno mater. Tako so odšli skozi visoko, lepo vežo v sprejemno sobo, kjer jim je prišla nasproti gospa Jansen. V svoji pri prost i, svileni obleki, h čepico na belih laseh je izgledala tako ljubko in-dostojanstveno. da se ni nikdo vpraševal, če spada ta priprosta ženska v take ponosne prostore. Ralf se je vedel }>o}v>lnoma neprisiljeno. V navzočnosti dam je izgubil že davno vso negotovost. — Pusti, da ti predstavim nase ljube goste, — je rekel ter imenoval imena -treh dara. Gospa Jansen je zrla_z velikimi, resnimi očmi po vrsti na vse, tri. Najdlje je počival njfch pogled na DagmŠrV « ' t - - t * - UDOMAČEN JASTREB - .. mm M»»» UliU«, WASH. D. C. Mrs. A. Profet v Gardiner, N. Y., bo svojega ukročenega jastreba podarila newyorskemu governerju Al. Sinithu ter s tem povečala njegovo veliko zbirko udomačenih živali. — Bodite dobrodošli! Veseli me, da ste nas počastili. Prosinr. sedite, — je rekla pri prost o. , — Veselje je medsebojno, — jc rekla gospa Helena ljubcznji-^ o. — (Dalje prihodnjič.) Anton Adamič: i s a n i c a. — O pustu se je seznanil, v po- zibala šarena pisanica. temuoviju-stu zaročil in po veliki noči bo.'gasto prepasana z rdečimi in sin- poroka — tako so govorili. jim i križki ter srčki, vsa rmeno Pirnat Jul če je bil tih in varčen,} opikana. nekoliko golšat samec ob 30 letih, j Tone jc ogledoval pisanico z za-ki si je ob petrolejki sam krpal j nimanjem. — Od gospodične neve-nogaviee in snažil obleko. V pi-^ ste. kaj ne? sarni je točno opravljal svojo služ j Pirnat se je muzal in luščil že bo. hodil je tudi v cerkev. Za tr-j pripravljeni piruh. Nato je pre-žanc se ni zmenil, oni za njega tu-jgriznil z rdečimi žilami prepreže-di ne; bil je. kakor vsak dosclee no beljakovino, ki jo je nakazila — uradnik: tujec med tujci. ^ bražiljka. Otrepel si je žolte drob-Z guvernanto Mirčko. ki je pri- ee rumenjaka raz telovnik in zašla z mesta na oddih, se je sezna-' cmakal: nil po Jia ključ ju. Naključje — u- — Ta piruh je od gospodinje, sotla. Ko prikimaš na svet, ti po- j^pisanica pa od nje. Šele danes zju-tisnejo rojenice v roko zlatosvilc-j traj mi ga je podarila, ker. . . Rad no nit. ki so jo bile pritvdile na' bi bil še nekaj povedal, pa je v eno neštetih zvezdic na nebu. — Ailons. za vodnico! Na poti za njo se je Pirnat motal iz trnja, a ko jo je sedaj srečno primotal do kilometra toliko in toliko, kjer je našel svoj zaklad, je bil srečen. — Kako se je seznanil z Mirčko .* Grede od nedeljske maše je de-kie spodrsnilo na poledici; toliko, da ni zdrknila po tleh. Graeijozno se je uravnovesila, toda torbica ji je zletela iz rok. iz torbice pa vsa skrivnostna vsebina: aluminijast ključ, ogledalce v usnju, vonjav robček, nekaj pisem in novcev. Pirnat. ki je sam vase poglobljen korakal za njo. je priskočil na pomoč; pobiral je novce, ki so se za-kotalili po cesti in jih ji je izročal, vsakega zase. Za vsakepa se mu je zahvaljevala posebej, in on je še vedno iskal po cesti, ko je ona že plinknila z zaponko na torbici. Zasopel je stal pred njo iu se sramoval svoje drzkosti. Ona pa mu je krepko stisnila roko in mu živo pogledala v oči. Začutil je, da mu v prsih srce hitrejše bije. Odslej je gospodično pozdravljal in ona se mu je nasmehovala tako prisrčno, tla je mislil noč in dan nanjo. Julče se je izpremenil. Prej je pozdravljal vnaprej in se skoro-da plazil ob zidovju. sedaj je pa hodil po sredi trga in s prvini zelenjem v guinbniei. Jedva te je o-pazil, če si mu migal z roko. Tudi se mu ni hotelo več, da bi krpal nogavice in si snažil madeže z obleke. Vedno je bil ves nov in prazniški. Mirčko je bil privedel v družbo in poleg nje se ni bal trositi