^ dan razen sob*. nedell in praznikov. ed daily except Saturday!. ■ Sundays and Holiday! PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote .YEAH XXXVIII Cona lista j« $8.00 aaaoad-class matter January 18 um. at th« nnat _ „__ at Chicago. lUinoia. undar tha Act of C o^ S S jtogVTSg CHICAGO 23. ILU PETEK. 7. JUNIJA (JUNE 7), Acceptance for mailing at special rate of poatage provided for in section 1103. Act of Oct. 3. 1917. authorisod on June 1946 Uredniški in upravnlškl prostori: 2607 South Lawndale Ave. Office of Publication: 3667 South Lswndals Am Telephone, Rockwell 4004 Subscription $6.00 Yearly $TEV.—NUMBER 111 4. 1013. [jjansko ljudstvo se izreklo republiko pri splošnih volitvah lj Humbert in člani \ove družine bodo Ipotovali v Egipt )ALICIJSKA VLA-DA OSTANE 6. jun.—Italija se je pri ila svetovnim republikam z »njem savojske dinastije nedeljskih splošnih volitvah, v deželi po 24 letih. Izid ^ da se je 12,182,855 volilcev lo za ustanovitev tepublike, iranitev monarhije pa 10,-volilcev. Republikanska je 1,820,146 glasov, kar pni. da se je 54 odstotkov vo-izreklo za republiko. | severni Italiji, kjer so veli-|industrijska mesta, se je uia večina volilcev izrekla lovite v republike, v juž-liji, Siciliji in Sardiniji pa igali monarhisti. ialist in podpredsednik vla-o Nenni je dejal, da bolj Humbert in člani nje-družine zapustili Italijo in vali v Egipt prihodnjo so-ko bo vrhovno sodišče proglasilo Italijo za re-0. Humbert je zasedel 1 10. maja, ko je njegov iktor Emanuel abdiciral in Egipt v "prostovoljno" iz-vo. ijica Marie Jose" sestra ijjkega kralja Leopolda, ki di v izgnanstvu, je že za-Rim. S svojimi štirimi je odletela v Neapel. Po-ameriške časniške agentu-isociated Press pravi, da so ukrcali na križarko Duce i Abruzzi, ki je odrinila iz >la proti Gaeti, kamor bo el odstavljeni kralj Hum-danes. • odovinski Rim ima spet epo-5 dobo. Ceste in ulice so ne z ljudmi, po bulevar-W drve oklopni avtomobili, ška policija je čuječa in na J toda resni incidenti se ni-»np^tili. Bilo je le nekaj I >n spopadov med republiki proslavljajo zmago, in arhisti. jjdidati za člane ustavne (parlamenta) so bili m pri volitvah. Desničarska krščanskih demo-lie d°bila največ glasov— ali 35.5%. Na drugem »je socialistična stranka, ki <«»,509 glasov, na tre-> PJ komunistična, ki je pre-^741 glasov. Ostale gla-*> dobile manjšinske stran- krščanskih demokra-» una oporo pri Vatikanu, 1W sedežev v skupšči-^«ticna 116. komunistič-, ®*deiev. Papež Pij je volitvami apeliral na Ita-vol,jo za kandidate Krscanskih demokratov, je Alcida de Gaspe-™*dn»k sedanje vlade •"»munisti niso do-«l»»ov zaradi bojazni sovjetsko Rusijo, t* • - ** Ms tudT! ["r"rac,Je fxl ItaliJ«. Krs? Ju- ' Amerika, Velika C '' ^"dja » zavzele ^ w Krstne ostati pod pJJJjH volilnagi zakona ^• ^iHnjska vlada, ka-> r*preiei,t.nti lestih osuu Jones proti posojilu Angliji Prizadevanja za ohranitev britskega imperija Washington, D. C.. 6. jun.— Jesse H. Jones, bivši trgovinski tajnik, je dejal, da bi Amerika storila veliko napako, Če bi dala Veliki Britaniji posojilo v vsoti $3,750,000,000. Proti posojilu se je izrekel v pismu, katero je na slovn članom bančnega odseka nižje kongresne zbornice, ki vo di zaslišanje. Senat je zadnji teden odobril posojilo. "Borili smd se v dveh vojnah za ohranitev britskega imperi ja," pravi Jones. "Sedaj smo bili ponovno pozvani, naj podpremo ta imperij, ki je v procesu razpadanja. Ameriška ekonomija bo trpela posledice, če bo Velika Britanija dobila posojilo. Amerika bi zašla na pot finančnega uničenja." Jones je dalje rekel, "da je izjava Trumanove administracije, da bo ameriška trgovina imela koristi od posojila, zavajalna. Velika Britanija nas bi skušala izpodriniti s tujih tržišč s pomočjo dolarjev, katere bi dobila od nas. Naš javni dolg bi se povečal in Velika Britanija ni dala nobenega zagotovila, da bo Izpolnjevala obveznosti." Vladimir tturban, čehoslova-ški poslanik v Washingtonu, je dejal, da bo skušala tudi njegova dežela dobiti posojilo v vsoti $300,000,000 v Ameriki. To potrebuje za financiranje programa ekonomske rekonstrukcije. Wei Taoming, kitajski poslanik v Washingtonu, je razkril na sestanku s časnikarji, da je bil dosežen sporazum glede a-meriškega posojila v vsoti pol milijarde dolarjev Kitajski. tlwujs Takrat se bo 1 sestala v za-,bf»U načelnika dr- U tfc. Atomski načrt britske vlade Wilmot dobil veliko oblast London. 6. jun. — Britsks vlada je objavila načrt glede produkcije in kontrole atomske energije. Ta daje veliko oblast Johnu Wilmotu, ministru za zaloge, v nadziranju raziskav a-tomske energije. Wilmot, bivši bankir, Je člsn delavske stranke od mladih let. On bo postal "atomski diktator," če bo načrt sprejet. Lord Portal, bivši poveljnik letalske sile in zdaj načelnik oddelka za atomako raziskavo, je dejal, da bo kontrola atomske energije prišla v roke civilistov. Nsčrt, ki je bil predložen parlamentu, vsebuje več značilnih provizij. Ens daje ministru za zaloge oblast preiskave vsakegs prostora, če sluti, da se v njem vrše raziskave. Njegovi agenti Ishko zasežejo dokumente in na črte. Wilmot je zanikal trditev, da bo ustanovljena Ujns policijska sila.yker ni potrebna. Sedanji politijski ustroj bo zadostovsl Načrt določa tudi kazni. Vsaka oseba, ki bi razkrila tajnosti, je podvržena zaporni in denarni kazni. Načrt predvidevs letne stroške $120,000,000 za raziskave in produkcijo atomske energije. Wilmot je svetoval časnikarjem in predavateljem, naj se podvržejo prostovoljni cenzuri pred objavo dejstev o Vomaki energiji in tehničnih tajnosti. Domače vesti Obisk Chicago.—Zadnjo sredo je ob iskal gl. urad jednote Joseph Srebernak, pionir SNPJ, iz Ca-lumeta, Mich. Vračal se je od pogreba svojega nečaka Johna Srebemaka v Detroitu.—Isti dan je obiskala glavni urad tudi ses tra Frances Lukanich iz Chis-holma, Minn. Is Clevelanda Cleveland. — Po parmesečni bolezni za rakom je umrla Pau lina Zupančič, rojena Erjavec, stara 43 let. Zapušča moža in devet otrok.—Iz bolnišnice se je vrnila Louise Godlč, ki je sedaj doma pod zdravniško oskrbo. Nov grob v Detroitu Detroit.—Dne 28. maja je u-mrl John Srebernak, star 36 let in rojen v tej deželi. Zapušča ženo, očeta Louisa, štiri brate, sestro in več drugih sorodnikov, Laski hvali rekord svoje stranke Delavska vlada bo ostala na krmilu 6- jun.—"Britska delavska Tlada bo ostala na krmilu najmanj 20 let, če se ne bo pojavila resn? mednarodna kriza," Je dejal * profesor Harold Lfiski, načelnik eksekutivnega odbora delavske stranke. Svojo napoved je izrekel na podlagi rekorda sedanje socialistične administracije v prvih desetih mesecih. On je govoril na shodu v Newcastlu. Laski je naglasil, "da je delavska vlada kljub hibam izvršila veliko delo. Podržavila bo v treh letih električne centrale, plinarne, transportacijo in »rud nike. Niti zbornica lordov se Ji ne bo postavila po robu in Jo izzivala. Glede gradnje stanovanj mora Aneurin Bevan, minister za zdravstvo, izvršiti delo, kate ro so zanemarili toriji v 150 letih vladanja. 150,000 hiš bo zgrajenih v tem letu in nadaljnjih 500,000 v prihodnjem letu." Laski je kritiziral politiko zu-nanjega ministra Ernests Bevi-na napram Španiji. Dejal je, da je Čakanje, da se zruši gnusni režim diktatorja Francs, nesmi selno. O britski politiki naprsm Španiji bo debata na letni konven ciji delavske stranke v Bourne mouthu. Gotovo je, da bodo de egsti pozvani, naj izrečejo zaupnico Bevinu In odobre njego vo zunanjo politiko. Gouienko priznal ipionaio v Kanadi Montreal, Kanada, 6. jun.— Igor Gouženko, bivši klerk v ru skem poslsništvu v Ottawi, je oriznsl, ds je prilel v Kanado . 1043 t namenom, da vodi špi-onažo. On je nastopil kot prič« ns sodišču, pred katerim se mors zagovarjsti Fred Rose, komunist in člsn ksnsdskegs parla men ta, na obtožbo špionaže in zarot« proti Kanadi. Kaikeh za pogajanja § komunisti Nsnking, Kitajska. 0 Jun — Generalising Clang Kailek se Izrekel za pogajanja s komu nisti In sklenitev premirja, da re ustavi civilna vojna na KlUj skem On se Je ponovno sestal z amerttkim poslanikom Msr-shallom. ki skuia izrsvnstl kon flikt med centralno vlado In komunisti Stavka oklicana v ameriških lukah Diskuzije o bodoči akciji New York. 6. jun.—Uradniki dveh mornarskih unij, ki sta včlanjeni v Ameriški delavski federaciji, so naznanili, da bo 62,000 članov zastavkalo v vseh ameriških lukah ob Atlantiku, Mehiškem zalivu in Pacifiku danes popoldne. Naznanilo o oklicu stavke je objavil John Hawk, predsednik ene unije. Trajala bo le nekaj ur, ko se bodo vršila zborovanja, na katerih bodo razprave o akciji, katero bosta uniji pod-vzeli v slučaju izbruh^ splošne mornarske stavke, za katero so se izrekle mornarske unije, včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij. Unije CIO bodo oklicale splošno stavko 15. junija, če se bodo pogajanja z reprezentanti paro-brodnih družb glede sklenitve nove pogodbe razbila. Seattle. WaahM 6. jun.—Ed Coester, poslovni agent mornarske unije ADF v Seattlu, je dejal, da bodo člani zastsvkali ob enajstih dopoldne, zapadni čas. Stavka bo protest proti paro-brodnim družbam,, ki se nočejo pogajati z unijo. Washington, D. C.. 6. jun.— Predsednik Truman je zavzel spravljivo stališče napram mornarskim unijam CIO, da odvrne pretečo splošno stavko. Apeliral je na voditelje teh unij in reprezentante parobrodnih družb, naj nadaljujejo pagaja nja in izravnajo konflikt. Prej je Truman zapretil, da bo mobiliziral člane, armade, mornarice in obrežne -afcraže za delo na parnikih, če bodo člani unij CIO zastavkali 15. junija. Revizija rusko-francoske pogodbe Poslanik Catroux se vrnil v Moskvo Paris, 6. jun.—Francoski vojaški krogi razpravljajo o reviziji pogodbe med Francijo vin Rusijo, ki je bila sklenjena 1. 1944. Nastale so namreč po težkoče glede vzhodne in zapad-ne cone Nemčije. Mnenja vojaških krogov ne odražajo uradnega staliiča fran coske vlade. General Georges Cstroux, francoski poslsnik v Rusiji, se Je vrnil v Moskvo iz Pariza, kjer je konferiral s člani vlade. On je obiskal tudi ge-nersla Charlesa de Gaulla, bivšega predsednika Francije. De Gaulle je podpisal pogod bo z Rusijo. Ta vsebuje provizijo glede skupne vojaške skcije proti Nemčiji v slučsju, da bi ponovno ogrsžala mir v Evropi Catroux je zavzel stalliče, da je prišel čas za revizijo pogodbe. Francoski generali vidijo mož nost formlrsnjs dveh sepsrstnih blokov v Evropi. Ce bosta u stanovljena, ne bo mogla Francija igrati vloge na podlagi pro vizij pogodbe z Rusijo. Bojazen pred novimi komplikacijami narekuje revizijo pogodbe. Senator Austin dobil novo pozicijo Washington, D C., ». Jun.