Leto LXXm«, št, m
Izhaja  vsak <hm popokm«
Trst a Din 2, do 100 vrat 4 Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Dm ft, večji maeratl petit Trata Din 4.—. Popust po dogovora, inser&tnl davek posebej. — >Slovenski Narod« »elja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—t za inozemstvo Din 36.—. Rokopisi m
Cena Din t-
LJUBLJANA,
21-22. 31-23, 31-24,
iti
26 in 21-2«
It 26
MIFTmffT   rka^iil        ■   f —
CELJB, celjsko uredništvo uprave^ gpsesaova nt 2, telefon it 190 SLOVSfJ GRAĐBC, Slomflkov trg i. — Postna
eecrta,
attea 1, telefon it. 65; JESEN1CS: Ob kolodvoru 101. T Ljubljani It 20.351.
Ilavanska konvencija
Sklepi vseameriške konference predstavlja}« tesno združitev obeh Amerik v skupni obrambi miru in neodvisnosti — Skupno varstvo evropskih posestev v Ameriki
Havana, 31. jul. j. (A. R.). Snoči je bil kot svečano zaključno dejanje pan-araeriske konference podpisan tako zvani »kavanski dogovor« ter »havanska konvencija«, ki pomenita velik uspeh in afirmacijo solidarnosti držav obeh Amerik. Dogovor in konvencijo je podpisalo 21 na konferenci navzočih zastopnikov ameriških narodov. Delegacije Argentine, Chileja, Columbije in Urugvaja so podpisale listine s pridržkom, da postanejo veljavne šele s pristankom njihovih vlad ter po ratifikaciji parlamentov.
Pred svečanim podpisom sklenjenih dogovorov je imel ameriški zunanji minister Cordel H u 11 zaključni govor, v katerem je še enkrat razložil svoje mišljenje o namenu havanske konference ter o pomenu zaključkov, ki so bili na njej sprejeti. Hull je naglasil, da je morala havanska konferenca v prvi vrsti najti rešitev za naslednje tri probleme:
1. kako onemogočiti oziroma preprečiti, da bi mogla suverenost nad gotovimi otoki in teritoriji preiti po kakršnikoli poti ali akciji od ene neameriške države na drugo   neameriško  državo;
Z. problem, kako preprečiti grozečo nevarnost prevratnih udejstvovanj v ameriških državah;
3. problem resnih gospodarskih težav, ki se obetajo kot posledice sedanje vojne.
Vse ameriške republike so si bile ves čas zasedanja havanske konference v svesti velike nevarnosti, ki bi jo lahko pomenilo omalovaževanje teh resnih problemov, zaradi tega je uspelo po složnem sodelovanju vseh delegacij za vse te probleme najti primerne mehanizme in pota, kako grozeči nevarnosti z vzajemnim nastopom  vseh  ameriških narodov  priti v
okom. Amerika je v Havani postavila proti ostalemu sveta enotno trdno fronto.
Ustvarila je sistem kontinentalne solidarnosti, ki jo bo uspešno varoval proti slehernim neprijateljskim akcijam od zunaj.
Ob pričetku zasedanja konference so se sicer pokazale dokajšnje razlike v nazira-njih glede najuspešnejše rešitve vseh zastavljenih vprašanj, toda slednjič se je posrečilo doseči popolno soglasnost. S sklopi,
ki so bili sprejeti v Havani, bo mogoče ohraniti mir na zapadni zemeljski polkrogu in Iikratu bo mogoče rudi kar najuspešnejše zavarovati interese prebivalstva dosedanjih ameriških kolonij, pripadajočih evropskim državam,
Ameriški zunanji minister je nato v podrobnostih erisal nujno potrebo po zmerom tesnejšem gospodarskem sodelovanju vseh ameriških držav, ker bo mogoče le s takim sodelovanjem doseči tisto trdno medsebetno povezanost, ki pomeni najzanesljivejše jamstvo tudi v zasledovanju istih skupnih političnih interesov. Tako gospodarsko sodelovanje, ki bo pomagalo tudi k večji politični enotnosti obeh Amerik — je naglasil Hull - - lahko imenujemo nekakšno »gospodarsko obrambo« vseh ameriških držav, ki se bo v bodoče izkazala za uspešne i šo od vseh zgolj političnih dogovorov, ki ne temelje na enotni gospodarski osnovi.
Deklaracija o evropskih posestvih
Havana, 31. julija j (DNB) Ob zaključku vseameriske konference ie bila sprejeta naslednja deklaracija glede skupne zaščite evropskih posestev na ameriškem kontinentu:
1) Vprašanje posestev evropskih držav, v kolikor leže na ameriškem kontinentu, je predmet globoke skrbi vseh ameriških vlad.
2) Obstoji možnost, da bi glede na vojno v Evropi hotela katera izmed držav zavojevati katero izmed teh posesti, postopek, ki ga v mednarodnih odnošajlh ameriške republike odklanjajo in ki pomeni nevarnost za bistvo in vzore ameriškega državnega življenja.
3) Obstoja dejstvo, da zahteva na konferencah v Limi ln Panami osvojena doktrina o vseameriški solidarnosti politiko čuječnosti. Potrebna je čuječnost. da bi politični sistemi oziroma vladavine, ki so v konfliktu z ameriškimi običaji, ki ne morejo v miru živeti in ki onemogočajo normalno delo ter motijo zakon o pravici in redu. ne nmcrli motiti ameriških renubltk.
41 Obstoja možnost, da bi nastala v toku voiašklh dogodkov v Evrop! in iz njih sledečih posledic velika nevarnost, da bi moerle evropske posesti v Ameriki služiti za strategična središča, iz katerih bi bV možen napad na ameriške narode. Zunanji ministri ameriških republik zaradi tega izjavljajo:
V primeru, da bi prišli otoki ozirom« dežele v Ameriki, ki se trenotno nahajajo ▼ posesti neameriških narodov v nevarnost, da bi lahko postali predmet zame njave teritorijev ali suverenitete, potem bodo ameriški narodi glede na nujno zahtevo svoje kontinentalne varnosti uredili nač temi posestvi začasno upravo, vpoštevajoč pri tem želje prebivalstva dotičnih posesti.
Ta začasna uprava se bo uredila pod naslednjimi pogoji:
1) Kakor hitro prenehajo vzroki, zaradi katerih je bila urejena začasna uprava in ako to ni v nasprotju z interesi ameriških republik, upravljana področja v skladu s pričujočo deklaracijo lahko svobodno odločajo o svoji nadaljnji usodi. Odločijo lahko, ali hočejo biti nadalje organizirane kot samostojne avtonomne države — ako so v stanju izvesti tako organizacijo — ali pa se priključijo nazaj svojim bivšim matičnim državam. Ukrenjeno bo, kar bo v danem primeru praktičnejše in pravičnejše.
2) Ako se bodo te posesti postavile pod začasno upravo ameriških republik, bo uprava postavljena z namenom, da se s tem poveča varnost in obrambna sposobnost ameriškega kontinenta z istočasnim pospeševanjem življenja teh posesti na gospodarskem, političnem in socialnem področju.
Glede na zgoraj imenovane pogoje, pod katerimi se lahko izvede začasna uprava evropskih posesti, sklenejo zunanji ministri ameriških republik, da se ustanovi poseben komite, v katerem bodo po en zastopnik vsake ameriške republike. Komite se bo smatral za ustanovljen, čim bo imenovanih dve tretjini njegovih Članov. Imenovanja naj izvrše ameriške republike v čim krajšem Času. Komite se bo sestajal, čim bo to zahtevala katera izmed držav podpisnic te deklaracije.
Ako bi se izkazala potreba praktično uporabiti določila tega sklepa še preden bo ta dogovor stopil v veljavo — v primeru, da bi šlo za zagotovitev miru v Ameriki — potem lahko komite takoj prevzame napadena oziroma ogrožena posestva v svojo upravo po določilih tega dogovora in sporazumno s prizadetim prebivalstvom. Cim pa bo tak dogovor postal pravomočen, preidejo avtoriteta in funkcije komiteja na posebno »Interameriško komisijo za teritorialno upravo«. Najvažnejša točka dogovora je naslednja:
V primeru, da bi bila uprava prizadetih posestev tako nujna, da bi jo bilo treba izvesti, še preden bi se mogel sestati komite, potem ima vsaka ameriška republika pravico, da sama ali pa v skupnosti z drugimi ameriškimi republikami ravna tako, kakor se ji zdi primerno za lastno obrambo oziroma za obrambo celokupnega ameriškega kontinenta. Ako bi se take akcije izkazale za potrebne, potem mora dotična ameriška republika, oziroma morajo dotične ameriške republike naknadno predložiti vso zadevo komiteju, da bo dodatno razpravljal o storjenih ukrepih in sklenil nadaljnje potrebne ukrepe.
Besedilu tega dogovora je dodana posebna izjava argentinskega delegata, da se ta deklaracija ne nanaša na Malvine, ki so bili že na zadnji panameriški konferenci v Panami priznani kot svojina argentinske republike. Prav tako se dogovor ne
naaafe tudi na druge južne teritorije Ar-
gentine, ki so posebej navedeni. Kot drugi dodatni protokol k zgornjemu dogovoru je bila sklenjena še posebna »konvencija« kot interameriški dogovor, ki celotno zgornje vprašanje obravnava s princi-pielnega stališča.
Resolucija o delovanju diplomatskih uradnikov
Havana, 30. julija. AA. (DNB) Vseame-riška konferenca je sprejela tudi resolucijo o delovanju diplomatskih in konzularnih uradnikov Sklicuje se na konvencijo, ki je bila sklenjena v Havani leta 1920 in pravi, da se tuji diplomati v Ameriki ne smejo vmešavati v notranjo ali zunanjo politiko države, v kateri uživajo gostoljubje in smejo izvrševati le svoje službene funkcije ter se držati strogo zakonov države, v kateri so akreditirani. Resolucija priporoča vsem ameriškim državam, naj preprečijo delovanje tujih diplomatskih in konzularnih predstavnikov, v kolikor bi pomenilo nevarnost za mir in demokratske tradicije Zedinjenih držav.
Posebna resolucija razpravlja o peti koloni. Ta resolucija dokazuje, da ukrepi proti peti koloni niso v nasprotju z demokratičnim duhom Resolucija celo poudarja nujnost takih ukrepov, da bi se zaščitila nevtralnost in obranile demokratske svoboščine in mir. Vsaka od 21 ameriških
držav lahko zahteva sklicanje kongresa ameriških repub1^- x- ' ~ Prtila ogroženo.
Rumuniia pred nouf ml težsuimi
Dočim ie vlada pri razgovorih v svojih meja, se pojavlja v javnosti
tega oaemfja
in v Rimu pristala na revizijo hujši odpor proti vsaki nadaljnji
Rim, 31. julija, e. (U. P.) V tukajšnjih političnih krogih je vzbudila veliko zanimanje vest iz Budimpešte, da se bodo v kratkem pričela pogajanja med Rum unijo,
Madžarsko in Bolgarijo glede spornih teritorialnih vprašanj, ker je Rumunija v načelu pristala, da revidira svoje meje. V najkrajšem času se bodo pričela pogajanja
med Bolgarijo in Rumunijo v Bukarešti in nato med Rumunijo in Madžarsko v Ara-du, ki leži na rumunski meji. Iz mesta bodo ob tej priliki evakuirali vojsko, kar naj bo simbolični uvod k pogajanjem. V rimskih krogih, ki so blizu vlade, poudarjajo, da Nemčija in Italija nista diktirali Rumuniji nekega roka za dosego sporazuma z Bolgarijo in Madžarsko. Državi osi Rim—Berlin sta prepustili zainteresiranim državam, da se same pogode med seboj glede vseh spornih vprašanj. Ce bi pogajanja ne uspela, bi šele Berlin in Rim z direktno udeležbo s prijateljskimi nasveti olajšala reševanje spornih vprašanj. V Rimu poudarjajo, da sta Italija in Nemčija želeli, da pride do rešitve spornih vprašanj po neposrednem stiku med zainteresiranimi državami. Niti Madžarski niti Bolgariji ali Slovaški ni bilo nič zapovedanega. Rumunija se je sama odločila, da odstopi Madžarski in Bolgariji določeno ozemlje. Vse države, ki so prizadete, pa so bile opozorjene na splošno načelo, ki naj bo podlaga za reševanje spornih vprašanj.
London, 31. julija. (Reuter). Včerajšnji Times piše v uvodniku, da je položaj Ru-mrunije izredno težaven. Nemčija si prizadeva, da bi Rumunija prišla docela nod nemški vpliv, ker bi s tem Nemčija postala čuvar ustja Dunava,
Madžarske zahteve
padu na Anglijo. Madžarska bo prav gotovo pristala na ta pogoj, manj verjetno
pa je, da bo tudi Bolgarija zadovoljna z realizacijo doseženih sporazumov glede Do-
bružde šele po vojni.
31. julija, e. (United Press). V diplomatskih krogih so razširjene nekatere bolj podrobne vesti o madžarskih zahtevah do Rumunije. V teh krogih pravijo, da je Madžarska z odobritvijo Nemčije in Italije postavila svoje zahteve do Rumunije. Madžarska zahteva već ko polovico Erdelja. Ta zahteva je izhodna točka sa razprave in pogajanja med Madžarsko in Rumunijo. Madžarska zahteva ves Erdelj severno od reke Mar©* (MnreM), kjer Je 12 velikih mest m ve* desetin manjših mest. V rum unskih političnih krogih so mnenja, da bo rumunska vlada kljub težkemu položaju madžarske zahteve takega obsega kategorično odklonila.
Izvedba sporazama šele po končani vojni
Rim, 31. jul. e. (Štefani). V političnih krogih trdijo, da se bodo v najkrajšem času pričela pogajanja za ureditev spornih teritorijalnih vprašanj med Madžarsko, Rumunijo in Bolgarijo. Nemogoče pa Je že sedaj reči, ali bodo pogajanja v celoti uspela, kajti nasprotstva med zainteresiranimi državami so še vedno zelo velika, če bodo pogajanja uspela, bo mogel biti sporazum realiziran šele po končanem na-
Rim, 31. jul. e. (Štefani). Italijanski tisk še vedno komentira dogodke v Solno-gradu in poudarja, da se je Rumunija obvezala revidirati svoje meje z direktnimi pogajanji in da se bodo po pogajanjih med Rumunijo in Bolgarsko, ki se bodo takoj pričela, začela pogajanja z Madžarsko v Ar adu. Romunija je pristala na arbitražo Rima ln Berlina v vseh vprašanjih, ki bi se ne mogla rešiti z direktnimi pogajanj L
Odpor v
Bukarešta, 31. Jul. j. (Reuter). V zvezi z vestmi ter z izjavami merodajnih osebnosti v Bukarešti o pripravljenosti Rumunije za gotove teritorialne odstopitve svojim sosedom se v rumunski Javnosti opaža naraščajoč odpor proti temu, da bi Rumunija odstopila še kak del svojega ozemlja, bodisi Madžarski, bodisi Bolgariji. Posebno močan postaja ta odpor v Sedmo-graski, kjer so razne organizacije na delu,
da se Ce treba tudi s silo zoperstavijo
izročitvi dela SedmograSke sosedni državi. V BukareSti so se najavile Številne protestne deputacije z resolucijami, v katerih pozivajo rum unsko vlado k odločni nepopustljivosti napram nadaljnjim zahtevam rum ionskih, sosedov.
Povratek nemškega poslanika v Bukarešto
Bukarešta, 31. iuL e. (Trans. Con. Press). Nemški poslanik v Bukarešti dr. Fabri-ciua ki se ie udeležil razgovorov katere so imeli rumunski državniki v Solnogra-dhi, se je včerai ob 18. vrnil v Bukarešto.
Obtoženi oficirji
Bukarešta, 31. julija, e. V Bakau v Mol-daviji se ie pričela razprava proti devetim generalom in višiim oficirjem, ki so obtoženi, da so zlorabljali svoi položaj ob evakuaciji Besaraodje.
Odpust Židov iz državne službe
Bukarešta, 31. julija AA. (DNB) Izdano je bilo uradno poroči!o. da je notranje ministrstvo odpustilo vse državne uradnike-žVde. Odpuščanje Židov iz ostalih ministrstev se nadaljuje.
Gamelin se bo moral zagovarjati pred izrednim sodiščem
31.
Vichjja b»
tudi bivša predsednika vlade Paladier tat Reynaud ter ie štirje
portne ladje s francoskimi vojaki iz Sirije zaradi vojne na Sredozemlju ne morejo pluti v domovino. Mnogo francoskih vojakov Je zaradi tega moralo ostati v severni Afriki.
Novi franroelrl iHmlanlk
julija. (Štefani) začelo ie
vlade. To
krivce za objavo vojne Nem&Ji
bo sodilo
in krivce
vojske. Glavni obtoženci so brv« ________
vrhovni poveljnik Gamelin. btvaa francoska pmlPfdBfta vlade Nadfcr in Paul Revnaod. ter bivši ministri Btnm, Mindri. Pierre C©4 in G«y-L»-Ch ■ _ih m.
Vichy, 31. julija. (Havas). Na seji nuni* strskeea sveta, ki ie trajala vtoni od 18. do 20.. so proučevali vpr sanje odgovornosti zaradi prehoda Francije iz mirnega v vojno stanje v septembru lanskega leta. Ministrski svet ie sprejel načrt zakona, s katerim se ustanavlja vrhovno sodišče. Zakonski načrt določa pravno redakcijo besedila in ne bo objavljen pred 4. avgustom teca leta.
Vlchv, 31. Jul. e. General Weygand Je vladi sporočil, da Je demobilizacija francoske vojake v severni Afriki sedaj prekinjena. Zaradi transportnih težkoč. Trans-
Waspington, 31. julija, j. (Havas). Francoska vlada v Vichvju je predlagala za svojega novega poslanska pri vladi Zedinjenih držav bivšega versaiskega župana Henrvja Havee, Po izjavi državnega podtajnika v ameriškem zunanjem ministrstvu Sumnerja Wellesa ie vlada Zedinjenih držav sporazumna z imenovanjem Havea na veleposlaniSko mesto, kjer bo Have zamenjal dosedanjega poslanika grofa Renee de Saint Ouentina. ki je bil od Petainove vlade odpoklican,
New Tork, 31. jul. e. (DNB) Z ladjo >Britanique< se je pripeljala v New Tork znana francoska publicistka ga. Tabouls, ki Je bila pred premirjem stalna d*p_oj__at-
ska sodelavka Herrio_ovega lista Oeuvre. 2 isto ladjo se je pripeljalo v New York v spremstvu staršev 272 angleških otrok.
Politična sezona na Bledu
Bled, 30. julija. Politična delavnost je v zadnjem času na Bledu zelo živahna. Sestankom in razgovorom posameznih ministrov se posveča velika pozornost. Svoj pomen ima bivanje finančnega ministra dr. suteja na Bledu. Minister linanc je na Bledu okupiran z novim budžetom, oziroma z novimi budžetskimi dvanajst i nami, ki so že izdelane, toda zaradi nekaterih postak, katere je treba spremeniti, se je finančni minister včeraj Se ves dan bavil z dvanajstinami ter se je zadržal v svojem kab-netu v Parkhotelu. Danes bo sprejel novinarje in jim dal izjavo o dvanajstinah za prihodnjih 8 mesecev.
Vsak dan prihajajo na Bled ministri, diplomati in drugi ugledni gosti. Včeraj zjutraj je dospel iz Ljubljane minister dr. Konstantinović, ki ga je spremljal dr. Mi-lorad Vućković. Oba sta se nastanila v Parkhotelu. Po kratkem odmoru s - je dr. Konstantinović odpeljal v vilo -^Podkoren-, kjer je konferiral s predsednikom vi ade g. Cvetkovićem ter s prosvet. ministrom dr. Korošcem. Po povratku v Parkhotel se je dr. Konstantinović sestal s finančnim ministrom dr. šute jem ter se z njim dolgo razgovarjal.
Včeraj je zapustil Bled bivši minister in eden izmed prvakov radikalne stranke dr. Momčilo Ninčič.
Ministrski predsednik Cvetković je včeraj popoldne zapustil Bled ter se odpeljal v Ljubljano, kjer je konsultiral univ. prof. dr. Lavriča in beograjskega zdravnika dr. Kosanovića zaradi kontuzije na prstu. Ob 5. uri je Dragisa Cvetković odpotoval z letalom v Beograd.
Dre vi bo govoril po radiju finančni minister
Ljubljana, 31. julija. AA. Finančni minister dr. Juraj Sutej, ki biva sedaj na Bledu, pride danes popoldne v Ljubljano. G. finančni minister dr. Širtej bo ob 19.30
sprejel v prostorih banske uprave na Blei-wei_ovi cesti predstavnike našega tiska ter
jim dal ob tej priliki izjavo o novih proračunskih dvanajstinah. G. finančni minister bo ob 20.30 govoril o istem vprašanju tudi po ljubljanski radijski postaji. Govor finančnega ministra dr. Suteja bosta prenašali tudi radijski postaji v Beogradu in Zagrebu.