ne za jed. ne za pijačo. Bil je torek po veliki noči. Redki so. ki takoj, čim prestopijo prag pisarnice. pozabijo na lepe dni in se vržejo na delo. Tudi Julče je zrl kakor izgubljen skozi okno. Kako hitro so minili ti romantični. praznični dnevi! Lotil se je spisov, toda ni šlo! Julče je tri piruli. Torkljanje po mizi je privabilo kolego Toneta. ki je pristopil k Julčetovi pisalni mizi. Tovariša in prijatelja sta si "bila; skoraj je ni bilo tajne med njima. — Tudi piruhe? Kako si praznoval. Julče ? — Tako. tako. Glej. si že videl kaj krasnejšega*? — Julče je odprl miznico: poleg šopa z višnjevim trakom povezanih pisem se je tem trenotku potrkalo glasuo na vrata. V pisarno je stopil visok stasrt elegan z aktovko. — Dobro jutro, gospodje! Ser-vus, ti! — Kaj pa je tebe dovedlo ? Bog te živi! Oprosti, Julče, kaj ne — moment. Poroko vala sta se Ton« in Pre-dovič. potem je Tone predstavil Predoviča Julčctu: — Gospod Predovič — gospod Pirnat, kolega tudi po srcu. — Cast mi je, lepo. divno! — Predovič se je svetski poklanjal, se razmogotil in govoričil s pretiranim poudarjanjem: — Prispel sem zopet v svoj rojstni kraj. kjer mi je tekla zibelka. Prišel sem. da te pozdravim. To up. iu da obiščem vse svoje prijatelje in prijateljice, ko me nabilo že leto dni doma. Toda čas je zlato. Gospotl Pirnat. vi gotovo se niste pri nas? Saj sem vedel. Naši oferti so anjkulantnejši! Čas je zlato in v uradu vas ne maram nadlegovati. Gospoda, se vidimo opoldne? Po kosilu? Prosim, va- kaj, da ti povem, — je znižal glas. — Lani sem ga obiskal, in peljal me je v svoje stanovanje. Pristen ženski budoar, ti rečem. Parfim, cvetlice, nipe. vaze in — baldahin nad posteljo. Ne lažem! Bas mi je dogorela cigareta; ko se je odstranil za trenotek. Ker nisem našel pepelnika, sem odprl vratica peči — in kam sem porinil ogorek? V naj razno vrst ne jše šopiče las — ženskih ! Vseh boj : zlatola-sih. kostanjevih, črnih. . . Začvr-čalo je, a mene je kar speklo v srcu. Zakaj sr nemiren. Julče1 Julče se je mrko uprl: — Kakšna ploha! Kaj mi mar njegove babniee! Iu da veš. on! ta človek, me ne bo nikdar zavaroval. četudi sem se že ukvarjal z'mislijo o zavarovanju. On ne! — Postranska stvar, ljubi Julče! Cemu se srdiš nanj? On je dober moj znanec od mladih nog: ne vem, če mu jie bi štel v zlo, ako bi me ne bil pozdravil. Na, odstopam ti to pisanico. pa bodi dobre volje. — Dve sta preveč. Tone se je udaril po čelu in odstopil za korak. Zasukal se je na peti in se nasmehnil: — Aj, aj! Sedaj šele so mi odpadle luskine s trapastih oči. Ti misliš, da je Predovič dal pisanico tudi tvoji nevesti? Kaj ne. zelo si iznajdljiv; ampak takih pi-sanic je na koše; še v našem zakotnem trgu so naprodaj. Pri Kosu! Ti si že sedaj ljubosumen, dragi Julče. Premisli si! Ti nisi za zakon ! Zdaj pa vsekakor morava k Zeleni veji! Zaklinjam se. da vprašam Petroviča, če je on podaril tvoji Mirčki pisanico. in kakšno. Ta vozel bomo kar presekali. V Pirnatu so se križale hude misli. Praskal se je za ušesom, gladil se po sencih. Vstal je s stola in zopet sedel, oči je upiral v tla. — Nekaj kratov je globoko zasopel, potem pa pogledal prijatelju pre-, sunljivo in odločno v oči. — Dobro, če mi boš res uslužen. | da ga vprašaš? Da čnjem odgo-| vor na lastna ušesa. Pojdiva ! Znanci so pili pivo. Ko je Pre-; dovič naročil liter vina. je izvle-! kel iz aktovke različne tiskovine in prospekte ter jih razgrinjal po mizi. — Gospod Pirnat, vi še niste pri nas. Po tej-le lestvici znaša premija za primer, da dosežetc 50. leto — no, to ni prava skala — a-ha, ta jc -- — Hvala, hvala! — se je branil molčeči Pirnat, ki jo že sedel na trnju. Tone