— Prfdaednik Trumsn Je tmenovsl senatorja W A. Austins, repub-likancs iz Vermonta, za repre-/entsnta Amerike v varnostnem svetu Združenih narodov. On bo nasledil Edwsrda K. Stetti niusa, ki je resigniral zadnji teden. _ _____ Protibritške demonstracije na Jamajki Kingston. Jamajka, 6 jun-— C*z 35.000 ljudi se Je udeU**llo protibritskih demonstracij, ka tere Je organizirala ljudska stranka. W A Domingo, vodjs stranke. Je zahteval odpoklic briUkih čet. francoski delavci zahtevajo zvišanje place Glasilo komunistične stranke objavilo manifest PORAST PRODUKCIJE BLAGA Paris, 6. jun. — Optimistični načrti glede ekonomskega miru v dobi rekonstrukcije v Franciji so dobili oster sunek, ko je mogočna Federacija strokovnih unij informirala vlado, da bo začela kampanjo za zvišanje plače. Federacija ima Čez 5,500,000 članov. Francoska delavska organizacija, ki je v januarju tega leta podprla vladni program "za-mrznenja" mezd in cen, je naznanila kampanjo, ko se je Leon Blum, vodja socialistične stranke in bivši premier, vrnil v Pariz iz Washingtona, kjer je sklenil dbgovor glede ameriškega posojila in kredita Franciji v vsoti $1,370,000,000. Pogajanja, ki so trajala' enajst tednov, so bila uspešno zaključena. Francija bo potrošila omenjeno vsoto za financiranje programa ekonomski in industrijske obnove. Očitno je, da voditelji francoske delavske organizacije ne bodo umaknili zahteve za zvišanje plače. To vprašanje je potisnil v ospredje Benoist Frachon, tajnik organizacije in vodja komunistične večine v organizaciji. Frachon je Izdal manifest, katerega je objavil list L'Humsni-te, glasilo komunistične stran* ke, na prvi strani. Manifest na glaša med drugim, da se je pro dukcija blaga v Franciji povečala za sto odstotkov, da so se profit! dvignili, dočlm so mezde "zamrznjene", čeprav draginja stalno narašča. Dalje je rekel, da blago pri haja na črna tržišča, ker vlada ni storila potrebnih korakov proti operatorjem črnih tržišč. Delavska organizacija se iz tega razloga ne more strinjati z vlad no politiko. Voditelji organizacije zanikajo trditve, da bi zvišanje plače pognalo deželo v inflacijo. Manifest poudarja, da inflacija je že v Franciji. "Bilo bi sebično in nečloveško, če ne bi Francija našla drugih sredstev za svojo obrsmbo," so izjavili. "Oni, ki producirajo bogastvo, ne smejo životsriti v revščini." Čikaške oblasti zaprle nočne klube Posledica požara v hptelu La Sallu Chicago. 5. jun,—Mestne uvto-ritete so zaprle pet nočnih klubov in dve gledališči, ki niso zadostno opremljena z napravami za preprečenje požara. Odredba je bila izdana zaradi požara, ki je včeraj izbruhnil v hotelu La Sallu v središču finančnega dis trikta. Požar Je zahteval življe nja 58 ljudi, čez dvesto pa je bi lo ranjenih in opečenih. Nočni klubi, katere so avtori tete zaprle, so Liberty Inn, Plav house, New Cuban Village, Club Alabam in El Mocombo, gledališči pa Shubert in Great North em. Odredbo je izdal Župan Kel ly po konferenci s gasilskim komisarjem Corriganom. Poročila, kako je ogenj nastal v hotelu, so konfliktna. Gasilski department trdi, da gasilske postaje so bile obveščene dvajset minut prepozno o izbruhu požara, ko se je že razširil in zajel nadstropja. Trditev Je zanikal Roy Steffen, upravitelj hotela. Dejal je, da so bile gasilske postaje takoj obveščene. Imenovane so bile preiskovsl-ne komisije, ki so šle takoj na delo. Te bodo objavile poročila o rezultatu preiskav. Ameriška pomoč Sovjetski uniji New York.—Edward C. Car ter, predsednik Ameriškegs dru-štvs za pomoč Rusiji, je v svo jem poročilu o aktivnostih te pomožne orgsnizacije dejal, da Je poslala v Rusijo 51,594 ton zdravil in drugih potrebščin, od kar je bila ustanovljena do 30 aprila tega leta. Organizacija je bila ustsnovljena v oktobru 1 1941. Amerika odstopila letalsko bazo Portugalski Washington, D. C., 6 Jun — Državni tajnik Byrnes Je nszna nil, ds je Amerika odstoplls veliko letslsko bazo, katero je zgradila v vojnem času ns Azor skih otokih, Portugalski Ti o toki so portugslska posest. Po-gsjsnjs s portugalsko vlsdo, ds Amerlks obdrži bszo. so se rsz-blla Dubinsky za ustanovitev tretje stranke New York. 6 Jun.—David Dubinsky, predsednik unije Inter-nsttonal Ladies Garment Work ers ADF, se je izrekel za usta nov i lev tretje rHit'čne stranke Dejal Je, da delavski problemi ne bodo rešeni, če ne bo nova strsnkA ustanovljena. Naborni zakon podaljšan Zadevni načrt sprejet v senatu Washington. D. Cm 6. jun.— Načrt, da se veljavnost nabornega zakona podaljša do 15. maja prihodnjega leta, je bil sprejet v senatu z 69 proti osmim gla sovom. Načrt določa med drugim konskripcijo fantov v starosti 1» in 19 let. Amendment, da se konskrlp-cija omeji na moške v starosti 20 do 30 let, je bil poražen. Načrt je bil po sprejetju v senstu i«. Km nižji kongresni zbornici. Na 15. aprila je nižja zbornica sprejela načrt, da se veljsv-nost nabornega zakona podaljša do 15. februarja prihodnjega leta. Ta vsebuje provizijo, ki določa omejitev konskripcije na tnoške v starosti 20 do 30 let. (Jba nsčrts, sprejeta v zbornici in senatu, omejujeta silo armade na 1,070,000 mož, mornarice na 668,000, zborov pomorske pehote na 108,000, letalskih zborov pa na 85,000 mol. Sprejet je bil tudi amendment, ki določa zvišanje plače prostskom od $50 na $75 na mesec, čsstnikom pa za 50 odstotkov.. Zahteve unije klavniikih delavcev Montreal, Kanada, 6. jun.—Na konvenciji unije klavnUkih de lavcev CIO Je bil sprejet zaključek, da bo unija predložila klav-niškim kompanljam, ko se bodo pričels pogajanje glede sklenit ve nove pogodbe, zahteve trn zvišanje plače za 12 centov na uro, skrajšanje delovnega tedna na :t0 ur in glede garancije letne plače. Pogajanja se bodo priče Is U. Julijs. Unijs ima čez 200, 000 članov v Ameriki in Kanadi. Praska med rusko in britsko delegacijo New York, 6. Jun, -Clanl ru »ke in britske delegarije so se /ačeli kavsatl glede vrraAanjs, ali naj pomožna organizacija Združenih narodov pomaga dr ^svarit, ki nlao v krogu Združe nlh narodov, ali ne Huska de legacija Je proti pomoči tem dr žavam, brltska pa je zavzela nasprotno stališče. To je, da or* ganizarijs pomaga tudi prebi vslrem v bivših sovrsžnih državah. * churchill podprl zunanjega ministra bevina Attlee obdoliil Rusijo krienja potsdamske-ga dogovora OSTRA . OBSODBA KOMUNIZMA London, 6. Jun, —Winston Churchill, vodja konservativne stranke in bivši premier, je v svojem govoru v parlamentu dejal, da se popolnoma strinja s politiko sunanjega ministra Er-nesta Bevlna. Slednji je v svojem govoru, ko se Je pričela debata o zunanji politiki v parlamentu, ostro obsodil sovjetsko povojno diplomacijo in dejal, da so ideje Sovjetske unije o demokraciji največja ovira v prizadevanjih za ustanovitev miru v Evropi. "Iz Bevinovega govora je ras-vidno, da sovjetska vlada namenoma zavlačuje rešitev problemov in ustanovitev miru," je rekel Churchill. "Ona hoče preprečiti ljudstvom v državah ia-padne in vzhodne Evrope prijateljsko združitev in utrditev to-cialnega ter ekonomskegs sistema, Mnogi vprašujejo, ali je sovjetska vlada sploh za prijateljske odnošaje z ljudstvom Velike Britanije. Bil sem večkrat kritiziran, ker sem v svojih govorih obsojal Rusijo, železni ruski zastor zagrinja ne samo oaemlje za Curzonovo linijo, i< inveč vse kraje od Stettina na severu do Trsta na jugu. V ozadju vsega tega se opafta delo grupe zelo sposobnih mož komisarjev v Kremlinu. V tem ozadju se seje seme nove vojne. Sovjetska unija s« oddaljuje od Velike Britanije, Amerike in ostalega sveta. Dražitev Amerike ni v interesu Rusije. Nobeno ljudstvo na svetu ne razvija tako polagoma sovražnega čutenja kot ga ameriško proti tuji državi." Premier Attlo«, kakor Chur-' chill, je tudi |M>dprl Bevlna, V svojem govoru Je obdolžil Ruai-jo kršenja dogovora, sklenjenega na konferenci velike trojice v Potsdamu, Nemčija. "Mi moramo gledati na rusko ljudstvo, kakor da bi bilo rojeno v temnem gozdu," Je rekel Attlee. "Izgleda, da ne more razumeti soinčne svetlobo, vetrs In ozračja svobodnih demokracij. Nespo-razum med zapadnimi demokracijami in Rusijo je v bistvu Železni zastor. To j« zastor razumov," IChurchill in Attlee sta zavzela nasprotno stališče glede dpa-nlje, Churchill je dejal, ds Je ftpanija najmanj agreslvns država v Evropi, zato naj špsnsko ljudstvo brez zunanje intervencije Išče pot In nsjdo svojo rešitev. Blvftl premier je naglasil, da je komunizem največja nevarnost na svetu. Attlee je rekel, da mora Velika Britanija storiti korake in pomagati španskemu ljudstvu v prizadevanjih za odstranitev ae-danjega režima diktatorja Franca, da bo dobilo dostojno vlado. Churchill je odgovoril, da Je toliko svobode v Hpaitijl pod Fran-eovlm ležimom kot na Poljskem, ve/* ps varnosti, zadovoljnosti in sreče med španskim ljudstvom. Protestanti pritiskajo na Trumana Washington, D. C., 0 Jun.— Voditelji protestantovskih cerkva v Ameriki so obnovili pritisk ns predsednike Trumana, naj odpokliče Myrona C. Tay-lorja, svojega ooebnega poslanika v Vatikanu. Izjavili so, da je dlplomatična reprezentacija v Vatikanu kršenje določb federalne uatave glede ločitve cerkve od države. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IX LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE . / Organ oI and published bj 81ovene Nalkmal Bmflt Society Naročnina sa Zdruftono drieve (laven Chicaga) is Kanado MJM na loto. 134)0 so pol lota. ti JO sa četrt lota; sa Chicago In okolico Cook Co~ $7M ta celo loto. N.7I aa pol leta; se Inoseastvo SMO. Subscription raiooi for tke Untlod Ststea (except CM—po) and Canada HM por jesr. Chlcsgo and Cook County »7.50 por joor. foreign countrioa $9M per year. Cono oglesov po dogovoru.—Rokopiai doplaov In nonaročonlk člankov so no vračajo. Rokopiai literarno vsebino (črtico, povesti, dramo, poaml ltd.) so vrnejo pošiljatelju le v slučaju. 6e )e prilošll Advertising rates on agreement.