Poslanik Plotnikov pri dr, Cincar-M arko vicu
Beograd, 31. julija, e. Včerai je našega
zunanjega ministra dr. Cincar Markovića. prvič službeno obiskal sovjetski ooslanik Viktor Andrejević Plotnikov.
Podpore za poplavljence
Beograd, 31. julija, e. Na zadnji seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da dobi poljedelsko ministrstvo izreden kredit 5 milijonov dinarjev kot podporo za poljedelce, ki so trpeli zaradi poplav. Podporo bodo razdelili na posamezne baTK>vine po prijavah o škodi. Dravska banovina bo dobila pol milijona dtnariev, banovina Hrvatska 1.250.000. moravska banovina din 750.000. vardarska 250.000. vrbaska 1 milijon, zetska 150.000, dunavska pol milijona in drinska banovina pol milijona cttn.
Nova ureditev trgovin-
Beograd, 31. julija, e. Finančni minister dr. Juraj Sutej je Izdal odlok, s katerim se razveljavlja dosedanja odredba finančnega ministra z dne 20. aprila 1940, s katero se odreja plačilni promet z Grčijo na podlagi svobodnih deviz. Razveljavlja se se tudi kontrola uvoznega blaga Iz Grčije v smislu odredbe z dne 6. septembra 1939. Devizna direkcija pa se pooblašča, da izda navodila za uvedbo novega plačilnega sporazuma z Grčijo*
Zopet potres v Turčiji
Ankara, 31. jul. e. Včeraj no čutili močan potres v centralni Anatolljl. Epicenter potresa se je nahajal v Jos gad n, kjer je bilo okoli 300 mrtvih ln nekaj »to ranjenih. Potre« je uničil 12 vasi. čutili no ga tudi v Carigrada.
Drzen gangstrski napad v Ne w Torku
New Tork 3\. juL j. (A. R.) V Asburv Parku v New Gersev so včerai trije težko oboroženi banditi podnevi in na najbolj prometni točki mesta napadli dva bančna uradnika ter Uma oropali 108.000 dolarjev. Banditom se je posrečilo pobegniti na ori-nravUenem avfaoonobiTu.
Borzna poročila
Čarih. 31. julija. Beograd 10.— Pariz 9.75. London 17.50. New York 440.—. Milan 22-20. Madrid 40.—. Berlin 179171
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD c, sreda, SI. julija 1940.
Bter. 1/3
Anglija bo do skrajnosti poostrila pomorsko blokado
Tudi Ud)t nevtralnih držav brez d»vol)«nja ne bodo smele pristajati v bcttanmlrtli fcjfcnh
London, 31. jul. j. (Reuter). Minister za blokado je včeraj v spodnjem domu podal nekaj podatkov o uvedbi poostrene blokade, h kateri je bila Anglija prisiljena zaradi nekaterih nevarnih vrzeli v pomorski kontroli, preko katerih sta se Italija in Nemčija oskrbovali s nekaterimi za vojno nujno potrebnimi snovmi, v prvi vrsti s petrolejem in kovinami. Dalton jo najavil, da bo ponovno v vseh podrobnostih izveden sistem »navicertov«, tako zvanih ladijskih potnih listov, brez izjeme za vse parnike, katerih cilj bodo luke v Evropi odnosno v severni Afriki. Nadaljnjo poostritev blokade pomeni odlok, da nobena nevtralna ladja, ki ne bo oskrbljena s pravilnim, od angleških pomorskih ta kontrolnih oblastev Izdanim n^vicertom, v bodoče tudi ne bo mogla jemati premoga, vode in žive*a za lastne potrebe v nobeni luki Sirom angleškega imperija. Dalton je naglasll, da si Anglija od poostrene blokade obeta, da ji bo končno uspelo državi osi odrezati od vseh virov, ki so jima potrebni za nadaljevanje vojne za daljšo dobo.
London, 31. jul. e. (United Press). Angleški veleposlanik v Lisaboni je službeno obvestil portugalsko vlaoo o ukrepih angleške vlade glede poostritve blokade Iber-skega polotoka. Ta nota angleške vlade Portugalski vladi je rezultat važnega poročila minLstra Daltona na včerajšnji tajni seji spodnje zbornice.
London, 31. jul. e. (Europa Press). Angleška vlada bo proglasila francosko ozemlje v Severni Afriki za sovražno ozemlje.
Na merodajnlh mestih ▼ Londonu pravijo, da je severna Afrika sa bližnje vojne operacije Anglije velikega p*—*—1* in je zato vlada sklenila, da to področje proglasi za sovražno ozemlje, na katerem bo nadaljevala s svojih oporišč vojaško akcijo proti Italiji. V vojaških krogih poudarjajo, da je za angleški strateški sistem področje Severne Afrike tako važno kakor Nizozemska, Belgija in Norveška.
Letalski napadi
London, 31. jul j. (Reuter). Nemška letala so v noči od torka na sredo v več deljenih farmacijah izvršila bombne napade na razne   vojaške in nevojaške objekte.
Napadeni so bili razni kraii v iugovzhodni ter v jugozapadni Angliji kakor tudi v južnem Walesu. Doslei še niso znani točni podatki o prizadejani škodi, niti še ni znano število človeških žrtev.
Angleško letalstvo ie s svoie strani izvršilo v minuli noči več napadov na Nemci i o in po Nemčiji okupirane teritorije. Angleška letala so vrgla bombe na razne industrijske in prometne naprave ter povzročila sovražniku veliko gmotno škodo.
Madrid, 31. julijđ AA (Štefani) Italijanska letala so izvršila včeraj popoldne napad na Gibraltar. Vr2enih je bilo mnogo bomb.
Hcuijr, 31. jul. AA. (DNB). V toku noči so angleška letala bombardirala Nizozemsko. Nihče ni bil ranjen in tudi škoda je le neznatna. Večina bomb je padla v prekope in na polja.
Angleške grožnje Japonski
Vedno večja napetost na Daljnem vzhodu Ostro pisanje angleškega tiska
London, 31. julija, j. (Reuter). Današnli »Times« pravi, da je treba pričakovati posebno izjavo angleške vlade glede aretacije angleških državljanov na Japonskem, čim bodo znane nekatere podrobnosti o tem, česa japonska oblastva prav za prav dolže aretirane Angleže in čim bodo pobliže znane okoliščine smrti ene^a izmed aretirancev. »Times« pravi, da bo ta izjava angleške vlade še obširnejša, kakor 1e bila sinočnia službena obiava. ki io je podal zunanji minister lord Halifax včerai popoldne v zgornji zbornici. »Times« na-
dalje naglasa, da same aretacije ane'eških državljanov na Japonskem niso tako zelo važne, kakor njih resnično politično ozadje. List direktno obtožuje sedanje japonske ministre kot inspiratorje ukrepov japonskih oblastev. »Dailv Mail« v današnji jutranji izdaji ponovno grozi z angleškimi represalijnmi. ki jih bodo morali občutiti v Angliji bivajoči japonski državljani v primeru, da japonska vlada zadeve z aretacijo angleških podanikov ne bi nemudoma uredila na zadovoljiv način.
KiftaSska ie odločno zavrnila japonske mirovne pogole
ter izjavila, da bo nadaljevala borbo do kon-
gaoghaj, 31. jul. j. (A.R.) Po poročilih iz krogov, ki so blizu japonskemu zunanjemu ministrstvu, smatra Japonska, da jo nastopil izredno ugoden čas, ko bi bilo mogoče pričeti razpravljati o poravnavi med Tokiom in Cungkingom. Po mnenju omenjenih krogov bi bilo treba najti primerno pot, da se o japonskih pogojih obvesti kitajski generalisim, ne da bi morala japonska z njim neposredno stopiti v stike. Japonski pogoji za mir bi bili: povratek k normalnim razmeram v vsej Severni in, Južni Kitajski.
London, 31. jul. e. (Reuter). Iz krogov, ki so blizu vlade v Cunkingu. se doznava, da je japonska vlada po posebnih odposlancih poslala centralni kitajski vladi Pogoje za ustalitev* sovražnosti na Kitajskem Japonska zahteva, da ostane 5 severnih kitajskih provinc šc nadalje v posesti Japonske. Drugi pojjoj Japonske je, da se Vangčingvej, šef vlade v Nankingu,
prizna za šefa kitajske republike. Tretji pogoj se nanaša na vprašanja bodočega razvoja gospodarske politike na Kitajskem. Indokina. Burma in ostale kitajske province, ki so izven japonske dominacije, morajo priti v japonski gospodarski sistem tako, da bodo v gospodarskem pogledu nod vodstvom Japonske. Glede Mandžu^ua predlaga Japonska, naj bi se Mandžu^uo pozneje prilagodil novemu položaju.
Kitajska vlada .ie po zanesljivih poročilih odklonila japonske predloge in odgovorila, da se bo še nadalje borila, dokler ne bo obnovljena popolna neodvisnost Kitajske. v Cunkingu smatrajo, da se odigrava sedaj pomembna faza v evropski voini in da prihajajo tudi pomembni in odločilni časi za vse probleme Daljnega vzhoda. Jasno ie. da se .sele zdai pričenja odlcčilna borba med velesilami m bo izid te borbe določili tudi urođo Daljnega vzhoda.
In zakaj ni bučnega olja?
će naj bi nadomestilo drugo olje M ga morale imeti trgovine naprodaj po zmernih cenah
Ljubljana, 31. julija Včeraj smo poročali o pomanjkanju jedilnega olja v Ljubljani. Pomanjkanje olja prav v teh časih je nedvomno resna zadeva, saj se zdaj meščani v največji meri hranijo s solato, stročjim fižolom in kumarami: s slanino zabeljene solate niso vajeni pripravljati in ne jesti, .kakoT tu in tam na kmetih. Konzum olja poleti je pri nas vselej večji, toda zdaj ni olja niti za normalno porabo. S čim naj torej nadornestimo tako zvano namizno jedilno olje ali navadno jedilno olje? Čitali smo o predlogu, naj bi začeli uporabljati domače bučno ofljc, odnosno sončnično, ki je zelo okusno in ima več rodilnih snovi kakor belo jedilno olje.
Ta predlog je nedvomno treba zagovarjati. Večina naših meščanov sicer še ni vajena bučnega olja, toda to ni razlog, da bi ga ne začeli uporabljati Predvsem je treba naglasiti, da nc gre za surogat, temveč za drugo vrsto olja, ki ima sicer drug okus, a celo boljši, ko se nanj navadite, razen tega je pa bučno olje v resnici redidnejše in izdatnejše. V Ljubljani in v slovenskih pokrajinah sploh, ki so gravitirale pred vojno bolj proti Primorski kakor Štajerski, je razširjena uporaba belega jedilnega olja. Na bivšem Kranjskem kmetje ne pridelujejo buč zaradi bučnega olja. sončnice so pa bolj okrasna kakor gospodarska rastlina. Na Štajerskem prideluje skoraj sleherni, tudi najmanjši posestnik buče zaradi olja. Toda mlade buče so tudi dobre %a ljudi kot prikuh*. Z rde buče so ena glavnih krmil prašičev, ki jih rede na Štajerskem mnogo več kakor na Kranjskem. Na Kranjskem kmetje domaČega olja ne poznajo, medtem ko ga imajo na Štajerskem pri vsaki hiši.
Rojaki s Štajerskega zahtevajo v Ljubljana pogosto v trgovinah bučno olje. Toda doslej je b:lo bučno olje pri nas prava redkost ter nekakšen luksuzni predmet. Btio je tudi dražje od navadnega jedilnega
olja. Prodajalo ga je le nekaj trgovcev, ki ga pa tudi niso imeli vodno v zalogi. Ko je začelo primanjkovati navadnega jedilnega olja, so gospodinje začele precej povpraševati po bučnem olju. Toda pogosto ga niso mogle dobiti, a razen tega se je še podražilo. Nekateri trgovci se še vedno čudijo gospodinjam, če j'h vprašujejo po bučnem olju. kakor da tega »artikla« sploh ne poznajo. Navadno se Izgovarjajo, da bučnega olja nimajo v zalog4, ker ga skoraj nihče ne kupuje.
Će bi naj torej bučno olje nadomestilo drugo jedilno olje, bi ga morale imeti predvsem naSe trgovine naprodaj. Toda naprodaj po zmernih cenah, ne dražje kakor drugo olje. Ce bo bučno olje tako drago, kakor je bilo vedno doslej, ga bodo v Ljubljani zelo težko uvedli, kljub pomanjkanju drugega jedilnega olja. Vprašanje je, ali bučno olje tud* spada pod nadzor-| stvo nad cenami, ali so ga pa prezrli. Ce se bo povpraševanje po bučnem olju še povečalo, je upravičena bojazen, da se bo olje se podražilo, .
Olje je razen masti ter slanine eno najvažnejših živil. Vprašanju preskrbe z oljem bi morali torej posvetiti največjo pokornost. Vegetarianizem pri nas kljub vsemu ni zavzel taksne oblike, da bi ljudje jedli nezabefjeno solato kakor živina. Maščobe so neobhodno potrebne hranilne snovi in človek ne more živeti samo od besede.
Iz škofje Loke
— Šolska poliklinika, nastanjena v novi šolski zgradbi med počitnicami ne posluje. Izjemni primeri se sprejemajo v ponedeljkih in petkih od 14 do 15.
■— Tujsko prometna Segasm sotOzmerno zadovoljiva. Kljub burnim časom, je ikof-ja Loka tudi letos privabila lepo število gostov-letoviščarjov. Največja privlačnost je kopališče Tujsko prometnega društva, ki se napolni s prijatelji tople Potjanščlce, čim pošljejo sončni žarki. Zelo pa cenijo
tuda izlet«, ki fm Je te mssta na
strani okraja na pretek. Ob četrtkih zvečer je reden promenadni koncert vojaške godbo pa tudi srečni kini pridno vrte filma, Oelo več nago sicer. Kino Sokol je uvedel madtedenake predstave, ki so kar dobrodošle. Ob večernih urah se prikaže loški svet na promenadi na M satne m trgu. Tujsko prometno društvo, ki ima ovoje poslovne lokale tudi na Mestnem trgu, skrbno ustreza in posreduje v nadevan tujskega prometa, ki bo poživljal fekofjo Loko tja do druga polovice avgusta. Jasno pa je seveda, da letošnja sezona ne bo dosegla preteklik. Gasi so preveč nemirni, moti pa tudi dot. Saj nI ni kakega poletja, vreme je nestanovitno In to odbija goste.
— Dela na Ljub nI ku. Ljubnlk je med najbolj priljubljenimi izletniškimi točkami. V dveh urah prijetne hoje se ti odpre na vrhu prekrasen razgled po širni škofjeloški okolici, pa tudi po vsej pisari Gorenjski. Razgled z I/Jubnika je pač edinstven. Škofjeloška podružnica SPD je zgradila na Ljuhniku prijetno planinsko postojanko, njena skrt pa je tudi, da jo izpopolnjuje. Tako so letoo okrog vsega vrha uredili široko teraso, na vidiku je razširjenje koče, hkrati pa tudi kultivirajo ■vet, v kolikor je to sredi skalnatega sveta mogoče.
Živilski trg
Ljubljana, 31, julija
Ne trgu je zavladalo ie jesensko razpoloženje; naprodaj ao /e mnogi značilni jesenski pridelki skoraj v prav teko velikih količinah kakor jeseni. Manj je earno Še sadja, vendar je zadnji teden ie mnogo jabolk. Danes je bilo naprodaj ie več jabolk kakor hrušk.
Tudi med zelenjavo in eočivjem je nekaterih letošnjih pridelkov toliko, kakor da se je že začela jesen. Pri tem pa moramo
šc upoštevati, da letoa aori vse nekoliko pozneje. Zdaj je naprodaj posebno mnogo krompirja, zgodnjega, rožnika, pa tudi belega, poznega in dovoli je celo kifeljčarja.
Ker tudi grah zori boflj poča<si, ga je še mnogo, kakor da se je poletje šele začelo. Zdaj je najcenejši; prodajajo ga po 2.5 do 3 dm kg. Dobro je obrodil fižol. Najboljši stročji fižol je zdaj po 4 din kg, najcenejši, nizki, pa po 2 do 2.5 din. Solate sploh ni treba omenjati, saj bi bilo nekaj izrednega, če bi je ne bilo vedno dovolj naprodaj. Zadnje čase je tudi precej domaće cvetače, ki je letos precej lepa, in ji deževje ni mnogo škodovalo.  Začela se je
velika j as one kufnar, ki so pri aas
v čislih. Naprodaj jih je precej tudi za vlaganje, a se zde gospodinjam se nekoliko predrage. Prodajajo jih povprečno po 10 do 12 din 100 kosov. Sicer ao kumare po 3 din kg. Zdaj prodajajo po večini samo ljubljanski in okoliški prkielok, niso jih pa načeli še dovaiati iz okolice Kranja, kjer jih pridelujejo na celih njivah ter jih voaljo na trg na vozove.
Gospodinje zadnje čase rHrgreeaJo na trgu gobe, jurčke. Doslej je bilo vedno na iabiro jurčkov, zadnje čase pa je menda Celo za gobe preveč dežja. Precej je pa lisic, ki jim vlaga 7ok> pr;ia. Danes je bilo naprodaj tudi nekoliko manj borovnic. Nabiranje borovnic JC težavno med mokro travo, zato jih letos ne donaSajo toliko na trg kakor prejšnja lota.
Znatnejših sprememb pri cenah ni. Nekatero vrste sočivja so *c še malo pocenile, kar velja tudi za paradižnike, ki jih je zdaj že dovolj naprodaj po 4 do 5 din kg. Uvoženo blago je v splo-taom naprodaj po nespremenjenih cenah. Tako je na primer grozdje še vedno po 14 do 16 din kg. Sadje se ni pocenilo, čeprav ga je mnogo. Jabolka prodaiajo povprečne po 6 do 10 din kg, hruške po 5 do 8 in marelice po 12 din.
Podražitev tobaka ni vplivala na
Kako so trafikanti sprejeti zvišanje prodajne provizije in druge zanimivosti o prodaji monopolskoga blaga
Ljubljana. 31. julija Marsikateri kadilec trdi. da je raie lačen kakor brez kajenja. Sicer oa ni treba se dokazovati, da bi nekateri kadilci tadi spremenili celo očenaš, da bi so ela^il na-mestu, »daj nam danes nas vsakdanji kruh« — nas vsakdanji tobak. Tobak je pa vsaj v prenesenem pomenu besede marsikomu kruh; prodaja tobaka nudi neštetim ljudem vsaj skromen zaslužek. Upoštevati bi bilo treba še številne delavce, ki si služijo kruh v tobačnih tovarnah, in pridelovalce tobaka. Najmanjši zaslužkar ni nedvomno tudi država, odnosno uprava državnih monopolov. Zato »o takšne spremembe, kakršna je bila v začetku leta podražitev tobaka in ob koncu maia zvišanje prodajne provizije trafikantom pri prodaji tobačnih izdelkov, nedvomno tako pomembne, da ae moramo zanimati, kako so vplivale.
ZASLUŽEK NI BIL, NIKDAR DOBER
Kadilci se sicer navadno ne zanimajo, kakšen zaslužek imajo trafikanti, s čimer pa ni rečeno, da so tako sebični ter jih zanima le tobak sam na sebi. Vendar bi bilo prav. če bi vededi in se zavedali, kakšen kos kruha posredno režejo trafikantom, ko kupujejo tobak. Zadnjo besedo ima seveda monopolna uprava pri tem rezanju kruha. Predvsem smemo reči, da se doslej še nd preobjedel noben trafikant, vsaj tisti ne. ki si služijo kruh samo v tra-f kan. Posebno dobro se trafikantom ni nikdar godilo, razen nekaj časa med svetovno vojno in neposredno po nji, ko je bilo malo trafik. Pozneje so se trafike precej naaio razmnožile in ker je bilo uvedeno čudno dj-užabništvo. da je po več invalidov inielo skupno koncesijo, da so si družabniki morali deliti zaslužek, čeprav je delal le eden, so bili vsi nezadovoljni. Družabništvo ie bilo odpravljeno, a zato je bilo ustanovljenih tem več trafik, ker so mnogi prejšnji družabniki dobili koncesije. Hkrati je pa bila znižana provizija od 5 na 0».
PO 10 DIN NA DAN ...