se je dvignil, prijel kozarec, pomežiknil Pirnatu in trčil s Predovičem. — Dragi moj Predovič. dovoli, da te oficijelno pozdravim, še preden sklpneta kupčijo s Pirnatom! Srčno nas veseli vse skupaj, da si nas obiskal. Ni pa ti še znano, ljubi France, da je Pirnat Julijus naš prijatelj, presrečni ženin. — Živio. živio. čestitam, obilo sreče! — Predovič je trčil z raztresenim Prinatom. — Ljudje take sorte. — je go-vorančil Tone, — se morajo zavarovati proti vsem nezgodam, tako him vaju. bomo kakšno rekli. Jaz v telesnem, kakor tudi v duhov- kosim pri Zeleni veji. koncem tr-pra. Servis, klanjam se. gospod Pirnat! Na svidenje! — In že se je poslovil. Pri vratih pa se je vrnil. sejrel v aktovko iu izročil Tonetu šareno pisanico. — Na. ta je zate. — In je šel. — Kdo pa je ta vražji človek? — je poskočil Pirnat. — Predovič France, potnik zavarovalnice Danuvius. Pogodil si, res je vražji, kaj ne? Nikar ne misli. da sem njegov priganjač. zaradi provizije, nikakor. Kaj pa škiliš na mojo pisanico ? Ali jo želiš? Ne? O. Predovič! Nisi Se nikoli slišal tega imena ? Ne. Pirnat še ni slišal tega imena. Kaj mu mar! Ampak pisanica, pisanica. . . Takoj je dognal slič-nost med to in svojo pisanico. — Bog pomagaj, treščilo je vanj z jasnega. Zameglilo se mu je pred očmi. Ljubosumnost je vzplapola-la v njem. paleei plameni so mu objeli srce. Tone ni opazil njegovih trepetajočih, obrazdanih oči in grizočili se ustnic, pa je nadaljeval navdušeno: — Imeniten človek, veseljak, nengnanee. toda poštenjak. Pivec, pevec, pozna ga vsa širna domovina. Osobito ženske ga ljnbijo, in on nje. Res, vražji človek! — Ča- nem pogledu. Kar se tiče telesnih ozirov. je moje globoko prepričanje. da je najbolj pametno, če se ti. dragi Julče. osloniš krepko na Predoviča ; predlagam zavoljo tega. da pijeta bratovščino. Kar hitro ! Zdajci so se za rezanj odprla vrata, a se hitro zopet zaprla. — Pred vrati se je začul dobrodušen glas gostilničarke: — Kar notri. Počakajte no; saj so gospod tudi notri. Pobratimi so se spogledali. Prvi je bil pri vratih Predovič. kar preletel je vežo. Ko sta Julče in Tojic zaslišala Predovičev glas pri durih: — Kam pa letiš ? Pojdi nazaj.! — sta pohitela tudi ona dva v vežo. Tn videla sta. kako je bežala od hiše — nevesta Mirčka. Krilo je plapolalo za njo; z ono nesrečno torbico je vihtela jo zraku, kakor bi hotela nevidnemu demonu odro-biti_glavo. — Poglej jo, norico, kako frli vstran! Še za rana mi je obljubila ,da pride semkaj. Kar gluha je tičica! — se je jezil Predovič. Pirnat je odkorakal za Mirčko kar brez klobuka in brez slovesa. Takoj za njim se je poslovil tudi Tone. . . jtretanje parnikov - Shipping Hewn 18. Mptembra: lfajwtlc, Cherbourg; Berlin. Cherbourg, Bremen. «1. septembra: Resolute. Cherbourg. Hamburg. 22. septembra: Berengaria.. Cherbourg; Artbl« Hamburg; Pres. Harding. Cherbourg, Bremen. S3, septembra: Tburingfa. Cherbourg, Hamburg. B, septembra: France, Havra. t& septembra: Muenchen. Bremen. SI. septembra: Mauretanla, Cherbourg: Geo. Wuh- Ington. Cherbourg. Bremen. 30. aeptembra: Martha Washington, Tret; Colum-hun. Cherbourg. Bremen. 2. oktobra r*aris, Ilatre; Leviathan. Cher - bourjr; Olympic, Cherbourg. 6. oktobra: Aquitana. Cherbourg; Pres. Roosevelt, Chrrbtiurg. Bremen; Derff- f linger. Bremen. 7. oktobra: Bremen, Bremen. 9. oktobra: Alajest c, Cherbourg. 13. oktobra: Berengaria, Cherbourg; Suffren, Havre; Republic, Cherbourg, Bremen. 14 oktobra: Stuttgar-t, Cherbourg. Bremen. 16. oktobra: France, Havre; Homeric, Cherbourg. 19. oktobra President« "Wilson, Trst. 20. oktobra: Miiuretajiia, Cherbourg: President Harding, Cherbourg. Bremen. 