—Manuscripts of communication* and unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, such aa stories, plays, poems, etc.. will be returned to sender only when accompanied by self-addressed and stamped envelope. * Naslov na vso. kar Ima stik s Ustosni PROSVETA 2857-59 So. Lawndale Ave. Chicago 23. Illinois tai Mihajlovičeva zadeva V pondeljek se v Belgradu prične sodna razprava proti Draži Mihajloviču, ki je obtožen veleizdaje. Za ta proces, za Mihajlovi čevo usodo je večje zanimanje tudi v tej deželi—v vseh onih krogih. ki so sovražni novi Jugoslaviji in Rusiji. Hearstovo časopisje že dolgo lomi kopja za Mihajloviča in velesrbsko reakcijo; posebno odkar je bil zajet nekje v bosanskih gorah skoraj ne mine dneva. da bi Hearstovo časopisje ne udrihalo po Titu in poveličevalo Mihajloviča v deveta nebesa. Zločinec je prvi, drugi pa svetnik in velik jugoslovanski patriot. Ampak ni samo Hearstovo časopisje v službi Fotičevega propagandnega mlina, marveč je bivši "jugoslovanski" poslanik v Wash-ingtonu ujel v svoje mreie tudi naš državni department in mnoge vplivne osebnosti v ameriškem javnem življenju, uključivši sku pino newyorških liberalcev. Fotiču je treba dati priznanje, ker je imenitno razpredel svojo kraljevaško mrežo in njen ultrareakcio-narni značaj velesrbijanizma prepleskal z barvo—"demokracije." Pod to barvo danes v Ameriki daleč pride tudi največji reakcio-nar. Samo da imai "demokracijo" na jeziku, v bistvu pa lahko propagiral najbolj zalumpano reakcijo in fašizem. Tudi "naš" Fotič ja v tem velik taojster. * Fotičevcem in smeriški reakciji z zmedenimi liberalci in državnim departmentom vred služi Mihajlovič le kot orodje za udriha-nje po "Titovi" Jugoslaviji, in seveda tudi po—Rusiji. Kar se srbske monarhistične in čaršijske klike tiče, ji je bil Mihajlovič tudi vsa zadnja leta nič drugega kot golo orodje za dosego svojih izjalovljenih namenov. Posluževala se ga je predvsem za svoj boj proti Titovim partizanom. Iz njega je leta 1941-42 ustvarila ne-ka ki nega legendarnega junaka vsled tega, ker je imela v Londonu s pomočjo angleške vlade popoln propagandni mnopol in je prišlo v svet le ono, kar so tam skovali, pa naj je bila resnica ali laž. O kakšnih partizanskih bojih proti okupatorju nismo nič slišali do spomlsdi leta 1943, marveč samo o Mihajloviču in njegovih četni-kih.« Vse partizanske borbe so bile enostavno pripisane njemu, o Titu pa ni bilo nobenega sluha. V Sloveniji, kjer so se pričele prve borbe proti okupatorju in kjer je bila ustanovljena Osvobo-dllns fronta že ob koncu aprila 1941, ni bilo o Mihajloviču aktualno nobenega sluha, vendar pa smo se v tej deželi, kot so se tudi drugod, čudili junaškim "četniškim" bojem pod "vodstvom Mihajloviča" i v Sloveniji! ' In ko smo mi čitali te laži, fabricirane v Londonu po zamejni krsljevaški vladi, je Mihajlovič že kolaboriral z italijanskimi okupatorji in z Nedičem, pozneje pa tudi z Nemci. To je razvidno iz zaseženih četniikih dokumentov. Del te evidence smo zadnje dni čitali tudi v Prosvetl in brošuri "The Case of Drazha Mikhailo- vich," ki jo je izdal. Združeni odbor v New Yorku. * Mi upamo, da bo ta obravnava proti Mihajloviču posegla za kulise in pokazala prave zločince proti jugoalovanskemu ljudstvu. Upamo, da bo razgalila zamejno kraljevaško bando, ki je iz Londona Mihajloviču dajala direktive, sigurno tudi direktive za kola-boracijo z okupatorji, vsaj pa jih sankcionirala. V resnici je v tej zadevi to glavno vprašanje, vsaj kar se svetovne javnosti tiče: V koliki meri je bil Mihajlovič le golo orodje kraljevaško-čaršljske klike v zamejstvu in koliko je bil sam iniciator kolaboracije z okupatorji. Ako je bil le orodje te klike, tedaj njegova moralna odgovornost za zločinsko sodelovanje z okupatorji ni tako velika kot v primeru, da ni izvajal samo direktiv od zamejne vlade, katere vojni minister je bil. Ksr se nas tiče, ne gojlmu nobene želje po krvavi osveti nad Mi-hajlovičcm. Tudi nimamo nobene fiksne sodbe o velikosti njegove krivde, ker nam sploh niso znana vsa dejstva. Naša želja je le, da dobi pravično obravnavo in ne linčarsko justico. Obtožnica je težka in tudi do zdaj znani material proti njemu obtežilen. Edini olajševalni material je v tem. da je postal žrtev razmer: ker nn eni strani nI doumel velikih zgodovinskih dogodkov in se združil s Titom, ki jih je razumel in tudi vedel, da je mogoče obnoviti Jugoslavijo le na popolnoma novih političnih in socialnih konceptih, na drugi strsni pa se je udinjal starorežimovcem, katerim je služIl ns vsej črti. Toda da li je bolj vreden pomilovanja kot obsojanja, bo pokazala sodna razprava. Mi le poudarjamo, da nismo žejni njegove krvi in zdi »e num. da si bo tudi nova Jugoslavljs le koristila ns svojem ugledu, ako ga bo kljub vsemu obtcžllnemu materialu sodila velikodušno, * S tem v zvezi še nekaj besed o farsni "obravnavi," ki jo je zadnje dni inscenlral, bodisi na Fotičevo ali lastno pobudo neki new yorški odbor za "obrambo Mihajloviča". Ta odbor sestoji it raz nih promlnentnth liberalcev mešanih motivov in ciljev, med njimi tudi iz znane intelektualke Dorothy Thompsonove. uglednega bor ca za civilne svobodžčine (»arfielda Haysa in celo "naš" governer Frank I*au»che je odboru posodil svoje ime. Ampak slednje nI čudno, kajti je znano, da je "naš France" zvest sopotnik A. D. Da bi se "naš Francr" potegnil za primorske Slovence tn za pravično rešitev tržaškega in primorskega vprašanja, to zanj ni toliko nuj no. ako sploh kaj, kot je "rešitev" Mihajloviča od lahko povsem zaslužene kazni Na tej farsni "obravnavi" v New Yoiku so se seveda vae "priče zaklinjale. da je Mihajlovič povsem nedolžen. Te priče so bili večinoma ameriški letalci, ki so se spustili na tla U pohabljenih bombnikov na četniškem teritoriju, alt pa bili poslani tja kot poizvedovale!. Prve kot druge je organiziral Fotič In so vedoma ali r evedoma v službi velesrbske reakcije. Prrd to "obravnavo" so nastopali kot "veščaki" in izpovedali, da nleo videli nobenega dokaza o kakšni kolaboracijl Mihajloviča s okupatorji. To ja povsem verjetno, kajti četiukl tega niso obešali SLOVENSKI CLEVELAND BO ZBRAL SM400 ZA OTROŠKO BOLNIŠNICO Cleveland. O«—Ko se je med ameriškimi Slovenci porodila ideja za zgradnjo otroške bolnišnice v Sloveniji in je bila določena na seji organizacije SAN-Sa za sklad vsota $150,000, smo bili tisti, ki smo na delu zadnjih pet let za staro domovino, precej pesimistični v očigled dejstva, da smo spravili že lepe tisočake skupaj. Poleg tega pa so se tudi delavske razmere poslabšale po vojni. Potem je bil izdan apel organizacije SANS, naj gremo na delo za bolnišnični sklad. Cleve-landske podružnice SANSa so takoj pričele s kampanjo, ki naj b|i trajala mesec dni. Bila je sklicana skupna seja in na sodelovanje so bile pozvane tudi Progresivne Slovenke. Za Cleveland smo določili vsoto $30,000, vključivši, kar smo že poprej poslali v urad SANSa v ta namen. Uradniki podružnic smo se bali, da ne bi dosegli te kvote, potem pa smo menili, če jo dosežemo, bomo uspehov vsi veseli, Če pa ne, bomo imeli vsaj zavest, da smo imeli dober namen. Skle~ nili smo, da bo zaključena kam panja v naši metropoli 30. maja, to je na dan, ko se bo vršil pevski koncert naših kulturnih društev Planine, Glasbene matice in Zarje. Medtem pa so bile posamezne podružnice s svojimi pridnimi delavci v tekmovanju, katera bo zbrala največ. Pri podružnici 39 SANSa so de j ali, da bo njihova podružnica zbrala $20,000, ostali dve podružnici, št. 48 in 106, pa naj spravita skupaj $10,000. Dobro, fantje, smo dejali, če bsote vi spravili tako veliko kvoto sku pa j, bomo mi tudi mi svojo. Imeli smo več sej in se dobro pripravili za to kampanjo. Ime novali smo naše fante pri podružnicah in jim dololočili kraje, kjer naj pobirajo prispevke. Uspehi so sledili, katerih smo vsi veseli. Naši elevelandski rojaki so se res zelo požrtvovalno odzvali. Na dan skupnega koncerta je bila dvorana polna naših zavednih rojakov in rojakinj, skratka reprezentiran je bil ves sloven ski Cleveland. Koncert se je pričel ob pol sedmih in je trajal tri ure in pol. Občinstvu so bili tudi predstavljeni razni aktivni delavci podružnice 39 SANSa Program je vodil njih predsednik Krist Stokel, splošno poročilo pa je podal aktiven član ek sekutive SANSa Janko Rogel, ki je obenem tudi direktor publici tete v lokalnem listu Enakoprav nostl. Ves Čas kampanje je prid no pisal in agitlral. Janko je vse navzoče presenetil s svojim po ročilom. Naznanil nam je, da nismo samo dosegli vjote $30,000 pač pa šil preko cilja in vsega skupaj zbrali za otroško bolnišnico $38,000. Podružnica 39 SANSa je zbra la $20,000. podružnica 48 $11,000 in podružnica 10« $6,000. Narod Je vzhlčeno aplavdiral temu poročilu, nato pa so pričeli navzoči prispevati po $25, $10 itd. Ko Je nato Rogel naznanil, da so podružnice pripravljene nadaljeva ti s svojim delom, da se doseže vsota $50,000, je narod zopet burno aplavdiral in s tem potr dll, da se strinja z idejo, zaeno pa dal priznanje neutrudljivim delavcem in delavkam, ki Žrtvujejo svoj prosti čas za narodov blagor in da se čimprej zbere vsota $150,000 za mladinsko bolnišnico v Sloveniji. Na koncertu je bilo navzočih nad tisoč oseb, ki so dokazale, da stoje ob strani naših neumornih delavcev, tako da se težnje nas vseh uresničijo in *da ameriški Slovenci zgradimo otroško bolnišnico za nedolžne otročiče, ki so si nakopali v vojni razne bolezni. S tem si bomo ameriški Slovenci dostavili tudi trajen spomenik, ki bo pričal še poznim rodovom, da so bili nekoč naseljeni v Ajneriki Sloyen-ci, ki so se zavedali svoje narodne in bralfke dolžnosti ter pomagali svojim rojakom v stari domovini. Med nami je bil tudi Mirko Kuhel, tajnik SANSa, ki se je lepo zahvalil elevelandskim Slovencem, ki so dosegli tako lepo vsoto v tako kratkem času. Koncert nam je nudil velik duševni užitek in vstopnina ni bila vredna samo $1, pač pa $2. Torej ti zbori so doprinesli lepo vsoto h končnemu našemu cilju, tipamo, da nekaj tisočakov, kar bo pomagalo, da bomo toliko bližje našemu cilju $50,000. Na seji 28. maja je naša podružnica osvojila sklep, da nadaljujemo s kampanjo, ker naše polje Še ni izčrpano. Seda pomagamo tudi moški Progresivnim Slovenkam v kampanj od hiše do hiše. Naš končni cil; je $50,000, kakor sem že omenil To vsoto naj bi spravili skupa; do 23. junija, ko se bo vršil Jugoslovanski dan na vrtu Društvenega doma na Recher ave Na ta dan se bodo zbrali skupa; vsi elevelandski zavedni Slovenci, kakor tudi Hrvati in Srbi. , Torej nadaljujmo z delom za to humanitarno akcijo. Prošeni ste še posebej oni, ki še niste do sedaj prepevali svojega dele ža, dasiravpo yedrite pod firmo zavednih Slovencev. Zadnjih $10,000 bo teže spraviti skupaj zato apeliramo na vse, ki še niso prispevali, da se takoj odzovejo Imena prispevateljev bod odposlana v staro domovino, kjer bodo pričala o vaši narodni zaves ti. Sprejmemo vsak dar, da pa bo vaše ime poslano v staro do movino, morate prispevati naj manj $5. Ob zaključku kampanje, ki se bo končala 23. junija, bomo podali splošen rezultat v naši jav nosti. Prav tako bomo objavili imena vseh neumornih delavcev za ta namen. Vse priznanje zaslužijo neu trudi j i ve delavke od Progreslv nih Slovenk« posebno od krožka št. 1, ki so neprenehoma tako vztrajno na delu za dosego na ših skupnih ciljev. Na koncertu je bilo poročano da imamo v državi Ohio do se daj Že sedem ustanovnih članov ki so darovali vsak po $1000. Ti so: Slovenski narodni dom, Lorain, O., organizacija Progresiv ne Slovenke, Slovenski delavski dom, Slovenski narodni dom na St. Clair