Združenje trafikantov so ie stalno zavzemalo za zvišanje prodajne provizije. Zahteva 1e bila, da bi jim zvišali provizijo vsaj na 6%, S časom so dosegli, da je bila provizija zvišana zopet vsaj na 5°/o. Posebno zadnja leta so si zelo prizadevali, naj bi jim monopolna uprava zvišala provizijo za nekaj odstotkov. Zdelo se je. da so imeli vsaj nekaj razumevanja za upravičene zahteve trafikantov. Monopolni dohodki so narasli, tudi po zaslugi trafikantov, ki so prav za prav uslužbenci uprave državnih monopolov. Ne smemo teči da so *iabi uslužbenci in tla tlcdaio na uro, kdaj bedo zaprli svoje lokale in odšli uživat sadove dela. Po 12 do 16 ur mnogi pre-žde v tesnih, zatohlih prostorih ter zbirajo zaslužek po parah. Ce je trafikant predal za 100 din tobaka, ie šele zaslužil 5 dm, v nekaterih zakotnih ulicah proda i o na dan le za nekaj sto din tobaka, tako da zarlužek pokosio ne znaša več kakor 10 do 20 din na dan. S prodajo cigaret ie silno mnoeo dela. sai večina kadilcev kupuje le po nekaj cigaret. Za 10 din ie treba že pošteno delati. Toda to vas najbrž ne zanima.
PROVIZIJA ZVIŠANA ZA 1%
Povedati vam nameravamo predvsem, da je bila provizija trafikantom zvišana za 1%. od 5 na 6%. Kadilce ie treba tudi opozoriti, da se tobak ni podražil zaradi zvišanja provizije trafikantom. Tobak ie bil podražen prej kakor ie bila zvišana provizija. Kadilci pa tudi dobro vedo. da so se posamezne vrste tobačnih izde'kcv podražile celo do 100°.'o. med tem ko ie bila provizija zvišana le za odstotek.
PRISEGALI SO. DA NE BODO VEČ KADILI...
Podražitve tobaka kadilci seveda niso mirno sprejeli. Hud vihar je bil med njimi zlasti prve dni. Zanimivo je. kako so posamezniki reagirali na podražitev; nekateri bi se najraje založili s tobakom za celo leto naprej, ko ao zvedeli za podražitev, in stikali so za tobakom od trafike do trafike, kjer so upali, da še ni podra-žen. Zopet drugI so pa prisegali, da ne bodo kadili, čeprav bo tobak poslej celo zastonj. Ta revolucija ^e trajala samo kakšnih 14 dni. Nekateri kadilci so v resnici zaceli opuščati kaj o in kakor navadno niso megli dolgo vzdržati, pa so se zaceli spo-korjeni vračati v trafike. Kmalu se je izkazalo, da podražitev ni vplivala na r>o-rabo.
»KAJ ME BRIGA ORGANIZACIJA«
Trafikanti »o bili zadovollni, da ni prišlo do hujših pretresov. Niso pa bili zadovoljni s povišanjem provizile. saj človek ni nikdar zadovoljen. Pričakovali so. da bo provizija zvišana v sai na 7%. Ker ni bila. so se nekateri začeli ieziti na svoio organizacijo, da ni dosegla več. Zopet nekateri drugi so pa celo obrnili hrbet organizaciji, češ, sai bi bila provizija zvišana tudi brez nje. Organizacija se lim sicer lahko izkaže s pismom ravnatelja uprave državnih monopolov, da le bila provizija zvišana na njeno posredovanje, toda to
jih ne zanima. Pravijo, češ. zdai pa naj damo organizaciji, kar smo prejeli na račun zvišanja ... Seveda so članarino plačevali že prej. dokler provizija še ni bila zvišana, toda tedaj so vsaj upali, da se jim bo to obrestovalo.
VISOKA PROVIZIJA   IN SKROMNE...
Paradoks je. da si zdaj nekateri zavedni delavci trafikantskega združenja niti ne žele nadaljnjega zvišanja provizije, kar bo sicer organizacija še zahtevala; boie se namreč, da bi začele rasti trafike kakor gebe po dežju zaradi nekoliko višjo provizije. Nekateri ljudje se zr.aio nosluževati vseh sredstev in našli bi načine kako bi si preskrbeli koncesije za trafik?. Zrlaj sicer pravilnik o prodaji tobaka na drebno (iz 1. 1936.) določa, da je dovoljeno neomejeno ustanavljanje trafik samo v krajih z manj kakor 2.000 prebivalcev, v krajih z nad 50.000 prebivalci pa morajo biti trafike oddaljene druga od druge naimani oo 100 m. Ko bi višja provizija obetala boljše zaslužke, bi ta ali oni. ki ima denar. s3\Ušnl kupiti po ovinkih koncesijo Revni trafikanti brez kapitala bi dolgo ne moceli konkurirati in sčasom b! trafike prešle v roke ljudi, ki bi jim trafika ne bila edin vir dohodkov.
KAJ JE MONOPOLNO BLAGO?
Ce govorimo o zvišanju provizije pri prodaji monopolnega blaga, je treba na-
I glasiti, da je bila zvišana provizija samo za prodajo tobačnih izdelkov in cigaretnega papirja. Monopolno blago so tudi vžigalice, čeprav jih izdelujejo zasebne tovarne. Provizija pri prodaji vžigalic ie znašala orej 5" o kakor Dri tobaku Zdaj bi se morala prav tako zvišati za 1%, kar bi uprava državnih monoo^lov lahko dosegla pri družbi, lastnici tovarn vžigalic v naši državi. Sploh bi moralo zvišanje provizije biti uvedeno za vse vrste monopolnega bla^a. Toda zdai so še zme&nuive v pojmih, kaj le monopolno blago in kaj ne. Tako n. pr. coštne znamke no veliaio za monopolno blatno, kar r.e more biti ute-melieno in pojasnjeno s nobenim modrovanjem. Trafikanti imaio pari prodaji znamk samo 29?- provizije. Toda za-1 iž-k ie v resnici Še maniSi. ker moraio zn mke kupovati na posebno nabavno kniiso. ki velja le za 50 dobav, a taksa za nia znaša 10 din. Nabava znamk na pošti ie mogoča samo dopoldne in samo enkrat na dan. Prodaja znamk in kolkov v trafikah ie ta še obdavčena.
Po vsem tem vidimo, da bo trafikaniskl stanovska organizacija ime'a tudi pos^j dovolj dela za zaščito svoieaa članstva, čeprav zdai nekateri trafikant: mislilo di ie ne bodo več potrebovali, ko bila zvišana provizije tsl 1%. Zdi se. da b?do trafikanti težje /i veli breg svoje organizacije kakor kadilci brez tobaka . . .
Kaj je s šolo na Pesnici?
Pereče je tudi vprašanje ustanovitve posebne pesniške občine
Maribor, 30. julija.
Letos spomladi in poleti je kazalo, da dobi Pesnica vendarle svojo šolo. Ustanovitev seve še nemške Sole so pripravljali že pred svetovno vojno. Bilo je poskrbljeno za stavbišče in za stavbni material, žal pa je bil slednji po vojni prodan. Prav tako se je pred leti poskusilo z akcijo osnovanja te šole, in kakor danes, je bilo tudi takrat dovolj domačinov, ki so bili vsestransko pripravljeni, delati za uresničenje tega načrta. Letos so bili storjeni že razni šolskooblastni ukrepi" za izvedbo te akcije. Nekaj časa je bilo to delo naravnost živahno in smo se že veselili šole, o kateri se je cek> slišalo, da bo stala najbrž že letos jeseni, človek, če malo globlje pogleda v take in podobne akcije pri nas, ima občutek, da smo naravnost mojstri v iz-umelaičevanju naše administracije, prav ob tej se namreč ubija največ časa in tako prerado popolnoma ubijejo tako važne akcije, kakor so gradbe šol, bolnic itd. Da pa se to dogaja tudi ob pripravah za gradbo tako važne obmejne ustanove, kakor je nova šola na naši obmejni Pesnici, je pa neodpustljivo!
Prav nič ni slučajno, da obenem 6 pesniško šolo pokrenemo ponovno vprašanje: Kaj je s pesniško občino? Ta je obstajala do pred tremi leti, seve tudi šele nekaj let v povojni dobi. Ni kmalu najti kraja, ki bi zaradi svoje obmejne lege, zaradi lege ob tako razvitem železniškem in cestnem prometu in zaradi medsebojnih gravitacij bližnjih vasi tako težil po osamosvojitvi v svoji samostojni občini kakor vprav Pesnica s svojo neposredno okolico.
Prav nič slučajno se ne dotikamo teh dveh vprašanj skupno. Vzroki so naslednji: 1. Ob pobiranju glasov za ustanovitev ali proti ustanovitvi omenjene občine so ee nekateri »funkcionarju posluževali proti-agitacije in skušali vplivati na glasovalce tudi s trditvijo, da bo v primeru ustanovitve občine na Pesnici ustanovljena isto-tam tudi šola, s čimer bodo občanom narasli novi veliki dolgovi, visoke davčne dajatve. 2. Skupno z ustanovitvijo lastne šole in lastne občine bi naša obmejna Pesnica vsekakor mnogo pridobila v pogledu kulturnega, gospodarskega in nacionalnega razmaha. Sta to dve važni činjenici, preko katerih ne smemo kar tako.
Kar se tiče prvega agi taci jakega sredstva, pae razumemo naše zares preobremenjene davkoplačevalce, da se boje vsakega zvišanja davčnih bremen. Hvala bogu pa imamo rodoljubne ustanove in rodoljube, kakor tudi naio oblastno ustanovo, ki bi v tem primeru žrtvovali po svojih najboljših močeh za Šolo ter bi občani ne bili prehudo prizadeti, vsaj v mnogo manjši meri, kakor se jim je prikazovalo. Da pa je za tako koristno narodno ustanovo, kakor je šola, treba nekaj žrtvovati, to pa vedo in čutijo naši narodno zavedni Pesnicam in okoličani sami in zato tudi to agitacijsko sredstvo ni izdalo, kajti kljub vsem proti-sredstvom se je okroglo 90% prizadetih glasovalcev izjavilo za ustanovitev samostojne občine Pesnice, kateri bi bili priključeni bližnji kraji. Bele sedaj naj izdamo, da se je po glasovanju skušalo naknadno pridobiti se protiglasovalce, ln to šc pri tistih, ki so se že izrekli srn ustano-novitev omenjene občine, pa tudi s tem ne-
običajnim načinom se jim ni posrečilo »nazaj« pridobiti niti 10 Vi glasovalcev.
šola in občina v na^i obmejni Pesnici sta živi potrebi, preko katerih ne smemo in ne moremo več! Obe, t. j. Šola ln občina, pa s svojo ustanovitvijo čakata, sta v rokah naše oblasti, ld jo s tem vljudno prosimo, da ju čimprej oživotvori! Po Šoli kličejo prosvetne, kulturne in nacionalne potrebe naše meje, občino pa želi in zahteva volja ljudstva, dokumentirana ob priliki zadevnega glasovanja!
KOLEDAR Danes: Sreda 31. julija: Ignacij
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: zaprto
Kino Sloga: Trije legionar ji — trije mušketirji
Kino TTnlon: Dan po ločitvi Kino Šiška: Tarzan junak
DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Ptccoll, Tvrseva cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62 Gartus, Moste — Zaloška cesta 47.
<9%pod srta
Recimo, da »i vlagatelj, da imaš v banki denar. Banka je pod zaščito, ti kot vlagatelj pa seveda rte uživaš nobene zaščite. Izpolnjevati moraš vse t>voje obveznosti, redno poravnavati vse račune, plačevati davke, sicer ti pridejo zarubit pohištvo aH kar imaš. Ti pa ne moreš zarubiti banki ničesar, čeprav ima v rokah tvoj denar. In zadene te nesreča, da zboliš. Potrebno ti je zdravljenje. Zdravniki ne morejo ljudi zdraviti brezplačno, ker morajo tudi sami živeti in poravnavati s\>oje račune. Bolezen je taka, da je zdravljenje nujno potrebno, sicer bi nastopile tetke, usodne posledice. Zdraviš se nekaj časa, zdravniški stroški naraščajo in ker si komaj zmagoval redne izdatke, prideš v zadrego in teh izrednih stroškov ne moreš plačati.
Stojiš torej pred težko odločihnjo: aH prekiniti zdravljenje in pustiti, da gre bolezen svojo pot, da te priklene morda za vse življenje na bolniško posteljo, da ti ohrome noge ali pa zadolžiti se, če ti sploh kdo še kaj posodi Obrneš se na banko, kjer leži tvoj denar, s prošnjo, naj ti v tem res nujnem primeru izplača toliko, da boš mogel poravnati zdravniške stroške. Banka pa ti odgovori, da tega ne more storiti, ker je tvoju vloga pod zaporo. Tako imaš denar in ga nimaš niti za tako nujne izdatke, kakor je zdra\'ljenje v primeru, ko gre za to, da se preprečijo težke, morda usodne posledice.
V Ljubljani poznamo primer takega denarnega zavoda in takega bolnega vlagatelja. Dotični denarni za\'od je tako ugleden, da smo prepričani, da bo že v interesu svojega ugleda uslišal prošnjo dotičnega vlagatelja in mu izplačal toliko njegovega denarja, da mu ne bo treba prekiniti nujno potrebnega zdravljenja. ___
Poslani in ostani član Vodnih ove družbe!
%
Ste*. i73
»SLOVENSKI NAROD«, —cm. tt. JeJrJa 1940.
sm» s
ftot^tm^ž Trije legionar]! - trije mušketirji
NO SLOGA, tel. 27-30. Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri.
rll\
i
l
Duhovita komedija
DAN PO LOČITVI
KINO UNION — Tel. «2-21
Predstave ob 16., 19., 21. uri giavrun vlogan:  Luise Uliricli, Hans Sdhnker, Jobannes Kiemann in drugi. PpzOR! Obenem predvajamo_ najnovejši barvan modni film!
NEVNE VESTI
— Finančno ministrstvo o pomanjkanju sladkorja. Pisarna oddelka za katastre in državna posestva v finančnem ministrstvu obvešča javnost, da ni res, da bi sladlcorne tovarne držale mnogo sladkorja v skladiščih zaradi napovedane podražitve za 1 din pri kilogramu. Zaradi zakasnele setve sladkorne pese se letošnja sladkorna kampanja ne bo mogla pričeti 1. septembra kakor lani. temveč 20. septembra. Zato so se morale zaloge sladkorja, ki so jih imele tovarne 1. junija, razdeliti na dva mesca in 20 dni. Vsak mesec pride na trg 800 vagonov sladkorja, torej večja količina kakor lani. Dne 1- pvgusta bodo znašale zaloge sladkorja v tovarnah 1400 vagonov in po tem razporedu bo razprodanega v avgustu 800. v septembru pa 600 vagonov sladkorja. S tem bodo zaloge sladkorja v tovarnah izčrpane v času, ko se prične proizvodnja novega sladkorja.
— Prva konferenca s sovjetsko trgovinsko delegacijo. V ravnateljstvu za zunanjo trgovino v Beogradu so se danes prvič sestali na posvetovanje naši delegati z zastopniki stalne sovjetske trgovinske delegacije. Namen posvetovanja je predvsem osebno spoznavanje in določitev postopka, po katerem se bo vršila trgovina med obema državama na podlagi trgovinske pogodbe in plačilnega sporazuma ter v okviru določenih kontingentov. Za nekatere proizvode, ki iih bo izvažala Rusija v Jugoslavijo, zlasti za bombaž, vlada v naši tekrtilni industriji veliko zanimanje.
Bliža se čas velikih žrebanj državne razredne loterije. Od 9. avgusta pa do 7. septembra bo izplačanih 56 milijonov in 946 tisoč dinarjev srečnim igralcem. Srečke so Vam na razpolago še tudi med žrebanjem. Vsak, ki kupuje srečke pri Vrelcu sreče naj vsaki dan posluša radio, ki bo prvi objavil Vaše dobitke, to je še isti dan, drugo jutro pa v »Jutru« in »Slovencu«. Vsi igralci, ki zadenejo so tudi takoj obveščeni pismeno ali brzojavno. Prav velike dobitke ali premije pa Vam lastnik kolekture Vrelec sreče pripelje z avtomobilom na dom.
Priporoča se Vam Vaša domača glavna pooblaščena kolektura državne razredne loterije »Vrelec sreče«
Alojzij PlaMnSek,
Ljubljana, Beethovnova ul. 14,
v palači zavarovalnice Dunav.
Tudi stari bankovci po 100 din so
veijavni. Narodni banki je bilo z večih stiani sporočeno, da odklanjajo nekateri ljudje stare bankovce po 100 din z napisom ."Narodna banka kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« izdane 30. novembra 1P20, češ, da so zastareli. Zato Narodna banka obvešča javnost, da ti bankovci niso izvzeti iz prometa, temveč da so še večno zakonito plačilno sredstvo, kakor bankovci po 100 din z napisom »Narodna banka ki al je vine Jugoslavije«, izdani 1. decembra 1929.
— Konferenca z zastopniki stalne sovjetske trgovinske delegacijo. Na pristojnih mestih bodo storjeni ukrepi, da bi trgovinska pogodba s SSSR stopila čim prej v življenje. V ta namen je bila sklicana danes prva konferenca stalne trgovinske delegacije v Beogradu in zastopnikov ravnateljstva za zunanjo trgovino. Na tej konferenci bodo obravnavali vsa termična vprašanja v zvezd, s trgovinsko pogodbo in določili bodo list kontingentlranih artiklov za caš izvez v SSSR in uvoz iz SSSR.
— Kontingenti z,a izvoz živine v avgiis*u. Za avgust so odobreni naslednji kontingenti izvoza živine: za Nemčijo 10.000 živih prašičev in 720 govejih živali, za Italijo pa 1.320 glav goveda. Posebej je še dovoljen izvoz v češko Moravsko 44 vagonov prašičev, ali 5.000 živali.
— Uvoz bombažnega prediva iz Italije. Kljub neuspešnim pogajanjem na Bleau za uvoz bombažnega prediva iz Italije je še vedno upanje, da bo to vprašanje zadovoljivo rešeno. Zdaj si italijanske uradne ustanove prizadevajo, da bi prišlo do kompromisa. Sicer Italijani še vedno ne morejo popustiti pri visokih cenah. Sprožen je predlog, da bi ustanovili poseben sklad na račun izvoza, naših drv v Italijo. Iz dohodkov tega sklada bi naše ustanove plačevaje razliko za dražje bombažno predivo. Italijani so pripravljeni obremeniti drva z manjšim odstotkom na račun tega sklada in je upanje, da bo kmalu prišlo do sporazuma.
* Proslava 301 c t niče Prešernove koče na Stolu: Lani ie podružnica S. P D. v Kra-niu proslavila 401etnico svoiega obstoja skromno in tiho o priliki svojeea rednesa občnega zbora in otvoritve novesa Valva-zerjevega doma ood Stolom. Letos ie minilo 30 let. od kar ie navedena podružnica v Kraniu otvorila Prešernovo kočo na Stolu V nedelio dne 11 aveusta bo do-druznica na najvišjem vrhu Karavank ori Prešernovi koč. tiho in skromno proslavila 30Ietn:co tc postojanke. Na to proslavo opozar'nmo planince da se ie bodo udeležili v čim večjem številu, f—\
— Veliko zanimanje za novo zdravilo proti revmatizmu. Oni dan smo poročali, da so odkrili zdravniki novo zdravilo proti revmatizmu, tako Imenovani »solfatan« ali koloidno žveplo. To vest smo posneli po čeških listih. V lekamdh češkomoravskega protektorata se to zdravilo Se dobi. pri nas pa seveda še ne, ker mora biti vsako
inozemsko zdravilo pri nas najprej registrirano in dovoljeno znosno šc prej preizkušeno. Zanimanje za novo zdravilo proti revmatizmu je seveda zelo veliko in ljudj** so hodili po lekarnah spraševat, če se sol-fatan dobi pri nas. Odhajali so razočarani, ker jim je bilo rečeno, da tega zdravila v
naših lekarnah še ne poznajo, odnosno da se pri nas še ne dobi. VaSi lekarnarji bo^o pa poskrbeli, da pride novo zdravilo proti revmatizmu čimprej tudi it nam.
i
— Dalmatinsko vino je te »koraj raa-
proflano. i2 sjibenika poročajo, da je po vsej Dalmaciji veliko povpraševanje po vinu. V movinoroclnejšem šibeniškem okraju je razprodano že skoraj vse vino. Kar ga je še ostalo, ga piodajajo po 6 do 7 din. Zaloge na faolti so bile razprodane že spomiadi. Tm'i na južnih dalmatinskih otokih prodajajo še zadnje zaloge vina po 6 do 7 din liter.
— Sl:>vaiks razstaVj na jc^cnsKem beograjskem velt-H-jnui. Včeraj sta posetila beograjski velesejem odpravnik poslov slovaškega poslaništva in šef slovaške trgovinske delegacije. Izjavila sta, da priredi Slovaška na jesenskem beograjskem ve-lesejmu kolektivno razstavo.