22. oktobra: La Savoie, Havre; Tliuringla, Hamburg. 23. oktobra Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Olympic. Cherbourg; Berlin. Cherbourg, Brt-men. 27. oktobra: Aqultan'a. Cherbourg: Ceo. Wuh- Ington. Cherbourg. Bremen; Columbus. Cherbourg, Bremen. 29. oktobra: Deuischland, Hamburg. ov. oktobra: Majestic. Cherbourg: De Grass«. Havre; Luetiuv, Bremen. 2. Novembra: Reliance. Cherbourg, Bremen. 3. novembra: Bererigaria. Cherbourg: Rocham-beau, Havre; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen. 6. novembra: France, Havre; bourg; Muenchen, men. Homeric. Cher-Cherbourg. Bie- 9. novembra: Derfflinger. Bremen. 10. novembra: M au Tetania. Cherbourg; Republic, Cherbourg, Bremen, 12. novembra: Cleveland, Hamburg. 13. novembra: Paris. Havre; Leviathan. Cherbourg; Olympic, Cherbourg. Bremen. Bremen. 15. novembra: Suffreri. Havre. 17. novembra: Aquitania. Cherbourg; l*res. Hard« ing. Cherbourg, Bremen. 19. novembra: Martha Washington. phaJia, Hamburg. 20. novembra: Majestic, Cherbourg; Cherbourg, Bremen. 24, novembra: Berenfcaria. Cherbourg; I .a Savoie, Havre; Ceorg<» Washington. Cherbourg. Bremen. 26. novembra: Albert Ballin, Hamburg. 27. novembra: France, Havre; Homeric, Cherbourg; Berlin. Cherbourg, Bremen. 1. decembra: Mauretan a, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Chrrbourg, Bremen. Trst; West- Stuttgart, SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PARNIKI NA OLJI FRANCE 25. SEPTEMRA -16.0KT. PAEIS 2. okt. — 23. oktobra. HAVRE — PARIŠKO PRlSTANlftČE Kablns tretjega razreda z umivalniki In tekofio vod« >s 1. 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pija&a. 19 STATE STREET NEW YORK ALI LOKALNI AGENTJE lu V JUGOSLAVIJO Nizke cene za tja in nazaj v tretjem razredu Do Zagreba in nazaj: $198. do $210. V Beograd in nazaj — $199.50 dc $210.50 Veliki parniki za vas,— * vključno Majestic "največji pamlk na svetu", Oiympic. Homeric. Belgen-land, Lap'and, Penntand (prej Pittsburgh). Zeeland. Arabic, itd. Vi lahko obiščete domovino t«r so vrneffi v Zdmžpne države * *.merlftkim vladnim d'»v«»|jenjenr». Vprašajte puoblaŠ£uae cgente al! WHITE S-TAR LINI BSD STAB LINE 1 BROADWAY_NEW YORK Rad bi zvedel kje se nahaja moj bratranee JACK SIMCiČ iu prijatelj FRAXFC SAXTEL. doma iž Postojne pri Uelskem. Prosiui rojake, re kdo k;ij ve. da mi poroča. «i ¥ i iinj se sama javita. — Frank Sinmčič, 876 E. 207. St., Euclid, O. POZOR BO JAKI! Prosti pouk glede drža vi j aa stva in priseljevanja je vsak četr tek in petek med 1, uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šob štv. 62 Hester & Essex Street New York City. Vprašajte za zastopnika Legij« za Ameriško Državljanstvo. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, ^ pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda"- S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda". Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko« K'lor Je namen jen potovati t stari kraj. Je potrebno, rla je pon-Čen o potuib listih, prtljagi In drugih stvareh. Vsled naSe dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnike. Tudi nrdržavljani zamorejo potovati v stari krnj. -trxla preskrbeti sl morajo dovoljenje aH permit la Washiugtona, bodisi za eno leto ali 6 mesft-ev in se mora delati pro-žnjo vsaj en mesec pred odpotova-njem In to naravnost t Washington, D. C. na generalega naselul-škega komisarja. filasom odrodl>e. ki Je stopila v veljavo 31. julija, 1926 »e nikomur več ne poSlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskati vsak posllec osebno, bodisi v najbližnji naseinU ski urad all pa ga dobi v New Toku pred iHliHrtcivanjem, kakor ke