ave., Društveni dom na Recher ave., mrs. Rose Frank, ki je bila prva izmed posameznikov, ki se je odzvala, in rojak Anton Janša, ki je na zadnji priredbi dodal Še nadaljnjih $280, tako da znaša tudi njegov prispevek $1000. Torej elevelandski Slovenci so se dobro postavili, kaj pa rojaki v drugih naselbinah? Ali boste ostali spravili skupsj ostalo vsoto? Upamo, da! J. F. Dum. tajnik 48 SANSa. S POTA Časi so resni, prav tako kot X) prvi svetovni vojni, ko so La-li pritiskali na tedanjega predsednika Wilsona za Trst. Slično počenjajo sedaj in izdali so že 120,000,000 za agitacijo in vse im gre po volji. Toda to je samo začasno, ker že se sliši mogočni glas iz Rusije. V glasilu najstarejše slovenske podporne organizacije vidim vzdihovanje na prvi strani, češ, da naro ne kaže drugega kot moliti za ugodno rešitev Trsta. Da, da, v hrvaškem jeziku pomeni "molim vas" "prosim vas". Sku paj naj se zberejo oni, ki so hodili iz Cievelanda v Washington. In kaj vse so prosili? Podžigali so današnjo gonjo proti Trstu, Torej oni naj se zopet zberejo skupaj in naj gredo v Washington molit za Trst . . . Nekateri čudni narodnjaki vpijejo, da je vera v nevarneteti. Da, v nevransoti je pri vas, ki je nimate! Derete se kot oni, ki je ponujal ponarejeni je$ih,- ki se ga je nalil pri zadnjem studencu. Trdil je, da najboljši je-sih. Tako vpijete tudi vi, češ, po glejte nas—mi smo, kar smo! Toda kdor nima prave vere in poštenja v srcu, je hinavec, pa naj hodi v katero koli cerkev. Pokojni ljubljanski škof Jeg lič je dobil od laškega konzula dovoljenje, da sme obiskati zadnjega slovenskega škofa Sedeja v Gorici, toda na meji so ga Lahi z grdimi kletvami ustavili Jokaj e se je moral vrniti, nakar je šel na Brezje in tam molil fca slovenski narod. Danes pa je drugače. Oni, ki pravijo, da so le za vero, so v taboru naših tisočletnih sovra-gov, v deželi, kjer so mučili in še mučijo majhen, veren, dober in pošten slovenski narod. Koliko dobrih Jugoslovanov in narodnih svečenikov so Italijani poslali, da nihče ne ve kam! Ta ko so počenjali po prvi svetovn; vojni in prav tako v tej vojg£|| Oni, ki so za vse drugo kot za vero in narod, sedaj napadajo tega, sedaj onega. Zelo pobalinsko napadajo tudi napredno predsednico S2Z. Toda prego vor pravi, da kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. (Ta izrek velja posebno onim v Cleve landu). Tedaj, ko so hunski Tevtonci in grdi Lahi napadli slovensko zemljo, sem zapisal, če nas ne bodo Rusi rešili, smo za vedno izgubljeni. Da, svita se svoboda slovenskemu narodu, ki so jo prerokovali naši veliki preroki Vodnik, Prešeren, goriški slav ček Gregorčič in drugi. Slovan prihaja na dan! Glede vere bo počasi prišlo v red tudi v Jugoslaviji. Iz Rusije je nedavno prišel katoliški duhovnik in dejal, rusko ljudstvo najbolj pobožno V ne kem mesečniku je poročilo od neke katoliške nune, ki je potovala po Rusiji. Ona pravi v do-tičnem spisu, naj Američani ne iščejo brezvercev v Rusiji, ani-pak doma, kajti ona je videla v Rusiji mnogo pobožnih ljudi. To si zapomnite kovači dopisov, v katerih blatite dobre Slovence. Matija Pogorele. na veliki zvon in tudi niso bili toliko nslvni. da bi tem fantom pripovedovali, da sodelujejo z Italijani, Nemci in Nedičem proti psr-tlsanom. Tudi ni nič čudnega, če so ti fantje hvaležni Mihajloviču za svojo reiitev pred nemškim ujetništvom ali še hujšim. Na drugi strani Je vaaj štirikrat toliko ameriških in angleških letalcev, ki so jth rešili partizani na osvobojenem teritoriju, o čemer pa Miha;-lovičevi pristaši pridno molče in govore, kot da je ameriške ponesrečene letalce v Jugoslaviji reševal le Mihajlovič Na podlagi te povsem postranske in neprikladne "evidence" je odbor, ki Je vodil to farsno "obravnavo", prišel do zaključka, da je Mihajlovič ne samo povsem nedolžen, marveč tudi—pravi Junak. Ampak to smo čitali in slišali že pred štirimi, petimi leti. Mi se le čudimo veliki naivnosti onih newyorftkih intelektualcev, ki so čaršijakemu Fotiču za slepo orodje in tako nedolžno nasedajo na njegove limanice Ta odbor za "obrambo Mihajloviča" bo zdaj menda šel s svojo evidenco" tudi pred varnostni svet Združenih I narodov. Intrig bo torej št dovolj. TRST—SODČEK SMODNIKA Cleveland. O^—To je trinajsti članek od serije člankov, ki jih je priobčil "The Cleveland Plain Dealer" od svojega potujočega urednika Paula Bellamyja, namreč kakor je on videl Nemčijo, Avstrijo, Italijo in Anglijo. Ta članek je izšel pod naslovom "Trst je sodček smodnika, ki lahko zaneti vojno." Ako komu ne ugaja, naj ne krivi Barbiča, bla, bla. Napisal ga je P. Bel lamy, ne jaz. Ta članek sem po svoje prestavil in se glasi: Na poletu z Dunaja v Rim, smo pristali več ur v Trstu, ki je sodček smod nika v Evropi. Američani naj si zapomnijo, da je v Trstu možnost, ki povzroča škodo svetovnemu miruj V Trstu je nastanjena ena ameriška divizija in dve britski, ki stražijo mejo na tako zvani Morganovi liniji na drugi strani pa je približno 300,000 do 500,000 Jugoslovanov za njimi na Madžarskem pa so ruski vojaki, ki gledajo v Jugoslavijo. Maršal Tito, vodja Jugoslovanov, nastopa j ako strogo in njegova obmejna straža neprenehoma aretira ameriške in britske vojake, če prestopijo mejo le za las. Ako bi se obmejne patrole pri Trstu spopadle, se bi lahko mi znašli v vojni. Dolgo odlašanje, pogajanja in prelom med Rusi in Angleži radi olja v Perziji bi še vedno dalo priliko Ameriki, odločiti se, ali hoče žrtvovati ameriška življenja, da brani britske zahteve v perzijski kontroverzi, ako bi pa prišlo do resnih spopadov glede tržaškega vprašanja, pa ne bi imeli prilike kaj odločiti, kajti ne bi govorili, ali naj bo vojna ali ne, ker- mi bi že bili v vojni. Izstopili smo iz letala v Gorici, nato pa se peljali na mejo. Tam je lepa okolica in preko ceste je bila šranga. Ameriška straža je bila na eni strani, sto čevljev dalje zopet pregraja in na drugi strani jugoslovanska straža. Na jugoslovanski strani so bili v hribih ureeane črke "Tito—", da bodo vsi vedeli, kdo vodi igro na drugi strani. Sedanja meja teče preko tako zvane Morganove linije, ki je bila floločena v sporazumu z Jugoslovani in generalom Friderikom Morganom, kateri je zastopal britske in ameriške okupacijske čete. V resnici je to umik zaveznikov^ Wilsonove črte, ki je ostala odprve svetovne vojne sedaj. Morganova u ostala toliko Podpisana mirovna pogod£ Trst in Videm (UdinT! Julijske krajine J^* Sinove črte je pod ko ^ veznikov in ostane, dokler gace ne odloči zaveznišk, £a boljše razumevanje ti ga problema nam je bila pomoč brigadnf general lem. Citateljem je pač da so zastopniki zunanjim trov radi Trsta zopet na točki. Jugoslovani Trst, enako Italijani, i ni, Angleži in Francozi Italijo, Rusija pa drži vani. Ha, q m zahti Amet stoje Juga Za vsem tem sporom len, lika Rusija. Če bi Jugoslai dobila Trst, se bi izpolnile m stare sanje o topli vodi in stanišču v Sredozemskem t ju, kajti kar je Titovo, se ske lahko reče, da je tudi Stali« Če bi prišlo do tega, bi bila o žena britska življenska črti, di tega temu Angleži tako sprotujejo. V Trstu je nastanjena 88.» riška divizija. Je zelo dobro ciplinirana in ako bi priilp provokacij, bi se dobro post« Mišljenja ameriške javno* Jugoslaviji so si nasprotuj odkar je prišel preko gem Mihajloviča na površje mi Tito. Mnogi ameriški časni ji v Evropi pravijo, da Mihi vič ni bil bojevnik in je zi val vedno več vojnih potrebi da bi se podal v boj, dočia ji Tito zadovoljen z nekaj zrni se je vrgel v boj. Zdi se mi, je hotelo ameriško ljudstvo preko Mihajloviča s tako m co in se navdušiti za Tita, a lo dovolj pojasnila, zakaj t hitra sprememba o Mihajloi vem junaštvu in maršalski lica Titu. V Ameriki je še vedno nja, da je bila to ruska bizn igra, da je prišel njih "člo* na vrh Jugoslavije, generali hajloviča, ki je sedaj pred I skim sodiščem, se pa po4| večni pokoj. In tako bo koneč ene pravi dopisnik v zadnji vi Frank But V sedanjem valu reakcije Je kuklukaklanisem topol pričel dvigati svojo btgotsko glavo širom dešele. posebno pa na Jugu In v Callicrnijl. Simbol bigotstva - črke KKK in šganje kriša — se Je pokasal tudi na kampusu državne universe v Južni CalifornUL blisu Los Angoloss — In bU naperjen proti židovskim študentom. Državni Juatičnl tajnik Je klaaovoem takoj odvael poslovale*. GLAS IZ LINDENA Linden. N. J.-Ravno nI maja je preteklo 30 let. ko dospela v Leadville, Colo, je 1. 1916. Vse je bilo vi in ledu, kakor sem pričata* kajti povedali smo mi, d* v Lead vil lu 13 mesecev. Človek pa se vsemu prij glavno je, če so dobri ljudi pošteni prijatelji. V Leadvillu je bilo tiste < težko najti delo. Plača je zelo slaba, nič več kot tri < je na dan za težko delo 90» Ijev globoko pod zemljo moj mož je šel delat z dH delavci v strašno globoc« da nekateri niso hoteli m r Delali so v rudotopilnia e v East Heleni. Mont. U Helene sva z možem šla \ ville. Bila sva člana Sm tudi tam sta bili dve dfl" Vzela sva prestopne li* > spoznala vsepovsod t Vsi so nam bili dobri pnj» Trpini, delavci, nr sirarno drug čez druge;*, prideš. povM-d K -H mora trdo delat. « kruh. Rečem le-to:**! si morajo ^iiukf^ H* nv r^j mogovnikih jg vredni. Pri morajo Pa še ti za boljši ^lu?;v,kf p0 leta se vrstijo sta ^ F krajih Dand^ draginjo veliko. « ^ ca najbolj tepe Sedaj pa neU^ dopisnikih Velik« J** . marsikaterem "JI zemlja, k- ns. časil * doP,w 1 j ^ liujem Gardnu t* P^Tfc M ku M. Medvedu t popravljata n* izrsziti mner^ ^i Pmsvetr začrtala zsdni' * smo tisti, ki n»o JUNIJA 1946 ■ - ■ isprtki v sklad otroške bolnice SEZNAM ŠTEV. 5^ nr^ieta do 30. april« 1946....................................... | rUU Eld 1. i« tS. majem: TflRNIA —Podružnica itev. 41 SANS, Fontana: Marko h «25 po 520 Mike Potepan, Charlie Jurkošek; po f 15 2 n in Žena- po $10 Anton Blatnik in žena, A. Rihtar in ■fK in Jena, Viktor Vidergar, L. Lipovec in Žena, An-A Hočevar in žena, John Rupert in žena, Louis Par-Piknik druitvo štev. 569 SNPJ, Anton Vidmar, $40,178.47 m Jankovic ir ____„_. ,il Kobal in žena, Daniel Pecnik, Franoea Vozel, Charles " Anton Blasich, Valentin Zajec, Anton Cuder, Elvie Ska-. Mbrnarich, Chri«. CusaloWich, Anton Jordan, Anton John Cergol in žena, Matt Pleie in žena,. P. Pekel in - Rihtar W. P. Stone in žena, Leo Resner in žena, John ' ^ a polonija Nemanič, Jennie Frank, Kristina Jontes, An-LJVictor Omaits in Frank Andoliek; pet darovalcev po jen po $1; skupaj nabrali Anton Blatnik, Rose Lazar In .............................................................................................. la Anna Jordan. Fontana darovala ob povratku v Cali- t Michigana .............................................