— Premalo umobolnic ima-mo Naša država ima za cuševno bolne 4.700 postelj, rabila bi jih pa najmanj 28.000. Zetska, vrb as k a, drinska in vardarska banovina nimajo sploh nobene postelje za duševno bolne. Na 6 duševno bolnih pride v naši državi ena postelja. Na 1.000 prebivalcev prideta pri nas povprečno 2 duševno bolna.
— Uradniki zagrebškega PZ so dobili draginjske doklade. Uprava zagrebškega Pokojninskega zavoda je odobrila uradnikom draginjske doklade. Oženjeni dobe 50 odstotkov na rodbinske doklade, ki znašajo 400 din za ženo in po 200 din za otroka. Te doklade jim bodo izplačane za nazaj od 1. aprila, ko je stopila v veljavo službena pragmatika.
— Višja gostinska šola v Beogradu-šk>lanje otrok ter izbera njih bodočega poklica je za starše dostikrat zelo težka. Zlasti po mali maturi ali po zaključku meščanske šole je vprašanje bodočnosti aktualno: ali bo otrok nadaljeval Šolo, ali se bo posvetil pokicu, ki ga bo v kratkem pripeljal do dobre eksistence. Eden takih poklicev, ki pripelje že v nekaj letih do pr<mernega zaslužka, je poklic absolventa višje gostinske šole v Beogradu, ki stopa z novim šolskim letom v tretje leto svojega obstoja. Višja gostinska šola je edina v* državi, ter je njen namen, usposobiti gostinski naraščaj, pa tudi druge učence z nižjim tečajnim izpitom za višje službe v gostinstvu. Učenci z nižjim tečajnim izpitom srednje šole ali z zaključnim izpitom meščanske šole imajo iste pravice kakor učenci srednjih šol s šestimi razredi. Tudi imajo pravico na skrajšani dijaški rok v vojski. Absolventi višje gostinske šole lahko dobe po zaključnem izpitu vse boljše službe v gostinskih podjetjih, hotelih, restavracijah, kavarnah itd. V jugoslovanski gostinski stroki imamo še zelo malo strokovno izšolanega osebja. Zato naj se odločijo za to stroko vsi tisti, ki imajo do nje veselje, šolnina znaša mesečno 100 din, v gostilničarskem domu je pa tudi internat, kjer dobe učenci za 500 do 600 din mesečno vso oskrbo. Za vsa podrobnejša pojasnila se je obrniti na ravnateljstvo šole v Beogradu, Jug Bogdanova ulica 28.
= 2*gosanje, delnic petrolejskih družb iz Rumuni.H\ Kraljeva rumunska ambasada v Beogradu razglaša vsem jugoslovenskim imetnikom (deten torom) delnic petrolejskih družb iz Rumunije, da so po ureibi št. 2343 940 zavezani predložiti omenjene delnice pisarni ambasade zaradi njih vpisa in žigosanja, ker bi bile v nasprotnem slučaju razveljavljene. Ko bodo delnice vi-dirane, se bo ugotovil datum in naslov izvora delnic ali zastavne pravice. Vsa ostala pojasnila daje trgovinski ataše ru-munske ambasade v Beogradu.
— Izprememba zdraviliškega reda za Toplice na Dolenjskem. S 1. avgustom se spremeni zdraviliški red za Toplice na Dolenjskem. Spremenjena paragrafa zdraviliškega reda z dne 6. julija 1921 se zdaj glasita: § 8. Vsak tujec, ki prebiva v dobi obratovanja gorkega kopališča v zdraviliškem kraju, mera ne glede na to, ali se koplje v toplicah ali ne, plačati zdraviliško takso in v času. ko igra godba, tudi godbeno takso. Zdraviliška taksa znaša za vsako prenočevanje v zdraviliškem kraju 2 din, godbena pa 1 din za osebo na dan. Dan prihoda se računa, dan odhoda odpade. § 9. Plačevanja zdraviliške takse so oproščeni zdravniki, njih soproge, nedo-letni sinovi in neomožene hčere. Plačevanja zdraviliških in gedbenih taks so oproščeni oskrbovanci Invalidskega dorna, otroci pod 10. leti starosti in služabniško osebje v spremstvu svojih gospodarjev.
— Poštne takse za pošiljke v CeŠko-moravski protektorat. Z odlokom poštnega ministra so določene nove takse za pošiljke, namenjene v Ceškomoravski protektorat. Izenačene so s taksami v inozemstvo vobče. Od 1. avgusta bodo veljale za češkonioravski protektorat naslednje takse: 1. za pisma, težka do 20 gr 4 din, za vsakih nadaljnjih 20 gr ali del te teže po 2 din; 2. za dopisnice 2 din; 3. za vzorce brez vrednosti za vsakih 50 gr ali del te teže 0.75 din, a najnižja taksa znaša 1.50 din; 4. za poslovne papirje za vsakih 50 gr ali del te teže 0.75 din. a najnižja taksa je 4 din; 5. za priporočene pošiljke 5 din; 6. za nujno dostavo pisemskih pošiljk, vrednostnih pisem in nakaznic 8 din; 7. za povratnico, potrdilo o prejemu in obvestilo; a) pri izročitvi pošiljke 5 din, b) po izročitvi pošiljke 8 din; 8. za reklamacije 8 din.
— Zelo slaba letina pšenice v Bački |r Banatu. V Bački in Banatu so pšenico poželi in zdaj jo mlatijo. Letina je zelo slaba tuko po^količini kakor tudi po kakovosti. Letošnja letina bo za 25 do 30 9 slabša od lanske. Zastopniki mlinske industrije predlagajo zato, naj bi oblasti trikrat tedensko prepovedale peči kruh. Drugi zopet predlagajo mešanje pšenične s koruzno moko. Jasno Je že sedaj, da" lete* ne bomo mogli izvažati pšenice in da bod^ potrebni rezen tega izredni ukreni, če bomo hoteli zagotoviti prehrano domačejr^ prebivalstva.
— Uslužbenci ravnateljstva za lik m dacijo  kmečkih dolgov  brdo odpusceir
uavna-uPij uvo za likvidacijo fe^aečkih do' gov je bilo ustanovljeno pred tremi let pri pooblaščeni Agrarni banki i:i sicer z razdolžitev kmetov po uredbi o likvidaci; kmečkih dolgov. Kor je ta likvidacija ča
sovno omejena, je pozvalo ravnateljstvo vse uradnike, naj do S. avgusta prosto* voljno zapuste službo. V tem primeru bi
izplačali ob izstopu trimesečne plače. V nasprotnem primeru jim bo odpovedano s šesttedenskim odpovednim rokom. Ravnateljstvo ima okrog 800 uslužbencev in z njihovim odpustom je ogrožen obstoj okrog 2500 ljudi, ker Je treba računati tudi rodbinske člruie odpuščenih uslužbencev.
— Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 61. z dne 31. t. m. objavlja dopolnitev uredbe o delu in poslovanju Društva Rdečega kriza; uredbo, s katero se izenačijo predpisi o opravljanju sodniškega izpita in predpisi o opravljanju odvetniškega izpita; spremembo člena 7. uredbe o pomožnih letališčih, spremembe in dopolnitve naredbe št. 3 o omejitvi prodaje tekočega goriva, pooblastitev za maksimiranje cen posameznih predmetov. popravek v tarifi skupnega davka na poslovni promet, naredbo o izpremembi zdraviliškega reda za gorko kopališče za Toplice na Dolenjskem in razne objave iz »Službenih novin«.
—Živalske kužno bolezni v dravski banovini. Po zadnjem izkazu je bila v dravski banovini steklina na 15 dvorcih, svinjska kuga na 30. svinjska rdečica na 27, vranični prisad na 4, kuga čebelne zalege na 1 in garje na enem.
— Nova jadranska avtomobilska, cesta nđ Sušaka do Dubrovnika, V enem ali dveh letih bo dograjena krasna avtomobilska cesta od Sušaka do Dubrovnika. To bo edinstvena turistična cesta v Evropi, ki bo gotovo privabila mnogo tujcev. Vsak kilometer te ceste stane približno en milijon. Ko bo ta cesta dograjena, nastanejo zlati časi za naša primorska letovišča, ki so bila doslej dostopna prav za prav samo po morju, če ne računamo redkih ln slabih železniških in avtobusnih zvez.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, sicer robc-th bistvenih sprememb sedanjega vremena. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru in Za-<rrebu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 30, v Dubrovniku in Kumboru 29. na Rabu in Beogradu 24, v Zagrebu 23. v Ljubljani 22, v Sarajevu 21, na Visu 20. v Mariboru 15. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.7, temperatura je znašala 11.
— Tragedija zaročenke angleškega pomorskega častnika, v Crikvenico prihaja vsrko leto na počitnice neka mlada Švicarka, zaročenka nekega pomorskega častnika s potopljenega nosilca letal >G!o-riusa«. Tudi letos je prišla in še zdaj čaka, da pride za njo nien zaročenec, ker ne verjame, da se je »G!orius<: potopil.
— Prijatelja je uatreliL V Donjih gričih pri Karlovcu so imeli v nedeljo žegnanje, na katerem se je zbralo mnogo ljudi. Kar je počil strel in 191etni Ivan Ratkaj se je mrtev zgrudil na tla. Ustrelil ga je njegov 241elni prijatelj Imbro Car, s katerim sta bila že delj časa sprta.
— Cig^n^i vlomilci na delu. v Starem logu pri Kočevju so v' . .ili cigani v hišo Franca Perica in mu ukradli novo, sivo moško obleko, dve nski svileni obleki, par čevljev in srebrno žensko zapestno uro. Isti cigani, s i.terimi se klati neka ženska po imenu A-cica, so vlomili tudi v hišo posetnice $£arije Pirič v Belem Kamnu in ji ukradli okrOg 40C din. Cigani so se pojavili v nedeljo v Novem logu, kjer so se splazili v hišo posestnika Ivana Ho-geta in mu ukradli par čevljev in listnic , v kateri je bilo 1300 di*v» Orožniki so ugotovili, da so se tatinski cigani priklatili iz Hrvatske in so potem pobegnili nazaj.
— Dve najdbi na ceati. Na cesti pri Jaršah je bila oni dan najdena temnosiva platnena jopica, v kateri je bila dvokrovna srebrna ura z nikljasto verižico. Pred tem pa je nekdo izrečil orožnikom v Domžalah tudi črno zračnico ođ tovornega avtomobila ki jo je našel na -banovinski cesti blizu Jarš. Lastnik najdenih predmetov naj se zglasi na orožniški postaji v Domžalah.
T*" »■'  0 It a* a jp*' J* k      a ik * -er4. >
je zmečkal prate. — Eno leto stara Marija Košir x Galjevice je doma padla s stola ln se hudo potolkla po glavi. — V bolnico so prepeljali tudi 141etnega Pavla Bozmana z Brezi j, ki je padel s kupa zloženega lesa in si zlomil levo roko.
— Strašna smrt otročička v plamenih. V hiši kmeta Mane Šaše v Cazinu blizu Banjeluke se je pripetila v ponedeljek težka nesreča. Kmet in njegova žena a ta odšla na semenj v Slunj. Doma sta pustila Sletno hčerkico Rado in 81etno Milico. Otroka sta se igrala in mlajši je slednjič zaspal na slami na postelji. Starejša sestrica se je še naprej igrala z vžigalicami in vnela se je slama, na kateri je spala mlajša sestrica. Kmalu je bila vsa hiša v plamenih. Prihitelo je okrog 60 kmetov, pa niso mogli hiše rešiti. Dva kmeta sta v zadnjem trenutku rešila iz goreče hiše starejšo deklico vso opečeno po obrazu, mlajša, deklica je pa nasla v goreči hiši strasno smrt.
— Nezvesto leno je ubil. V Vranjevu v Banatu se je odigrala v ponedeljek zvečer krvava družinska tragedija. 321etna Klara Pak al je živela že več let srečno v divjem zakonu s kmetom Matijo Juhazom. Zadnje čase je pa lazil za njo mlad . Juhaz .je dejal naj izbira med njim in ^ . „ „   --in Klara se je odločila za ...
.V ponedeljek se je skrivaj preselila k njemu. Juhaza je to tako razkačilo, da jo je poiskal in z lopato ubil. Mož se zagovarja, da ga je Klara osramotila, ker Je vsa vas vedela, da ima ljubavno raz-
Iz
—Ij Hribarjevo nabrežje bodo asfaltiral?.
Hribarjevo nabrežje, prav Čedno pasažo od trimostja do Čevljarskega mostu, so že jeseni nasuli in deloma tudi zravnali z gramozom in utrdili s trdim kamenjem Sedaj so spet pričeli z nasipanjem in utrjevanjem, nakar bodo trdo podlago pre-vlekli z asfaltom. Cestišče bodo asfaltirali do poslopja Glasbene Matice, naprej, kjer je cesta dovojena tudi za vozni promet, pa jo bodo najbrž utrdili s kockami.
—lj V Stritarjevi ulici it. 6 v Ljubljani pri frančiškanskem mostu se sedaj nahaja optik ln urar FR. P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. 3. 1.
—lj Zasledovana sle parka. K Skolastiki KureS v Trnovem je prišla oni dan neka Lojzka G. in jo prosila, naj ji \ di 60^ din vreden bel letni plašč. Ku. . M je znanki ustregla, a je potem zaman cal ala na Lojzko in na plašč. G. je Izgini, iz Ljubljane in plašč najbrž prodala. Slepar-ko išče policija.
- > a  P ej. «_ a t    »y ck t tc  r t a
— Nesreče. Tesar Anton Vene iz Save je bil včeraj zaposlen na neki zgradbi, s katere pa je padel in si zlomil levo roko.
— Ključavničar državnih železnic Ludvik Pucelj iz Ljubljane je včeraj vtaknil po neprevidnosti v stroj levo roko. Stroj mu
Iz Celf a
—c Zatvoritev mestnega vodovoda. Mestni vodovod bo zaradi preložitve glavnega voda na novi most v škofji vasi zaprt drevi od 22. do jutri ob pol 8. zjutraj. V višjih delih mesta najbrž v četrtek tudi ob pol 8. zjutraj še ne bo dovolj vode. Občinstvo naj se oskrbi z vodo za omenjeni čas.
—c Vladnj svetnik Emilijan Lolek. Prosim vse prijatelje, znance ln učence pokojnega vladnega svetnika g. Emilijana Lileka, ki imajo kake spomine o osebnem življenju, šolskem ln javnem delu tega odličnega šolnika, zgodovinarja in domoljuba, da mi jih blagovolijo dati na razpolago. Uporabil jih bom za sestavo njegovega življenjepisa. Dragocen bi mi utegnil biti vsak podatek, ki je v kakršni koli, tudi najmanjši zvezi z njim. — Prof. Janko Orožen, Celje.
—c I>vo leti Ea uboj. p red tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal v torek Slletni delavec Janez Bratuša  iz  Sp.  KostrKriice  zaradi uboja.
Janez Bratuša je prišel 2. junija zvečer v gostilno svojega brata Franca Bratuše. Tam sta se br -ta sprla in stepla. Ko sta bila v veži, je skočil Jurij Furman k Janezu Bratuši in ga zabodel z nožem v desno stegno. Štefan Ogrizek in Milena Bratu-ševa ter gostilničarjeva žena so iztrgale Furmanu nož iz rok, Franc Bratuša pa je pozval Furmana, naj se ne vmešava v spor. Furman je nato odšel. Ko je opazil pred hišo Janeza Bratušo, je pograbil kol in udaril Bratušo po hrbtu. Janez Bratuša pa je iztrgal Furmanu kol iz rok in z njim večkrat udaril Furmana po glavi, pri čemer mu je preklal lobanjski svod in lobanjsko bazo. Furmana so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je podlegel težkim poškodbam. Janez Bratuša Je bil obsojen
na 2 leti robije in izgubo častnih pravic za dobo dveh let.
—c Oboo jen vlomilec. V torek je bila na
okrožnem sodišču v Celju razprava proti 221etnemu mehaniku Francu San tlu iz Nove vazi pii Ptuju in proti 50letni po-sestnici Mariji Verkovi iz DraAkovega sela pri Šmarju. Ivlarija. Verkova je nagovorila šantla, ki ]e bil po piestani kazni dveh let robije letos 1.. maja izpuščen iz mariborske kaznilnice, da je izvršil dve tatvini in en vlom. šantl je ukradel 26. junija Antonu Robeku v Aškerčevi ulici v Celju 1.400 din vredno kolo, še istega dne pa si je pred Vogovo gostilno na Grobel-nem prisvojil 1.000 din vredno kolo inž. Alojzija Lovka. Dne 27. junija je vlomil v stanovanje Ane Rupnikove in Martine štravsove v čmerečki gorci pri Pristavi ter odnesel razno blago in gotovino v skupni vrednosti 1.830 din. santl je bil obsojen na 2 leti sobije ln izgubo častnih pravic za dobo dveh let. Verkova pa na 4 mesece zapora.
—c Na 9 mesecev zapora Je obsodilo okrožno sodišče v Celju v torek 401etnega, v Gradcu rojenega in v Ihan pri Kamniku pristojnega Franca Gostinčarja, delavca brez stalnega bivališča, zaradi prestopkov po čl. 4. zakona o zaščiti države in 5 166. k. z.
—c Pojasnjen vlom. Celjska policija je aretirala SUetpega brezposelnega delavca Alojza G. iz Celja, ker je pred kratkim vlomil v jedilno shrambo pekovskega mojstra Rudolfa Mlakarja V Komenskega ul. ter odnesel živila, pekovski slad in torbico za kasiranje. Pri aretirancu so še našli ukradeni slad in torbico. Alojza G. so izročili okrožnemu sodišču.
—c V celjsk! bolnici je umrla v torek 511etna služkinja Ana Hrenova iz Debra pri Lahkem.
—c Napad s koli. Ko je šel 471etni dninar Martin Mimik z železnega pri Veliki Pirešici v nedeljo k sosedu, so ga napadli vinjeni fantje in ga z udarci s koli mo^no poškodovali po glavi. Mimika so oddali v celjsko bolnico.
—c Žrtve nesreč. V ponedeljek je peljal 491etni posestnik Ivan Rezar iz Stopč pri št. Juriju ob juž. žel. z dvema kravama plenico s polja. Med vožnjo sta S8 kravi spinih in sta zdirjali. Rezar je padel pod voz. Kolesa so šla čez njega in mu zlomila desno roko v ramenu ter ga poškodovala po obrazu in nognh. Ko je 18-letni delavec Avgust Cepuš od Sv. Krištofa pri Laškem mašil v ponedlejek steklenice v pivovarni, mu je steklenico razneslo, pri čemer mu je steklo prerezalo desno roko nad zapestjem. Ko je 501etni dninar Franc Jazbinšek s Planine pri Sevnici nalagal v soboto les na avtomobil, mu je padel težek hlod na levo roko in jo zlomil nad zapestjem. V Braslovčah si je petletni posetnikov sinček Jože Vaje v nedeljo pri padcu po stopnicah zlomil desno nogo nad kolenom. V Braslovčah je padla 71etna po-sestnikova hčerka Silva Balentova z voza in si zlomila levo roko v nadlaktu. Ponesrečenci se  zdravijo v celjski bolnici.
—c Darilo, Generalni konzul v p. dr. Anton Novačan je daroval socialnemu skladu Sokolskega društva Celja-matice ' namesto venca na grob gdč. Tee čatrove.
SPORT
— Ilirija Ima najboljšo plavaee. Pod tem
naslovom piše današnji zagrebški »Jutarnji list«: Ljubljanska Ilirija, ki je nastopila s svojimi plavalkami in plavači v soboto popolcine v Zagrebu, se nam je predstavila . najboljši luči. Pripominjamo, da ima Ilirija, sodeč po aedanjl formi poleg sušaške Viktorije največ izgledov, da si pribori letošnje plavalno prvenstvo v ligi. Najmočnejša opora štafete so izvrstne plavalke, ki so letos v izredni formi. Trener Madža.r Kcster je spoznal to in posvetil jim je posebno pozornost
Iz Maribora
— Solno kislino je pil v samomorilnem namenu 32 - letni tkalec Josip Propst iz Cankarjeve ulice na Pobrežju. Odpremlli so ga v mariborsko bolnico. Njegovo zdravstveno stanje je zelo kritično. Kaj je gnalo mladega moža k obupnemu dejanju, ni točno znano.
— žrtev materinstva Je postale. 31-letna posestnica Marija Bezjak. Umrla je na porodu šestega otroka. Njeno smrt objokuje 5 nepreskrbljenih otrok in mož.