-................................... racija društev SNPJ sa severno Californijo. poalal bla- AlbertU 411.00 100.00 Hrast, Hayvard, Cal. .....................................:.............. 122.11 10.00 )RADO.—Društvo štev. 51 SNPJ, Aspen.............................. itev. 94 SNPJ, Colorado Springs .............................. štev. 66 SNPJ, Trinidad, $25; nabrano med člani na seji 0 skupaj poslal J. Brgoč, tajnik.;!;.'............................................. ' , §tev. 42 ABZ, Pueblo ............................................................. fOIS.—Centralni odbor podružnic SANSa. Chicago, pri-na shodu 12. maja: članice kluba BLED 1121.00; Jugo-ko hranilno in posojilno društvo 1100.00; Slovenski delav-$100.00; Joseph In Mary Oven $100.00; Anton Konehan Frank in Angela Zalls $100.00; druitvo NADA Itev. ?J $85.00 (preje $15); Federacija SNPJ za chikaiko okrožji Anton Garden $40; po $20 Katie Horvatin, Fred A. Vi-$10 Frank in Minka Alesh, Mary Avcin, Frank Benchi-lav Hočevar, John Horvatin, Frank Japich, Michael Ku-frera Levee. Andrew Miško, Angela Perme, Rudolph Sedlar, Mary Thaler, Matthew J. Turk, Anton Udovič (LaSalle), Urbanz, dr. R. P. Zaletel, Louis Zidar; po $5 Jakob in iena (Argo), mr. in mrs. AliČ, A. M, Andres, Joe in 1 jtrnež, John Babič, Frank Bucik in žena, Math in Mary It, John Darovic, John Fabian in žerta, Lawrence Gradliek, Gregorič, Agnes Gross, Jofcin Hujan, Mary Jelene, J. M., Anton Jordan (Fontana, Cal.), Jennie Koren, John Ko-lizabcth in Math Kure, Helena Kushar, Fannie Medižer, in Iferiol, Neimenovan, John Olip, Mimi Omahen, Frank en, mrs. J. Petek, Ciril Pičman, Frances Prebil, Josie Pre-jis Repovš, Agata Soeh rman, Frank Sodnik, John in Mary Frank Stark, Louis in Mary Steblay, Frank Udovič, Vehovnik, Joseph Vidmar, F. Zajec, Joseph Zbačnik, Jo-Uogar, Anton Zupančič in žena, Jakob in Katka Zupančič, jZvezich; po $3 dve osebi, po $2 dvaindvajset oseb, 85 po lijše vsote $9.15, doložil fttevni odbor $6.25, skupaj $1,381.40. pr} podružnici Itev. 54 SANS. So. Chicago: Društvo EC itev. 8 SNPJ $100.00; Jacob in Anna Buck 1100.00; K Buck $25.00, Frank Tršar $25.00; druitvo Itev. 490 SN-I; po $10 John Levstik, društvo Calumet Sentinels It. PJ, Carl Bozich in žena, družina Span, Ana KoliČ, Steve ič, Mary Drešar, Vinko Drešar, Frank Kumie, Ignatz Glo-$5 John in Mary Tome. mrs. Frank Schweiger, Frank lie Levstik, Jos. in Mary Puzell, Jennie in Joseph Knaus, ICholak, Mike Brljavac, John Kqpich, John Koiir, Rudi in Kosic, Charles in Agnes Virant," mr. in' mrs. Konda, Joseph Poropat in žena, Frank Juvančič, Jacob in Brljavac, Frank Kosich, Katie Triller, Ralph Bregar, Jo-' ezovec, J()Jin Lustig, Agnes Cherne, Antonia Yake, Jacob Peter Vrhovnik, John Florence, Frances Florence, Jfran-jvec, John Brezar, Frank Šalihar, Mary Kuhel, Louis to sela, Frank Andolšek, Johana Andolšek, Anton Bes-Oražem, Katarina Erzar, Paul Vesel, Ludvik Rigler; valcev po $3, 14 po $2, 1 po $1.50, 15 po $1, 2 po 50c, sku-abrale Anna Buck, Anna KoliČ in Gladys Buck $626.50; izročeno za bolnišnico.................................................................... Zupančič, Chicago ..................................................................... *nce Starman, Belleville ...................................-.......................... erza in žena, Berwyn FY.hk PotepanrY. ag. rstowir, Pa , Mary Tomac, Portvilje, Cal . Jacob Skofič, Ligonier. Pa., John in Mary Bizjak. Dawscsi, N Mgk ; Math Kosher, Dehue, W Va., $6 50; po $5 Alojz Rbzich. West Newton, Pa., Joseph Putzel, Niagara. Wis.. Mary Chabut, Coalton, W. Va., Louis Debelak. Traunik, Mich. John in Anto-mna Truden, Traunik, Mich., Gabriel Chabut, Coalton. W. Va . in Vincent Mlakar, Milwaukee, Wis.; manjše vsote $7.50, skupaj . Podružnica štev. 63 SANS, Brooklyn: Joseph Shustar $10; po $5 Marija Fugina, Martin Murn in Anton Poch, skupaj...........................35,00 OHIO.—Druitvo štev. 237 SNPJ, Conneaut; Thomas Cebaiek $5, drugi člani darovali $9, skupaj ............ ' r , k Društvo štev. 275 SNPJ, Maynard ...... Podružnica Itev. 3« SANS. Cleveland (prej $8.205.ifiZZZ Slovenski izobraževalni klub, Power Point, od zabave 2- marca Društvo Concordians štev. 185 SNPJ, Cleveland Podružnica štev. 33 SANS, Bridgeport; po $5 Joseph in Uršula Snoy, Anton Bobnar; ena vsota $3; dve po $2.50; tri po $2; ena po $1.50; 36 po $1! manjše vsote $4; nabrali Mary Potnlck in Jennie Glivar ;......•................ Druitvo štev. 315 SNPJ, Canton, $20.00, Peter Chufar $5ZZZZ'" PROGRESIVNE SLOVENKE (ustanovna članarina), Cleveland . J Blai in Joeephine Oder. Canton, v spomin padlemu sinu Franku ... Podružnica Itev 4$ SANS. Cleveland (prej $3,703.91)..................... 2,000 00 Federacija SNPJ za Vzhodni Ohio in Zapadno W. Virginijo......... 25 00 Društvo Itev. 229 ABZ, Struthers......Z_..... ........ Waterloo Orove Itev. 110 Woodmen Circle, Cleveland............ Druitvo štev. 224 KSKJ, Cleveland .................................. Podružnica štev 53 Slovenske ženske zveze, Cleveland.......".....Z Podružnica Itev. 14 Slovenske ženske »vese, Cleveland; Frances ■Plevpik $10.00, Caroline Gabrenja $5, 4 priapevki akupaj $6 ...... Katarina Železnikar, Cleveland ... ...................................................... (Zgorajšnje vsote poslala gl. tajnica SŽZ mrs. Erjavec) PENNSYLVANIA—Podružnica Itev. 22 SANS, Midway: Drul-tvo štev. 81 SNPJ $100; Frank Urbančii in šena $100» po $25 John Jiist in fcna ter Anton Meutz In žena; Anton Urbančlč in iena $20; Urban Eržen $10; po $5 John Osterman in žena, John Leskovec in žena, Louis Capuder in žena, Frances MeUtz, Frank Nagode in žena, Pete Lukan ml. in Žena, Mike Bartollč in Žena, Frank Lukan st. in žena, Peter Lukan st. in žena, Frank Lukun ml. in žena, John Petoch in žena; 3 po $3, 2 po $2.50, 10 po $2, 12 po $1, manjle vrote $3; skupaj nabrala John Just in Louis Capuder It.........................................„i........,.l................................ Podružnica Itev. 73 SANS, Herminie, po $5 Frank Fink In Josephine Ropey .........:........................ Federacija SNPJ sa sapadno Pennsy}vaniJo 9100. American-Slo venian CUisens Aas'n of Hamar ToWnahip $100: po $25 Gospodinjski klub doma v AcmetOniji, drtištvo Itev. 419 SNPJ, Har-wick; društvo Itev. 472 SNPJ, Harmarville, $20; po $10 Anton Cipcic, John Kvartič, družina Martin Pralnikar in Joseph Klop-čič; po $5 Jacob Ambrožič, družina Anton Flllek, Anton Omek, Anton Kelhar, Joe Ocvirk, Joseph Hrvatin, Frank Pivk, Martin Skof, Julius Lesjak, Frank Gruden, Joe PTogar, Louis Glažer, Leo in Frances Dovjak, Edward JakietkH Joseph Miklič, Mirko Ra-denič, Joe Jelovčan, Milan MVvol, Anton in Frances Leskovec, Paul Klun, John Orehek, Mato Skrtlc in Jakob Dolenc; na seji federacije nabrale deklice Dorothy Radiah, Dorothy Mrakic, Dolores Pralnikar in Janet Vrbasky $61.06; drugI čisti dohodki po odbitku izdatkov $10.75, celotna vsota $502.80: darovano ca politično akcijo SANS-a $150, za otrolko bolnico................................. 352.80 10.00 38.20 50.00 2,007.90 10.00 5.00 15.00 I j. Zavertnik. Chicago .............................................................. 200.00 o Narodni vitezi št. 39 SNPJ, Chicago.................................... 25.00 in Agnes Potokar, Chicago ..........'„.............................................. 5.00 m Mary Hertz, Chicago ............................................................. 5.00 tnica štev. 20 Slovenske ženake zveze, Joliet ....................... 10.00 vo štev. 465 SNPJ, Gilfcspie, $10.00; Michael in Frances »10, po $5 Pavel Serjun, John Rugel, Louis Mlavrič, Peter Margaret Menchak; $2 eden, skupaj.....J....................... " Victorians št. 632 SNPJ, Chicago ........................................ vo itev. 2 KSKJ, Joliet ............. ............................. vo štev 91 SNPJ, Johnston City, $25.00, Paul Cempre $5; no med člani $11, skupaj poslal P. Cempre...........J.............. rrunko, P^oria ................. Mikolic in žena, Joliet ZZZZZZZZ'ZZ 'ZZ^ZZZZZZ. štev 103 SANS, Witt, nabrano v Nokomtsu (za po- fknj., si. $25.50 posebej).............................................................. s 7a i, (( hicago) $2; Frances Clrar $3, J. Wershay $2.50 «ANA. Društva štev. 180 SNl'j, Linton........................ J 271 SNPJ. Oary k r-SiV°-4tev* SNPJ. Albia, $10 00; Frank Zajec ) 47.00 5.00 25.00 41.00 6.40 5.00 50.00 7.5f 15.00 100.00 k ■P"«" M- funija Masel $7, Frank in Helen Krt^of $6, po '" h ' Kosmach, Louis Palčič, Albert Kosmač. Tony 'rank Bregar in žena, John Mashek, Frank Bregar ml., ™»«'k. Marka Bizjak in Peter Prosek; $2 ena oseba, sku- v alil H(,«na Krištof .............................................;....................... 85.00 o ti v 32« SNPJ, Woodward, $5; nabrano med člani $21; U,'^'"'1 Triton Ausich .......................................................... t, * ,lr ' " *tcv 27 SNPJ, Frontenac, nabrano med J m Anton in Pavla VičkS ter Ignatz Tomšič; 15 članov t; KkulJ'J P'*lal Frank Krajsčl ^■v 30 SNPJ, Fleming .................................................. Ihul r"? wTT'a,1Ja Shu,ar in Elizabeth Krulič: po'$10 An- it. F, . !'M B, rnik: W 434 SNPJ. Jakob 26.00 26. DO 10.00 SNPJ, Muskegon HeightMZZZZZZZZZ. ' 10.00 J^nk Potnik, John Sluga in Frances Simončlč; en JZ po $2 2 p« $1.50.16 po ti....!...............™r.I..... PlCAH lrt.A Perutnica Itev. 100 SANS. Detroit (od dveh n, v (;l*nw"*..............................................jsp darovi.. 19. . SANS* Herman Grebene je v Chi- I itn i-, / ' M' nl mo«cI udeležiti priredbe 19. maja .. PWUOTA Saginaw. Mich. tvo »tev. 161 Kttcville " r,a. Gilbert . .......................... ' :r v ', I' SANS Chlaholm: po $5 Ivan Dolinar, John J, Iph Dehe|;a|t; $4 John Samsa (prej $1); trije ' »„; T;1';;«- po ti. «den 50e .................. Mt( Al«. Ely ■7AaA ■ r;"ben ■ " . ^ f'odrutniea Itev. M SANS. New York. IIM druitvo V; po $10 Ana Seme, Anthony V ' ,pk. John Jur kes ml.. Fred M Velrpic in P Anton Cvetkovleh, Anton Geffeec m žena. 1 ^ 'man, Belokranj? Janez. J Habjan. Ivan-'kupaj I k , Wowitrr; po $25 Frank Keržmarvc 4 Koren $26; J. Oolje $12; Anton 1000 25.00 25 00 500 25 00 7350 500 25 00 28 00 500 156 00 f44.00 14.00 25.00 3,000.00 68.90 10.00 65.50 25.00 1,000.00 100.00 5.00 15 ob 10.00 20.00 21.00 10.00 384.00 10.00 Druitvo Itev. 320 SNPJ, E*port.........1.................................................... Druitvo štev. 376 SNPJ, Brackenridge.................................................. Druitvo štev. 398 SNPJ, Brownsville^ $25.00; nabrano med člani $29.50, skupaj ............................................................. ..................... Druitvo Itev. 289 SNPJ, Tire Hill...:.k.................................................... Druitvo Itev. 521 SNPJ, Washington (Pa.).............................. ........ Društvo Itev. 168 SNPJ, CoiiemauAU...................................... Druitvo Ifcv. 247 SNPJ, Central CiV,............................................ S. Federation of SNPJ Lodges, Western Penna........................... Druitvo Itev. 33 ABZ, Center...........{.................................................. Andrew Vidrich, Johnstown.................................................................... Druitvo Itev. 145 SNPJ, Cliff Mine, nabrano med člani: po $10 Anton Kobe, po $6 Frank Prpar, Louifc Vidmar in Frank Vldmsr; po $5 Joseph Jaki, Jenny Stefančič) Matevž PangeHUč, Matija Vidmar, John Rozman, Luka Miklavčič, MIha UŠenlČnlk, Emil Pike, John Cuk, Frank Bogataj in Frknk Drobil; trt po $3, t po !I2, 3 po $1, skupaj $113, manj $1 stroškov; nabiralec Anton Kebe, Coraopolin ............................'....................J................................................... Druitvo štev. 326 SNPJ, Uniontown...................................................... Druitvo Itev. 198 ABZ, Central City.................................................. Slovenski družabni in izobraževalni klub, Hackett......................... Slovensko podporno pevsko društvo. West Newton......................... Podružnica Itev 8 SANS, West Newton: druitvo Itev. 64 SNPJ 1125; po $5 John Kobe in žena, John Shink in žena, Frank Peter-nel in žena, Matt Oberman ter John Oblak in žena; 4 po $1, skupaj nabral John Kobe...............................,ff.:... Podružnica Itev. 100 SANS, Wilkes Barre: druitvo Itev. 432 SNPJ $1Q; po $5 Charles Kfointz, Louis Gerčman In žena, družina John Kogoy, Frank Gale in žena, Martin Aubel in Mary Sku-bits; 3 pci $2, 13 po $1, dva skupaj $2; skupaj nabrali sestri Louis Gerchman in William Sodnik........i.................................................... Druitvo Itev. 101 SNPJ, Greensboro..................................................... Slovenski drulahnl klub SNPJ (Poston|ska Jama). Strabane Sambstojno1 podporno druitvo K. F.,'Coraopolls......'.ii!):..^.............. Podružnica itev. 58 8ANS, Cei^er druitvo Itev. 141 SNPJ, Universal $25.00; Slovenski narodni dorti, Universal $65 ............ ..... Druitvo Itev. 365 SNPJ, Russellton, Člani darovali: Anton Poti-sek $15; po $10 Mary Pdtisek, Jaccfc Derlink, Frank Jelnikar, John Vehar, John Polanc in Ignatz Perme; po $6 Paul Vidmar, Frank Rome, Frank Gorta, Frank KoAtnlk, Joseph Miklič, Louise Matko, Anton Vidic, Jacob Pompe in* Math Stegnar; dva po $S; po $2, 12 po $1, eden 60c; nabiralci Anton Potisek, Louise Mat- o in Jačob Pompe ..................I............/.......1......................;!„.... WISCONSIN.—Društvo itev. 584 SNPJ, Milwaukee ________________ Frink Hvala, West Allis ..:;...V......!::....J............................................. John Osredkar, Sanborn......................................................................... WASHINGTON.—Druitvo itev 738 SNPJ, Enumclaw........... DrUltvo Itev. 377 SNPJ, Renton, $5d00; Slavic-American Club of Rapton $25.00; po $5 John Peternel, Ignatz Lsush, Jerry Sker-bene, Martin Lopan in Louis Matko; 2 po $2, 1 po $1, skupaj poalal tajnik Joseph Arko . CANADA.—Društvo itev. 558 SNPJ, New Waterford, N. S., $5006; Savez kanadskih Hrvata $10; pribitek veselice $7000; •kupaj $130 kanadske valut«, amerilke vrednosti.................. Druitvo "Novo mesto it. 12 V.P.Z. Bled. St Catharines. Ont BAZNE DRŽAVE—I. O. Jankovlč! Crosby. North Dakota . .. Druitvo |tev. 47$ S^PJ. Mt Clare, W. Va., $5, po $5 tudi Frank Egart, družina MankOČ in John ZnidaViič; drugi 4 darovi skupaj 116.50, skupaj poslala Louisa A Mankbch. Podružnica itev. 40 SANS. Kcmmertr, Wyoming: Pavel ftabec $6. 4 drugi darovi $7, skupaj !.........-................................. Nick Pahor in žena, Las Vegas. Nevada John Pintar, Hudson, Wyo.......... !...'......................... 10.00 5.00 54.50 26.00 2.50 14.00 39.00 50.00 25.00 5.00 Perzijo. Ali jim je do tega, da takoj povzroče* vojno z Husijo? Kaj bi se zgodilo, ako bi prišlo do tega, da bi Angleži zasedli južno Perzijo? Rusi bi najbrže enostavno zasedli Azerbejdžan in položaj bi bil zopet sllČen onemu, ki je nastal leta 1»07, ko je bila Perzija razdeljena nn tri komade—jug v angleških rokah, sever v ruskih, a sredina s Teheranom v rokah domačinov. Spomnimo se dejstva, d« je londonski Times v začetku perzijskega spora nas veto val, da bi bilo najbolje, da se zopet vzpostavijo razmere Iz letu 11)07, Nova izdaja knjižice 44Kako postati državljan Idr. držav" Organizacija Common council for American Unity je ravno ii- dala novo kdnjo knjižice "Kako v vojaško službo ali so se priglu 112.00 50.00 39 00 25 00 50.00 54.00 60.00 27.50 100.90 1000 90.00 150.60 20 00 26.00 20.00 10.00 105 00 117.50 100.00 100 00 26 60 1200 1000 100 Gotovina v skladu do 22. maja 1946 Obljubljene vsote (pledgee) . ...'. $54,860 86 17,006 00 kaj se skriva za perzijsko zadevo? rjj » ~ Napisal Donald Bell Prav mogoče in verjetno je, da ae nekaj čisto posebnega skriva za težavami perzijskega vprašanja, katerega varnostni svet Zedi-njenih narodov noče črtuti s svojega dnevnega reda. Mehiški delegat se je morda dotaknil te zadeve, ko je nekako teoretično razpravljal o možnostih, s katerimi razpolaga varnostni svet ffri reševanju tega problema Stavil je namreč svojim tovarišem v varnostnem svetu vprašanje, ali bi bili pripravljeni pomagati Perziji do tega, da si pribori nazaj popolno oblast nad Azerbej-džanom. Vsakdo si je stavil vprašanje '—kaj MORE storiti varnostni svet. Podpiranje teheranske vlade v tem slučaju bi pomenilo vojaško pomoč. A kdo bi hotel poslati svoje čete v Perzijo? Edino ena velika sila bi bila pripravljena na tako žrtev. Vprašanje mehiškega delegata je bilo torej naperjeno proti oni velesili, ki že od" nekdaj velja kot pokrovitelj Perzije, katero smatra kot del svoje sfere vpliva— Veliki Britaniji. - Toda britski delegat sir Cado* gan na vprašanje ni hotel odgovoriti, Vztrajal je le na tem, dt mora vprašanje Perzije ostati nt dnevnem redu. Trdil je, da je dvomljivo, da bi bile ruske vojaške sile popolnoma zapustil« perzijska tla, ter da je verjetno, da se Rusi šc vedno vmešavajo v notranje zadeve Perzije. To stališče je zavzemal navzlic temu, da je bilo znano, da sta ameriška in britska tajna služba potrdili, da so se Husi umaknili iz Azcrbejdžana. List New York Herald Tribune je celo v svojem uvodniku omenil, da Američani in Briti zares mislijo, da so Rusi odšli." To nam pove, zakaj je britski delegat odklonil poljski predlog, da bi se teheransko vludo vprašalo, ali je prepričana, da so bile ruske sile evakuirane. Varnostni svet bi bil očividno prejel pozitiven odgovor, katerega pa Briti niso hoteli. Vse, kar se govori in piše o tej zadevi, je premalo ln ne po ve pravega jedra. Skoro gotovo je, da se skriva v ozadju nekaj več kot le vprašanje prestiža. Verjetno je, da so začeli Brlti zadnje dni upoštevati možnost zopetne okupacije južne Perzije. Odločitev še ni padla, toda izključimo ni, da do tega pride. Popolnoma jasna in nedvomna izjava Ghavamove vlade, da so se Rusi umaknili, bi utegnila za-prati pot taki meri "pomaganja". Rusom je bilo jasno, da Briti raziskujejo o tem. Radi tega so odločno zahtevali, da mora biti perzijska zadeva črtana z dnevnega reda. Radi tega je tudi moskovski radio uradno javil, da so bile vse ruske sile evakuirane dne 9, maja. S tem so želeli otežkočiti one vrste "akcijo", na katero je mislil mehiški delegat. Zdaj ostane Še vprašanje, zakaj naj bi se Angleži vrnili v Britska vlada tega nasveta, katerega je brez dvoma inspirira-la ena sekcija zunanjega urada, ni sprejela, ker je zunanji minister Bevin mislil, da bo uspel spraviti vso Perzijo pod angleški vpliv. Dogodki so pokazali, da se motil. Sovjetski vpliv je trdno vsidrun na severu. Nekaj nevarnosti je celo, da bi utegnila Britanija izgubiti svoj vpliv v pre-Jelih Perzijskega zaliva. Gha-vamova vlada je celo že postavila vprašanje otoka Bahreina, kjer je bogato petrolejsko ležišče in se je že od leta 187B nahajalo pod angleškim protekto-ratom. Penija želi dobiti nadob-last nad temi otoki nazaj v svoje roke. Pozno je, toda morda še ne prepozno, upoštevati nasvet Timesa in poslati angleške čete nazaj v Perzijo. To bi oiiguralo angleška ležišča, ojačilo angleški .vpliv v Teheranu in nudilo Angliji pomorske in zračne baze za slučaj vojne z Rusijo, priprav* ne za napad na Baku.—ONA. Postati državljan Zdr. držav," Odkar je bila izdana zadnja izda ju 1, 1942, so bile uvedene gotove spremembe v pristojbinah natutalizacijskih papirjev, kar prizadeva veliko število tuje-zemcev v tej deželi, ki žele postati državljani. Tozudevna sprememba je bila uvedena 1. 1944 v mesecu semptembru. Po novi naredbi je odpravljena posebna pristojbinu za certifikat državljanstva, pristojbina za prvi papir pa je zvišana od $2.50 do $3, dočim je pristojbina zu drugi papir sedaj $H, prej pa je bila samo pet dolarjev. (Ta zadnja pristojbina vključuje stroške za vložitev prošnje za. državljanstvo ter za izdanje papirja, ako je prošnja odobrena). Pristojbina za registriranje državljanstva je Ista kot jt bila ($18); pri htojbinu za državljanstvo po o četu, možu itd., je še istu ($6) in pristojbina za duplikate izgub madi že pred tem datumom. Ne državljani, ki so bili vpoklicani Ijenih ull drugače uničenih eer- Špenuko-angleškem Jeziku; Te tifikutov državljanstva je tudi šc vedno sturu ($1). Nova knjl-žieu daje informacije o vsem tem v členih: 9, 10, M In (1(1, Od izdanja prve knjižico v 1. 1942 pa do zdaj so dobili pravico zuprositve državljunstvu tudi kitajski prebivalci naše dežele. Člena 1 in 00 torej vključujeta tudi revidirane informacije glede te spremembe. Opomniti Je treba tudi na revidirane spremembe z ozirom nu natuiulizacljo tujerodcev, ki so služili v naših oboroženih Pilati v tej zadnji vojni. Po zakonu, sprejetem 2H decembra 1945, upravičen do izrednih ugodnosti v dobavi državljanstva le oni tujerodec, ki je služil v ur- SKUPAJ ......... Chicago, Illinois, 22 maja 1946. $71,860 86 MIRKO G K UMRL, tajnik An. 200 00 S k 1 * I t) ,tj, fclr, »•m. 'u 1 *"de mrt. J! Mravlja st.. J Žltko. J Stru-' >. r Ntghch in Stanley MUaveC T Počkar K * Po $2 Mih osebe, po ti Miri osebe; skupaj ntw ' PHer IVeie . .......... L- * J??* naročniki po $J0 Slovenka Iz *J Miks Degulin, Port Angeles. Wash , po fM 158 00 Produkcija alumini• i a na Ruskem LONDON — ONA Moskva je poročal, da Je bil v tvornici alunrnija v B"goalov sku uveden obrat na podlagi e lektrolize ter da je nedavno tvormet praznovala eno leto obstoja. Ravnatelj tvornice inženir Pavlov je ii)*vU ob tej priliki, da bo produkcija pot rojena do konca tretje pjatiljetke Okrog L 1*50 pt je prttfkovfU w po* lagi te izjave, da bo ta tvornica sama proizvajala toliko aluminija kot vse druge t^omice vse Sovjetske unije skupaj. 1 Ta o-brat na podlagi elektrolize je Radio prv' frrtO^ke unl- ' J* NAROČNIKOM Datum v oklepaju, na primer (May »1- P®lof| na Milan pomeni, da sili prostovoljno po 28. dec. 1945, niso upravičeni do izrednih privilegijev naturalizacije po členu X izjemnega vojnega zakona, po katerem so tujerodni vojaki, službujoči v ameriških vojnih silah, postali državljani. Ti privilegiji bodo ukinjeni docela z 31. decembrom letos. Člen 54 v novi knjižici daje vsa potrebna pojasnila o tem. Knjižica, ki jo je izdal Common Council v unglcščlnl, je namenjena predvsem tujerodcem, ki razumejo angleški Jezik in ki žele zaprositi za državljanstvo. Poskrbelo se Je, da je vsebina enostavna ter da je izločeno vse, kar zadeva zgolj izredne slučaje, viled česar bi povprečnega pro-silca le po nepotrebnem mešalo. Za tujerodce, ki nimajo znanju angleščine, je Common Council pripravil razmnožene izdaje v češko - angleškem, italijansko -angleškem, poljsko-angleškem in dvojezične knjižice vsebujejo kratek pregled naturalizacijskih postav in procedure — knjižica v angleščini nima tega pregledu — ter vsu aH skoro vsu vprašanja ln odgovore o državljanstvu, ki so navedena v angleškem pumfletu. Vprašanja so v angleščini in v pristojnem jeziku knjižice Mlmeografirane ' (ujejezične knjižice se piodajujo po 25c, a knjižice v angleščini so po .'15 centov. Prej so bile po 25e, ali vsled podražitve tiskanja je bila cena zvišana. Knjižice se dobi v uradu or-genlMcije in kdor bo naročal |*i pošt 1 naj priloži gotovino, znamke all Money Order all pa ček — kolikor knjižic že naroči — ter naj naročilo nuslovl na: Common Council for American Unity, 20 West 40th Street, New York III, N Y Cena knjižice krije stroške tiskuniu In jKišiljanja. —FL18. ft vam to t tem Šil« naročnina. Ponovite Pred nekaj dnevi amo praznovali Spominski dan in ae apraie potekla vali. de-ll nieo tudi v sadnjl vojni padli milijoni šaman. Ta slika |e prava J9 bila snela ne ameriškem vojaškem pokopaliUu v Franciji. Ako Razni mali oirlati WOMAN for general housework in a lovely sultuitieii home. Own private room and bath $30 00 werkly Phone—HTATt: 7 EXPERIENCED Polishert and Bufferi For Light Aluminum Castings Day or Piece Kate PROFESSIONAL MFG. CO. I HI W. Monro* 81 S0LDERERS ASSEMBLERS Immediate openings Permanent Apply Lion Corp. da ae vam lla! ne taatavl §# ljudstvo ne zdrami I« priedi visoke diplomate na preusmeritev 2t40 W BELMONT AVE. politike, ae sna te tragedija ponoviti še v goril obliki. (Use Washtenaw Ave. entrince) MRTVA SRCA Pove«t SPISAL DR. IVAN TAVČAR (Nadaljevanje) Tedaj sem vzel slovo tudi pri kostanjevih gozdih. Mrzlo jutro je bilo, ko sem se peljal s teboj navzdol proti Lukovcu. Tebe sem bil zavil tesno v plašč in te pritiskal na svoje kipeče srce, kjer si bil z mirno dušo zopet zaspal. Tedaj si bil moja edina tolažba, In če si kdaj morda opazil neizrečeno ljubezen, ki je vezala potrtega tvojega očeta s teboj, so bili gotovo tisti trenutki, ki so najbolj zasejali to čutje v moje srce! Daleč v tujini sem si napravil s teboj drugo domačijo. Ali smejočega si me videl malokdaj, malokdaj so se mi razvlekle megle s čela in v srcu se mi ni nikdar zacelila globoka rana. To srce je bilo mrtvo, umorjeno! Ničesar mi ni bilo ostalo po svoji domačiji kot grenak spomin. Ali tebe sem vestno s trudom sam naučil jezika, ki se govori v rojstnih krajih. Dosegel sem, če vidiš kdaj prijazno Višavo, da govoriš z domaČimi kakor gospodar, med njimi vzgojen. In gospodar si na Višavi, in narejena so pota, ki prideš po njih v posest svoje lastnine. i ! t In sedaj še malo besed! Kadar to bereš, sem mrtev in prost življenja okov. In ako me vprašaš, če sem odpustil, preden sem izročil svojo dušo stvarniku—povedati ti moram, da nisem. Nisem mogel! Pri odprti smrtni gomili sem obrnil pogled nazaj na svoje preteklo življenje. In strašne sem gledsl razvaline, podrtine, in bodeče trnje je poganjalo med njimi! Spomnil sem se tedaj, kako bi mi bila lahko izpremenila ta ženska življenje v cvetoč vrt, in umirajoče srce je še skipelo in se zgrudilo v grob—brez odpuščenjs! Večni Bog pa naj sodi med nama, kadar stojiva pred prestolom njegovim! • Pojdi v Višavo! In kadar si v sredi med kostanjevimi gozdi, beri te vrste in spominjaj se očeta, ki je bil nekdaj srečen, a zopet tako nesrečen med njimi. Enega človeka sovraži na svetu—Ernests Malca, ki je bil nekdaj bratranec moj! Bogomir, do danes še nisi vedel, da imaš domovino. Ljubi jo, zakaj ona ni kriva pregrehe, meni storjene. Ljubi domovino! Ali na svetu sem neizrečno trpel!— Tretje poglavje čttMO mm u atari h knjiga,' Da |i kana prava napaat I na) ))u£a »vetom brisa. Sto mutka r ca mola aapaat: Stvor prevejan, paca v, mttljtv, Srcam Varav, liram bias, Lukav, latan, nenaalttjlv, Rtjatu. da )a lena vnt" LcsoveJ Bogomir je prebral. Čudne misli mu rojijo po mladi duši.— Lepa cvetlica si, materina ljubezen! Kadar je srce prazno in pusto, kadar je duša potrta in od blagih čutov zapuščena, tedaj se zateče vselej k tebi, vzorna ljubezen! In ti jo napolniš z nebeškimi darovi in kakor mavrica zlata se razpneš čez njo. Ali kdor te ne pozna, temu je hotel Bog hudo že pri zibeli in peklenskim erinjam je prišel v žrtev! To je občutil tedaj Bogomir Lesovej in neskončna grenkoba se mu je polastila srca. Otemnel je zrak okrog njega, in ko je pogled obrnil na zeleni log, se mu je zdelo vse mrtvo in brez življenja. Dolgo časa jc sedel na me- stu in čutil, da je v malo trenutkih postal starejši za mnogo, mnogo let. Kaj je vedel do sedaj o življenju? Ali to življenje mu je položilo sedaj v prvič železno svojo pest na mlado ramo! Mehko srce, dobro srce je imel Bogomir Lesovej, in narava je pritiskala v to srce svoje pečate, in vsak vtis je imel svoje vplive. Ni torej čudo, da ga je prvi pogled v to zmes, ki ji pravimo življenje, skoraj popolnoma omamil. Tedaj, ko se mi seznanjamo z njim, v tej povesti, je imel kakih trideset let. Živel je do sedaj v tujini in le svojemu očetu, ki ga je neizmerno ljubil. Ko je preteklo pol leta po smrti očetovi in se je žalost o grenki izgubi v sinovi duši nekoliko pomirila, je pričel preis-kavati očetovo zl^uščino. Razvnelo ga je pismo, ki se je z zavitkom drugih listin nahajalo v tej zapuščini. V pismu pa mu je bilo rečeno, naj gre v svoj rojstni kraj, kjer bo zvedel zgodovino svojega očeta—zgodovino mrtvega srca. Prošnja je bila tudi izrečena, da bi priloženi zavitek prebral šele tedaj, ko ga v prvič obdajo sape rojstnega pogprja, da bo toHko bolj občutil—koliko je trpel oče njegov? ' In tako je prišel v domače kraje. Tu je stal sam, in strasti so se borile po njem. Med branjem se mu je bilo porosilo oko, in sedaj je krčil pesti in je grozil človeku, ki je povzročil toliko gorja. , "Kakor blisk mu udarim med stare dneve!" reče, "in če ima le količkaj sreče še, mora jo izgubiti in osamljen kot zadnji jesenski list pasti v samoten grob!" Moral je dalje. Čas je bil medtem potekel in že se je bližalo solnce k vrhovom. Dolge sense so se bile naredile od dreves čez cesto, ki urno odkoraka po njej. Vtopi se v svoje misli. Prebude ga koraki, in ni čudo, ker to so bili težki, trdi koraki. Za njim pride, ali bolje rečeno, prisopiha mož, ki mu je morala biti precej težavna ta pot po trdi cesti. Mož nosi na hrbtu obširen meh in pod to pezo počasi premika stopala. Pri Bogomiru obstane in se opre na debelo grčavo palico. "Pa malo postojva, no," reče dobrovoljno, "po malo poglejva, no, in se odpočijva!" In obriše si potno čelo ter hladnokrvno povpraša dalje: "Kam greste? Glejte, rad bi vedel!" "Na Višavo." "Aha! Na Višavo!" Potem dialog za nekaj časa zastane. Bogomir molči, le ta z mehom pa govori polglasno sam s seboj:' "Hudirja! Bog ve, če bi mi jemal v zlo, ako mu dam tobaka, da ai ga nabaše. Ej, na vse zadnje še pipe nima, dejal bi!" "Kam pa vi greste?" vpraša Bogomir, ko konča oni svoj samogovor. "Na Nižavo! To se pravi ne v grad, ampak v vas, na Nižavo!" "Ali ste znani na Višavi?" . r "Nekoliko že, bi menil." Ko Bogomir umolkne, še vpraša: "Pa niste odtod, bi dejal, vas nisem še videl!" "Nisem," odgovori le ta kratko. "Aha, niste!" t (Dalja prihodnjič) K. GORNIKDOLINSKI pisno prijatelju v tujini (Nadaljevanje) Krvava in dolgotrajna osvobodilna borba, ki so jo jugoslovanalti narodi prostovoljno in iz lastnega nagiba začeli tako proti fašističnim vsiljivcem z juga—Italijanom, s zapada—Nemcem, s severa— Madžarom in z vzhoda—koburški vladajoči dinastiji v Bolgariji, kot tudi proti domačim izrodkom—izdajalcem in brezznačajnim plačancem—Nediču, Mihajlovl-ču, Paveliču in Rupniku, Ta krvava borba, ki se je vr šila proti vsem fašističnim in protiljudskim elementom je bila ona preokretnica v zgodovini o-svobodilne borbe, ki je že za časa drugega zaaedanja AVNOJa mogla vidno pokazati na proces oblikovanja in nezadržne raati nove ljudske oblaati. ljudske ne izčrpne iniciativnosti v obliko vanju novih demokratičnih in patriotičnih pojmov. To zaseda* nje združenih jugoslovanskih ljudskih množic je bila doba prelomnica med osovraženo, vsem zagrenjeno preteklostjo, ki ae je izživljala v raznih raz diralnih in zavojevalnih kitkah, ki so kot netile! sovraštva in nesloge med rodnimi brati vedno Kledali le na to. da so te brate medarbojno ščuvali, izžemali in izkoriščali Poaledica tega zgodovinskega zaaedanja niso izoatale Pokazale ao ae v runanje-političnem, notranje političnem in vojaškem pogledu Sklepi, storjeni na tem zaae- danju, so Imeli globok odmev pri vach naših zaveznikih, vseh sosedih in vseh svobodoljubnih in tlačenih narodih vsega sveta. Hrabrost, odpornost in dosled nost jugoslovanskih narodov v osvobodilni borbi, je zavezniško čaaopiaje porabilo za to, da Je naše narode atavljalo za vzgled avojim lastnim narodom. Odno-šaji naše begunske vlade so ae morali po nalogu zaveznikov samih, podvreči temeljiti reviziji, in begunska vlada s kraljem na čelu je morala ugrizniti v gren ko jabolko aporazumevanja z o nimi, ki jih je še pred nedavnim grdila, klevetala, zaaramovala Tlačeni In premagani evropakl narodi ao gledali v Jugoslaviji čudežno ljudatvo, ki ae je upalo z golimi rokami aprejeti borbo z neštetokrat nadmočnim. tehnično in materljelno neprimerno bolj založenim aovražnikom Tudi nemško čaaopiaje je po drugem zaaedanju AVNOJa pri-občevalo akoro vsak dan poroči la o strahotah bojevanja z jugo slovanskimi osvobodilnimi edt- nibami in trdoto bojevanja vedno navajalo kot razlog, zakaj mora nemško vojno vodstvo od šasa do čaaa prepuščati vedno večja ln večja ozemlja osvobo dtlnlm četam. t V notranje političnem pogledu Je drugo