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din 1.—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
RAzno
SO
a LAHKO OBEZSaVEZMO 06LEMH PQI
IGK.VOK
ZA VSAKO PRILIKO
oajboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri
P B E S K £ R
Sv. Petra cesta 14
Poslužite se
malih oglasov
v
*SUnr< Naroda«
Id so najcenejšlI
90 PAK ENTLANJE iuriranje, vezenje zavps. pe-i)a, monogramov, jrumbnlc. — »lika zaloga perja po 7.— din ulijana«, Gosposvetska c. 12 n Frančiškanska ul. 3.  i. L*
mm
Beseda 50 par. Davek posebej.
Najmanjši znesek 8.— din _f_,
POPRAVNI IZPITI
Nov tečaj za popravljalce se začne s 1. avg. na II. drž. real. gimnaziji na Poljanski cesti. Informacije pri slugi. 1828
POSEST
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8,— din
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med in medico dobite   najceneje v MEDARN1
Ljubljana, židovska ul. 6 18/1.
OLEANDRE
lepe, rdeče, prodam. Vodnikova 65 (Juhan) 1832
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
DIMNIKARSKEGA
POMOČNIKA
sprejmem takoj. Ivan štum-berger, Slovenjgradec. 1825
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
SREBRO. DRAGE KAMNE
ln vsakovrstno
Z 1 S t O liupule
po najvišjih cenah
Jos. E SER LE
LJUBLJANA  — Tvrševa 2 (palača hotela »Slon«)
POZOR!
Kupujem in prodajam rabljene čevlje, moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje. Klavžer, Vosnjakova 4. 1594
* ■ • • •
ZEMLJIŠČE '
pri Sarajevu, ob reki MHjacki,
blizu železniške postaje, 10.000 kv. m., primerno za industrijo,
se proda. Pismene ponudbe na A. Perišič, Sarajevo, >Hotel Central«. 1824
Najboljši vodnik po radijskem sveto je
„NAš VAL"
Sporedi evropskih postaj na vseh valo/ih. strokovni članki, roman, novela, no\ice z radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled,   nagradni   natečaj, amešnlce.
Izhaja vsak petek in je tudi lepo ilustriran:
UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva ulica 5.
.*.•."••.•„•.•.•.•,*.* • • • .••.«»«•«•...... »».•••».•..•»•«
Makulatura! papir
proda
oprava »Slovenskega Naroda11 Liubljaoa, Rnafljeva oHea štev. §
Stran 4
»SLOVENSKI M A ROD c,    sreda, 31. julija 1940.
Stev. |73
Nova pohorska avtoi je dograjena
obilska cest?
Svečana otvoritev in blagoslovitev bo v nedeffo 4* avgusta — Nova cesta odpre dohod do krasnih gorskih postojank
it—aMi
Pobov jo
Maribor, 30. jurrja
V nedeljo 4. avgusta bo svečano izročena prometu nova banovinska avtomobilska cesta na Pohorje, od Reke pri Hočah do Sv. Are ha na Pohorju. Novo otvor jena banovinska cesta odpira razne nove možnosti za naš tujski promet. Z dograditvijo in otvoritvijo omenjene ceste je dana možnost, da se avtomcbiilist v pičli pol ari povzpne na eno najlepših planinskih postojank, ki se po svoji lepoti lahko merijo x najlepšimi kraji doma in na tujem.
Že s ceste same, posebno pa s posameznih ovinkov, se nudi izletnikom zares čaroben razgled na Ptujsko polje, Slovenske gorice, proti jugu na Haloške brezine ter na Dravsko polje, po katerem se vije srebrna Drava. Cesta vodi po položnih in lepih serpentinah med kostanjevimi in smrekovimi gozdovi, polji in vinogradi in doseže nadmorsko višino 1200 m južno od Sv. Arena. Dolga je 14 km ter se njen vzpon giblje med 6 in 7°/o- Ovink; so razširjeni ter znatno znižani, tako da je vožnja z avtomobili prav udobna in nesnaporna. Številne razkošno opremi i ene planinske koče sredi sočnega zelenja nudijo izletnikom prijetno bivailišče in izhodišče za razne izlete v <*ko!ico. Nova cesta pa ima tudi posebno važen pomen za narodno gospodar-
je dekan v Hočah A. Saga j skupno s tedanjim predsednikom SPD Maribor g. dr. Martinom Senjorom, F. Zebotom in županom Vernikom stavil predlog na okrajni cestni odbor in tedanje veliko županstvo, da se naj začne s preddeh za veliko avtomobilsko cesto iz Reke proti Sv. Arehu.
Pohorski dom
Ogromni pofcorski go2xkxv« so brli do-fliej nedostopni in so naši pohorski kmetje le z veliko težavo spravljali drva in hlode iz globin do strmih kolovozov. Tudi druge kmetske pridelke je pohorski kmet težko spravljal v doJino m ga je navadna vožnja stala več truda m časa, kakor je bilo hlago vredno, ki ga je z veliko muko po dolgotrajnih nevarnih vožnjah spravil v nižavo. Naši planinski domovi: »Poštar ski dom<r. »Pohorski dom« »Mariborska koča«, »Ru^ka koča« in »Sokolska planinska koča« ter drugi privatni domovi so morali z mulami in z nosači spravljati živila in druge potrebščine iz Maribora na pohorske višine. Odslej je to drugače. Tujski promet je silno oživel in je že preteklo nedeljo pri Sv. Arehu. kjer je bilo »žesnanje«, bilo na tisoče 'ljudi na vrhu Pohorja.
Zgradba cesta na vrh Pohorja je žc stara želja prebivalstva na našem Pohorju in v nižavi. Že za časa stare Avstrije so občine iz pohorskega ozemlja ponovno vlagale prošnje na tedanji mariborski okrajni za-stop in na deželni zbor v Gradcu. Vse vloge pa so bile brezuspešne. Šele pred 15 leti, v svobodni Jugoslaviji, je tedanji župan pn Sv Miklavžu, sedaj že blagopokojni Jakob Florjane ič pri tedanjem okrajnem zastopu mariborskem vložil predlog, da se zgradi nova cestna zveza Sv Miklavž — Rogoza—Hoče—Reka—Sv. Areh. Okrajni zastop je takoj ugodil predlogu ter se je zgradila cesta Sv Miklavž—Hoče, ki je bila blagoslovljena in odprta leta 1926. Stala je 335.865 din. Naslednje leto pomladi
m zemeljskih del pa se je uporabilo 140 tisoč kub. m.
Položaj oz. teren nove ceste je zelo ugoden, ker teži na takem ozemlju, da ni bilo treba graditi večjih mostov in objektov. Za odtok vode zadostujejo večinoma močni cevni prepusti. Za zavarovanje cestišča pa služi pod cesto zkiovje in betonirani zidovi. Največji objekt je zid pod cesto na Kapli, ki stane 70.000 din. Sreča pri vsem delu je bila ta, da svet na južnem pobočju Poborja, kjer teče nova cesta ni plažo vit.
Velika težava je brla pri zgradbi te ceste dobava dobrega kamenja Človek bi misli, da je pohorski masiv poln i zbornega kamenja za ceste. Temu pa ni tako. Na pobočju, kjer teče nova cesta leži večinoma Ze trohneli škriljevec. ki je v razpadajočem stanju. Graditelji in okrajni cestni odbor •o morali muogokje dovažati kamenje po več kilometrov daleč, da so mogli cesto tlakovati. Se hujša težava pa je bila z dobavo kamenja za gramoz Samo na treh mestih na 14 km dolgi progi so tehnični vodje našli kamen, ki je bil uporaben za
gramoz. Težava je bila spraviti stroje za drobljenje kamenja na pohorske višine. Tudi z vadjarji so težko prišli navzgor Treba je bilo napeljati vodo od daleč za potrebe ceste. Pa vse te težave je okra ini cestni odbor premagal pod spretnim vodstvom tehničnega vodje inž Antona Stergarška. Okrajni cestni odbor je s pomočjo banske uprave kril večji del izdatkov za to cesto z okrajnimi cestnimi dokladami. Zadnja leta pa je najel posojilo, s katerim je končal cesto, ker bi sicer, ako bi se naprej gra-di'lo samo na podlagi proračuna, bila cesta dograjena šele čez pet let
Pri cestnih denh so sodelovale naslednje tvrdke: »Pobuda« iz Ljubljane, največ pa inž. Ivan Ferluga iz Maribora, družba »Ce sta«, podjetnik Svetina iz Ljubljane Ha podjetje Intra s Pobrežja pri Mariboru. Mnogo del pa je izvršil okra mi cestni odbor v lastni režiji.
Hvaležni smo proicktantom in graditeljem ceste, da so nam odprli nov dohod na naše zeleno Pohorje in s tem izpolnili davne želje obmejnega prebivalstva Slovenija je s tem pridobila novo cesto, ki zaradi svojih lepot ne bo vabila samo naših, ampak tudi tuje tunstt m avtomobiliste. ki bodo zdaj še rajši obiskoval; naše lepo Pohorje. S tem se bo dvignrla blaginia našega pohorskega prebivalstva. k» bo črpalo iz tujskega prometa mnogo koristi, ki do-zdaj zanje sploh niso bile dosegljive. Oživelo pa bo tudi gospodarsko življenje in bo odslej pohorski k me* svoje pridelke lahko mnogo ugodneje vnovčiL
Sladoled je italijanskega izvora
Za to poslastico se mora človeštvo zahvaliti Italijanu Propoci Conteanzu
Pohorska vas
Prva komisija, oz. ogled trase je bil meseca marca 1928. Prvotno je bila trasa nameravana od Reke na se vero zapadni strani Pohorja v smeri proti Mariborski in Ruški koči. Strokovnjaki tehniki pa so pozneje ugotovilli. da bi gradnja na tem delu Pohorja bila za \00r/r dražja kakor pa na južni strani pobočja. Na trasi, ki se je prvotno nameravala, bi bilo potrebno zgraditi vel&o število železobetonskih objektov čex strme hudournike in mnogoštevilne stmge. Sedanja trasa teče preko krajev Reka, Kapla, Legvanjska Ravna, mimo Le-dmekove žage do Sv. Areha.
Lastniki zemljišč, po katerih teče nova cesta, so zemljišča odstopili, mnogi brezplačno, drugi pa po zmernih cenah. Sveta se je porabilo za cesto okoli 300.000 m2. Stroški za zemljišča in pristojbine znašajo 300.000 diai. Širina ceste je večinoma 5 m, na ovinkih in na izogibal i ščih pa 1 do 3 m več. Cesta se bo še za 1 m razširila s tem, da se bodo cestni jarki tako tlakovali, da bo možno vsakemu vozilu izogibanje tudi v cestni jarek. Vsako leto, od 1931 dalje, se je napravilo povprečno 1.5 km ceste, ker se je cesta gradila večinoma s sredstvi okrajnega zastopa, oz. okrajnega cestnega odbora in s prispevki banske uprave. Vsako leto je bilo zaposlenih pri cestnih delih povprečno 60 delavcev. Glede na poman j-
Pohorska domačija
kanje  kreditov   m   težavni   teren   na bilo
mogoče zaposliti več "judi. Celotna cesta stane 5,600.000 din a>h povprečno 400.000 dim na 1 km. Poleg glavne ceste 14 km se je zgradilo istočasno tudi odcep od konca glavne ceste do Sv. Areha. Ta odcep ie dolg 850 m in stane okoli 200.000 din. SPO Ruše je dalo okrajnemu cestnemu odboru na razpolago kamen za tlakovanje in izboren kamen za gramoz.
Kamenja za tlak ceste Reka—Sv Areh se je porabilo 14.000 m3, za gramoz 9000 ms
Tudi sladoledarjj z letošnjim poletjem ne bodo zadovoljni, ker je prehladno, da bi ljudje tako pridno segali po sladoledu kakor druga leta, ko smo se zlasti ob tem času na pragu pasjih dni pošteno potili. Za sladoled se morajo zahvaliti njegovi ljubitelji Italijanu Propoci Conteanzu, ki si je izmislil v 16. stoletju majhno čarobno igračko s katero je zniževal s pomočjo nasoljenega ledu toploto tekočin na ničlo. Sladoled kot poslastica je torej italijanskega izvora. Katarina Medici je seznanila z njim Francoze. Gotovo so vedeli že v starem veku kako je treba spraviti led čez poletje, in ga uporabljali za ohlajevanje pijač. Toda umetni led in sladoled je delo Italijanov. Le ti so ustanovili v Parizu mnoge slaščičarne, kjer so prodajali v prvi vrsti sladoled.
V Italiji, kjer slišiš na vsakem koraku klic »gelati«, je tudi zibelka potujočih sla-doledarjev. Benečan Santorelli je uvedel tudi v Londonu sladoledarstvo. Leta 1854 je romalo po Londonu že 900 vozičkov pouličnih prodajalcev sladoleda. Iz Anglije je prodrl sladoled v Ameriko. Leta 1860 je začel mlekarnar Jakob Fussel prodajati v New Yorku in Baltimoru prvi sladoled. Toda že leta 1794 je našel predhodnika v francoskem emigrantu kapitanu Colet-tu, ki je iz New Torka sporočil koliko denarja je zaslužil s sladoledom.
Prvi tiskani predpisi glede sladoleda
so izšli v Londonu 1796 v knjigi »Izkušena gospcKiinja«. Sedem let pozneje je izdal francoski kuhar Clermont podobno knjigo. V newyorških listih se je pojavil takrat oglas: »Sladoled, nova poslastica, se dobi vsak dan. Cena en dolar liter«.
Zdravnik in sladoled
Povsem neznano ni bilo uiivanjt ledu niti v starem veku, čeprav takrat se ni šlo za sladoled. O tem priča Hippokratov predpis približno iz leta 50 pred našim štetjem. Majhne koščke iedu je predpisoval bolnikom, ki so jih jemali v usta, da bi tako znižali notranjo in zunanjo vročino. Zdaj poznajo vrečico z ledom v vsaki bolnici.
Po načinu izdelave lahko pripisujemo sladoledu tudi izvesta o redimo vrednost. Smetana, sladkor, jajčni rumenjak, sadni so ki, orehi, čokolada in želatina so njegove temeljne snovi. V sladoledu so pogosto tudi vitamini. Ne smeli bi pa seveda jesti samega, temveč po možnosti po jedi, ali z zakusko. Sicer se pa led v ustih, požiralniku in slini tako segreje, da si lahko z njim prehladim6 želodec samo v izjemnih primerih Nevarno je jesti sladoled, če je človek prepoten"od dela ali nagle hoje.
Sladoled preizvaja toploto
Neverjetno se Siiši, da bi sladoled proizvajal toploto, toda to je res in razumljivo,  če  pomislimo,  da  gre prav  za prav
za jed. Otrok, ki poje za dva dinarja sladoleda, dobi v njem 60 do 70 kalorij od celotnega potrebnega števila 1200 do 1400 kalorij. Tako krije dvajsetino svoje celotne potrebe živil. To pa seveda ne sme zapeljati človeka k nespametnemu zaključku, da bi se mogel v poletni vročini hraniti samo s sladoledom. To bi povzročilo težke želodčne bolezni.
Izdelovanje sladoleda na debelo
Strokovne tečaje za izdelovanje sladoleda in sicer celo na visoki šoli imajo v Ameriki. Ze leta 1892 so se dijaki na pennsvl-vanski univerzi učili kako je sestavljen sladoled. V treh severoamenških državah so bili ustanovljeni mlekarski zavodi, na katerih se je poučevalo tudi izdelovanje sladoleda. Kmalu je bilo v Ameriki 4000 sla-doledarjev strokovnjakov, ki so ustanovili ameriško veleindustrijo sladoleda. Dva sijajna izuma sta omogočila velik razmah te panoge, namreč avtomatsko izdelovanje ledu na tekočem traku in »suhi led<.
„Sohi led"
Suhi led ni nič drugega, nego stlačena in zmrznjena ogljikova kislina. Ta doseže temperaturo 80 stopinj pod ničlo. Ce vzamemo v roko kos suhega ledu, nam sežge prste kakor žareče oglje. Navaden led ima temperaturo 20« pod ničlo. Sladoled se pa strdi pri temperaturi —16°. V čem je prednost suhega ledu? V tem, da je znatno lažji in da se v vodi ne raztopi. Ne premoči torej ovoja, šele njegov izum je omogočil takozvani eskvmo, kakor se imenuje s čokolado prevlečeni led. S pomočjo suhega ledu v prašku se da Izdelati celo led v nekaj minutah. Na jakost sladoleda pa to nima vpliva. Način kako se strjuje je odvisno samo od materiala. Vse drugo je   vprašanje kalkulacije.
Poznamo blizu sto načinov izdelovanja sladoleda. Nekateri načini so tajni, tako italijanski. Znano je. da je italijanski sladoled najhotiši na svetu. Sladoled in umetni led igrata v človeškem življenju važno vlogo.
Starost srnjad!
Lovci smatrajo, da more dočakati srna največio starost okroe 16 let. To ie pa satno ugiban ie. kajti zelo malo ie primerov, da se more točno ugotoviti starost srne. O enem takem primeru poroča nemška revija »Deutscher Jager«. V januarju 1923 ko ie bilo povsod mnogo snega, so našli v gorah pri Bayrischzellu mlado ^mco. ležečo brez moči v i arku Gozdar Rupp i o ie vzel seboi domov do pomladi v maju io ie pa odnesel nazai v sozd Po-prei ii ie pa nekoliko pristrigel levo uho, da bi io lahko spoznal med drugimi srnami.
Draže?tna smea k: so ii dnli ''me Bur-gel. je o^r-vsto prihajala iz gozda. Tudi v
letošnji zimi je prihaja.a v krmišče. 25. tebruarja so jo pa nui>a biizu krmišča mrtvo. Leta 1923. ko so jj naša onemoglo v snegu, je bila stara približno tri četrt ieta. Da se torej točno ugoiov.ti. da ie b.la stara 17 let in y mesecev. Verjetno ie. >-la bi biia živela še nekaj ča.a. če bi .e.os ni bilo tako krute zime. Lah.io torej tečem-, da živi srnjak približno 1B ict.
Ljubezen ga jje spi?«*vda ua v&»aia
Na vesaiih v Aradu je končai te dni s*o-je življenje cigan Marko Drol n w i.i ,e bil nedavno obsojen na smrc za ^č. zl činov, po katerih ie bil pos.a. su^h i\ai-silvanije. Pozneje se ie i-kazaio, da ie i a-gresil vse zločine iz Uubezni do krul.ee rumunskih ciganov Lune Merescu. Na zločinsko pot ie zašel Marko že v mladih e-tih, ko ie ubil nekemu kmeta, da bi mu mogel ukrasti harmoniko, j^o kateri ie hrepenela njegova ljubljena ciganka. Po zločinu je pobegnil v gore. kamer so mu sledili orožniki. Nekega dne so ga izsledili ui v spopadu ie cigan tri orožnike ustreli]
Iz svojega gorskega skrivališča ie hodil na razbojniške pohode. Ni pa ropal in kradel iz koristoljubnih namenov, temveč samo za to. da bi napravil veselje svoii ljubici. Prinašal ji je vse, kar je zaželela. Nobene nevarnosti se ni ustraši] samo da je mogel ra njo ukrasti najlepšo obleko ali najdragocenejši nakit To se ie pokazalo šele po njegovi aretaciji Poprej oblasti niti vedele niso kdo je ljubica zloglasnega hajduka.
Ko so oblasti to končno zvedele 90 takoj zaslutile, kje bi mogle Marka ?erabiti. Ko so ga zasledili skritega pri len: ciganki so poslali tja do zob oboro eno četo rudnikov. Toda Drolinskv se je junaško branil« dokler ie mogel. Sele ko ie v srditem napadu ustrelil tri orožnike in ko ie bil tudi sam težko ranjen, so ga morali 'grabiti. Celo po smrtni obsodbi ie ni-al vroča ljubavna pisma svoji ljubici, ki ie tudi sedela v ječi. Njegova zadnja želju ie bila. da bi io smel še enkrat videti Pa tudi ona ie imela zločinca zelo rada. V leci s le končala življenie v trenutku, ko so vodili Marka na morišče.