zasedanje AVNOJa zapustilo neverjetne posledice Ljudatvo Je spoznalo, da je edino pot, ki jo vodi osvobodilno gibanje, prava pot. Ljudstvo je prisostvovalo Izgradnji nove ljudake oblasti, videlo krepitev bratstva, videlo razliko med sta ro In novo Jugoslavijo. Ljud stvo je izprevidelo, da brez teh odlokov ne bi bilo svobodne, ne odviane Jugoslavije, obnove gospodarstva z ljudskimi silami in v korlat ljudstva; ne bi bilo ljud ske odsodbe nad narodnimi Iz dajalci; ne bi bilo uapešne bor be proti črnoborzijancem, špekulantov in izkoriščevalcem; ne bi bilo agrarne reforme, ne čvr stih socialnih temeljev, ne Iz boljšanja gmotnega položaja de lovnih ljudskih množic, ne vsa jemnega dela med delodajalcem in delojemalcem, ne sindikalnega poleta V vojaškem oziru so odloki sprejeti na tem zaaedanju, k bolj učvrstili disciplino, tovari štvo. samoiniciativnost in bor benoat. Radi jaanega razgleda In določenih ciljev. Je vso našo vojako zajela borbenoat do tedaj neslutenih razsežnosti V zavesti silnega poleta, ki ae Je sprostil med vsemi jugoalo-vanakimi narodi, so sicer padali tako na bojnih poljanah kot v zaledju najboljši sinovi in najboljše hčere naših narodov. A ti junaki in mučeniki so šli v boj in v smrt prostovoljno in z zavestjo, da ne umirajo zastonj, nego za boljšo bodočnost posameznih in vseh jugoslovanskih narodov, za boljše življenje nas, ki smo jih preživeli in boljše življenje naših bodočih poko-lenj. Zborovanje v Črnomlju 19. In 20. februarja 1944. V teh dneh je prvič zasedal Slovenski narodno osvobodilni odbor, izvoljen na zboru v Kočevju, ki s« je na tem zasedanju preimenoval v Slovenski narodno osvobodilni svet, to je slovenski parlament. Potrdil je delo slovenske delegacije v Jajcu na drugem zasedanju AVNOJa, izdelal deklaracijo glede osnovnih pravic in dolžnosti slovenskega ljudstva. Glede lastne narodne vlade se je izjavil, da je to u-pravlčeno ln da bo ta ustanovljena, kadar bodo za to dani predpogoji. Bil je ustanovljen zakonodajni odbor za pripravljanje raznih zakonov ter verska komisija za urejevanje sem spada jočih vprašanj. Svečana seja SNOSa v Ajdovščini dne 5. maja 1945 je važna radi tega, ker je bila tu izbrana prva vlada svobodnega slovenskega naroda pod predsedstvom tov. Borisa Kidriča, e Po osvoboditvi so bili trije dogodki (poleg nešteto manj važnih), ki bo osvetili vso veličino pridobitev, ki so si jih priborili vsi jugoslovanski narodi tekom štiriletne krvave borbe: Volitve v ljudsko skupščino, iz-klicanje republikanske * oblike nove Jugoslavije, izglasovanje nove ustave. Volitve v ljudsko skupščino. Inozemstvo nam je metalo vsa polena pod noge, kolikor in kakršnih koli oblik jih je dobilo v dobro založenih, starih shrambah za že dolgo obrabljene predmete. Klevetalo je naše oblasti, naš sistem, naš nov polet Obdalo nas je okrog in okrog z zidom n^prodirnosti, propaganda v inozemstvu proti naši državi je zavzela nesluten obseg. Domača reakcija je dobila novega netila. Ml smo šli preko vse ga; delali smo v zavesti, da de lamo prav in delamo tako, kot je prav za nas, za večino naših narodov ln poedincev. ' Inozemstvo Je dejalo: V Jugoslaviji ni prave demokracije pri volitvah ne more priti dc Izraza volja posameznikov; vsak bo prisiljen voliti samo ono li sto, ki jo bo,predložila Ljudski fronta. Vsak, ki bo šel na vo Ušče, bo moral voliti samo kan dldate Ljudske fronte, ker pac drugih kandidatnih list ln skrl njlc ne bo na razpolago. Država je dovolila, da se sme jo predložiti samostojne kandi datne liste, a te se ob volltval niso pojavile Iz enostavnega raz loga, ker si nikdo ločenih lis' ni upal predložiti, in to ne rad strahu pred državno oblastjo ampak Iz strahu pred ljudskim množicami. Poskušali so usta noviti take kandidatne liste, s niso dobili volilvec, ki bi nr take ločene kandidatne liste pri stali. Naši ljudje pa, najsibo \ Sloveniji kot v Srbiji, all Mace doni ji, imajo od stare Jugoala vije pač dovolj dokazov, da s< demagogije pač obstojale v naš stari državi, da pa za to nI me sta v novi Jugoslaviji. Z dema gogi je naše ljudstvo obračunalr enkrat za vselej. Pri nas imr moralno pravico nastopati v i-menu ljudstva samo oni, ki je dokazal, da je za to upravičen takih pa, ki bi si bili tekom kr Vave in težka osvobodilne borbe zaslužili Uke pravice, ni bilo iz ven onih, ki ao se združili ns kandidatnih liatah Ljudske fron te. Ko je reakcija, tako inozem ska, kot domača, videla, da i njenim trikom pri ljudstvu nič ne opravi, je hotela spremembe Izsiliti naravnost pri vodstvu drŽave: Odstopili so oni ministri ki so "krvavo in težko" osvobodilno borbo vodili ves čas vojne pri dobro obloženih mizah, na plesnih prireditvah. v marmornatih palačah, v udobnih stano vanjih. Ti ljudje ao pozabili da je bila za Jugoalovanske partizane miza^-lastno koleno, kr se je borec ves izmučen usede) naravnost na zemljo, v najbo-ljem slučaju na tnalo, vejo ali narobe k v eoadu. Plesne prire ditve an bile boeste in pestre iste ptic. vae pol lake in gozdne Živali ao bUt dobrodošli gostje in če je v neposredni bližini regljala še strojnica, je bila slovesnost naravnost božanska. Mesto marmornatih palač, je bil dom vsakega poštenega Slovana, naša vsa prostrana, toliko izmučena narava: travnik, livada, razor ob njivi, dolina, kotanja ln vrh hriba ali gore.— Ljudstvo je vse to gledalo štiri dolga leta, spoznalo resnico in besedam ljudi, ki so sladko prigovarjali, ni verjelo. Oni, ki so hoteli predložiti svoje kandidate, so to videli in so se ustrašili, torej ne »državne oblasti, ampak volivcev—in list raje niso predložili. . Državna oblast je pa šla v ši-rokogrudnosti še dalje. Da nikdo ne bi bil primoran glasovati za kandidate, postavljene od Ljudske fronte, je bila na vsakem volišču tudi skrinjica brez kandidatov. Kdor bi se hotel zavarovati pred morebitnim zasledovanjem—reakcija je trdila, da se bo izvajal teror nad vse mi, ki ne bi hoteli na volišce-ta je lahko svoj glas nemoteno oddal v ono skrinjico, ki je bila brez kandidatov. Ali hočete še več prostosti, še večjo demokra cijo?! vIn ko je ljudstvo vse to videlo, je šlo strnjartiftCvoli-šče, strnjeno kot še mKdH.*'Dan volitev je bil za vse jugoslovansko ljudstvo največji praznik: budnice, povorke, godi?*, p^je, ples, vke to je oznanjajo tek najpraznicnejšega dneva in le trajalo do poznega večera. Približno 95 odstotkov vseh u-pravičencev je oddalo popolnoma prostovoljno in brez vsakega najmanjšega pritiska svoje glasove za one, ki so se borili za ljudstvo. (Se nadaljuje.) mali oglati GIRL TO TAKE COMPLETE CHARGE OF TWO CHILDREN Own room It bath. Radio Stay. Top salary. FOREST 6028 WOMEN FOR LIGHT FACTORY WORK Excellent working condiUons No experience necessary. Good pay CLEARY BOX CO. 3315 W. 48th Place UPHOLSTERERS We need 1st class men for upholstering. Manufacturing shop. Over union scale. Excellent working conditions. KANE & SONS •130 So. La Salle BOYS OR^- For teeing donuu 4 , SAW MEN WANTED STEADY WORK GOOD PAY Apply WELL MADE FRAME CO. 1411 So. Kilbourn Ave. COUPLE—WHITE Cook - Upual housework. Occasional outside work. Occupy two rooms. Private bath. Adults only in family. West suburb. Good transportation. Reference. Hinadale 991 Sundays, Harrison 4010 weekdays._ COOK Competent Family of 2 adults, 2 children Living in Lake GfpfeHa, Wisconsin Separate living quarters Good pay. Pleasant living conditions Call: Wabash 1963 for appointment COOK and SECOND rr Whit« Adults with summer in Wisconsin Good Wages—Referenc« _Phone: Fairfax 83 WANTED CLEANING WOMAN White Room, board & Uundrtl 5445 Ingleside Avenue Call: Superintendent MIDWAY 6483 GENERAL HOUSEWOB AND COOKING Experienced. Own room and , radio. No windows, no laundry | Phone SUNNYSIDE 5604 HARMONIKE NA PRODAJ Na prodaj imam fine nemške harmonike. Pridite osebno pogledat. Zmerna cena. Mrs. FRANCES KRO-FEL, 879 N. Mozart St., Chicago 22, Illinois. Razni mali oglasi Flour and Tub Moulders Union shop. Permanent job. , Good working conditions B. C. Foundry Co. 4042 So. Michigan CHAMBER MAID White, to make beds in Lodging House ACME HOTEL ' • ( Apply 811 S. State St. men's GENERAL housework Laundry - Thursday !c Sunday off. $25.00 wee* : " Phone—HYDE PARK 6087 WANTED I Experienced Laundry Press Operators Can earn up to $14)0 par hour APPLY TO Leading Laundry 2420 S. Western Ave. Process Operators For Coal Tar Chemical and Roofing Plant Good StartHfe Rates Excellent Opportunity for Promotion The Barret Division (Allied Chemical & Dye Corp.) 2100 SO. SACRAMENTO ali gledate za d o ii PLAČ6 in stabilmc Telefon kompanija Ima takih prilik u HIŠNICE (JANITRESSES) Takoj od sačatka plaža TIHci uro. po treh mesecih TI Vit mi la po šestih matacih po Uftj uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJI V' DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do | ure ponoči Oglasita sa pri ILLINOIS BI TELEPHONE COMPANY v uposlovalnem uradu n , v pritličju 309 W. WASHINGTON V Proavotl so dnevne ne ln delavsko vesti. A)| £tftafto vult danf WOMEN s »nm- ■ J Curtain Stretchers and Flnlahera. )nly air conditioned curtain shop in ?lty. Experience not necessary. White telp only. Hours 8 to 4:30; 5 or 6 lay week. RICE & RICE Curtain & Drapery Co. 302« N. CENTRAL AVE. NATIONAL 1370 WOMEN TO LABEL AND PACK 3leaaant working conditiona. Steady obs with excellent pay. Free life, hospital, and sickness insurance. Lombardo Wine Co. 5909 S. Western Ave. Entrance 59th dc Oakley Listnica uredništva Ker poštni i a Iron prepoveduje viako oglašanje kakršnega boli arotkanja v Ustih, pralno vae dopisnike. Id oglašajo priredbo svojih društev ali drugih organised!. ali po kako drugo akcijo aa shiran je denarja« naj v ovojih porptillh no omenjajo arotk ali arotkanja. kakor tudi no kartnih ali tomhulakih sahav. ako Jo sanjo določena vat opni na. Poštna uprava aohtovs od naa. da mora voo tako oglašanje Is llata. Pro dršlto ao tooo. «>0! KWO* WANTED TO RENT Apartments or Houtei for Ward Executives WILL LEASE OR OCCUPY ON MONTH-TO-MONTH BASIS These high-type officials of our Company are willing and able to pay top rentals and will give excellent , care to your property. ■ Cil * Write W. A. BROWN REAL ESTATE DEPT. SUPERIOR 6200, EXT. 3555 NIGHTS AND SUNDAYS PARK RIDGE 1216 Montgomery Ward 619 W. Chicago Ave. - Chicago 7. IIL| IBM DOBITI V NAJEM STANOVANJA apartmente in hiše za Wardove izvršne uradnike Vzamemo "Lease" ali pa naj«"*"0 na podlagi od meseca do me*cs TI višje vrste uradniki naše družbe »o pri "JJ in zmotni plakati najvišjo najemnino in * ekaelentno pazili na vaše posestvo Pokličite-aH pa pišite W. A. BROWN REAL ESTATE DEPT. SUPERIOR 6200, EXT. 3555 ZVEČER IN OB NEDELJ*" PARK RIDGE 1216 Montgomery Ward flL 619 W. Chicago Ave. - Chk*P h