Pravila ženske lepote na €ey!onu
Pri Singhalih, gorskem plemenu na otoku Cevlonu. imajo za žensko lepoto 46 znakov. Nekateri izmed niih bi najbrž ne naleteli na soglasje poznavalcev ženske lepote ori nas. ker so dokaj čudni
Singhali zahtevajo na: segaio ženski lasje do kolen in nai bodo lena nakodrani. Oči lepe žen?ke marajo imeti barvo safir-ja, lica pa barvo listov manile. Obrvi morajo biti zelo zbočene kot mavrica, nas r>a lepo ukrivljen in oster. Ustne se morajo svetiti, vrat oa nai bo debo! in okrogel. Boki priznane lepotice 50 zr,'r> Široki pas pa slok Noge in roke nai se zožuieio proti kolenu odnosno proti komolcem. Koža mora biti mehka in nežna T.enot i Sin t] je zelo kratka. Začenja se z 13 letom ko se dekleta navadno že omože konča pa že v 20 letu. ko vel in Sinehalkn že za starko. S tako kratko odmerieno dobo. ko nrihnia ženska lepota do veljave, bi seveda naš ženski svet ne bil zadovoljen
Telefonska zveza Berlin-New York
10. junija je bila v Berlinu otvorjena neposredna telefonska zveza z New Yor-ka. Ta zveza, ki uporablja radijsko oddajno postajo na kratke valove, je deseta prekomorska zveza nemške državne pošte. Vsak telefonski naročnik v Nemčiji ima možnost zahtevati na pristojnem poštnem uradu zvezo s poljubno telefonsko Številko v Zedinjenih državah in lahko telefonira iz svojega stanovanja komurkoli v Ameriki, kdor ima telefon. Centrala zveze telefonskega naročnika z oddajno postajo na kratke valove v Berlinu, od koder gre telefonski pogovor brezžično čez morje. V New Yorku ga prestreže sprejemna postaja na kratke valove, potem pa gre dalje do klicane telefonske številke.
Telefonski pogovor rabi za pošto čez morje samo 1 ao sekunde, tako da sliši klicani v Ne\v Torku glas svojega znanca v Nemčiji celo prej. nego ga sliši človek v isti sobi. Električni valovi se namreč širijo z neverjetno hitrostjo. Nekateri celo pravilo, da sliši človek pri radijskem aparatu po radiu oddajni koncert nekoliko prei. kakor občinstvo v koncertni dvorani, kajti hitrost zvoka je precej manjša od elektrike in električnih valov.
Pazi nanj
— Pomislite dekleta, moj sedanii ljubček ie mojster v teku na dolge proge.
— Pazi torej nanj. da ti ne pobegne.
Krinka r
153
ljubezni
Renaud de Vaicor se je vrnil med drugo in tretjo uro zjutraj. Michelina je slišala njegov glas v globoki tišini, kako je zaklical vratarju: Jaz sem, Hila-rije, ne vstajajte.
Hči je stopila na stopnice, ko je oče prihajal po njih. Markiz se je zdrznil, ko jo je opazil, potem je pa zaklical s srditim glasom, kakršnega nikoli prej ni slišala:
— Michelina! Michelina! Kaj si znorela?
— Oče moj ... Bila sem vznemirjena,
— Reci raje, da si bila radovedna. To ni dostojno tebe. Pojdi spat!
Da bi ga mogla prijazno sprejeti in ne iz radovednosti, ki ji jo je očital, je prižgala električno luč.
Električna žarnica je zažarela tik pred njim. Tedaj je opazila Michelina, kako strašno bled je njegov obraz in kako čuden izraz imajo njegove oči. Videla je, kako postaran je njegov obraz, kako blatne čevlje ima in kako moten je njegov cilinder. Vse to je bilo
tako čudno, da ni mogla zadržati vzklika. Prijel jo je za roko in jo potisnil v njeno sobo, iz katere je bila prišla.
— No, kaj pa jc ? — je vzkliknil g^obo. da se je dekle kar prestrašila.
Ko ni odgovorila, je stopil markiz k zrcalu.
— Kaj pa je prav za prav z meno i9 Moj obra? se ni izpremenil... je pripomnil z osonimi glasom
Z rokami je delal čudne kretnje, kakršnfii Michelina pri njem ni bila vajena. Tudi njegov glas je zvenel nekam čudno, ko je dejal:
— Pojdi spat. draga hči, pojdi spat! Presenečena in zbegana Michelina ga je hotela
ubogati, ko jo je naenkrat noklical nazaj.
— Kaj si mi hotela povedati tako važnega, da si me čakala do treh zjutraj?
— A pismo?
— Stara Mathurina Gaelova mi je pisala...
— Mathurina Gaelova!
Njegov glas je tako zadrhtel, da se je Michelina kar zdrznila. Videč, kako brezbrižno kretnjo je napravil, ko je omenila Francoise in svojo mrtvo mater, pač ni mogla misliti, da bi moglo imeti ime navadne kmetice tak učinek.
— Pisala ti je Mathurina Gaelova?... Tebi, da je pisala?
— Da, oče moj.
— In kaj ti piše ? ... Pokaži mi to pismo . Renaud de Vaicor je sedel. Njegova hči je imela
pri tem mučen vtis, da se je ves skrušen sesedel. Ko mu je pomolila pismo, je opazila, kako mu komaj
r vidno drhti roka, s katero je prijel pismo, in slišala
je, kako je zašepc-tal:
— Daues . . . danes . . •
Markiz je čital. Na obrazu se mu je poznalo, kako { se mu je odvalil kamen od srca, ko je pismo prečita!.
Toda potem je dolgo držal pred svojimi očmi list » grobega papirja, popisan z okorno pisavo. Michelina ni dobro videla njegovega obraza, ker je imel glavo povedeno. Kr.r je zaslišala lahen šelest. Kapljica
• vode je padla na pismo. Ah je bila to solza?___
Ona, ki ni nikoli videla svojega očeta plakati, niti ob smrtni postelji umirajoče Laurencije, je zadrhtela po vsem telesu in pokleknila predenj.
Renaud se je ozrl nanjo in groza je bila začrtana na njegovem obrazu. Nedvomno je bil pozabil na
njeno navzočnost.
— Pojdi spat, otrok moj! — je dejal z glasom lunatika. — Pojdi, jutri se pomeniva.
Ni se upala odgovoriti mu niti besede, ni se upala nastaviti čelo v poljub, on pa niti pomislil ni, da bi jo poljubil na čelo. Bežeč pred neznosno tesnobo tega prizora se je Michelina zatekla v svojo sobo, očeta je pa pustila zatopljenega v težke misli Zdelo se ji je, da niti ne ve, kje je.
Na pragu se je se enkrat ozrla nanj. Njegova glava je bila nizko sklonjena, pogled še vedno uprt na pismo, v katerem je uboga stara kmetica objokovala svojo vnukinjo, v katerem je nesrečna starka vsa iz sebe klicala krepostno Michelino, naj zaščiti zapeljano, grešno Bertrando.
VTL
NAD GROBOM
Naslednjega dne se je Michelina bala stopiti k očetu. On je poslal okrog enajstih slugo vprašat, da-li je gospodična že vstala in da-li bi hotela priti k njemu v kabinet.
Plahega srca je vstopila.
Markiz je hodil po sobi s cigareto v ustih. Hči se jc takoj pomirila videč, da na njegovem ponosnem obrazu-ni več sledov nočnega razburjenja. Opazila je na njem navadni izraz.
— No, dragica, — je dejal markiz, — zdaj se pa malo pomeniva. Pomeniva se o stvareh, ki so tega vredne. Ob treh ponoči, ko sem se vrnil utrujen po seji in ko si bila sama razdražena, ker si po nepotrebnem tako dolgo bdela, nisva mogla mirno govoriti.
— Ostala sem tako dolgo pokonci zato, dragi oče, ker sem videla tu moža, ki sem se ob pogledu nanj kar zgrozila. Ah, kakšnega človeka! To je gotovo eden izmed apasev predmestja, pripravljen zasa '.iti človeku nož v hrbet za prgišče zlata.
Markiz de Vaicor se je nasmehnil.
— Vidim, da čitaš »Le petit Journal c.
— Moja pokojna mati ga je čitala. Opozorila me je na tak razburljiv roman iz življenja, kakor jih opisujejo podlistki, ki so j d zabavali v dolgih dnevih njene bolezni.
Toda kje si videla tega apaša?
Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inaeratiu del Usta Oton Christof // Vsi v Ljubljani
Ste*. »73
»SLOVENSKI NAROD«, «da, SI. julija IMS.
8ttnS
Javna kopališča ob Dravi
Drobne in zanimive dogodbice — Stara romantika se omika novi
Maribor, 29. julija Ob vročih julijskih dneh, ko lega na Maribor neznosna  pripeka,    oživljajo vedno
znova obdravska kopališča Oživljajo pa tudi spomini na dni ko se Maribor še ni mogel ponašati s kopališčem na otoku in so bili meščani navezani le na hladilne dravske valove. Takrat še kopalna strast ni bila razpasena ko dandanes in so indijansko ožgana lica bila na mariborski promenadi bolj redka prikazen Večina meščanov se je hodila hladit v senco košatih kostanjev, drugi so si poiskali kar ob obrežju brezplačno kopeli, dočim sta za boljše kroge bili na razpolago Kristanovo in Kaferjevo obdravsko kopališče. Pravijo, da je takrat vladala v teh kopališčih prava, patriarhalna meščanska družabnost, po kateri se še danes toži starejšemu rodu. Seveda pri vsem tem ni manjkalo mične romantike Mariborske starUie vedo tudi iz teh »dobrih časov« povedati marsikatero zanimivo zgodbico, ki »e je splela in katere epilog je bil običajno pred oltarjem. Saj so bila tudi takrat mlada srca meščanov burna ir vroče krvi niso mogli dovolj shln-drti mrzli dra/vski valovi. Danes pa sta obe kopališči v zat >nu Le v opoldanskih urah zaživita ko se prihajajo sem hladit oni, k* jhn čas nc dopušča izleta na otok. So to večinoma uradniki rn trgovski pomočniki, ki na hitro izkoristijo pičel opoldanski premor z? osvežitev. Druga vrsta kopalcev, ki ne zmore razmeroma visokih pristojbin za obisk otoka, se je utaborila na Šmidovem obrežju, kjer je tekom let nastalo že pravo ljudsko kopališče. Ob lepih sončnih dneh uživa tam brezplačno kopelj m sončenje na stotine kopalcev.
Oni, pravi cvet kopalcev, pa se je preselil na otok. Pot do tja jc sicer dolga, a jo vsak premaga po svojih zmožnostih, med katerimi ni zadnja ona, ki se tiče žepnega proračuna. Zaenkrat se večina odpravi na dolgo por peš in na kolesih. Svoječasno so sicer obljubljali promenadno pot ob Dravi za to vrsto kopalcev, a je menda kar prav, da so ▼ interesu avtobusne frekvence zamisel opustih. Drugi, ki še premorejo kljub visokemu datumu kaj cven-ka, se stlačijo v avtobuse, kjer so deležni neprostovoljne, a zdravju kar koristne par-
j ne kopeli. Sicer pa je vsa slaba volja, ki se je človek nabere spotoma, pozabljena, ko oko zazre pred seboj »otok hrepenenja«. Potem sledi čudovito komplicirano nastavljanje pred okenci ter izdajanje in žigosanje vseh vrst vstopnic S temi vstopnicami je sploh križ! Porajajo se čudovite kombinacije, še do danes pa je ostala nerazrešljiva uganka, posebno za revnejše sloje, ki si obisk otoka privoščijo lahko le ob nedeljah in praznikih, da so prav takrat vstopnice občutno podražene . ..
Na otoku pa se odvija pestro vrvenje. Zelenje, cement, voda. vrisk in čofotanje, poleg golote kopalcev in slikovitosti kopalnih »uniform'«-, ki so posebno pri kopalkah vse ^krornncj.Se. namreč z ozirom na to, kdrko površine pokrivajo Sicer so pa častno zastopani vsi sloji, vse starosti in vse teže od perolahke do težke kategorije. Res, prava demokracija! Zbran- skušajo v*ak po svoje izkoristiti par ur sladke brezskrbno-sti. Starejša in rudi obilnejša generacija poležava na soncu in ko je koža dovod j spotena, se gredo hladit — v restavracijo. Mlajši svet pa se ves predaja užitkom v vodi in na soncu. Na hitro se sklepajo nova poznanstva, tu m tam se vžge tudi iskrica tople simpatije, ki se utegne kljub običajno premrzli vodi. razžareti v pravi plamen. Oni pravi kopalci, ki so v vseh pogledih nevtralni, pa tekmujejo v plavanju m skakanju s tram polio a in »tolpa. Seveda s kaj različnimi uspehi in stili, tudi škodoželjne veselosti ne manjka — a je vse namenjeno splošnemu prospehu proč vita jo-čega mariborskega p'ava!nega sporta. Lani je kopalce zabavala reproducirana glasba s treh gramofonskih plo.:č. potem pa so muzikalnost Mariborčanov obda v čili i tako temeljito, da je zvočn>k raje utihnil. Danes služi le ?e za iskanje izgubljenih parčkov, otrok, ključev in drugih kopalnih rekvizitov. Morda je kar prav tako. ker muzika, posebno šc plesna, po mnenju nekaterih ne prinaša nič dobrega: vroča kri sonce, božajoči pogledi in povrh še »Kukavička mala .. .vc, je kar preveč.
Včasih nc manjka splošne veselosti. Pred leti so bili Mariborčani iznajdljivcjši in so si na otoku večkrat privoščili kako zaba-
vo. Ni med zadnjimi ona. ko so si po vseh pravilih izvolili s splošnim, tajnim glasovanjem »miss Mariborski otok« in jo kot tako tudi slovesno instalirali Poizkusa niso vse do danes ponovili, ker je bilo takrat preveč ogorčenja ui zavisti, p« 90 rekli, naj bo v bodoče kar pri starem, namreč, da si vsak kopalec po svojem okusu ki najboljšem prepričanju izbere svojo »miso«. In teh je na otoku na pretek, saj lepota ' in vrlina milih Mariborčank silovita daleč naokoli. Vsakodnevno pa se še danes obnavljajo prizori, ko zajetne zakonske boljše polovice oštevajo kar pred pričami svoj zakonski privesek. Zakaj, ni težko uganiti, ko pa je toliko prepovedanega sadu, da tudi oči ne morejo odoleti prepovedanim pogledom. Za spremembo so včasih plavame tekme, pri katerih dosegajo že leta in leta odlične rezultate in celo državne rekorde, namreč plavači iz Ljubljane, Splita, Sušaka in drugod.
Pravijo še, da je otoško kopališče velikega pomena za tujski promet in kot takega ga radi razkazujemo tujcem. Pokažemo ga prav radi vsem. vtisi pa so kaj različni. Odkrito občudovanje izrekajo le bolj oficielne osebnosti, drugi pa dajo kar glasno duška svoji zeleni zavisti Ne zamerimo Ljubljančanom ki se kot vneti lokalni patriotje postavljajo s svojo »Ilirijo«, zadnjič pa srno resnično zamerili nekemu južnemu bratu, ki je dejal, da »ovo nije ništa prema našoj plaži«, posebno se, ko smo ugotovili, da tista »plaža« obstoja ob neki ribniški mlaki. Ne, tako se pa ne damo! — Včasih pripeljejo na ogled otoka svoje ovčice tudi gospodje z dežele, seveda le do ograje, kajti pohujšanje s Lupanjem in sončenjem je izključna pregreha meščanov. Ljudstvo pa naj vidi, kdo so tisti ne-marneži, ki jih je treba v interesu tujskega prometa preganjati s koprivami in bre-zovkami, če se pojavijo v njihovem kraju, kot je to nedavno nekdo priporočal.
Razvedrila torej ne manjka Živahno vrvenje traja vse do mraka, ko kopališče polagoma v večernem hladu zapuščajo zadnji kopalci. Ko na nebu zasijejo prve zvezde, jo uberejo pro-ti mestu šc najvztrajnejši gostje. Najraje seveda peš tn v dvoje, ker jc tako najlepše. ob—
[
8tZ^ Trije legionarji • trije mušketirji
KINO SLOGA, tet 27-30. Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri.
Še k SO letnici dr. Radovana Brenči ča
Maribor, 30. julija
3»Med vajrri živim,
pa me tako malo poznate!.. .«
že skoro 20 let živi med nami. vsak dan pa vidimo, a zdaj, ko praznuje svojo prvo življenjsko slavje, pa tako malo vedo o njem celo tisti, ki so vsak dan okrog: njega.! Ni tudi to že znamenje časa? Ampak če naj bo to trdnjava, nove dobe, naskočim jo, naj velja kar hoče. Kar se naši živi kroniki ni posrečilo in se je morala s svojim vosčilom k 501etnici rojstva upravnika našega gledališča zateči k odgoditvi na 201etnico dr. Brenčičevegfa upravni kovanja, se posreči meni po — naključju. Kakor že veste, naključja nam ni treba šele iskati, ker nas ono išče.
In tako je snoci tudi mene našlo. Kar tam na cesti. Vsaka trdnjava ima tudi svojo slabo stran. Tudi jaz sem jo takoj iztaknil pri slavljenju. Bil je slučajno dobro razpoložen. »Kaj novega?« — O, veliko, zelo mnogo, gospođ upravnik. In sicer pred vsem za vas osebno!« — Vraga, kaj pa takega! — »Ne vraga, ampak Abrahama, živega Abrahama boste videli prav v kratkem  če se ne motim že ta čet.ček!«
— ^ Bežite no, kdo Vam je pa to nat vezi!?« — »Vi sami. nedavno ln seveda vam je to iz vaše prevelike skromnosti ušlo«
Ali je bil moj naskok na to trdnjavo osebne skromnosti točno tak, na to ravno ne morem priseči. Prav gotovo pa je, da še preden sva dospela do nove >palače«, nadzidanega upravniškega poslopja, sem že imel baš tLste osebne podatke, ki sem jih za to Abrahamovo potreboval. V kolikor mislim, da so potrebni, jih na kratko obesim na veliki zvon.
Gospod Radovan je rojen v Celju. Oče je bil tam ugleden in narodno zaveden odvetnik. Izšolal se je v CeLju, kjer je že
zgodaj vzljubil oder in glasbo. Komaj je na Dunaju doživel svoj doktorat, že je moral v vojno. Pri Dobrdcbu je bil ujet. In to ga je spravilo na pot solunskega dobrovoljca. Ko je Jugoslavija potrebovala zanesljivega obmejnega komisarja za Radgono, je bilo to tedaj zelo kočljivo in odgovorno mesto povei jeno dr. Brenčiču. Jz Radgone je prišel v spilje, od tu v Maribor kot šef obmejnega komisarijata. Tu ga je izsledil tedanji okrajni gla. ar dr. Lajnšič, ki je po nalogu tedanjega kraljevega namestnika v Ljubljani, Ivana Hribarja iskal primernega upravnika za (takrat še »Slovensko mestno<) gledališče. Ga niso veliko povpraševali, dali mu je to všeč ali ne: nepričakovano je dobil dekret kot vršilec dolžnosti tudi za to mesto. To je bilo spomladi 1. 1922. •
Tako je obmejni komisar — torej prav za prav policist — upravnikov al tudi v slovenskem Talijinem hramu ... Tri leta je trajalo to oddvojeno službeno razmerje. Cim pa je bilo z drugimi gledališči vred podržavljeno tudi mariborsko, odnosno je bilo normirajo mesto upravnika, se je dr. Brenčič posvetil zgolj gledališču. Tu je 4. junija 1C37 praznoval že svejo loletnico — torej se žo bliža, tu^i. svoji 201et_nicL
Slavljenee izhaja iz staž e slovenske rodbine Brenčičev iz okolice Ptuja, starši so mu pa že zgodaj umrli, že kot študent je zložil opereto z geslom x Gora ni nora.. ..« ki se je izvajala v Celju. Sicer zelo ljubi in neguje literaturo in v svojem Tusculu Bobovšek (okolica Šmarja pri Jelšah) se rad bavi tudi s slikarstvom.
S tem seveda še ni izčrpano gradivo. Ki sem ga nabral pri naskoku na ^trdnjavo prevelike skromnosti«. Zgornji podatki pa
so mi zdaj potrebni, da bodo i naši »Na-roJovci« bolje razumeli ono, kar na dan slavja še pii^e. —rc
Pesniški dolini grozi še poplava
Na regulacijo Pesnice so na merodajnem mestu pozabili
Maribor, 30. julija.
Minula zima ln pomlad sta z mrazom Pesniško dolino kakor sploh vse niže ležeče predele oškodovali tako, da je to ne le vedno vidnejše, marveč bo v nekaterih kulturah imelo posiedice še leta in leta.
Pred dnevi smo poročali, da je v sredo 24. t. m. silno neurje s točo in nalivom nekatera območja te doline strahovito opustošilo. Kakor pač naš vsemu izpostavljeni kmet in delavec do skrajnosti upa in veruje še na rešitev iz svojih nadlog, tako je upal tudi, da se vsaj malo popravijo njegovi, po vremenskih neprilikah poškodovani nasadi, ako bi zdaj sledilo mirnejše, sončno vreme, ob katerem bi se razni, zdaj poležani sadeži dvignili. Toda nalivov noče biti konec. Pod težo padavin se prizadeti sadeži dalje pogrezajo v zemljo, se lomijo in tako prehajajo v gnitje.
A to še ni vse. Dolinski jarki in jame se polnijo zaradi vsakodnevnega dežja z
vodo, ki je prestopila že obrežja ter se razliva že daleč tja po Pesniški dolini. Preplavila je s svojo blatno vodo travnike, s čimer je uničena vsa otava, uničena pa tudi jesenska paša. Tu in tam pa je voda preplavila tudi njive.
Doslej je bil edini up naših Pesničanov še na njivah in travnikih, saj so vinogradi in sadonosniki skoraj prazni in mnogo pa je uničilo še zadnje neurje. Sedaj so reveži še ob ta edini up. Prav pozni sadeži dajejo vsakdanjo hrano ljudem in živini in te sadeže pobira, odnosno jih je že precej pobrala ena huda ura za drugo. Obupani zro naši ratar j i v bodočnost, a zaman kličejo na vse strani po pomoči. Na regulacijo se pristojni gospodje sploh več ne spomnijo Ni čuda — daleč je do regulacije Pesnice, ker je pač za sedaj daleč tudi še do — volitev. Poznamo se, strici! A »botrovali« vam ne bomo več!
so jo poklicani reševalci odpremlli v bolnico. — Gradbeni tehnik Silvio Hrast iz Barvarske ulice 5 je v mestnem parku izgubil denarnico, v kateri je bilo 500 din gotovine. — Pevsko društvo »Enakost« v Studencih bo imelo v nedeljo dne 4. avgusta koncert, tn sicer na vrtu gostilne Hart-berger v Studencih. — S kolesa je padel in si zlomi! ključnico 40-letni preglednik finančne kontrole Franc Velcel. Zdravi se v bolnici. — Pri delu se je 19-letni ključavničar Milan Puh s Koroške ceste udaril s kladivom po prstih leve roke ter jih popolnoma zmečkal. Odpremili so ga v bolnico, kjer se zdravi tudi 46-letrii kmečki dninar Ivan Halunder iz Ruš, ki ga je pohodila krava. Halunder ima težke notranje poškodbe. — Težak sod z vinom je padel na nogo 46-letr^mu dninarju Josipu Belcu iz Svečine. Belec se zdravi v mariborski splošni bolnici.
— Nezavesten moški na cesti. V Lobnici so našli na cesti nezavestnega 58-letnega voznika Vinka Hojnika. Ugotovili so, da ie Hojnika povozil težki dvovprežni voz, ki je šel preko njegovega telesa. Hoj ni k ima zlomljeno desno nogo ter hude notranje poškodbe, ki dajejo zdravnikom resno skrb za njegovo življenje.
— Iz odvetniških krogov. Znan socialno-pclitični pisatelj in odvetniški pripravnik dr. Vito Kraigher zapušča Maribor. Preselil se je v Kranj, kjer je vstopil v odvetniško pisarno dr. Jožeta Vilfana.
— Špekulacija s parcelami cvete naprej. Ne sarno v sredini mesta, ampak tudi na periferiji ženejo lastniki parcel cene od dneva v dan navzgor in gre posel dobro od rok, ker je še vedno dovolj naivnih ljudi z denarjem, ki plačajo tudi še bolj pretirane zahtevke. Zvedeli smo, da zahteva Tivkdo v sredini mesta za parcelo že celo 900 din za kvadratni meter. Strokovnjaki pa ugotavljajo,  da je v Mariboru
Duhovita    niU  DA  I fttftfTVf      KLSO UNION — Tel 2221
komedija   U***^   » "                      ▼ *      Predstave ob 16., 19., 21. uri V  glavnin  vlogah:  Lulae  (JUricii, Haas Sdhnker, Johannes liiemann ln drugi. _POZOR! Obenem predvajamo najnovejši barvan modni film!_
nerentabilna že vsaka stavba, ki se gradi na parceli, plačani s preko 200 din za kvadratni meter. Vse drugo je že gola špekulacija in skopuško nalaganje denarja, ki se na ta način odvzema gospodarskemu prometu. (Del. pol.)
— Dvigalo mu Je slomilo hrbtenico. 25-letnl posestnik Rihard Smrdelj iz Vukov-skega dola je pripeljal na neko novo stavbo v Melju gradbeni material, ki ga je odkladal v bližini dvigala. Nesrečno naključje je hotelo ,da je v trenutku, ko je stal Smrdelj pod dvigalom, dvigalo brzelo navzdol in nesrečnega Smrdelja stisnilo k tlom. Smrdelj je obležal pod dvigalom nezavesten s težkimi notranjimi poškodbami. Nemudoma so ga odpremili v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima tudi zlomljeno hrbtenico. Smrdeljevo zdravstveno stanje vzbuja resno skrb.
— Kradejo. Posestnici Uršuli Loosovi, stanujoči v Čopovi ulici 12, so doslej neznani zlikovci ukradli iz zaklenjenega kur- { nika 4 kokoši m 4 zajce. — železni carjevi soprogi Katarini Kaničevi iz želtzničarske ulice 1 pa so tatovi odnesli iz hleva 5 zajcev belgijske pasme. Zasebnici Ivani He-lerjevi je neznan žepar na Vodnikovem trgu izmaknil ročno torbico, v kateri je bilo okoli 100 din gotovine. Za tatovi poizveduje policija,
— Solno kislino je pil v samomorilnem namenu 32 - letni tkalec Josip Propst iz Cankarjeve ulice na Pobrežju. Odpremili so ga v mariborsko bolnico. Njegovo zdravstveno stanje je zelo kritično. Kaj jc gnalo mladega moža k obupnemu dejanju, ni točno znano.
— Žrtev materinstva je postala 31-letna pocestnica Marija Bezjak. Umrla je na porodu šestega otroka. Njeno smrt objokuje 5 nepreskrbljenih otrok in mož.
— Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33, tel. 23-13, ter Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12, tel.28-12.
— Z razpara 11 i ni trebuh om so našli nezavestnega in vsega krvavega v hlevu, 31-letnega Jakoba Irgoliča iz Studencev pri Mariboru. Ko je krmil konje, ga je brcnil neki konj v* trebuh. S smrtnonevar-nirni poškodbami so Irgoliča prepeljali v bolnico.
— Sreča v nesreči. V Jadranski ulici so se 14-letnemu Avgustu Kovačiču splavili konji, ki so z vozom vred prebili železniške zapornice. Mlademu vozniku se ;e posrečilo, da je konja ustavil tik pred tračnicami. V naslednjem trenutku je pri-brzel vlak in bi bila katastrofa neizbežna, ako bi se konja ustavila sredi železniške proge. Železniška uprava trpi zaradi polomljene zapornice 500 din škooe.
— Pred zalezovale! je pobegnila 17-letna kmečka hči Ivana Hrastnik iz Sv. Križa nad Mariborom. Pri bepi pa je padla v gramoznico, kjer je obležala z zlomljeno desno nogo. Hrastnikova se zdravi v mariborski splošni bolnici.
— Tekma strelske družine Studenci. V nedeljo dne 4. avgusta t. 1. priredi studen-ška strelska družina v Radvanju pri Lipi strelsko nagradno tekmo, ki bo trajala od 15. do 22. ure. Po končani strelski tekmi bo prijateljski večer s prosto zabavo. Vabljeni so vsi ljubitelji strelskega sporta.
— Vreme. Tezeoska vremenska postaja
napoveduje t:sl mariborski okoliš deloma oblačno vreme. Toplota se ne bo n^ogo
spremenila. Včerajšnja najvišja temperatura je bila 21.4 C, najnižja pa 7.6. Davi ob 9. je kazal toplomer 17 C. Padavin je bilo od včeraj na danes samo 2 mm.
Kako priđete v nedeljo na Pohorje
Prihodnjo nedeljo 4. avgusta, bo blagoslovitev in otvoritev velike pohorske ceste
Reka—Sv. Areh. Slavnost se bo vršila ob vsakem vremenu. Radi številnih gostov, kateri so prijavljeni, je pripravljalnemu odboru in okrajnemu cestnemu odboru pri-
skrbeti gostom vozila. Tisti udeleženci, ki se do danes niso prijavili za vozila, se naj poslužijo avtobusov, kateri bodo vozili v soboto zvečer in v nedeljo zjutraj od 5. ure zjutraj z Glavnega trga in popoldne nazaj z vrh Pohorja. Vozni red je tako urejen, da bodo vozili avtobusi v soboto zvečer 3. avgusta 1940 ob 6. uri zvečer od Glavnega trga do Sv. Areha. Ce bo več potnikov bo vozilo več avtobusov.
V nedeljo bodo vozili avtobusi z Glavnega trga vsake pol ure. Prvi avtobus te vozi ob 5. zjutraj, zadnji pa ob 8., tako da bodo vsi udeleženci pravočasno prispeli k slavnostl k Sv. Arehu.
V nedeljo popoldne bodo avtobusi vozili od Sv. Areha od 3. ure naprej proti Ma-riboiu. En avtobus bo izjemoma vozil že ob 11. uri proti Mariboru, ostali pa po potrebi.
Cena vožnji v eno smer je din 25.—. S temi avtobus so ukinjeni vsi popusti, tako, da mora vsak udeleženec plačati iz Maribora do Sv. Areha din 25. — ln od Sv. Areha v Maribor tudi din 25.—.
Udeleženci si lahko kupijo karte za avtobusno vožnjo na Pohorje že v naprej v pisarni osrednje avtobusne postaje na Glavnem trgu v Mariboru, tel. 22-75. Opozarjamo pa udeležence, da se naj ne zanašajo na zadnji voz, ker bo tedaj gotovo velika gneča in naj skuša vsak priti čimprej na Pohorje.
Gostje, ki so želeli, da jim odbor naroči osebne avtomobile, morajo to takoj javiti okrajnemu cestnemu odboru Koroška cesta 20, telefon 21-95. ker jim sicer odbor ne more jamčiti za siguren prevoz na Pohorje. Najbolje jc, da si vsak sam poskrbi vozilo.
Radi velikega Števila prijavljenih vozil bo meral vsak udeleženec, ki pride z vodilom, se pokoriti navodilom redateljstva in bo smel parkirati samo na določenem prostoru. Povratek s Pohorja v dolino do 11. ure dopoldne ne bo dovoljen.
Kramarjem in sejmarjem je postavljanje šotor jc v -1. avgusta pri Sv. Arehu prepovedano.
Na svidenje prihodnjo nedeljo na zelenem Pohorju!
V Amerik! vročina,
psi nas mraz
Maribor, 30. julija. Vročinski val, ki že več dni vznemirja Ameriko in ki je na dan sv. Ane za nekaj ur tudi nas obiskal — imeli smo opolnoči še 25 stop. C. —, je moral medtem nekje izzvati izredno prirodno katastrofo. Le tako si moremo razlagati čudna znamenja na večernem nebu v ponedeljek od severa proti zapadu in danes dopoldne preko vsega pri nas vidnega neba. In iz istega vira prihaja tudi nenadoma nastopivši hlad od snoči dalje; nocojšnja noč je bila že pred-podob"! hladne jesenske noči. Najbr:: s tem v zve/i je tudi današnje popoldim^ko vreme: plohe med soncem, soparnosl in h^ad se naglo menjavajo. To niso več običajni pasji dnevi ob tem času, marveč to vreme letošnjega poletja je pravo — pasje vreme.
Iz Ljutomera
— Poljske tatvine se množe. Poljske tatvine se vsak dan bolj množe. Od leta do leta so take tatvine večje. Mnogo je primerov, da je vzrok tem tatvinam velika revščina, drugače pa dobro razvita trgovina novega krompirja in brezposelnost delavskih družin.
Iz Celja
—C Zatvoritev mestnega vodovoda. Mestni vodovod bo zaradi preložitve glavnega voda na novi most v Škofji vasi zaprt drevi od 22. do jutri ob pol 8. zjutraj. V višjih delih rrosta najbrž v četrtek tudi ob pol 8. zjutraj se ne bo dovolj vode. Občinstvo naj se oskrbi z vodo za omenjeni čas.
Mariborske In okoliške novice
— Tragična  smrt  dveletne deklice. V
Gubnem se je dveletna posestnikova hčerka Marija Jazbinškova polila z vrelo kavo. Dobila je hude opekline po hrbtu, katerim je ubogi otročiček podlegel in umrl.
— Kopalna sezona je zaradi stalnega deževja skoro čisto izostala. Na Mariborskem otoku je le malo kopalcev. So to večinoma le športniki, ki trenirajo v hladni vodi.
— Poroke. V mariborski frančiškanski cerkvi sta se poročila dr. Janez Schrott, Sefzdravnik Trgovske bolniške blagajne v Ljubljani, in gdč. Nada Rakuša, hčerka profesorja mariborske trgovske akademije R.Rakuše; Rudolf Jurša, brivski pomočnik, Stritarjeva 35, in Pavla erne, tkalka, Kratka ulica 3. Novoporočencema že-«lmo obilo sreče!
— Sprejem na državno učiteljišče v Mariboru. Prosilci in prosilke naj se predstavijo ravnateljstvu v sredo dne 28. avgusta ob osmih! Tisti z meščanskih Sol bodo naslednje dni (od 29. do 31. avgusta) opravljali izpit iz slovenščine in matematike. Kdor je sprejet, s tem ie ni vpisan. Vpisovanje bo dne 5. septembra 1040. — Ravnateljstvo.
— O tem in onem. Po zgledu drugih mest se snuje tudi v Mariboru »Društvo prijateljev Sovjetske Rusije«, katerega ustanovni občni zbor bo v kratkem. — Kurjaču Petru Sušniku iz Smetanove ulice 34 je Izginilo 1100 din vredno kolo »Pro-peller«, kl ima evid. štev. 2-236S5. — Na tržnem prostoru v Strossmajerjevi ulici se je zgrudila na tis 36-letna delavka Roza-Uja Savec s Koroške cesto 77. Nesavestno
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej Preklici, Izjave beseda din 1.—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
RAzno
50
■ HM UMU omsom
MM
IGM.VOK
ZA VSAKO PRILIKO
najboljša in najcenejša oblačila • 1 nabavite pri
P R E S K E K
8v.  Petra cesta 14
Poslnžite se
malih oglasov
»Slov. Narodu«
najcenejši!
*sv>>>:*:
50 PAK ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic — Velika zaloga perja po 7.— din. »Jnlijana«, Gosposvetska c 12 ln FranOakanaka aLS.iL
mm
r - FNO" <
llfGOG&tf.lKA
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
POPRAVNI IZPITO
Nov tečaj za popravljalce se začne s 1. avg. na H. drž. real. gimnaziji na Poljanski cesti. Informacije pri slugi. 1828
POSEST
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
ZEMLJIŠČE pri Sarajevu, ob reki Miljackl, blizu železniške postaje, 10.000 kv. m., primerno za industrijo, se proda. Pismene ponudbe na A. Perisič, Sarajevo, »Hotel Centrale. 1824
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med ln medico dobite   najceneje v
MEDAKNI
Ljubljana, židovska ul. 6. 18/1.
OLEANDRE
lepe, rdeče, prodam. Vodnikova 65 (Juhan) 1832
narodi
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
DIMNIKARSKEGA
POMOČNIKA
sprejmem takoj. Ivan štum-berger, Slovenjgradec 1825
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
SREBRO. DRAGE KAMNE
ln vsakovrstno
ZlatO kupuje
po najvišjih cenah
Jos. EBERLE
LJUBLJANA — Tvrševa 2 (palača hotela >Slonc)
POZOR! Kupujem ln prodajam rabljene
čevlje, moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje. Klavžer, Voenjakova 4. 1594
•. •. *
• •.. •...
. • • • •
Najboljši vodnik po radijskem sveta je
„NAš VAL44
Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni Članki, roman, novela, novice s radijskega ln televizijskega sveta, filmski pregled,   nagradni   natečaj, smešnice.
1 shaja vsak petek In je tudi lepo ilustriran!
UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva ulica 5.
• •••••
* • • • • 0 •
Makulaturu! papir
proda
oprava »Slovenskega Naroda*4
LiuMiMim fcftafljeva ulica itev, f
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«,   sreda, SI. julija 1040.
Stev. )73
Nova pohorska avtoi je dograjena
lobilska ceste
Svečana otvoritev in blagoslovitev bo v nedeljo 4» avgusta — Nora cesta dohod do krasnih gorskih postojank
Stara avtomobilska
Pohorju
Maribor, 30. juTrja
V nedeljo 4. avgusta bo svečano izročena prometu nova banovinska avtomobilska cesta na Pohorje, od Reke pri Hočah do Sv. Areha na Pohorju. Novo otvor jena banovinska cesta odpira razne nove možnosti za naš tujski promet. Z dograditvijo ki otvoritvijo omenjene ceste je dana možnost, da se avtomobillist v pičli pol uri povzpne na eno najlepših planinskih postojank, ki se po svoji lepoti lahko merijo z najlepšimi k raj t doma in na tujem.
Ze s ceste same, posebno pa s posameznih ovinkov, se nudi izletnikom zares čaroben raz d led na Ptujsko polje, Slovenske gorice, proti jugu na Haloske brezine ter na Dravsko polje, po katerem se vije srebrna Drava. Cesta vodi po položnih in lepih serpentinah mod kostanjevimi in smrekovimi gozdovi, polji in vinogradi in doseže nadmorsko višino 1200 m južno od Sv. Areha. Dolga je 14 km ter se njen vzpon giblje med 6 in 7°/o. Ovink; so razširjeni ter znatno znižani, tako da je vožnja z avtomobili prav udobna in nenapoma. Številne razkošno opremi ieaie planinske koče sredi sočnega zelenja nudijo izletnikom prijetno bivališče in izhodišče za razne izlete v okolico. Nova cesta pa kma tudi posebno važen pomen za narodno gospodar-
Fuborskl dom
Ogromni pohorski gozdovri so bili doslej nedostopni in so naši pohorski kmetje le z veliko težavo spravljali drva in hlode i« globin do strmih kolovozov. Tudi druge kmetske pridelke je pohorski kmet težko spravljal v doilino in ga je navadna vožnja stala več truda ki časa, kakor je bilo blago vredno, ki ga je z veliko muko po dolgotrajnih nevarnih vožnjah spravil v nižavo. Naši planinski domovi: »Poštar ski dom«. »Pohorski dom«. »Mariborska koča«. >»Ruska koča* m »Sokolska planinska koča« ter drugi privatni domovi so morali z mulami in z nosači spravljati živila in druge potrebščine iz Maribora na pohorske višine. Odslej je to drugače. Tujski promet je silno oživel in je že preteklo nedeljo pri Sv. Arehu. kjer je bilo »žegnanjc«, bilo na tisoče ljudi na vrhu Pohorja.
'Zgradba cesta na vrh Pohorja je že stara želja prebivalstva na našem Pohorju in v nižavi. Že za časa stare Avstrije so občine tz pohorskega ozemlja ponovno vlagale prošnje na tedanji mariborski okrajni za-stop in na deželni zbor v Gradcu. Vse vloge pa so bile brezuspešne. Šele pred 15 leti, v svobodni Jugoslaviji, je tedanji župan pri Sv. Miklavžu, sedaj že blagopokojni Jakob Florjančič pri tedanjem okrajnem zastopu mariborskem vložil predlog, da se zgradi nova cestna zveza Sv Miklavž — Rogoza—Hoče—Reka—Sv. Areh. Okrajni zastop je takoj ugodil predlogu ter se jc zgradila cesta Sv Miklavž—Hoče, ki je bila blagoslovljena in odprta leta 1926. Stale je 335.865 din. Naslednje leto pomladi
je dekan v Hočah A. Saga j skupno s tedanjim predsednikom SPD Maribor g. dr. Martinom Senjorom, F. Zebo tam m županom Vernikom stavil predlog na okrajni cestni odbor in tedanje veliko županstvo, da se naj začne s predele H za veliko avtomobilsko cesto iz Reke proti Sv. Arehu.
Pohorska vas
Prva komisija, oz. ogled trase je bil meseca marca 1928. Prvotno je bila trasa nameravana od Reke na severozapadni strani Pohorja v smeri proti Mariborski in Ruški koči. Strokovnjaki tehniki pa so pozneje ugotovili, da bi gradnja na tem delu Pohorja bila za 100 dražja kakor pa na južni strani pobočja. Na trasi, ki se je prvotno nameravala, bi bilo potrebno zgraditi veliko število železobetonskih objektov če^ strme hudournike in mnogoštevilne stnjgc. Sedanja trasa teče preko krajev Reka, Kapla, Lcgvanjska Ravna, mimo Le-dmekove žage do Sv. Areha.
Lastniki zemljišč, po katerih teče nova cesta, so zemljišča odstopili, mnogi brezplačno, drugi pa po zmernih cenah. Sveta se je porabilo za cesto okoli 300.000 m*. Stroški za zemljišča in pristojbine znašajo 300.000 diav Širina ceste je večinoma 5 m, na ovinkih in na izogibališčih pa 1 do 3 m več. Cesta se bo še za 1 ra razširila s tem, da se bodo cestni jarki tako tlakovali, da bo možno vsakemu vozilu izogibanje tudi v cestni jarek. Vsako leto, od 1931 dalje, se je napravilo povprečno 1.5 km ceste, ker se je cesta gradila večinoma s sredstvi okrajnega zastopa, oz. okrajnega cestnega odbora in s prispevki banske uprave. Vsako leto je bilo zaposlenih pri cestnih delih povprečno 60 delavcev. Glede na poman j -
Pohorska domačija
kanje kreditov in težavni teren ni bilo mogoče zaposliti več ljudi. Ceflotna cesta stane 5,600.000 din ali povprečno 400.000 dm na 1 km. Poleg glavne ceste 14 km se je zgradilo istočasno tudi odcep od konca glavne ceste do Sv. Areha. Ta odcep je dolg 850 m in stane okoli 200.000 din. SPD Ruše je dalo okrajnemu cestnemu odboru na razpolago kamen za tlakovanje in izboren kamen za gramoz.
Kamenja za tlak ceste Reka—Sv Areh se jc porabilo 14.000 ms, za gramoz 9000 m*
in zemeljskih del pa se je uporabilo 140 tisoč kub. m.
Položaj oz. teren nove ceste je zelo ugoden, ker teži na takem ozemlju, da ni bilo treba graditi večjih mostov in objektov. Za odtok vode zadostujejo večinoma močni cevni prepusti. Za zavarovanje cestišča pa služi pod cesto zklovje in betonirani zidovi. Največji objekt jc zid pod cesto na Kaph, ki stane 70.000 din. Sreča pri vsem delu je bila ta, da svet na južnem pobočju Pohorja, kjer teče nova cesta ni plazovrt.
Velika težava je bHa pri zgradbi te ceste dobava dobrega kamenja Človek bi misli, da je pohorski masiv poln i zbornega kamenja za ceste. Temu pa ni tako. Na pobočju, kjer teče nova cesta leži večinoma ze trohneli škrHjevoc. ki je v razpadajočem stanju. Graditelji in okrajni cestni odbor so morali mnogokje dovažati kamenje po več kilometrov daleč, da so mogli cesto tlakovati Še hujša težava pa je bila z dobavo kamenja za gramoz Samo na treh mestih na 14 km dolgi progi so tehnični vodje našli kamen, ki je bil uporaben za
gramoz. Težava je bila spraviti stroje za drobljenje kamenja na pohorske višine. Tudi z valjarji so težko prišli navzgor Treba je bilo napeljati vodo od daleč za potrebe ceste. Pa vse te težave je okrajni cestni odbor premagal pod spretnim vodstvom tehničnega vodje inž Antona Stergarška. Okrajni cestni odbor je s pomočjo banske uprave kril večji del izdatkov za to cesto z okrajnimi cestnimi dokladami. Zadnja leta pa je najel posojilo, s katerim je končal cesto, ker bi sicc. ako bi se naprej gradilo samo na podlagi proračuna, bila cesta dograjena šele čez pet let
Pri cestnih delih so sodelovale naslednje tvrdke: »Pobuda« iz Ljubljane, največ pa inž. Ivan Ferluga iz Maribora, družba »Cesta«, podjetnik Svetina iz Ljubljane Hi podjetje lntra s Pobrežja pri Mariboru. Mnogo del pa je izvršil okrajni cestni odbor v Lastni režiji.
Hvaležni smo proiektantom in graditeljem ceste, da so nam odprli nov dohod na naše zeleno Pohorje m s tem izpolnili davne želje obmejnega prebivalstva Slovenija je s tem pridobila novo cesto, ki zaradi svojih lepot ne bo vabila same. naših, ampak tudi tuje turiste in avtomobiliste. ki bodo zdaj še rajši obiskoval; naše lepo Pohorje. S tem se bo dvgntfa biaginia našega pohorskega prebivalstva, ki bo črpalo iz tujskega prometa mnogo koristi, ki do zdaj zanje sploh h:so bile dosegljive. Oživelo pa bo tudi gospodarsko življenje in bo odslej pohorski kmet svoje pridelke lahko mnogo ugodneje vnovčiL
Sladoled je italijanskega izvora
Za to poslastico se mora človeštvo zahvaliti Italijanu Propoci Conteanzu
Tudi sladoledarji z letošnjim poletjem ne bodo zadovoljni, ker je prehladno, da bi ljudje tako pridno segali po sladoledu kakor druga leta, ko smo se zlasti ob tem času na pragu pasjih dni pošteno potili. Za sladoled se morajo zahvaliti njegovi ljubitelji Italijanu Propoci Conteanzu, ki al je izmislil v 16. stoletju majhno čarobno igračko s katero je zniževal s pomočjo nasoljenega ledu toploto tekočin na ničlo. Sladoled kot poslastica je torej italijanskega izvora. Katarina Medici je seznanila z njim Francoze. Gotovo so vedeli že v starem veku kako je treba spraviti led čez poletje, in ga uporabljali za ohlajevanje pijač. Toda umetni led in sladoled je delo Italijanov. Le ti so ustanovili v Parizu mnoge slaščičarne, kjer so prodajali v prvi vrsti sladoled.
V Italiji, kjer slišiš na vsakem koraku klic »gelati«, je tudi zibelka potujočih sla-doledarjev. Benečan Santorelli je uvedel tudi v Londonu siadoledarstvo. Leta 1854 je romalo po Londonu že 900 vozičkov pouličnih prodajalcev sladoleda. Iz Anglije je prodrl sladoled v Ameriko. Leta 1860 je začel mlekarnar Jakob Fussel prodajati v New Torku in Bal timoru prvi sladoled. Toda že leta 1794 je našel predhodnika v francoskem emigrantu kapitanu Colet-tu, ki je iz New Yorka sporočil koliko denarja je zaslužil s sladoledom.
Prvi tiskani predpisi glede sladoleda
so izšli v Londonu 1796 v knjigi »Izkušena gospodinja«. Sedem let pozneje je izdal francoski kuhar Clermont podobno knjigo. V newyorških listih se je pojavil takrat oglas: »Sladoled, nova poslastica, se dobi vsak dan. Cena en dolar liter«.
Zdravnik in sladoled
Povsem neznano ni bilo uživanje ledu niti v starem veku, čeprav takrat še ni šlo za sladoled. O tem priča Hippokratov predpis približno iz leta 50 pred našim štetjem. Majhne koščke leciu je predpisoval bolnikom, ki so jih jemali v usta, da bi tako znižali notranjo in zunanjo vročino. Zdaj poznajo vrečico z ledom v vsaki bolnici.
Po načinu izdelave lahko pripisujemo sladoledu tudi izvestno redilno vrednost. Smetana, sladkor, jajčni rumenjak, sadni soki, orehi, čokolada in želatina so njegove temeljne snovi. V sladoledu so pogosto tudi vitamini. Ne smeli bi pa seveda jesti samega, temveč po možnosti po .jedi, ali z zakusko. Sicer se pa led v ustih, požiralniku in slini tako segreje, da si lahko z njim prehladimo želodec samo v izjemnih primerih. Nevarno je jesti sladoled, če je človek prepoten*od dela ali nagle hoje.
Sladoled proizvaja toploto
Neverjetno se sliši, da bi slauolcd proizvajal toploto, toda to je res in razumljivo, če pomislimo, da gre prav  za prav
za jed. Otrok, ki poje za dva dinarja sladoleda, dobi v njem 60 do 70 kalorij od celotnega potrebnega števila 1200 do 1400 kalorij. Tako krije dvajsetino svoje celotne potrebe živil. To pa seveda ne sme zapeljati človeka k nespametnemu zaključku, da bi se mogel v poletni vročini hraniti samo s sladoledom. To bi povzročilo težke želodčne bolezni.
Izdelovanje sladoleda na debelo
Strokovne tečaje za izdelovanje sladoleda in sicer celo na visoki šoli imajo v Ameriki. 2e leta 1892 so se dijaki na pennsvl-vanski univerzi učili kako je sestavljen sladoled. V treh severoameriških državah so bili ustanovljeni mlekarski zavodi, na katerih se je poučevalo tudi izdelovanje sladoleda. Kmalu je bilo v Ameriki 4000 sla-doledarjev strokovnjakov, ki so ustanovili ameriško veleindustrijo sladoleda. Dva sijajna izuma sta omogočila velik razmah te panoge, namreč avtomatsko izdelovanje ledu na tekočem traku in »suhi led«.
M
„Suhi led
Suhi led ni nič drugega, nego stlačena in zmrznjena ogljikova kislina. Ta doseže temperaturo 80 stopinj pod ničlo. Će vzamemo v roko kos suhega ledu, nam sežge prste kakor žareče oglje. Navaden led ima temperaturo 20» pod ničlo. Sladoled se pa strdi pri temperaturi —16°. V čem je prednost suhega ledu? V tem, da je znatno lažji in da se v vodi ne raztopi. Ne premoči torej ovoja, šele njegov izum je omogočil takozvani eskvmo, kakor se imenuje s čokolado prevlečeni led. S pomočjo suhega ledu v prašku se da izdelati celo led v nekaj minutah. Na jakost sladoleda pa to nima vpliva. Način kako se strjuje je odvisno samo od materiala. Vse drugo je vprašanje kalkulacije.
Poznamo blizu sto načinov Izdelovanja sladoleda. Nekateri načini so tajni, tako italijanski: Znano je. da ie italijanski sladoled najboljši na svetu. Sladoled in umetni led igrata v človeškem življenju važno vlogo.
Starost srnjad!
Lovci smatrajo, da more dočakati srna največio starost okroe 16 let. To ie pa samo ugiban ie. kajti zelo malo ie primerov, da se more točno ugotoviti starost srne O enem takem primeru poroča nemška revija »Deutscher Jager«. V januarju 1923 ko ie bilo oov—od mnoeo snega, so našli v gorah r>ri Bavrischzellu mlado srnco. ležečo bre? moči v iarku Gozdar Rupp io ie vzel seboi domov do pomladi v maiu io ie na odnesel nazai v eozd Popre i ji ie oa nekoliko pristrigel levo uho, da bi io lahko spoznal med drugimi srnami.
Dražestna srn ca k: so ii dali ime Bur-sel. ie oogosto prihaiala iz gozda. Tudi v
letošnji zimi je prihaa a v knglUca. 25. lebruarja so jo pa nasn blizu krm.sča mrtvo. Leta 1923. ko so i«j nao.i oaemo^io v snegu, je bila stara piiOn^j tri c$trt jeta. Da se torej točno ugotOv.ti. da u1 b.ia otara 17 let in 9 mesecev, ve* ..ei.no e. bi bLa živela še nekai ca. a. če bi ie os na bilo tako krute zime. Lahko iciej ;ec~m.-, da živi srnjak približno i«J iet.
Ljubezen ga je spr«viia ua
Na vcsaiih v Aradu ie Končal ie da. svoje življenje cigan Marko Dr.-l.n ky i.i ,e bil nedavno obsojen na smrt za ad: z^ci-nov. po katerih ie bil cos.ai stran f.ai-silvanije. Pozneje se ie i/kazalo, da ie • a-grešil vse zločine iz ljube/.m do kral.ee rumunskih ciganov Lune Mercicu. Na zločinsko pot ie zašel MaiKo že v m.aaih .e-tih, ko ie ubil nekega kmeta, da o. mu mogel ukrasti harmoniko, do kateri ie hrepenela njegova liubljena ciganka Pj zločinu je pobegnil v gore, kani^r »o mu sledili orožniki. Nekega dne so ga izsledili in v spopadu ie cigan tri orožnike uitre.il.
Iz svojega gorskega skrivališča ie hodil na razbojniške pohode. Ni pa ropal in kradel iz koristoljubnih namenov, temveč samo za to, da bi napravil veselje svoii ljubici. Prinašal ji je vse. kar je zaželela. Nobene nevarnosti se ni ustrašil, .farno da je mogel za nio ukrasti najlepšo obleko ali najdragocenejši nakit To se je pokazalo šele po njegovi aretaciji P iprei oblasti niti vedele niso kdo ie ljubica zloglasnega hatduka.
Ko so oblasti to končno zvedele so takoj zaslutile, kje bi mogle Marka zgrabiti Ko so ga zasledili skritega ori lep' ciganki so poslali tja do zob oboroženo Četo robnikov. Toda Drolinskv se je junaško branil, dokler je mogel. Sele ko ie v srditem napadu ustrelil tri orožnike in ko ie bil tudi sam težko ranjen, so s?a morali zgrabiti. Celo po smrtni obsodbi je pisal vroča ljubavna pisma svoji ljubici ki ^e tudi sedela v ječi. Njegova zadnja željn ie bila. da bi jo smel še enkrat videti. Pa tudi ona je imela zločinca zelo radi V ječi si ie končala življenje v trenutku, ko so vodili Marka na morišče.
Pravila ženske lepote na Cevlenu
Pri Singhalih. gorskem plemenu na otoku Cevlonu. imajo za žensko lepoto 46 znakov. Nekateri izmed njih bi najbrž ne naleteli na soglasje poznavalcev ženske lepote nri nas. ker so doka i čudni
Singhali zahtevajo na i segajo ženski lasje do kolen in na i bodo ler>a nakodrani. Oči lepe ženske morajo imeti barvo safir-ja. lica pa bnrvo listov manile Obrvi morajo biti zelo zbočene kot mavrica, nos pa lepo ukrivljen in oster Ustne se mr»rajo svetiti, vrat pa naj bo det>el in okrogel Boki priznane lepotice so z'^'.o široki pas pa slak Nope in roko nai se zoŽuleio DTOti kolenu odnosno proti komolcem Koža mora biti mehka in nežna Lepota Sinffhalk je zelo kratka Začenja se z 13 le+om ko se dekleta navadno že ornože konča p"> že v 20 letu. ko velia SinehaVki že za starko S tako kratko odmerjeno dobo. ko orihaia ženska lepota do veljave, hi seveda naš ženski svet ne bi! zadovoljen.
Telefonska zveza Berlin-New York
10. junija je bila v Berlinu otvorjena neposredna telefonska zveza z New Yor-ka. Ta zveza, ki uporablja radijsko oddajno postajo na kratke valove, je deseta prekomorska zveza nemške državne pošte. Vsak telefonski naročnik v Nemčiji ima možnost zahtevati na pristojnem poštnem uradu zvezo s poljubno telefonsko številko v Zedinjenih državah In lahko telefonira iz svojega stanovanja komurkoli v Ameriki, kdor ima telefon. Centrala zveze telefonskega naročnika z oddajno postajo na kratke valove v Berlinu, od koder gre telefonski pogovor brezžično čez morje. V New Yorku ga prestreže sprejemna postaja na kratke valove, potem pa gre dalje do klicane telefonske številke.
Telefonski pogovor rabi za pošto čez morje samo 1 ... sekunde, tako da sliši klicani v New Yorku glas svojega znanca v Nemčiji celo prej. nego ga sliši človek v isti sobi. Eloktrični valovi se namreč Širijo z neverjetno hitrostjo. Nekateri celo pravijo, da sliši človek pri radijskem aparatu po radiu oddajni koncert nekoliko prei kakor občinstvo v koncertni dvorani, kaiti hitrost zvoka 1e precej manjša od elektrike in električnih valov.
Pazi nanj
— Pomislite dekleta, moj sedanji ljubček ie mojster v teku na dolge proge.
— Pazi torej nanj. da ti ne pobegne.
Krinka i—-ljubezni
Renaud de Valcor se je vrnil med drugo in tretjo uro zjutraj. Michelina je slišala njegov glas v globoki tišini, kako je zaklical vratarju: Jaz sem, Hila-rije, ne vstajajte.
Hči je stopila na stopnice, ko je oče prihajal po njih. Markiz se je zdrznil, ko jo je opazil, potem je pa zaklical s srditim glasom, kakršnega nikoli prej ni slišala:
— Michelina! Michelina! Kaj si znorela?
— Oče moj___Bila sem vznemirjena,
— Reci raje, da si bila radovedna. To ni dostojno tebe. Pojdi spat!
Da bi ga mogla prijazno sprejeti in ne iz radovednosti, ki ji jo je očital, je prižgala električno luč.
Električna žarnica je zažarela tik pred njim. Tedaj je opazila Michelina, kako strašno bled je njegov obraz in kako čuden izraz imajo njegove oči. Videla je, kako postaran je njegov obraz, kako blatne čevlje ima in kako moten je njegov cilinder. Vse to je bilo
tako čudno, da ni mogla zadržati vzklika. Prijel jo je za roko in jo potisnil v njeno sobo, iz katere je bila prišla.
— No, kaj pa je? — je vzkliknil grobo, da se je dekle kar prestrašila.
Ko ni odgovorila, je stopil markiz k zrcalu.
— Kaj pa je prav za prav z menoj0 Moj obrar se ni izpremenil... je pripomnil z dror^ma glasom
Z rokami je delal čudne kretnje, kakršnih Michelina pri njem r:i bila vajena. Tudi njefjov glas ie zvenel nekam čudno, ko je dejal:
— Pojdi spat. draga hči, pojdi spat! Presenečena in zbegana Michelina ga je hotela
ubogati, ko jo je naenkrat poklical nazaj.
— Kaj si mi hotela povedati tako važnega, da si me čakala do treh zjutraj?
— A pismo?
— Stara Mathurina Gaelova mi je pisala ...
— Math urina Gaelova!
Njegov glas je tako zadrhtel, da se je Michelina kar zdrznila. Videč, kako brezbrižno kretnjo je napravil, ko je omenila Francoise in svojo mrtvo mater, pač ni mogla misliti, da bi moglo imeti ime navadne kmetice tak učinek.
— Pisala ti je Mathurina Gaelova?... Tebi, da je pisala?
— Da, oče moj.
— In kaj ti piše?... Pokaži mi to pismo . Renaud de Valcor je sedel. Njegova hči je imela
pri tem mučen vtis, da se je ves skrušen sesedel. Ko mu je pomolila pismo, je opazila, kako mu komaj
' vidno drhti roka, s katero je prijel pismo, in slišala \ jc, kako je zasepetal:
— Danes ... danes ...
Markiz je čital. Na obrazu se mu je poznalo, kako st mu je odvalil kamen od srca, ko je pismo prečital. Toda potem je dolgo držal pred svojimi očmi list • grobega papirja, popisan z okorno pisavo. Michelina j ni dobro videla njegovega obraza, ker je imel glavo povedeno. Kar je zaslišala lahen šelest. Kapljica vode je padla na pismo. Ah je bila to solza ?... Ona, ki ni nikoli videla svojega očeta plakati, niti ob smrtni postelji umirajoče Laurencije, je zadrhtela po vsem telesu in pokleknila predenj.
Renaud se je ozrl nanjo in groza je bila začrtana na njegovem obrazu. Nedvomno je bil pozabil na njeno navzočnost.
— Pojdi spat, otrok moj! — je dejal z glasom lunatika. — Pojdi, jutri se pomeniva.
Ni se upala odgovoriti mu niti besede, ni se upala nastaviti čelo v poljub, on pa niti pomislil ni, da bi jo poljubil na čelo. Bežeč pred neznosno tesnobo tega prizora se je Michelina zatekla v svojo sobo, očeta je pa pustila zatopljenega v težke misli. Zdelo se ji je, da niti ne ve, kje je.
Na pragu se je še enkrat ozrla nanj. Njegova glava je bila nizko sklonjena, pogled še vedno uprt na pismo, v katerem je uboga stara kmetica objokovala svojo vnukinjo, v katerem je nesrečna starka vsa iz sebe klicala krepostno Michelino, naj zaščiti zapeljano, grešno Bertrando.
vn.
NAD GROBOM
Naslednjega dne se je Michelina bala stopiti k očetu. On je poslal okrog enajstih slugo vprašat, da-li je gospodična že vstala in da-li bi hotela priti k njemu v kabinet.
Plahega srca je vstopila.
Markiz je hodil po sobi s cigareto v ustih. Hči se je takoj pomirila videč, da na njegovem ponosnem obrazu ni več sledov nočnega razburjenja. Opazila je na njem navadni izraz.
— No, dragica, — je dejal markiz, — zdaj se pa malo pomeniva. Pomeniva se o stvareh, ki so tega vredne. Ob treh ponoči, ko sem se vrnil utrujen po seji in ko si bila sama razdražena, ker si po nepotrebnem tako dolgo bdela, nisva mogla mirno govoriti.
— Ostala sem tako dolgo pokonci zato, dragi oče, ker sem videla tu moža, ki sem se ob pogledu nanj kar zgrozila. Ah, kakšnega človeka! To je gotovo eden izmed apašev predmestja, pripravljen zasa liti človeku nož v hrbet za prgišče zlata.
Markiz de Valcor se je nasmehnil.
— Vidim, da čitaš »Le petit Journal«.
— Moja pokojna mati ga je Čitala. Opozorila me je na tak razburljiv roman iz življenja, kakor jih opisujejo podlistki, ki so j d zabavali v dolgih dnevih njene bolezni.
Toda kje si videla tega apaša?
Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za opravo in mseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani