PoStnina plačana v gotovini, Leto XVII., št. 31 Ljubljana, petek 7. tehruarja 1936 Cena t Din wpravuistvo; Ljubljana, Hnalijeva ulica o. — feletoo St &12Z, 8123, maeratm oddelek: Ujuoijana, Seien-burgova tU. a. — Xet 3492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka "Hrfl fit. UL — reielon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit z. — reieion fit. 190 Računi pri pošt. Cele zavodih: LJubljana fit il.842, Praga člslo 78.180, 3124. 3120. 31266. W1en St lOS.241 Izhaja vaak razen ponedeljka. Naročnina "inftn mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Narodna skupščina I Plenarne seje narodme skupščine so zopet odgodene in prihodnja je sklicana za ponedeljek. Odikar se je parlament 23. pr. m. sestal k proračunskemu zasedanju, se nahaja ves čas v abnormalnem stanju- Opozicija je v strankarsko-politieni preusmeritvi predsednika Čiri ca, ki ga je ona izvolila, videla prelom moraMo-političnih odnošajev, ki naj vladajo v zakonodajnem zboru. Povrh je znani govor g. čiriča v Novem Sadu, kjer je pozival Srbe »na okuip« pod zastavo JRZ, da bi se napram Mačkovi plemenski organizaciji na srbski strani na-šla platforma aa sporazum ali borbo, isuval živahno negodovanje in še poostrili nasprotstvo med predsednikom in biaišimi njegovimi volilci v parlamentu. Psihološko razumljivo je, da je opozicija želela na viden način pokazati, da g. čirič ni več mož njenega zaupanja. Piotesti in burje ogorčenja na prvih sejah so imeli zato pred vsem demonstrativen značaj. Obsodba postopanja g. Čiriča naj bi bila vidlna celi javnosti in naj bi tudi nekoliko popravila morailični ngfed našega parlamentarizma, ki je zaradi večnega preseljevanja enega dela poslancev z ene fronte na drugo, močno trpel. Do tu je vse v redu in opozicija je v prvih dneh biila solidarna v skupnem odporu proti predsedniku skupščine. Toda pokazalo se je, da se vsa opozicija ni zavedala točno dodočenega cilja te ak-cije. Kmalu se je obstrukcija obrnila tudi proti ostalim članom predsedništva, kadar so namesto g. Čirica vodili razpravo, in je s tem dobila drug značaj. Posledica je bila najprej, da se je razbila enotnost v postopanju. Neodvisni kVub jimgoslovenskih poslancev, solidaren v odklanjanju predsednika, ni več mogel sodelovati, ko je taktika ostalih opozi-cionalnih poslancev pričela zavirati skupščinsko delo ter taiko izgubila svoj prvotni cilj in omogočila nasprotnikom, da se na enkrat pojavijo v vlogi bra-niteljev delazmožnosti narodne skupščine. Seveda se mora priznati, da se baš s te strani naravnost izzivajo ob-s niikcionistični podvigi enega "dela opozicije. Klub JRZ, M je bil prej napel vse svoje sile, da g- čirič ne bi bil izvoljen. je sedaj istega čiriča proglasil za moža svojega, največjega zaupanja in mu izkazuje spoštovanje, kakor da^ je preokret gospoda predsednika moralično junaštvo in politično vzor-dejanje, ki zasluži posebno priznanje. Jugoslovenski nacionalni poslanci u-pravičeno smatrajo, da bi bilo nadaljevanje dosedanje obstrukcijske taktike težka pogreška. Gotovo je predsedniško vprašanje v narodni sikupčini taiko, kakor je danes postavljeno, važno, ker gre aa načelo politične etike, aH ono vendar ne moie trajno potiskati na stran glavnega pjobiema današnje politične situacije in ta je: odnošaj narodne skupščine napram vladi in napram predlogom, ki se nahajajo pred njo. Sedanjo obstruk-cijo tolmačiti kot borbo proti vladi bi bilo povsem pogrešno. Spor med režimom in narodnim predstavništvom se sigurno ne da obravnavati in rešiti na osebi predsednika narodne skupščine. Nasprotno, sedanja obstrukcija ** narodni skupščini lahko samo še bolj zamota razčiščen je položaja, ki se pojavlja v bližaj ocib se odločitvah o državnem proračunu. Težišče političnega položaja se marveč nahaja trenutno ne v pilenumsu narodne skupščine, nego v finančnem odboru, kjer je opozicija razvila živahno stvarno kritiko predloženega proračuna in politike vlade sploh. Razmerje glasov se je pokazalo nedavno pri volitvi novega predsednika tega odbora, ki je postala potrebna, ker je prejšnji predsednik dr. Kožul bil imenovan za ministra. Finančni odbor stoji pred načelnim glasovanjem o proračunu. Ako ostane razmerje glasov nespremenjeno, po';em je računati z načelno odklonitvijo proračuna, ki pa seveda ne pomen ja de-finitivne odločitve o tem predlogu vlade. Poročilo o sklepu finančnega odbora gre v pLenum narodne skupščine in šele tam bo končno veljavno potrjeno ali pa zavrženo. V prvem primeru bi bila, politično govoreč, pač postavljena neizogibna alternativa: ali vlada aili skupščina. V drugem primeru bi pienum mogel ali vrniti proračun finančnemu odboru v podrobno razpravo ali pa prevzeti ves posel v svoje roke. Vsekakor naša parlamentarna zgodovina v tem _ oziru ne po:nia precedenčnega primera in je zat> tem večji interes osredotočen na dogodke v finančnem odboru. V tem politično tako zamotanem položaju se pojavljajo glasovi, da današnja skupščina ni sposobna za delo in da je treba ponovno na volitve- Ta zahteva se javlja na eni strani kot pretnia, na drugi strani pa jo v zadnjih dneh energično zopet postavlja združena opozicija, češ da je treba z novimi volitvami položaj do kraja razčistiti. Seveda zahteva združena opozicija pri tem nov volilni red in vidi se, da je odlaganje političnih zakonov znatno otežkočilo rešitev tudi tega vprašanja. Skupščina, ki so jo dale petomajstoe volitve je gotovo Drugi dan marsejskega procesa Po zaslišanja Kralja je Ml včeraj zaslišan Rajič - Obtoženci priznavajo samo to kar je neizpodbitno dokazano, vse drago pa ta je, češ da se ničesar ne spominjajo Aix en Provence, 6. februarja, r. Proces proti marsejskim morilcem se je nadaljeval danes ves dan. Na včerajšnji popoldanski razpravi se je pričelo, kakor smo poročali že v enem delu včerajšnje naklade, Zasliševanje Mija Kralja Po ponovni ugotovitvi njegovih osebnih podatkov je Kralj priznal, da je prišel v Francijo s ponarejenim potnim listom pod tujim imenom ter da se je že pred tem skrival po inozemstvu, nazadnje pa Je bil v taborišču teroristov na Janki Pusti, kjer so se vadiH v rabi orožja, sestavi peklenskih strojev in metanju bomb. Predsednik je obtožencu podrobno predočil življenje na Janki pusti, priprave teroristov za umor kralja Aleksandro, izžreban je atentatorjev in sploh vse p6drobnosti, ki jih je dognala preiskava o početju teroristov. Kralj je v preiskavi sicer vse priznal, sedaj na razpravi pa se je posluževal nove taktike. Vsega, kar obremenjuje aH bi moglo škodovati soobtoženlm zločincem, se ne spominja več, kar pa njega samega najbolj obremenjuje zanika ali taji. Kako so potovali iz Madžarske v Francijo v nadaljevanju zasliševanja na včerajšnji popoldanski razpravi je predsednik orisal, kako so atentatorji potovali v Mar-seille in kako so se pripravljali za atentat, Predsedni: Gospodje porotniki! Sedaj se bomo napotili na žalostno potovanje. Poglejte vaše karte. Potovali bomo iz Madžarske v Francijo. Začnimo s prvo etapo. Budimpešta-Curih. Pospišil je na tej etapi vodja skupine. Kralj odpotuje iz Kaniže 26. septembra in pride po navodilih Po-spišila v Budimpešto. 27. septembra imajo že vsi trije napačne potne liste. Do Cu-riha ste potovali s Pospišilom. Kako ste mogli plačati tako drago potovanje. Kralj: človek, ki nam je dal potne liste, nam je dal tudi denar. Iz Budimpešte v Švico Predsednik: Kralj dobi železniški vozni listek Budimpešta - Dunaj in vozni listek Dunaj - Curih. Vsi trije obtoženci odpotujejo z Dunaja in so naslednjega dne 28. septembra ob 12. v Curihu. Prosim tolmača, naj pove Miju Kralju ,da je Pospišil po lastni izjavi imel nalogo, da jim olajša prehod čez madžarsko-avstrijsko mejo. Tjakaj so prispeli v vlaku s Kramarjem, ki je bil avstrijskim oblastvom dobro znan. Kralj: Nikoli ga nisem videl. Predsednik: Sedaj prehajamo na drugo etapo pota, na prihod iz Curiha v Lau-sanno.Na železniški postaji v Curihu pričakujeta potnike moža, od katerih se eden imenuje Kramar drugi pa Suk Veličko. (To je bil atentator Kelemen.) Kralj: Videl sem dve osebi na peronu. Eden izmed njih je imel list, na katerem je bilo zapisano geslo. Predsednik: Kakšno je bilo to geslo? Kralj: Tega ne morem povedati. Ne morem povedati, ker pripadam organizaciji. Geslo na listu je tajnost. Predsednik: Naj bo kakorkoli, Kvater-nik je odslej poveljnik skupine. Dotlej je bil Pospišil. ki je dal geslo in načrt za delo. Zdaj jih je pet na mestu treh. Vsi potujejo v Lausanno, kamor prispejo 28. septembra ob 18. zvečer. Bližamo se Franciji. V Lausanni stanujejo v hotelu »Pal-mie« pod vodstvom Kramarja. T" m so ostali ves dan. V Lausanni se dogodi nekaj, kar si je treba zapomniti. Preoble-čeio se in obujejo nove čevlje. Krali: To je točno, gospod predsednik. Predsednik: Vsem plačuje Kvaternik. Kralj: To ni bil on. Iz Švice v Francijo Predsednik: Dobro, recimo delegat. Sedaj nastane čudna okoliščina. Ta delegat kupi kovčeg, ki se nahaja tu pred nami. Vanj položi staro obleko in ga izroči po-staini garderobi. Kakor vidite, žive kakor veliki gospodje. 29. septembra zvečer za-puste v dveh skupinah Lausanno čez ženevsko jezero in se sestanejo v vlaku v Tononu in potujejo v Pariz. Kralj: Potovali smo v Fontainebleau. Ponarejeni potni listi Predsednik: 30. septembra ob osmih zjutraj so v Fontainebleauju. nato vzame-jr avtobus in po šestih urah bo v Parizu, kjer dobe nova imena in nove potne liste, v katere vpišejo nova imena in sicer Pos-pišilu ime Novak, Rajiču ime Beneš, Kralju Pa Osek. Kralj: Te potne liste smo dobili že v Lausanni. Predsednik: Tu so dokazi o potnih pripravah. Kovčeg iz Lausanne je tu pred vami kot dokaz. Vse to vam bomo morali pokazati, gospodje porotniki, ker obtoženci zanikajo absolutno vse, celo zapis]|jDfce o nezanesljiv in težak političen instrument. Poslanci so bili izvoljeni na povsem drugih osnovah, nego jih predstavlja današnji režim, in dejstvo, da se je dober i tam ogledata versajski grad. Po tem nalogu naj bi bila Pospišil in Rajič v Versaillesu, ko bo tjakaj prispel 11. oktobra kralj Aleksander. Kvaternik je odpotoval v Avignon in Marseille. p-ed tem Pa je izročil Pospišilu in Rajiča*orožje s potrebnimi naboji za izvedbo danih ukazov. Naslednjega dne, 5. oktobra, sta oddala Pospišil in Rajič na pariški postaji kovčeg z orožjem. V kovčegu je bilo orožje, ki ga je rabil morilec kralja Aleksandra. Odhod v Marseille Pojdimo sedaj, nadaljuje predsednik, ▼ Avignon za Kvaternikom. Naslednjega dne 6. oktobra ob 8.45 stopita v Veličkom v vlak proti Avignonn. S sabo nimata orožja. Delegat Kvaternik je tamkaj pred njimi. Sprejme Jih ln jim izroči orožje. Sedaj smo, gospodje Porotniki, že prav blizu samemu atentatu v Marseilleu. Tja se peljejo z avtom. Tu si ogledujejo mesto m kraj, kjer se bo kralj Aleksander izkrcal. Nato so se vrnili v Aix, kjer jim neka plavolasa dama da podrobna navodila. Njena identiteta 5e ni dognana. „Ubijte kralja!« Predsednik: Naslednjega dne 8. oktobra se bližamo tragičnemu dnevu. Kvaternik gre v Marseille. Spremlja ga Veličko. Ogledati si hoče Se enkrat kraj, kjer bo atentat. Kupita si načrt Marseillea, kompas in liste. Informirati se hočejo točno o prihodu kralja Aleksandra in njegovi poti v Marseilleu. Tako se mreža organizacije čedalje bolj zgrinja. Značilno je, da ima kompase tudi dvojica v Versaillesu, ki mora tamkaj počakati kralja Aleksandra, če bi atentat v Marseilleu ne uspel. Dne 8. oktobra zvečer sporoči Kvaternik v nekem velikem hotelu v Aixu Veličku, da mora z vami, obtoženec Kralj, izvršiti atentat. Dejal je-. »Pojdite jutri ob 1.30 z avtobusom v Marseille hi nbijte kralja!« Kralj: On tega ni rekel! Razdelitev orožja Predsednik: Ko sta Kvaternik in Kramer odhajala od vas. sta pustila kovčeg in vam naročila, da ga naslednjega dne ob 5. nesete k Petru. Peter je po vaših prejšnjih izjavah obesil na ključavnico srajco, da bi od zunaj ne videli, kaj delajo notri. Nato vam je v navzočnosti dame izročil en revol-var tipa Mauser, en revolver tipa Walter, dve bombi in potrebno municijo. Cemu je služilo vse to orožje? Zahtevam, obtoženec Kralj, da na to odgovorite točno in jasna Kralj: Potreboval sem to orožje, da ga izročim nekemu drugemu. Predsednik: To je zelo čudno! Povejte, kdo je plavolasa dama, ki je bila zraven. Kralj: Ne vem. kdo je. Petru je dala navodila. Predsednik: Pripominjam, da Je neka priča videla Paveliča 30. septembra v nekem hotelu v Marseilleu. Kralj: Jaz ga nisem nikoli videl. Razprava je bila nato za nekaj minut prekinjana. Po zopetni otvoritvi je povzel besedo predsednik. Zadnje priprave 9. oktobra ob 13. sta Veličko in Kralj odšla iz Aixa v Marseille. Imela sta bombe, revolver tipa Mauser, revolver tipa Wj*,lter in potrebno municijo Kralj: molči. Predsednik; Pripominjam, da Ja molk naj- boljši odgovor za sodišče. Ob 14.16 sta bila skupaj na ulici, kjer je bil atentat na kralja Aleksandra Kralj: Stala sva skupaj. Tedaj mi je Veličko dejal: »Sedaj prihaja kralj, moramo ga abiti!« Nato je predsednik navajal podrobnosti pred samim atentatom. Opozoril je na izjave obtoženega Kralja pred preiskovalnimi oblastmi, da je pred izvršitvijo atentata pobegnil Predsednik dokazuje z izredno ostrino, da te izjave ne drže in da je obtoženi Kralj bil pri atentatu navzoč. Njegovo trditev, češ, da ni hotel streljati, da ne bi zadel nedolžnih ljudi, smatra predsednik za poizkus vplivati na porotnike. Ce namreč ni hotel streljati, zakaj je imel pri sebi bombe. Bombe je imel pri sebi zato, da tt£te tolmače. Zasliševanje Rajiča Nato ae Je začelo izpraševanje obtoženega Rajiča. Star Je 32 let ln oženj en. Obtoženec prizma.va, da je odšel leta 1920 t Brazilijo, od tam leta 1932 v Belgijo, nato pa na Madžarsko, kjer Je bil na Janki Pusti, to je priznal pri preiskavi. Rajič: v Belgiji ml Je neki Hrvat rekel, da ae ne morem vrniti v rojstni kraj, češ da sem bil dan neke teroristične organizacije. Rekel ml je, da me bodo zato ubili. Janka Pusta Je bila »navadna farma" Predsednik: Torej ste bili na Madžarskem na Janki pusti? Rajič: Da. Odpravljal sem tam poljedelska dela. Predsednik: On je vedel, da ao to taborišče ustanovili, da ga vzdržujejo ki podpirajo teroristi. Rajič: Vedel sem, da Je bila ta farma za poljedelsko ekaploatacijo, nisem pa vedel, da se bodo tu vršila tudi druga dela. Nisem vedel, čigeva je farma. Predsednik: On ni vedel, da so farmo vzdrževali teroristi. Pri preiskavi na strani 2, 3, 5 Je sam izjavil, da so teroriste na Janfld Pusti razgnale madžarske oblasti, kako to, da bi bile madžarske oblasti razgnale mirne poljske delavce. Zagovornik Noel: Ko so Rajiča zasliševali v Annemassu, ni bilo nikakega tolmača med komisarjem policije in Rajičem. Prej je bil tolmač Miljutinovič. Predsednik: Ponovim porotnikom, da Je bilo med razpravo zmerom govora o podatkih, ki jih je zbrala uvodna preiskava. Na strani 2, 3, 6 je Rajič izjavtt, da je ostal na Janki Pusti do tistega ka ja s katero se potoval v Francijo v zadevi, zdaj bavimo. Rajič: Tega nisem izjavil. V preiskavi so soglasno priznavali, sedaj pa vse taje Predsednik; Nekaj čudnega je. Kadar primerjamo razne Izjave, ki so Jih obtoženci dali sodnim oblastvom potom raznih tolmačev v raznih krajih v raznih trenutkih, ko ae niso mogli sporazumeti, se ugotovi neskončno čudna stvar. Pridemo do sklepa, da se njihove izjave skladajo. To kar nas najbolj spravlja v zmedo, je to, da so trije obtoženci, ko so dajali izjave pred raznimi sodnimi oblastmi z raznimi tolmači, na rasnih krajih v raznih časih vzlic vsema prišli do tega, da se n£hove izjave popolnoma ujemajo glede Janke Puste in glede vloge organizacije. Rajič: Bilo nas je res troje ln dajali smo Izjave. Branilec Noel: V preiskovalnem materija hi stran 746 je rečeno, da se je zasliševanje obtožencev začelo na ta način, da so jim pripovedovali dogodke na Janki Pusti. Predsednik: Toda na tej strani je zapisano, da sta se na Janki Pusti seznanila Pospišil pod imenom Djordji m Mijo Kralj pod imenom Silni. Rajič: Res je, pod temi imeni sem se semanil z njim, ker pravih nisem vedel. Tudi Rajič se ne spominja • • • Predsednik: Tam so živeli v taborišču. Rajič: Ne spominjam se dobro svojega fafamdft 1« Janki Pusti. Predsednik: Ali ste bili ie kaznovani? Rajič: Nikoli nisem bil obsojen ne v Franciji ne v tujini. Sedaj stojim prvič pred sodiščem. Predsednik: Po poročilih jugoslovenskih oblasti je obtoženec priznal, da je bilo na Janki Pusti taborišče 24 do $5 teroristov, ki jih je pridobil Gustav Perčec. To je podpisal 19 oktobra 1934. Podipisal je tudi tole: »Vsi smo živeli pod napačnimi imeni in se urili v streljanju. Rajič: Posluževal sem se napačnega imena, ker sem se bal, da ne bi preganjali moje rodlbine. Predsednik: Nadel si je torej napačno ime, da bi varoval svojo rodbino, Istočasno je pa kot član revolucionarne organizacije prisegel, da bo izpolnil vsak nalog svojih voditeljev. Rajic: To ni točno. Selfak z bombami Predsednik: Ako ste res poljedelec, ali imate delavsko knjižico? Rajič: Imel sem poljedelsko knjižico, ki pa so mi jo vzeli na Janki Pusti. Predsednik: Zakaj ste pustili, da vam vzamejo takšno stvar, ki je iz!epa ne da iz rok noben delavec ? Zakaj so pa potem madžarske oblasti izdale ukrepe, da vas raz-ženo, če ste bili samo miroljubni poljedelci ? Ali ni mar Pospišil izjavil, da ste pogosto prihajali na jugoslovensrtta tla? Rajič: To mi ni znano. Predsednik: Vprašajte ga, ali so žrebali 1 Rajič: To si je izmislil tolmač. Predsednik: Vprašajte ga, ali je res, da ,Je 26. decembra na Janki Pusti neki inšpektor prinesel njemu neko pismo organizacije, ki ga poziva, da takoj nujno odpotuje v Curih? Rajič na to vprašanje ne odgovori. Predsednik: Izvolite ga prositi, da odgovori na to vprašanje z da ali ne. Važno priznanje Rajič: On je izročil v navzočnosti Mi.ja Kralja železniški vozni listek in denar in nam rekel, da se pripravimo za odhod v Švico s češkoslovaškim potnim listom. Predsednik: Ali ste vsi trije skupaj odšli v Curih in ali se je vaš potni list glasil na ime Sever Jožef? Rajič: Tega se ne spomnim ,vem le to, da je to bil češki potni list Predsednik: Kako ste se vsi trije dobili ob istem času na železniški postaji v Cu-rihu pri prihodu? Rajič: Bili smo skupaj. Predsednik: Torej, odpotovali so skupaj iz Na,gy Kaniže po nalogu nekega neznanca. Ta nalog so sprejeli brez vsakršne debate in prav tako tudi ponarejene potnice ter so odpotovali v Curih, akmor so prispeli skupaj Gospod tolmač, vprašajte obtoženega Rajiča, ali je bil na vožnji v Curih Pospišil voditelj skupine? Rajič: On ni bil naš voditelj na kakšen poseben način, le pognal je jezik države, kamor smo imeli priti, to je nemščino, in zato nam je služil kot nekak voditelj. O atentatu ni nič vedel . • . Predsednik: Prihajamo pred dejstvo, ki zanima porotnike: Kakšen je bil cilj te vožnje ? laigovori brez odločitve Parlrki obiski in posvetovanja niso prinesli odločitve niti v podunavskem niti v sredozemskem problemu rabijo zahtevala plebiscit. Flandinu je uspelo, da se je ureditev tega vprašanja odgodila. tako da trenutno ni nobene zapreko. da se sklene omenjeni pakt. Pariz, 6 februa ja o. S užbena poročila naglasa jo. da so ob.ski in razgovori v Parizu zaključeni. Iranci jo ne more spreioti trenutno nikake dehnitivne odločitve in sii-cer na eni stran zaradi Italije, na drugi pa zarad- Nemčije Brez Italiie po fran-cosk'.-m trineniu ni mogoče urediti niti sredozemskega mt' pidunav«k^ca problema, brez Wmčne pa niti podunavskego problema mti vprašanja o vzhodnem paktu. Polet! Nemčije in Ita!i;e se je sedaj še Madžarska uprla vsem poizkusom da bi se podonavsko vprašanj' uredilo brez nje. V takih '»knl-šč-nah H- p >m-nil.a sk'en:tev po-dunavskega pakra samo Doslabšanie. ne pa zbo išania položaja G ede na rezultate pariških diplomatskih potja an- ugotavljajo listi predvsem dva elementa lo naj b b'la za nadaljnji medna rr>dn politični razvoj meriniaina. Fran-cosko-iu»o« ovensk nakt ie oKran.il svojo popolno vrednost za vsak primer ideja o regionalni H sporazumih pa sedai defioi-t;vno ponuščen in «e bo namesto eg1 cku-ša organizirat: mir na osnovi avtomatskega 'zvoian a čl 16 pakta Društva narodov na podlag- katerega se bo v bodoče izva jata tttd' ikrH-a v tel smeri. Sestanki Nj. Vis. kneza Pavla Pariz, 6 februarja w Nj. Vis. knez-na-mestnik Pavle ie opoldne priredil članom francoske vlade in mnogim drugim političnim osebnostim zajtrk. Zvečer je poslanik dr Purič na čast knezu-namestniku priredi! 'ntimen obed. ki so se ga udeležili tudi ministrski predsednik Sairaut, zunanji minister Flandin, minister Paul-Bon-cour ip maršal Franchet d' E«perey. S tem je prv: del diplomatskih razgovorov v Parizu zaključen, drugi del razgovorov se bo pričel v nekaj dneh po prihodu češkoslovaškega ministrskega predsednika Hodže. Vprašanje Besarabije odgodeno London. 6. februarja, o. Po informacijah iz Pariza so tamkajšnji diplomatski razgovori poleg drugega dovedli do načelne ga sporazuma, da ne sklene rusko-rumun ski pakt Besarabsko vprašanje ostane neurejeno. Rumunska vlada trdovratno vztraja na stališču da je Be&arabija sestavni del Rumunije, ruska pa je za Besa- Odhod kralja Borisa iz Pariza Pariz, 6. februarja AA.: Kralj Boris je snoči ob 21. odpotoval v Sofijo. Pred odhodom vlaka »e je razgovarjal z uglednimi francoskimi in bolgarskimi osebnostmi, ki »o prišle Da postajo, da se poslove od njega. Dr. Hodža o sodelovanju v Podunavju Praga, 6. februarja g. Ministrski predsednik dr Hodža je praškemu zastopniku agencije Štefani izjavil o sodelovanju v Poduoavju. da se bo izvedlo na podlagi zbližanja Male antante in držav rimskega pakta Bil bi tragičen nesporazum, če bi se prizadevanja po konsolidaciji v srednji Evropi tolmačila kot poizkus oškodovati interese Italije in njeno vlogo v srednji Evropi ki se splošno oriznava kot neobhodno potrebna. Češkoslovaška se Popolnoma zaveda važnosti vloge Italije v Evropi. Popolnoma se priznajo tudi važnosti in zasluge italijanskega' naroda v Evropi. Noben dogodek ne more uničiti tega mnenja in teh čustev. Prihod danskega kralja Pariz. 6 februarja w. Pojx>ldne je prispel v Pariz danski kralj Kristijan. Njegovemu obisku ne pripisujejo političnega pomena. Rajič: Kako sem mogel to vedeti. Predsednik: Pospišil in obtoženi Kralj, so vas z njima aretirali, sta na strani 240 in 635 izjavila, da sta mialina, da odhajajo na Francosko, da ubijejo kralja Aleksandra, To sta izjavila tudi pri konfrontaciji. Rajič: Jaz tega nikoli nisem izjavil in tudi ne mislil Predsednik: Ona dva sta morala vedeti, da pride kralj Aleksander na francosko ob istem času kakor oni Rajič. Odločno sem izjavil, da nisem ničesar vedel o pripravah zu atantat. Predsednik: Kaj, ničesar niste Vedeli, da je vaša organizacija obsodila pokojnega kralja na smrt? Rajič: Ne, jaz tega nisem vedel. Predsednik: Tlltli to je Čudno, da so vas vaši voditelji Izbrali za to dudno potovanje in da so va.m po eni strani izkazali to veliko čast, po drugi strani pa prikrili namen vašega poslanstva? Rajič: Meni ni nihče ničesar o tem povedal in nisem ničesar o tem vedel. Izvedel sem šele tedaj, ko je bil zločin že izvršen. Prdesednik: čudno posestvo je to, kjer izdelujejo ponarejene potne liste. Ali je res, da so se 28. septembra na peronu železniške postaje v Curihu srečali Kvater-nik, Kramar in Veličko? Rajič: Res. Predsednik: Ali je res, da je Kvaternik j kot Paveličev delegat postal šef njihove skupine, ki je tvorila pet Članov? Rajič: Nas pet je nadaljevalo vožnjo cd Curiha do Lausanne. Predsednik: Ali je res, da ste vsi trije poslušali zapovedi Kvaternika-Kramarja, in ali je res, da je on plačal vse vaše tro-ške? Rajič: Jaz nisem plačal in ne vem, kdo j je plačal. Predsednik: Ali ie res, da ste 28. septembra popoldne dobili nove potne liste od Kvaternika ? Rajič: Da. Predsednik: tn kdaj so vas razdelili v dve skupini? Rajič: Jaz sem odšel s Kelemenom. Predsednik: Ali vas je v Parizu Kvaternik takoj razdelil v dve skupini ? Rajič: Da, razdelili smo se. Predsednik: Ali je Kvaternik tako uredil da se Veličko sestane z vami v hoteli »Regina?« Razprava ob uri. ko to poročamo, še traje. Zagonetni plavolaski isa sledu? Sao Paolo, 6. februarja, o. Dobro informirani krogi zatrjujejo, da je policija v R'o de Janeiru prišla na sled nlavolaskl, ki je imela taj>nstve«io vlogo pri marsejskem atentatu. Dosedanje rezultate preiskave drže v strogi tajnosti. Potrjujejo pa, da je policija zlovešči ženi tik za petami. Angleško posojilo Franciji London 6. februarja, o. Pogajanja za posojilo Franciji so pred zaključkom Opora-cije bodo izvršene tako. da bo Angleška banka otvorila kredit francoski Narodni ban- , ki ki bo z denarjem zalagala francosko dr- ! žavno blagajno Poučeni krogi zatrjujejo, da j bo znašalo posojilo 3 milijarde frankov ln < se bo obrestovalo po 2.26 do 8.25 odstotkov. Za jamstvo bodo obremenjene zlate rezerve francoski Narodne banka i Beležke votitve v Mošnjah so bile svobodne O nedeljskih občinskih volitvah v Motnjah smo v »Jutru« ie poročat«, kolikor (uuii je danes pač mogoče Naše poročilo apopolnjuje sedaj »S.ovenec« katerega trd;tve v glavnem pon-tiskujemo, da tudi naši Ijudije v Mošnjah in drugod izvedo, kako se je v nedeljo volilo. »Slovenec« med drugim pravi: »Volilni boj je bil svoboden. Svobodne ao bile tudi volitve. Nasprotniki so »e nemoteno lahko shajali. Javn-h shodov sicer niso imeli, ker so jih napovedali za isto nedeljo kakor JRZ že 14 dni poprej ... V volilnem boju so se nasprotniki posluževali letakov in lepakov, ki n:-so bili resnični. Osebna agitacija pa j« bila lažnjiva. Tudi nede'ja je bila pojKel-noma svobodna. Nasprotniki so prihajali v skmrrnah in izzivali. F den nd niih je na vse grlo kričal po Brezjah Zivio Toneic! Izid volitev dokazuje, da ie 'e*a 1933. vladi1 teror in pritisk, leta 1930. pa svoboda ... « Krščanska Jimdska država in Slovenci Olasi'o klerikalnih akademikov »Straža v viharju« objavlja v izvleSku neko predavanje akademika Cirila Zebota »O sestavu krščanske ljudske države«. Zaključek predavanja se glas;: Ni čuda. da se za idejo krščanske ljudske države izjavlja predvsem sodobna mladjaa evropskih narodov (n. pr. v Franciji. Bolgvid, Španiji, Holandiji Itd.). Še bo!j kot mladina velikih državnih narodov, pa se mora izreči za to idejo mladina malih narodov. Edino v dosledni ljudski državi je namreč zajamčeno lastno-pravno in samoupravno življenje tistih narodov, ki j;m usoda ni namenila vseh potrebnih pogojev za lastno narodno državno življenje in ki prav radi tega mnogokrat preveč občutijo absolutizem totilitet-nih držav (n. pr. Ukrajinci na Poljskem in SSSR.) Če se bo slovenska mladina zavedla te resnice, se bo pridružila strnjenim vrstam ti$te mladine, ki ima v prvih točkah svojega programa idejo krščanske ljudske države.<* Konferenca vodstva JNS Na povabilo predsednika JNS Nikole Uzamoviča se sestane v ponedeljek 10. t m. konferenca vodstva stranke, na katero so pozvani vsi podpredsedniki 9trainke, nadalje predsedn:štvo senatskega kluba JNS in člani predsedstva Neodvisnega kluba jugoslovenskih nacionalnih poslancev. Poleg tega so povabljeni tudi posamezni ugledni člani JNS, ki se nahajajo v visokih političnih funkcijah. Na konferenci se bo razpravljalo o organizacijskem vprašanju in o stališču stranke napram perečim političnim vprašanjem. Tej ožji konferenci naj b: potem \ najkrajšem času sledila konferenca predstavnikov stranke vz oele države. Doprinosi literarni zgodovin! Glasih) hrvatskih klerikalcev »Hrvatska straža« filozofira o komunistični akciji med Hrvati ter pri tem prihaja tud* do sledečih čudovitih zaključkov o Tolstoju: »Družina grofov Tolstojev Je spadala med najslabše fevdalce, ki so delali z ubogimi kmetiči kakor z živino. T: kmetiči so delali v potu svojega obraza za vse te grofe. Bič in batirna sta bila plačilo za njihovo delo. Lz take rodbine je izšel grof Lev Tolstoj, oče današnjih ruskih komunistov. Do svojega 50. leta je živel kar najbolj burno življenje. Denarja je ime! na pretek. Kmeti so delali zanj. bič pa jim je bil za plačilo. V 50. letu se je Tolstoj, sit življenja, blaži ran in impotenten, uma-knM na svoje posestvo ter priče filozofi-rati Pri tem pa nI razdeli! svoiega posestva med kmete, nego je wmo oblekel kmetsko srajco ter pričel požirat« pred fotografi Ker ie imel zaradi orgij pokvarjen želodec, so mu morali kuhat- najfinejšo dietno hrano. Čeprav je b:1 vsaj subjektivno boljši od sedanjih židovskih komunistov, vendar je bi'i le njihov pred-hodmik. židovsko - prostozidarske lože vsega sveta so ga slavile in čestile na vso moč. Nasledniki sitega in pijanega fevdal nega grofa so privzeli pri nas masko nacionalizma da bj tako zastrupljal' dušo poštenega hrvatskega kmeta« Se ena izmišljotina Nekateri listi, ki jih je vznevoljil uspeh pohorske konference v Splitu, so objavili vest, da je prišlo pri odhodu voditeljev pohorske akcije iz Splita do demonstracij ter da so demonstranti metali celo Jajca na po-horce. Vsa ta vest je od konca do kraja izmišljena m kaže samo pobožne želje njanih avtorjev. Ob priliki odhoda pohorcev iz Splita ni bilo nikakih demonstracij ter samo želimo, da bi tako mirno zapuščali dalmatinsko prestolnico tudi oni^ na katerih zborovanje v Splitu že težko čakajo. Da je »o vest ponatisnil tudi »Slovenec«, je seveda samo po sebi razumljivo. Silna zima v Ameriki Newyork, 6. februarja. AA. Mraz, ki vlada na ameriški celini že tri tedne, dobiva oblike sibirske rime. Podobnega mraza ne pomnijo že desetletja. Ustavljen je ves avtomobilski, železniški in vozni promet med Skalnatimi in AUeghanskimi gorami. kjer divjajo hudi viharji. Ceste in železniške proge v državah Michdgan, IlMnois in Wisconsrinu so pokrite dva do Y»em metrov na debelo s snegom. V mnogih državah srednjega zapada se pojavlja pomanjkanje živeža iu kuriva. Temperatura je v srednjem zapadu padla do 43 stopinj pod ničlo. Vlaki prihajajo s 24 urnimi zamudama Blizu Jacksona v državi W is con-sin je v ponedeljek zamrznil v snežnem metežu brzi vlak. 89 jsotuikov so šele snoči rešili iz zamrzhh vagonov. V severni Dakoti in Manesoti je sneg zadelaj dva tovorna vlaka. Kurjač m nadzorno osobje so ostali brez hrane in niso mogli priti do njih. Dva letalca sta sku§*la vreči jim hrano ugotovili pa so semo, da niso mogli priti iz zamrzlah vagonov. • Okrog novih volitev Zanimive informacije beograjske »Politike" O političnem položaju objavlja včerajšnja »Politika« ualjše poroc.lot v katerem med drugim pravi: »Dočim se vrti v finančnem odboru razprava o proračunu, pa se razpiavlja v vseh skupščinskih krogih o položaju, k je nastal zaradi obstrukcije opozicije. Po mišljenju političnih krogov Je položaj v narodni skupščini tako zapleten, da je nujno potrebno poiskati prave ukrepe za olajšanje. Za vsako ceno se je treba izogniti ponavljanju vsega tega. kar se je do sedaj vrSilo, ter tako preprečiti mogoče Se težje stvari. Sploflno se smatra, da za tako rešitev ni dovoljna samo striktna uporaba skupščinskega poslovnika, nego da bo treba poseči po političnih ukrepih. V aploSnem prevladujeta dve mifiljenji o načinu reS:tve sedanje krize. V krogih vladnih pristašev v narodni skupščini se propagira mis?l razpusta narodne skupščine ter razpisa novih volitev. Ti krogi m'slijo. da je danes JRZ že dovolj mo^na za volitve in da se bo v teku enega meseca sestal njen kongres. Po kongresu bi so mogle razpisati volitve. Do tedaj pa bi ostala skupščina odgodena. Glede proračuna za leto 1936/1937 mislijo ti krogi, da bi se mogel z dvanajsfnami podaljšati sedanji proračun Se za štiri mesece, nakar bi razpravljala o proračunu že nova skupščina. Težave bi bile samo s tem, po kakem zakonu naj bi se vršile volitve narodnih poslancev. Vladni pristaši v skupščini mislijo, da bi se mogel novi vo'ilni z?kon 7f>. narodne pos^nce tudi ok^ro r^ti v slučaju, če ne bi vlada hotela na volitve oo starem . sedaj veljavnem zakonu. V krogih združene opozicije bi razpust narodne skupščine in razpis novih volitev samo pozdravili. In to radi tega, ker stoji združena opozicija že od vsega pričetka na stališču, da ni mogoče sodelovanje s sedanjo skupščino, ki da je tudi nesposobna za delo. Poleg tega misli združena opozicija, da je sedanji položaj zelo prikladen za to, da bi prt volitvah čim bolj uspela. Z oz rom na glasove o oktmiranju novega volilnega zakona za narodne poslance pa misli opozicija, da bi smela izvesti oktroa samo od vseh podprta vlada, ne pa vlada ene same stranke. Po mišljenju opozicije se morajo vršiti volitve na programski osnovi, ki bo razpravljala v novi narodni skupščini vse struje in pravo razpoloženje naroda. V gotovih, dobro obveščenih političnih krogih se temeljito razpravlja o možnosti novih volitev. Pri tem se upoštevajo prave prilike tako v narodni skupščini, kakor med narodom in raznimi strankami. Ti krogi opozarjajo, da je treba temeljito premisliti, kaj lahko prinesejo nove volitve spričo sedanjega razpoloženja med narodom. Po njihovem mišljenju bi bilo treba preje poskusiti s Širokim načrtom za resnično pomirjenje naroda in široko konsolidacijo političnih prilik in Sele potem razmšljati o novih volitvah. V teh krogih prevladuje mišljenje, da se je treba izogniti vsem skrajnostim. Sporazum B Hrvati naj bi bil prva in glavna naloga te pomirljive portike. Ce se bi hotelo pri reševanju sedanje krize preiti preko hrvatskega vprašanja, bi to pomenilo samo ponavljanje starih napak in vodenje nerealne politike.« srg o okovi monarhije v Avstriji Avstrija se ni odrekla restavraciji Habsburžanov, vendar v tem pogledu ne bo ničesar storila brez sporazuma z evropskimi silami Pariz, 6. februarja, d. Avstrijski pod-kancelar Starhemberg je izjavil zastopniku dunajskega službenega poročevalnega urada o svojem razgovoru s francoskim zunanjim ministrom Flandinom naslednje: Moje zasebno bivanje v Parizu na po-vratku iz Londona na Dunaj mi je dalo povod za obisk pri francoskem zunanjem ministru Flandinu, s katerim sem se raz-govarjal o raznih vprašanjih evropske politike. Pri tem sem imel priliko obrazložiti stališče avstrijske vlade glede na sedanja vprašanja evropske politike in sem zlasti poudaril, da si Avstrija glede na notranja politična vprašanja, med katera spadata seveda tudi državna oblika ter restavracijski problem, pridržuje samo po sebi umevno popolno svobodo postopanja ln odločanja. Na to Svobodo odločanjt prav nič ne more vplivati dejstvo, da ne nameravajo avstrijski državniki ničesar podvzeti, kar bi moglo omajati evropski mir. Niti govora ne more biti o tem, da bi se Avstrija odpovedala morebitni zopetni uvedbi mo-narhistične državne oblike, pač pa v tem pogledu ne bo p od vzela ničesar odločilnega, ne da bi stopila v stik r evropskimi silami. Glede na možnost izmenjave naziranj med Avstrijo in drugimi državami srednje Evrope sem izrazil prepričanje, da bi mogla hiti taka Izmenjava samo tedaj uspešna, če bi bila pritegnjena tudi Italija kot preizkušena garantinja avstrijske integralnosti. Habsburški posvet v Parizu Parii. 6. februarja, d. Oton Habsburški je prispel včeraj, in sicer v spremstvu avstrijskih legitimistov barona Wiesnerja ler grofa Myrbacha iz Belgije v Pariz. Listi poudarjajo nenavadno naključje, da sa mudita v Parizu istočasno Oton Habsburški in avstrijski podkanclsr Starhemberar. Namen nepričakovanega prihoda Otona Habsburške- l ga v Pariz je po trditvi agencije »United Press« sestanek rodbinskega sveta, ki naj bi se ga udeležili člani habsburške rodbine. kolikor jih živi v Parizu. Da bi se včeraj razgovarjal z Otonom Habsburškim, ji Starhemberg sam demantiral, verjetno pe je. da je Starhemberga obiskal kak drug član habsburške rodbine. Vodja avstrijskih legitimistov baron je bila •noč na sredo kakor sodni dan. Ljudje so prebdeli vso noč v strahu za svoje življenje. Silni orkan je v tej noči porušil ce'o tri hiše, tako hišo Zofije Halohove v Zabrez-nici. Poslan ie je bilo enonadstropno in mu je vihar odnesel vse ostrešje in podrl dimnike. tako da ie eden padel «•kozi strop na posteljo v hiši stanujorc učiteljice Je-pjiče^e. ki ie "n nolem nak'jrtčju snala to nož v drugi sobi in si tako rešila življenje. Vse posteljno perilo z žimnicami vred je vihar raznesel daleč okoli Dalje sta bili zrušeni hiši posestnikov Zupana Jožefa in Zajca Jožefa, ki sta bila oba zaradi gospodarske krize tako že v hudi stiski. V vasi Žirovnici je skoro polovica gospodarskih poslopij razkrita. Razume se, da je orkan tudi sicer napravil povsod mnogo škode. Maše zaradi gospodarske stiske že tako obubožano ljudstvo fe potrebno hitre pomoči. Vihar ie z nekoliko zmanjšano silo divjal šf včeraj. K^kor dozna\'amo. je orkan rm'zemal nreceišen obseg, vendar pa ni nanravil n:kier drugje tako velike škode kakor v našem kotu. % Rekord deževja v januarju cela desetletja ni bilo v januarju 276.8 mm padavin Ljudje sporočajo opazovanja ob potresu Ljubljana, 6. februarja S', prihod Maribor 7 50. Rateče— Planica 10.35, Bi«trica Boh. jez. 10.22. Tudi ta vlak to imel postanek v Laškem, Rimskih toplicah, Celju. Grobelnem in Pragerskem. Velik korak naprej pomenijo tudi direktni vozovi, ki bodo vozili od 15. maja do 3. oktobra in sicer: Munchen Split preko Jesenic (odhod Je- senice 18.25, prihod Split 9.00, odhod Split 20.00, prihod Jesenice 11.10). Dalje bodo vozili direktni vozovi iz Ljubljane v Slatino Radenci in iz Ljubljane v Stražo—Toplica: Odhod Ljubljana 7.20. prihod Slatina Radenci 16.07, odhod Slatina Radenci 13.18, prihod Ljubljana 22.03; odhod Ljubljana 7.07 prihod Straža Toplice 10.00, odhod Straža Toplice 17.40, prihod Ljubljana 20.40. Ker soizgledi za bodočo sezono spričo političnih razmer v Evropi in posebno ob ugodnih cenah in veliki kupni moči dinarja pri nas zelo ugodni, bodo tudi prometne olajšave velikega pomena ne le za obisk inozem-cev, ampak tudi velikega pomena za razvoj našega notranjega turizma. Upati je, da bodo centralne oblasti odstranile še pred začetkom predse/one ostale težave, posebno glede nabav plačilnih sredstev Inozemcev in glede potnih listov in vizumov. Te težave so bile predmet skupnega občnega zbora mariborske in 1 jubljanske Tujsko prometne zveze, ki sta predložili vsem centralnim ob-lastvom ki korporacijam obsežno resolucijo. Tragična smrt Emila Klopčaverja Ljubljana, 6. februarja. Cela vrsta samomorov se je zgodila v zadnjem času, a danes popoldne je zbudil po Ljubljani posebno pozornost obup 52 letnega mehaniškega mojstra Emila Klopčaverja. Pokojnik je bil splošno znan Po vsem mestu pa tudi daleč po deželi, a prav gotovo se izredno visokega moža spominjajo iz onih časov tudi številni Janezi. saj je bil Klopčaver eden najhrabrej-ših borcev, odlikovan tudi z zlato hrab-rostno medaljo. Po vojni je Klopčaverju dobro cvetela obrt. ali zadnje čase so ga razmere silno stisnile. Nekoč tako pogumni in odločni mož je bolj in bolj klonil in poiskal tolažbe tudi v vinu. Včeraj je bil v Kranju, od koder je prišel popoldne vidno truden spet v Ljubljano. Zglasil se je Pri dobrem svojem znancu gostilničarju v kolodvorskem okraju in ga prosil: »Daj mi sobo, da se Pre-spim. strašno sem utrujen!« Sobarica mu je takoj odkazala sobo — in nič več ga ni bilo na izpregled. Danes popoldne se je gostilničarju vendar čudno zdelo, zakaj Klopčaverja ni od" nikoder. Velel je poklicati stražnika in ključavničarja. Ko so odprli zaklenjena vrata so našli Klopčaverja mrtvega. V umivalnik je bil naložil oglja, ga polil s špiritom in zažgal ter je pod oblastjo strupenega plina zaspal za večno. Orjaškega mrliča so trudoma prenesli po Btopnjirah do mrtvaškega voza. ki ga je prepeljal k Sv. Krištofu. Tam blizu nekje je za njim zajokala vdova s petimi otroki, od katerih je najstarejši star šele 16 let. Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! (Revmatične Mečine 0 • v •• iti tstjas odstranijo „Nibol" tablete Mr. BAHOVEC, »Nibol« tablete uporabljajo kot dobro sredstvo ki so domači in zato ceneni proizvod. Tudi se pri bolečinah v boku, trganju v udih, glavo- in zobobolu ter boleznih vsled prehlada. Zahtevajte v lekarni izrecno prave »Nibol« tablete Bahovec v originalnih steklenicah 20 tablet za Din 20,- ali pa 40 tablet za Din 34.-z napisom proizvajalca: •MLr. (Slahevec, £ ublfana ki Vam na zahtevo brezplačno pošlje obširne poučno brošuro za bolnike. Velika Britanija v slikah Oglejte si razstavo v Jakopičevem paviljonu! Ljubljana, 6. februarja. Danes opoldan je predsednik Angleškega društva g. dr. Ferdinand Majaron otvo-ril v Jakopičevem paviljonu razstavo fotografskih posnetkov iz Velike Britanije. Otvoritvi je prisostvovalo precej odličnega občinstva, zlasti ženstva in članov Angleškega društva. Bansko upravo je zastopal g. svetnik Borštner, mestno občino pa prosvetni referent g. prof. dr. Mole. Predsednik je v svojem govoru opozoril na prireditelja te potujoče razstave, ki se je na poti z Balkana v Srednjo Evropo ustavila v Ljubljani: namreč na londonski Britanski svet za stike z drugimi deželami (The British Council for relations with o ther countriens), čigar pokrovitelj je bil prejšnji princ Waleški, sedanji kralj Ed-vard VUI., predsednik pa lord Tyrell ot Avon. Ta institucija si je zastavila nalogo, da seznanja tuj svet z britansko civilizacijo in kulturo. Za sedanjo razstavo je prispeval veliki londonski dnevnik »Times« izbrane posnetke svojih fotografov. Tako je nastala zbirka, ki obsega okrog 100 velikih fotografskih listov in prikazuje pri-rodo, selišča in tehnično civilizacijo Velike Britanije. Razstavo si bo vsakdo ogledal z živim zanimanjem. Slike kažejo, da je fotografska reportaža »Timesa« na sodobni tehnični višini. Posnete in prirejene so z znanjem in okusom; nekatere spominjajo na grafične reprodukcije. Prikazujejo severnjaško resne pokrajine Anglije in škotske, zelene ravni z obrisi tovarn, prijazne gozdove in široke pašnike, v katere je povsod zajeto tudi kaj človeškega življenja: bodisi v trenutkih zabave (šport), bodisi pri delu. Zanimive so slike starih angleških in škotskih gradov, ki nam obujajo v spominu motive iz angleških narodnih in umetnih balad ali iz spisov Walterja Scotta. Značilne so vedute starinskih mest, ki združujejo srednjeveški videz palač in ulic s silhuetami industrijskih predmestij. Zasanjano se nam ustavljajo pogledi na slikah jezer in na pogledih v primorska pristanišča, ki odpravljajo ponosne britanske ladje v široki svet. Lepi so motivi iz ljudskega življenja, mogočni pogledi na London in značilne slike, ki nam predočujejo, v koliki meri se Anglež oklepa svoje tradicije, kar pa mu ne brani, da ne bii bi! na vodilnih mestih sodobne civilizacije. Nekateri posnetki (n. pr. fotografije z letalske ekspedicije na Mount Ev prest) nam kličejo v spomin razumno in obzirno ekspanzijo britanskega naroda, njegov ogromni pomen po vsej zemlji in nepremagljivo moč britanskega imperija, v katerem nikdar ne zaide solnce. Razstava, ki si jo lahko Ljubljančani ogledajo zastonj, poide iz našeea mesta t Budimpešto ln od tam na Dunaj ln v Prago. Lilian Harvey in Willy Fritsch zopet združena v prekrasnem Ufinem filmu Priljubljeni par filmskih zvezdnikov Premiera jutri v KINO UNIONU! črne reže Svengalijev poslovilni večer Danes ob 21.30 nastopi znani tel epa* in jasnoviidec Svengali poslednjič v tej sezoni v Elitnem kinu Matici in sicer s popolnoma novim programom. Poslednja njegovi nastopi so pokazaili, da je strokovnjak v svoji panogi. Posebno se je izkazal kot jasnovidec in telepat, a (izredno močan je tudi v sugestiji. Občinstvo je bilo navdušeno ob njegovi produkciji. Vsi oni, ki niso imeli prilike prisostvovati dosedanjim njegovim seansam, naj se udeleže prireditve ▼ petek zvečer. Spored bo trajail polni dve uri. Vstopnice rezervirajte pri blagajni kina Matice. Zanimanje za poslovilno predstavo je veliko. Večer Jadranske straže s sodelovanjem narodnih noš, ki se bo vršil jutri zvečer v dvorani na Taboru, bo gotovo najsiiko-vitejša letošnja družabna prireditev. Na sporedu so naši čarobni slovanski narodni p'.esi, ki bodo povzdignili celotno prireditev. Ostali plesni spored se bo razvijal pod vodstvom plesnega mojstra Jenka. Sodeluje priznana godba Sloge. Za domač prigrizek in pristno vino iz kleti Radoni-ča Pia je preskrbljeno. Vstopnina: dijaške vstopnice proti izkaznici 8 Din. za osebo 75 Din. družinske za tri osebe 35 Din. Začetek ob pol 21. uri. QQQQG©eeeQQQQQ še o novem Gruberjevem kanalu V nedeljo smo objavili članek »Nov Gruberjev kanal odkrit«. — Mestni gradbeni urad nam je zdaj poslal naslednje pojasnilo, na čem je krivda, da je nastala poplava v Virantovi palači: Vsak hišni kanal je do priključka na cestni kanal last hišnega lastnika. Po zakonu mora lastnik na svoje stroške hišni kanal vzdrževati, popravljati, izvršiti priključek itd. Zbiralni kanal na Grudnovem nabrežju je mestna občina delno izvršila leta 1914. Dograjen pa je bil kanal na tem nabrežju šele leta 19331934. ko je mestna občina podal išala in izvršila zbiralne kanale na Gallusovem in Cankarjevem nabrežju. Kljub temu pa, da zbiralni kanal še ni hil popolnoma dograjen, je mestni gradbeni urad že leta 1929, pismeno pozval lastnico Virantove hiše s posebno okrožnico, da pregleda hišne kanale tn uredi morebitne nedostatke ter da izvrši priključke na cestni kanal, itd. Leta 1934. je kanalizacijski oddelek mestnega gradbenega urada ugotovil, da je hišni kanal Virantove hiše zatrpan in da je del hišnega kanala pod vodo, o čemer je bila hišna lastnica takoj obveščena. Lastnica je prejela tudi uradni odlok s pozivom, za takojšnjo odstranitev nedostatkov. Sledili so Se drugi pozivi in intervencije, vendar pa se je izvršitev kanalske ureditve zavlekla, ker lastnica nI mogla dobiti kredita od pristojne oblasti. Letos pa je bil kredit odobren in je lastnica hišnega kanala v roku 12 dni izvršila kanalski priključek s 4 m globoko kaskado. To delo je lastnica izvrševala na svoje stroške po zasebnem podjetniku. Vse drugo, kar navaja član-kar v objavi nedeljskega »Jutra«, ne odgovarja dejstvom. Da se je hišni kanal zatrpal, ne nosi odgovornosti kanalizacijski oddelek ln ne zadene v tej stvari mestnega gradbenega urada, odnosno kanalizacijskega oddelka nobena krivda. ■ KINO SLCGA Telefon 27-30 Same še danes ob 16.. 19.15 in 21.15 OČI Harry Baur ln Simone Simon Jutri nov spored! HANSI NIESE Leo Slezak, Georg Aleksander, Greti Theimer V PREKRASNEM FILMU Ljubezen na dvoru Dva pogreba Stenovec je bil pokopan včeraj zjtriraj v Tržiču, Medi škufčeva pa popoldne pri Sv. Križu Ljubljana, 6. februarja Današnji pogreb Medike Škufčeve je gan-ljiv0 pokazal, kako močno se je dojmila Ljubljančanov tragedija mlade lepotice. O tem, da je gospodična Medi nameravala skleniti s Stenovcem zakonsko zvezo, je pričalo dejstvo, da je 9. januarja prestopila v 6tarokatoliško cerkev. Zato se je tudi pogreb vršil po starokatoliškem obredu. Ob 16. je bilo pred hišo žalosti v Pokopališki ulica mnogo Ljubljančanov, zlasti njenih prijateljic in šolskih tovarišic. Mnogim je izvabilo soJze pretresljivo ihtenje neutolažljive matere, ki je v spremstvu moža in srina komaj sledila ljubljeni edinki na zadnji poti. Pogrebne obrede je opravil župnik Lavrinc, ki se je ob odprtem grobu poslovil od pokojnice. Mnog0 cvetja krasi zdaj svežo gomilo pri Sv. Križu. Tržič, 6. februarja V Tržiču »o že davi ob 8.30 pokopala uradnika Franca Stenovca. Tudi on je bil nedavno prestopil v starokatoliško cerkev in zato je prispel iz Ljubljane k pogrebu župnik g. Lavrinc. Uradniki in tovariša podjetja, kjer je bil Stenovec v službi, eo kupili dva lepa venca in ju položili na krsto. ki so jo pogrebci dvignili in prenesli iz mrtvašnice na pokopališče. Mnogo Tr-žičanov je prihitelo k pogrebu in spremili so ga na pokopališče, prav tako pa tudi uredništvo tvornice Glanzmann & Gasner s prokuristom inž. Suggom na čelu. Ob odprtem grobu se je od pokojnika poslov i župnik Lavrinc. Stroške pogreba je prevzela pokojnikova točene gospa. Domače vesti Vozni red v nebesa Po Ljubljani in najbrž tudi po deželi se v velikem itevilu Urijo mali letaki naslednje vsebine: Vami red v nebesa. Odhod: Ob vsakem času- Prihod: Kakor Bog hoče- I- razred (ekspres): Krstna nedolžnost, mučeniška smrt, ali natančno izpolnjevanje evacigelskih svetov (rado-voljno uboštvo, vedno devištvo, rado-voljna pokorščina duhovnemu predstojniku). H- razred (brzovlak): Prava spokor-noat, neomajno zaupanje v Boga, iz-vn&evanje dobrih del (motlitev, post. miloščina itd)- IU. razred (navadmi vlak): Izpolnjevanje božjdh in cerkvenih zapovedi ter Btanovanskih dolžnosti. IV. razred (vozi le izjemoma in zelo poredko): Spreobrnitev na smrtno uro. Opombe: 1. listki za nazaj se ne izdajajo. 2. Športni in izletni vlaki ne vozjio. 3. Otroci, ki še niso pri pameti, se vozijo zastonj, pa le tedaj, ako so v naročju svoje matere sv. Cerkve- 4- Potnike prosimo, naj ne jemljejo s seboj druge prtljage ko samo dobra dela, drugače lahko vlaik zamudijo, ali pa bodo na predzadnji postaji (vice) neprijetno zadiržani in bodo imeli velike sitnosti- 5- Vsak potni list mora imeti žig posvečujoče milosti božje. 6- Med vožnjo lahko vsak potnik prestopi iz nižjega razreda v višjega, nikakor pa narobe, ker bi to bilo smrtno" nevarno in je zato prepovedano- • Novinarske železniške legitimacije. Člani ljubljanske sekcije JNU naj še danes dostavijo železniške legitimacije za 1. 1935 sekcijskemu tajništvu, da se zamenjajo za nove. * Znanstveni sestanek Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani bo v ponedeljek 10. t. m. ot 18. v predavalnici in 13 miga oddelka obče državne bolnišnice v Ljubljani z nastopnim sporedom: 1.) Dr. Drago Sterle: Okvare po salvarsanu. 2.) Dr. Bože-na Merljakova: a) Lyn:phouranulomatoza s posebnimi bolezenskimi slikami; b) Relaxa-tio diaphragmatica diffusa s thorakalno izpraznitvijo ascita. 3.) Docent dr. Ivan Matko in dr Božena Merljakova: Cholesterinova pleuritis. 4.) Docent dr. Ivan Matko: Avskultacija trebuha. Vabljeni vsi zdravniki! * Nagrade za najboljša medicinska znanstvena dela. Na občnem zboru Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani 1. t. m je poročal primarij g. dr Meršol v imenu ocenjevalnega odbora, da je bila druga znanstvena nagrada docenta dr. Matica podeljena v enakih delih gg. dr. Logarju in dr Slivniku za delo »Naši zobje« in g. dr. Furlanu za delo »Problemi iz epidenvolo-gije tuberkuloze v Jugoslaviji«. Istočasno je docent g. dr Ivan Matko, šef internega oddelka obče državne bolnice v Ljubljani, razpisal novo (tretjo) znanstveno nagrado za najboljše medicinsko delo v letu 1936.-37 v znesku 1000 Din. Pogoji za to nagra- 1 do so isti kakor za prvo in drugo, '.e z dodatkom, da lahko za to nagrado konkurirajo vsi zdravniki na ozemlju dravske banovine. • Otvoritev avstrijskega turističnega urada v Zagrebu V prospeh turističnega prometa med našo državo in Avstrijo je otvor-jen v Zagrebu v Praški ulici 9. lepo urejen avstrijski turistični urad. Ta urad ima na razpolago vas propagandni material avstrijskih turističnih in zimsko-sportnih središč, ki je vsem brezplačno na razpolago. Urad ne prodaja železniških kart nego se bavi samo s propagando za turizem. Vodstvo ja poverjeno dr Gustavu Braunu, ki je z uspehom organizira' avstrijski turistični urad tudi v Beogradu * Dravska sekcija JUU toži »Slovenca«. Včeraj sta bili vloženi pri okrožnem sodišču v Ljubljani dve tožbi proti uredništvu »Slovenca«. Toži Jugoslovensko učiteljsko udruženje sekcija za dravsko banovino v Ljubljani zaradi napadov tega lista na učiteljstvo. * Cankarjev »Kralj na Betajnovi« v Beogradu. Dramski odsek Društva Slovencev v Beogradu prireja v soboto 8. t. m. v gledališki dvorani Ruskega doma v Ulici kraljice Natalije 33 svojo prvo letošnjo dramsko predstavo. Uprizori se Cankarjeva drama »Kralj na Betajnovi« v režiji Jožeta Kosmača, ki bo igral gavno ulogo. Ostale uloge so si porazdelile najbojše ženske in moške igralske moči društvenega dramskega odseka. Pred predstavo bo predavanje o Ivanu Cankarju in t njegovih delih. Začetek bo točno ob 20.30. Na dan predstave se dobe vstopnice pri blagajna Ruskega docna od 11. do 14. in od 17. do 19. V nedeljo 9. t. m. ob 10. pa bo v društvenih prostorih. Balkanska ulica 14-1 redno predavanje. Predaval bo g. Rovan o gospodarski krizi * Nov grob. Včeraj so pokopali v Vipavi gospo Karlo Petričevo. Pokoinica je bila iz stare vipavske družine Kobalove. Po vsej dolini ja bila znana po svoji dobrosrčnosti in kremenitem značaju. Bodi ji lahka domača gruda, katero je tako iskreno ljubila. * Po hribih in dolinah leži izvrsten sneg-pršič, ki omogoča res prav dobro smuko. Da pokaže našim smučarjem pot v kraljestvo zime, je Zveza za tujski premet v Sloveniji izda'a praktično pregledno karto smuških terenov v dravski banovini, ki jo je izdelal g. Oskar Delkin. V tei karti so označene vse oskrbovane in neoskrbova-ne koče in p'aninski domovi, tako, da je izletnikom-smučarj rn orientacija in izbira zelo lahka. Karta se dobi pri »Putniilk-u« v Ljubljani in njegovih podružnicah. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Maskarada športnega kluba Reke 8. februarja ob 20, v Sokolskem domu na Viču. Iz Lfubljjane Spored nocojšnjega koncerta pevskega zbora Glasbene. Matice, ki bo ob 20. v opernem gledališču, je naslednji: 1) Osterc: »Magnificat« za zbor in orkester. 2) švara: »Brodnik« za alt-solo (ga. Bernot-Golobova) in orkester 3) Mosolov: »žele-zolivarna«, simfonična slika za orkester. Po odmoru se izvaja Slavenskega »Religio. fonija« oratorijska suita za zbor in orkester, ki ima naslednje dele: 1) »Pogani« nastopijo: bariton solo g. Milan Jug, bas-solo g Tone Petrovčič in moški zbor. 2) »židje«, bariton solo g. Roman Petrovčič in mešani zbor. 3) »Budisti« alt-solo ga. Bernot-Golobova, bas-solo gg Tone Petrovčič in šule ter mešani zbor. 4) »Kristjani« Mešani abor. 5) »Mohamedanci« tenor-solo g štibernik in moški zbor. 6) »Glasba« izvaja orkester, 7) »Pesem delu« mešani zbor. Vse besedilo je originalno, zato prf-poročamo čitanje tiskanega sporeda, ki pojasnuje židovsko, budistično in mohame-dansko besedilo. Koncert vodi ravnatelj Mirico Polič. Na razpolago so še sedeži v ložah, v parterju, na stranskem balkonu in na galeriji, prav tako tudi stojišča. Prodaja je do 6. v knjigarni Glasbene Matice, od % 8. ure dalje pa v operi, kjer bo koncert. u— Foto predavanje. Zanimivo predavanje o pravilni uporabi panehromatskega fotografskega materiala se bo vrSilo drevi v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti ob pol 21. Predaval bo strokovnjak tvrdke Gevaert Vstop prost. u— Sokol Ljubljana - Šiška drevi ob 20. bo predaval g. Viktor Pirnat: Potovanje s »Kraljico Marijo« II. del. Po predavanju film »Vražji dečko«. Vstopnina 3 Din. u— Namesto cvetja na grob gospe Fani-ce Stermecki je darovala rodbina dr. Er-nesta Močnika 100 Din za mestne reveže. DANES OB 9.30 POSLOVILNI VEČER SLAVNEGA TELEPATA IN JASNOVIDCA S V E N G A L I - j a Predprodaja vstopnic danes od 11. do pol 13. in od 15. ure dalje ! ! ELITNI KINO MATICA Kultnimi pregled Mednarodna ali narodna znanost? Znameniti nemški fizik Philipp Lenard, ki je pred leti prejel Nobelovo nagrado za odkritje po njem imenovanih katodnih žarkov, je pravkar izdal v Lipskem knjigo »Deutsche Physik«. Knjiga je že kot pojav vredna pozornosti Ne zanima nas kajpak njena čisto strokovna plat, ki bodi prepuščena fizikom, med katerimi zavzema ta nemški učenjak slovanskega rodu avtoritativno mesto Naj napi >mo s—mo nekoliko opazk na rob njenega uvoda, ki reže kakor ostra konica v živo meso sedanjega časa Ta občutljivi in za vse nas pomembni živec je proolem mednarodne ali narodne znanosti. Uvod je dobil službeno priznanje, ker ga ie objavil »Volkischer Beobachter« Prof Lenard je že naslovom označil prelom in novo stališče V uvodu pravi, da je mogoče govoriti o arijski fiziki, to je fiziki, ki so jo ustvarili ariiski narodi in sicer oni, v ..aterih je primes nordijske krvi Toda ta arijska fizika je prvenstveno nemška, zato jo tako tudi imenuje Prof Lenard zatrjuje da vsaka znanost vznika iz svojih rasnih in nacionalnih tal in pravi, da samo narodi nordi;-fee krvi kažejo to, kar je bistveno eksaktnim vedam, namreč čut za resničnost. Ker so ve. de ostalih nearijskih ras neznatne po obsegu in pomenu, je najresnejša nasprotnica arijske odnosno remške znanosti židovska znanost. Njenega značilnega predsta-vitelja viU prof Lenard v Albertu Einsteinu in posebej še v njegovi relativitetni teoriji, ki je po duhu judovska znanstvena konstrukcija, torej rasno-subjektivna. Nemalo značilna so tudi nadaljna izvajanja prof. Lenarda. če je ekaaktna veda, kakor je fizika, rasnega izvora žs po nastanku, je za uacijo tem pomembnejša po aplikaciji. Tako je zlasti odnos med fiziko ln tehniko izrazito nacionalna zadeva in tehnika se mora postaviti v službo nacije, kar morajo nujno upoštevati tudi teoretični fiziki Od teh misli do vloge znanosti v vojni tehniki, ki je v službi narodne eks. panzije in imperializma, je pot zelo kratka Nedvomno je stališče prof Lenarda v skladu s totalitarizmom hitlerjevstva, ki podreja vsega človeka (telesno in duševno), vse njegovo mišljenje ln delo in s tem tudi umetnost in znanost celoti, to je narodu in državi. elitni kino matica Telefon 2134 DANES OB 4. in 7. uri NAJVEČJA SENZACIJA SEZONE HANS ALBERS kot TAJNI KURIR Mala Azija, Nemčija, Rusija in Balkan kot poprišče velefilma bojev, ljubezni in pustolovščine. Film svetovnega formata. CHARLOTTE SUSA, žena z dvojnim licem — HANS ALBERS kot boljše viški general. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 18. ure. Rezervirajte vstopnice. fročnl kino IDEAL"" Danes ob 4. 7. in 9.15 zvečer milijonski orijentalni velefilm: RDEČI SULTAN ABDUL HAMID Fritz Kortner, VValter Rilla Carigrad mesto ljubezni in strasti!! Ljubezen in strast zadnjega sultana!! Konkurenčne cene Din 4.50, 6.50 in 10.— u— Sočani in prijatelji! V soboto 8. tm. bo govoril v salonu »Pri levu« ob pol 9. zvečer naš znani literarni zgodovinar g. dr. An te Slodnjak, profesor trgovske akademije o Stritarjevi stoletnici Povedal nam bo, da je bil ta velik pesnik in pripovednik središče našega slovstvenega življenja v mladoslovenski dobi. Stritar je dal v svojm »Dunajskem Zvonu« torišče Gregorčičevim pesmim ter je Gregorčiča vzgajal v obliki in vsebini. Ker je to predavanje zelo aktualno, zasluži, da ga vsi Sočani in naši prijatelji polnoštevilno obiščejo. Vstop vsem prost, vsi dobrodošli. Mnogo naših članov se bo po predavanju udeležilo prireditve Jadranske straže na Taboru, kar toplo priporočamo. — Odbor. u— Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani se danes preseli s svojo pisarno iz Trgovskega doma v nove večje, naj-moderneje prirejene prostore v palači ljubljanske kreditne banke. Tyrševa c. 1. h, II. nadstropje. Danes in jutri v soboto bo |>o-slovanje omejeno samo na nujne zadeve, od ponedeljka dalje pa bodo že spet vsi oddelki redno poslovali v novih prostorih. njenec Viktor Xočevar. ki so ga bili pred kratkim iz zaporov privedli na zdravljenje. Kočevar je pustil za seboj poslovilno pismo, v katerem na javlja, da bo svojemu življenju napravil konec s tem. da se vrže v Ljubljanico. Kakor domnevajo, je hotel s tem pismom samo potegniti varnostne organe, da bi ga iskali po Ljubljanici, v resnici pa je že zdavnaj kje za deveto goro. Iz Celja e— Na ljudskem vseuči išču bo predaval v ponedeljek ob 20. privatni docent dr. Božo Skerlj o znamenitostih najlepših slovanskih mest Varšave, Krakova in Prage. Zanimivo predavanje bo spremljalo nad 80 krasnih skioptičnih slik. e— Sresko učiteljsko društvo bo zborovalo jutri ob 9. v mestni narodni šoli. Obravnavale se bodo aktualne stanovske zadeve. Prof. dr. 2geč bo podal socialno študijo Halozah in poročal o pripravah za mednarodni pedološki kongres v Beogradu 1937. e— Starokatoliška služba bož'a bo v nedeljo ob 10. v Narodnem domu. Opravil jo bo svečenik iz Zagreba. Ali fe Vaša prebava v redu? VZEMITE ZVEČER DVE DO TRI MALE ARTIN-DRA2EJE in zjutraj boste imeli lahko izpraznjenje. Dobivajo se v vseh lekarnah v Škatlicah po 12 dražej Din 8.— ln v vrečicah po 2 dražeji Din 1-50 Ogl. reg. pod S. br. 7724/34. u— Pri sobotni predstavi komedije »Morala gospe Dulske« slavi gdč. Grumova, ena zelo nadarjenih moči šentjakobskega gledališkega odra svoj stoti nastop. Pri premieri je žela za svojo kreacijo Hejše velik uspeh. Polna dvorana naj bo doKaz. da zna naše občinstvo ceniti požrtvovalno delo Šefitjakobčanov. Režija je v rokah Bučirje-ve. V nedeljo zvečer se komedija ponovi. u— Klasična opereta »Boecaecio«, ki je imela v štritofovi priredbi z našo priljubljeno primadono go. Zlato Gavellovo velik uspeh, se ponovi v nedeljo popoldne za bolniški fond združenja. Opozarjamo, da se bodo pri tej predstavi peli novi kupleti. Cene so od 30 Din narvzdol. u— Razvoj oblačilne mode tekom dveh tisočletij, predavanje s skioptifnimi slikami bo drevi ob 20. v posvetovalnici Radiona, Mestni trg. Najnovejše modne kreacije. Dobrodošli ! Bolnim ženam se izpraznijo čreva po uporabi naravne FRANZ-J OSEFO VE grenčice — nemoteno in lahko. Ogl re«. & br. 16485/86 u— Danes ob 16. na Bregu 8 si gospodinje ogledajo kuhanje preprostega obeda na električnem štedilniku. Vstop pro^t u— Prošnje za sprejem v »Dom visoko-šolk« Gradišče 14-1. se vlagajo do 15. februarja 1936. na odbor društva >Dom vi-sokošolk«, univerza. Ljubljana. Priložiti je treba zdravniško izpričevalo in imovinski izkaz. u— Kdor se želi dobro zabavati, naj ne ! zamudi ogledati si v šentjakobskem gleda- i lišču komedijo »Morala gospe Dulskec Pri sobotni predstavi bo slavila gdč. Grumova v ulogi Hejše. hčerke gospe Dulske svoj stoti nastop. Udeležile se te predstave v velikem številu. V nedeljo se Igra ponovi. Začetek obakrat ob 20.15. u— Utopljenci in lažni utopljenci V torek dopoldne so delavci mestne klavnice opazili, da v Gruberjevem kanalu plava moško truplo, oblečeno v črno dolgo suknjo s kožuhovinasto podlago. Skušali so truplo izvleči iz vode, a jim zaradi narasle struge ni uspelo in so ga valovi odnesli dalje proti Štepanji vasi. Po vsej verjetnosti gre spet za samomor. Policija poizveduje po identiteti utopljenca. Iz ljubljanske bolnišnice pa je včeraj ponoči pobegnil kaz- e— Električni tok bo ukinjen v nedeljo od 8 do 15. zaradi nujnih popravil. e— Celjsko grlo. Na sedanjem področju mestne obline so lani poprH 6.275.92 hI vina, 1.749.66 hI piva in 27950 hI žganja. e— Divjaški napad. Ko je šel 33-letni gozdni delavec Matevž Osvaldič iz Zetal v Rogatec k bratu, sta ga v Tlakah napadla kmečka fanta Štefan Kitak in Anton Osek. Z latami sta ga silno potolkla po glavi in mu zlomila levico. Osvadiča so prepeljali v bolnišnico. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefiVn »Stari in mladi kralj« in dve zvočni predigri. Iz Maribora a— Zbor mariborskih pekov. V Bredo je bil pri Gambrinu redni občni zbor Združenja pekovskih mojstrov v Mariboru, ki je bil dobro obiskan. Skupščini so prisostvovali za mestno poglavarstvo obrtni referent dr. Milan Senkovič. za zbornico TOI Franjo Bureš, za Savez Pekarskih obrtuika v Zagrebu tajnik Milan Bašič, za Združenje pekovskih mostrov v Celju gg. Kač in Zadravec, za ptujsko Združenje pekov g. Viljem Albrecht. Zbor je otvoril in vodil predsednik Jakob Koren. Tajniško poročilo je podal g. Julče Novak. Združenje šteje 106 članov, 110 pomočnikov in 76 vajencev. Marljivo je deloval pevski odsek. Dohodkov je imelo združenje 32.680 Din. izdatkov pa 32.232 Din. Poročilo nadzorstvenega odborja je podal H. Celan. Izvoljen je bil naslednji odbor: Jakob Koren, predsednik. Ivan Horvat, podpredsednik. Ivan Zamuda. Josip Ledinšek, Anton Feiertag. Mihael Mikec. Josip Zunko. Karol Rakuša ter Matija Pohar. odborniki. Pri slučajnostih so izrekli združenju priznanje za agilno delovanje gg. dr. Senkovič, Bureš, Bašič in Albrecht. a— Brat rešil bratu življenje. V tukajšnji bolnišnici so izvršili transfuzijo krvi pri krojaškem pomočniku Viktorju Toma-nu, ki je. kakor znano, med žrtvami bencolske afere. Lastno kri je žrtvoval v ta namen Tomanov brat. Upati je, da je sedaj Toman izven vsake nevarnosti. a— Alpinistična šola. V sredo zvečer je predaval v okviru ciklusa predavanj alpinistične šole podružnice SPD odlični kartograf prof. dr. Valter Bohinec iz Ljubljane o alpskih ledenikih ter njih razdiralnem delu, o ledeni dobi. ledeniških jamah Stališče prof. Lenarda je za na« zanimivo zaradi tega, ker si majhni narodi ne morejo obetati nič dobrega od uveljavljanja rasističnih načel v znanosti in posebej še v eksaktnih vedah. Kakor skuša s kljukastim križem zaznamovana ideološka sekira posekati naravno pravo, ki je plod racionalizma in kateremu je dala francoska revolucija tako mogočen poudarek, da so se v Evropi mnogi majhni narodi zavedli svoje posebnosti in se pričeli upirati potu^červanju, sega ta sekira tudi po vzoru občečloveške znanosti ln nadnarodne kulturne sinteze. Motiv je tu kakor tam isti: uveljaviti silo možnega nad slabeišim. Prof. Lenard se ni zavedel, da je v njegovem nazoru neko protislovje. Če imajo židje zaradi svoje rasne pripadnosti manj čuta za resničnost, ali ni vsako vezanje znanstvene oblektivnosti in eksaktnosti z raso in nacijo že samo po sebi priznanje nekega relativizma, ker so rasni, to je krvni in Izven človeka stoječi vplivi, kakor je na pr. vpliv nacionalne pripadnosti, odločilni za znanstvenikov odnos do predmeta ali bvarine? AH ne obstoji v območju arijske rase od r^jnerja rasne čistosti posameznih narodov zavi^no stopnjevanje in padanje rčuta za resničnost«?! In kaj je če je rasni »čut za resničnost« samo fik-cija? Prof. Lenard ne bi bil pravi pristaš današnjega, z močnimi vbrizgi rasizma pomlajenega pangermanizma, če se ne U na drugi strani zavedal višje vrednosti nem-štva. Zato arijsbvo skorajda istoveti z nemštvom; odtod tud' ponosni, izzivalni in programatski naslov njegove knjige »Deutsche Physik«. Znanstvenik, ki bo za kakšno stopinjo bolj kakor on obseden od politične vročice, bo proglasil vedo narodov, ki imajo manjšo primes nordijske- krvi, za manjvredno. Ta strožja doslednost, ki je v Nemčiji že imela in še ima svoje bojevite zastopnike (od Alfreda Rosenb rga do filozofa Spanna), je že vidno označila manjvredne arijske narode. Sem sodijo Francozi ln Slovani Ce pa se ustavimo pri zgodovini tako ek-saktne vede, kakor je prav fizika, vidimo, da je Izven Nemčije, posebej Se v Franciji, domovina najgeoialnejših mislecev, tistih, ki so odkrili vodilna načela, katera so potem mnogi nemški učenjaki teoretično in praktično obdelali in jih razvili zlasti v aplikativnem smislu. To velja tudi za ožjo znastveno stroko prof Lenarda, čigar odstotek nordijske primesi ln ž njo dane pripadnosti čistemu nrmštvu, je prav tako divomljiv knkor objektivnost njegovega rasnega pojmovanja znanosti Ne trdimo, da nc bi celo v strogo ek-saktirrh vedah so^ločevat ori ustvariantu rezuHatov še boM r>a s^v da pri n^ho^em zd^uS^vaniu v so"+av neki o=»">v=ti in z do strastnega ljubezenskega prizora. Gdč Ramškova v vlogi natakarice ln pomožne poštarice je bila zelo dobra, le masko je imela preveč mladostno. Morala bi biti vsaj nekaj let starejša od Lore. Zelo dobro je podal g. Špat vlogo podeželskega upravitelja v gorski vasi. Tudi g. Vuga v vlogi Goloba, trgovca, župana in predsednika posojilnice in šolskega odbora je bil zelo posrečen. G. Letič v osebi zdravnika je enako uspelo igral. Igra. katere snov je zelo težavna, je po splošni sodbi občinstva zelo dobro uspela in zaslužijo naši diletanti vse priznanje. Občinstvo je igralce, zlasti pa avtorja g. Ingoliča, nagradilo t navdušenim aplavzom. V drugem dejanju Je avtor profesor g. Ingolič sprejel lovorjev venec, ki mu ga ja {»klonilo Dramsko društvo v spomin na krstno predstavo. Naši vrli Dornov-čani pa so svojemu >liikarskemu« pisatelju poklonili veliko srce. napravljeno Iz našega pristnega »ltika«. Tudi gdčna Mimica Mlakarjeva in gdč. Ivanka Ramškova sta prejeli lepa šopka. Igna se bo na splošno željo ponovila v petek 7. t m. j— Podružnica KJS priredi 11. t m. v Mladiki predavanje. Japonka ga. Kondo-Skuškova bo govorila o Japonski s posebnim ozirom na japonsko ženo ln japonske šege in običaje. Pridite! j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. v nedeljo ob 17., pol 19. in pol 21. film »Kraljica Kristina«. Predigra kulturni film in Foxov tednik. Z. K. D. DANES OB 1415 Angela Zalokar - Rudolf Forster v velefilmu Skrivnost Carlo Cavelli-ja Vstopnina za vse prostore Din 3.50 teljev in činiteljev neke takisto dedne celotnosti, kakor sta rasa in pleme, ki zapet odražata v sefoi tisočletne vplive prirodne in zgodovinske svojskostl V tem smistu je mogoče govoriti o nekem vplivu rase in plemenske pripadnosti na duhovno proizvodnjo. Posebno očitno in viprav blagodejno je to razlikovanje v umetnosti vseh vrst. Razločno ga zaznavamo v verstvu in filozofija. Cniti se tudi v takih dvomljivih vedah, kakor je na pr. sociologija Toda čiste eksaktne vede gredo prav za tem, da izločijo te vplive na najmanjše in da ustvarijo znanost, ki bo kar naiverneiši izraz objektivnosti in ki bo v svojih izledkih enako sprejemljiva za vse narode, vse rase. Ta ideal mednarodne ali bolje nadnarodne znanosti svita že od njenih srednjeveških poskusov, ko se je aristotelovsko pojmovanje prirode še trdo borilo z mogočnimi tokovi bogoslovju podrejene filozofije. To pojmovanje eksaktnih ved je vzdržalo tudi val nacionalizma v 19. stoletju, ker je bil tedanji nacionalizem liberalen tn po svojih končnih smotrih ob-čečloveški. Prof. Lenard je premočna osebnost v svetu eksaktnih znanstvenikov, da bi mogli iti mimo njegove teze. za katero tipamo oportuniteto nemSkih znastvenikov nasproti sleherni moini roki, ki potrebuje teorij za kritje svojih dejanj. Ne gre za to. da ščitimo morebitne židovske pozicije v znanosti in v kulturi sploh — pozicije, 8 katerih je prihajalo tudi mnogo nrav- < »JUTRO« ŠL 31 Pefefc. 7. H. 1936 « Gospodarstvo K vprašanju preorientacije našega lesnega Izvoza Na veliki konferenci lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslaviji;, ki se je vršila poslednjo nedeljo meseca januarja v Ljubljani. je generalni direktor državnega 'e-sno-indjustrijskega podietja »Sipada«, bivši minister dr. Uimamsky navedel vse težkoče, ki jiih imamo pričakovat', če hočemo naš izvoz lesa spraviti na druga tržišča. Predvsem je opozoril, da se velika industrija že lahko preorientira, ne pa mala industrija, ki si mora za ta namen vrhu tega ustvariti skupno prodajno organizacijo, ker na oddaljena p rek orno rak a tržišča ni mogoče prodajati blaga v malih vagon-akih pošiljkah. Te težkoče. na katere ie opozori! direktor našega največjega lesnoindustrijskega podjetja v državi veljajo gotovo v podvojeni meri za lesno gospodarstvo dravske banovine, ki je razčlenjena v veliko število malih podjetij in žag. Zato se čuje iz krogov teh malih produ-centov zahteva, da bi velika podjetja, ki :se lahiko preorientirajo in lahk*: poiščeio nove o-djemace na oddaljenejših tržiš?ih. omejila prodajo blaga na domačem tržišču in da bi to tržišče več ali manj prepustila malim industrijskim podjetiem in .žaeam. Preteklo nedeljo se je vršila v Sarajevu skupščina Udruženja malih žag. na kateri so bile iznešene vse težkoče lastnikov žag zaradi izgube italijanskega tržišča. Te težkoče so še poostrene zaradi tega, ker so ve ika lesna podjetja, kakor Šinad, Var-dar, Ugar in Našidka zaradi zastoja izvoza preplavila naše domače tržišče z blagom na škodo malih žag. Na tej skupščini je bilo ugotovljeno, da je na akl d:šč;h male in-ckiis trije in žag v Bosni danes za preko 500.000 kuib. meirov lesa, ki se ne more izvoziti. Udruženje je preko svoje uprave pričelo pogajanja z diržavnkn podjetjem šipadoim ter je pri tem stav.io tudi predlog, da bi Šipad odkupi: od malih žag vsaj 50.000 kub. m izdelanega gradbenega lesa. Vodstvo Šipada je odgovorilo, da bi temu predlogu rade volje ugodi- ( lo in bi se eventuelno tudi docela umakni- j o z domačega tržišča, če bi dobilo po- i trebno posoji.o od Državne hipoteka me \ banke za nakup te količine ni če bi se z notranjega tržišča istočasno umaknila druga velika podjetja, kakor L'gai, Vardar in Našička. Po vesteh iz Sarajeva bo udruženja nadaljevalo pogajanja s Šipadom, kakor tudi z ostalimi velikimi podjetji. Tudi sloveiiisko lesno gospodarstvo je živo interesirano na te-m, da bi se mu povečale možnosti plasiranja blaga na domačem tržišču, z.asti izven dravske banovine. Seveda pa bi bilo za to nu;ino potrebno, da se vsaj na večje razdalje znižajo prevozni stroški, ki so danes v notranjem prometu zelo visoki Nekatera naša industrijska podjetja so se že zanimala za izvoz gradbenega lesa v Vojvodino, pa so morala žal ugotoviti, da ne morejo priti s svojim blagom na vojvodinski trg, predvsem zaradi tega, ker stane prevoz po že- leznici mnogo več, nego je blago samo vredno. Glede preorientacije izvoza na preko-morska tržišča je na veliki konferenci v Ljub jan i dr. Uknansky opozoril tudi na okolnost, da so cene v Angliji, Egiptu, Siriji im Palestini, torej v državah, ki bi v prvi vrsti prišle v poštev za izvoz, izredno nizke. Pač pa bi lahko na teh tržiščih konkurirali, če bi nas 'zvoznik prejel za ves znesek deviz višji tečaj funta, ki znaša sedaj v privatnem kliringu 257 Din. in mu ne bi bilo treba del dob.jenih deviz odstopiti Narodni banki po oficiel-nem tečaju 216 Din Zato je postavil zahtevo, da bi Narodna banka dopustila, da izvoznik lahko dobljent funte v celoti vnovči v privatnem kliringu po viš.iem tečaju. Navzoči viceguvemer Narodne banke dr. Lovčevič je sicer obljubil, da bo skušal doseči povečanje odstotka deviz, ki jih izvoznik lahko proda po višjem tečaju na svobodnem trgu, docela pa se Narodna banka ne more odreči tem devizam, ki jih dobi po nižjem tečaju, ker potrebuje te devize za plačila države. Tudi ni mogoče ustreči zahtevi po zvišanja ofice.re premije 28.5%, ker je na tem vprašanj« enako zainteresirana država, za katero bi pomenilo povečanje premije večje izdatke v dinarjih za kuponsko službo naš'h posojil v inozemstvu in hi mora'a sredstva za te večje izdatke iskati pri davkoplačevalcih. Višja premija bi torej pomenila povečanje davkov. S tem stališčem go&poda viceguvernerja se ne moremo strinjati. Vprašanje je. ali ne pomeni predpis da mora 'zvoznik del dobljenih deviz odstopiti preko Narodne banke državi po nižjem ter-aju. posredno obdavčenje izvoza in je tudi vprašanje, ali je danes nai izvoz esa. ki se mora borit: s tako velikimi težkočami, oni daven' objekt, ki tak davek najlažje prenese. Menda bi bilo bolj primerno za razliko iskati davčne vire drugie in ne pri iizvozn:ku lesa, ki danes v resnici nosi hudo davčno breme s tem, da mora del dobljenih deviz oddajati po nižjem tečaju. Precejšnje nade in upe prič kuje naše lesno gospodarstvo od nove ureditve trgovinskega prometa s Španijo, kamor je del slovenske lesne industrije že v prejšnjih letih izvažal. Iz Zagreba poročajo, da je za 7. t. m. sklicana v tamošnji sejni dvorani Trgovinsko-industrijske zbornice konferenca, na katero so pozvani vsi interesenti za bližnja trgovinska pogajanja s Španijo. Konferenci bo prisostvoval načelnik trgovinskega ministrstva g. Milivoj Pilja. ki bo v kratkem odpotoval v Španijo zaradi pogajanj. Želeti bi bilo, da bi gospod načelnik zaslišal tudi sovenske interesente in da bi se osebno pouči' tudi o željah, ki jih imajo slovenski lesni izvozniki s posebnim ozirom na špansko tržišče. Zastoj avstrijskega ln nemškega Izvoza v Italijo & uuuaja poročajo, da so se avstiijske gospouarsKe korpoiacije, ziasti organizacije muusuijcev, v zaunjem času po^ovuo z ueputacijami obrnile na avstrijsKO vlado, in jo opozorile na velike težkoče, ki so nastale pri izvozu v Italijo, predvsem žaram zastoja plačil od strani Italije. Avstrija je, kakor znano, že ob koncu prejšnjega leta skienila v Rimu nov plačilni .sporazum. Avstrijske gospodarske korpo-racije pa so mnenja, da ta sporazum m zadosten in da mora avstrijska vlada pričeti z Italijo nova pogajanja, ne samo z namenom, da pride dosedanji dogovor praKtično do veljave, temveč tudi zaradi tega, da se odstranijo nejasnosti, ki obstojajo glede dosedanjega sporazuma. V zadnjem času je avstrijski izvoz v Italijo precej nazadoval. Podobne izkušnje ima tudi Madžarska, kjer se sedaj zelo pritožujejo zaraai tega, ker je Anglija praktično onemogočila JVladžarski, da bi nadalje uvažala jajca in perutnino v Anglijo. To blago se sedaj uvaža predvsem iz Jugoslavije, ki ji je Anglija priznala večji uvozni kontingent. Značilno je, da prihaja s pritožbami tudi Nemčija, iz Berlina poročajo, da je sedaj v nasprotju z razvojem ob koncu lanskega leta, ko se je nemški izvoz v Italijo do novembra stalno dvigal, zabeležiti znatno nazadovanje tega izvoza, kar je prav tako v zvezi s plačilnimi težkočami. Sredi leta \ 1935. je bila v nemško-italijanskem kliringu Nemčija dolžna Italiji še 60 milijonov lir. V teku lanskega leta ai s povečanim izvozom samo odplačala ta dolg, tem- več se je že do konca leta nabralo zamrznjenih nemških terjatev v Italiji za 300 milijonov lir. Nemčija sedaj ne dopušča več, da bi saldo neporavnanih terjatev nadalje naraščal. V zadnjem času dobavlja Nemčija Italiji premog in tudi blago za italijanske kolonije proti delnemu plačilu v zlatu, dočim gre ostali promet nadalje preko kliringa. Te dni pa je sklenila z Italijo nov sporazum, ki dovoljuje v izjemnih primerih tudi plačilo v devizah za nemški uvoz. Klirinška pogodba je bila spremenjena tudi v toliko, da je bila vnešena določba, po kateri je italijanski dolžnik oproščen svoje obveznosti šele tedaj, kadar nemški izvoznik dobi celotno protivrednost v markah, tako da je zavarovan proti izgubam eventualne oslabitve lire. Gospodarske vesti — Prodajanje pod lastno ceno — nelojalna konkurenca. Na zaunji plenarni: seji novosadske zbornice, ki je biLa 21. novembra preteklega leta. je pienum zbornice sklenil, zahtevati dopolnilo k zakonu o pobijanju nelojalne konkurence v tem smislu, da se ponujanje blaga pod Lastno ceno izrecno označi kot nelojalna konkurenca. Ta skiep je bii sporočen trgovinskemu ministrstvu, ki je sedaj odgovorilo nasudnje: Ponujanje blaga pod lastno ceno spada, kolikor je tako postopanje v nasprotju z običaji v trgovinskem prometu in povzroča škodo ostalim konkurentom, v delokrog zakona o pobijanju ne'ojalne konkurencc, in sicer splošnih dololb v § 1., kd veljajo za vse primere nelojalne konkurence, ki niso v naslednjih paragrafih izrecno nave- deni. Za to smatra trgovinsko ministrstvo, da ni potrebno za pobijanje tega zk izdati posebno uredbo z zakonsko močjo, ki naj bi dopolnila zakon. Bolje je. d* ae prepusti sodiščem in pravdorekom, da to splošno določbo uporabijo po potrebah gospodarskega življenj« in po značaju P<> sameznega primera, za kar so v prvi vrsti poklicane gospodarske zbornice in korpo-racije, da v interesu svojih članov iznese-jo konkretne primere. = Ugodnosti pri planilo starega davčnega dolga. Davčni oddelek finančnega ministrstva objavlja. Kakor je znano je ministrski svet na predlog finančnega ministra izdal 8. novembra 1935. uredbo o izrednem odpisu sorazmernega dela davčnega dolga iz konca leta 1932. ki še ni dospel v plačilo. Uredba omogoča davčnim dolžnikom, da urede svoje davčne dolgova po zelo ugodnih pogojih. Davčni dolžnik, ki Je imel ob koncu 1932. n. pr. davčnega dolga v znesku 45.000 Din in ki po § 49. zakona o pro-. računskih dvanajstinah za lato 1936-36 smel ta dolg odplačevati še 13 let z letnim obrokom po 3.000 Din. lahko po tej uredbi svoj dolg v celoti poravna z zneskom 19.140. Temu dolžniku se na ta način odpiše nad 50 odst. dolga, to je 19 860 Din. Kakor kaže ta primer, daie uredba davčnim obvezan-cem velike olajšave. Svoje obveznosti oziroma dolžne zneske napram državi lahko ugodno poravnajo. Veljavnost te uredbe je ča.-ovno omejena in traja samo do konca t. ni. Uredbe v nobenem primeru ne bodo podaljšali. Zaradi tega je finančno ministrstvo sprejelo sklep in ga sporočilo davčnim oblastvom. da ga sporoče tudi davčnim dolžnikom. Da bi zemljiškim posestnikom in malim obrtnikom še bolj olajšati ureditev njihovih starih davčnih dolgov. Je ministrski svet na predlog finančnega ministra v zvezi z uredbo o izrednem odpi?u sorazmernega dela davčnega dolga do konca 19:'.2 sprejel tudi uredbo, po kateri nodo ti zemljiški posestniki in mali obrtniki lahko plačali siari davčni dolg tudi v oddaji koruze namesto gotovine Ta uredba velja do 15. marca. Zato se priporoča davčnim dolžnikom. naj izkoristijo obe uredbi in ?e po-služijo teh ugodnosti. Po teh rokih bodo davčne oblasti pristopile k odločnejšemu •ksekutivnemu pobiranju dospelega, a še neporavnanega davčnega dolga do konca leta 1932. V tem primeru t>odo davčni dolžniki ki dotlej ne bodo izkoristili teh olajšav izpostavljeni iieorijetnostim eksekutiv-nih ukrepov in vHikm) stroškom Vozne ugodnosti za inozemske vele-sejme. Z odlokom prometnega min 6tra je dovoljena ugodnost polovične vožnje pri povratku obiskovalcem naslednjih mednarodnih sejmov; v Londonu in Birminghamu od 17. do 18. februarja, v LiPskem od 1. do 9. marca, v Pragi od 5. do 15. maca, v Lyonu od 5. do 15. marca, na Dunaju od 8 do 15. marca, v Budimpešti od 20. do 25. marca, v Telavivu od 30. aprila do 30. maja. v Baslu od 18. do 28. aprila, v Poznanju od 23. aprila do 3. maja. v Budimpešti od 8. do 18. maja. in v Parizu od lfi. m j t do 2. junija. Popust velja za vse vlake in vse razrede. Za razstavne predmete velja obi- čajni popust. — Avtobusna podjetja proti visokim prispevkom za prekomerno izkoriš"anje cest. (AA) Minister za gradbe g. Marko Kožulj je danes sprejel v kabinetu dee-gacijo zvez avtobusnih jx>djetii kraljevine Jugos'avije. ki jo je vodil g. Gračcm n, glavni tajnik zveze Novega Sada. V delegaciji so bi'i zastopniki posameznih banovin. Člani delegacije so ministru raz'ozili težaven pobožaj avtobusnih podjetij zlasti glede pačevanja prispevkov za prkomerno | izkoriščanje cest. Zato so prosili , da bi se ta prispevek znižal m e'ajšal način njegovega plačevanja. Dr. Kožulj je posušal izvajanja delegacije in obljubil, da bo vzel to vprašanje v proučevanje in da bo storil, kar je možno v mejah zakona. rs Mizarski dopolnilni tečaj za risanje. Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani bo priredil v Ljubljani poseben tečaj za mizarsko risanje. Ta tečaj je namenjen onim mojstrom in pomočnikom, ki so že z uspehom dovršili mizarsko delovodsko šolo ali kak mizarski risarski tečaj. Predmeti pouka bodo: razdelitev opreme za družinska stanovanja, ortogonaku in perspektivni pogledi posameznih kosov in celotne opreme, plastika v različnih tehnikah, konstrukcije oken vrat, izložb, stopnic itd., po želji tudi še slogovno pohištvo. Pouk se to vršil ob nedeljah dopoldne od 8. do 12. ure v prostorih Tehnične srednje ^>le v času od 16. februarja do 21. junija 1936. Poučevalo se bo na popolnoma individualni podlagi, oziraje se na sposobnost vsakega posameznega udeleženca posebej in njegove specialne želje glede poedinih predmetov. Sprejme se v tečaj vsaj 15 udeležencev. Pristojbina za mojstre 150 Din. za pomočnike 50 Din za ves tečaj. V posebnih ozira vrednih primerih se bo dovolila delna ali celotna oprostitev učnine. Prijave je poslati z navedbo točn?ga naslova najkasneje do 15. februarja na zavod P.O. Zbornice za TOI v Ljubljani — Tablice za dimenzioniranje armiranega betona po novih predpisih. Izšle so priročne tablice z« dimenzioniranje armčra- 1 nag« betona po novih predpisih, ki jih je izdelal inž. Klopča*. Tablicam je priključen izvleček dopustnih napetoeti beton« «* železa in sestavek uporabnih enačb. Izdaja je zelo pregledna in priročna, ker 60 vsi podatki za vse potrebne napetosti betona in železa zbrani na eni sami tablici. Nabavna cena je nizka. K9 _ 217.69, New>"ork 4272,54 — 4308 86 Pariz 288.18 — 2>9.62, Pr-zga 180.91 — 18r?.02. , Curih Brograd 7. Pariz 20.23. London 15 1650. Nevvork 302.375, Bruselj 51.57.r0. Milan 24 30 Madrid 41.9250. Ams+erd:m 207.83. Berl n '23.'0, Huna: 57.15, Stockholm 78.20. Oso 76M Kobenhavn 67.(0. Pra-»a 12.71, Varšava 57.8250. Atene 2.V0, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb Državne vrednote: Vojna » 355 _ 357. za febr. - siril 353 — 357, 4% agra-rne 45 — 47, 6% bejlušk? 6^.75 — 61.50, 6% dal m. a<;arne 60 — 61. 7% in-v?st 77 b!.. 7% stabiliz 75—78. 7% B'«ir 73 b1. 7% Drž hip. banka 79."0 — 8 .50. S% B a-ir 82.-0 — S3."0 delnice: PAB 230 — 245, Sečc-ana Osiiek 125 — 135. Beograd. Vojna š'-oda 357 — 357.75 (357.25 — 357.75), za april 3"6.50 — 357 (357 r0), agrarne — (44^ 6% b clvške 64 -f) _ 64 75 f64.75) 7r/c invest. 78.5^ bL 7% :nvest. 78.50 b! 7% sfabi1'z. 79 den., 7% BVr 72 2^ — 73 "0 7% Drž. hip. banka 80.50 _ 8?, &% Blair 8"» — 83. Narodna b?nka 6400 d-n. (6400), PAB 240 — 241.50 (240 50 — 24^). ramen ZAPEKE neredno vrenje v debelem črevesu, slaba prebava, glavobol zaradi zagatenja — preneha :o naglo z uporabo naravne FRANZ- J CISEFO VE grenčice ena časa na prazen želodec. Op reg & fcr 15485/36 Blagovna tržišča ŽITO -f- Chicago, 6. febr. Za?etni tečaji: pšenica: za rrvaj 99.50, za julij 89.25, za 6ept. 88.25: koruza: za maj 60.75, za julij 61, ta sept. 61.125. -f- Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška 173 — 173; okol. Sombor 170 — 172; ladja Tisa ali Bege j 177 — 179; slavonska 172 — 174; sremska 173 — 175; banatska 173 — 175. Oves: baški, sremski, slavonski 142.50— 145. Ječmen: baški, sremski, 64 kg 132.50 — 13730. Koruza: baška, sremska, banatska 115 — 117. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 255 — 275; «2« 235 — 255; -5« 215 - 235: »6« 195 — 215; »7« 160 — 170; »8« 11250 — 117.50. Otrobi: baški in sremski 100 — 102. -J- Budimpeštan^ka term'nska borza (6. t. m.) Tendenca slaba. Pšenica: za m*rc 17.67 — 17.68. za rraj 1801 — 18.02: koruza: za maj 15.09 — 15.10. "O v 1? v ' -f Liverpool, 5. febr. Tendenca slaba. Zaključni tečaji: za marc 5.78 (prejšnji dan 5.82), za julij 5.G3 (5.68). + Newyork, 5. febr. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za marc 10.97 (11.10), za julij 10.43 (10.59). ŽIVINA 4- Živinski sejem v Ljubljani. Na živinski sejem v sredo je bilo prignanih 95 volov (prodanih 42). 47 krav (13), 17 telet (12), 50 prašičkov (38) in 213 konj (34). Cene so pri precej živahnem prometu ostale nespremenjene in so znašale za kg žive teže: voli I. 3.50 — 4 Din. II. 2.75 — 3.50; III. 2 — 2.75; krave debele 2 — 3-50, klobasarice 1.50 — 2, teleta 450 — 5.50. Prašički 7A rejo, 6—12 tednov i^tari so se malo podražili in so se prodajali po 100 — 170 Din. sitvenega strupa in azkrajatnega cinizma. Treba pa je, da se zavzamemo za ideal svobodne, občečloveške, nadnarodne znanosti in zoper pojmovanje, da mora znanost že po svojem značaju služiti imperializmu močnih plemen in narodov. Upiramo se nevarnemu mi^u, da >čut za resničnost«, ki je pogol eksaktnih znanosti, zabriši že sam po sebi od večje ali manjše primesi nordijske krvi in da je torej pri-rodno dana manjša sposobnost nekaterih, t-udi evropskih narodov za višjo kulturo bodočnosti. Gostovanje ge JovovifrKovačev&he Bolgari se iahko ponašajo z odličnimi opernimi in koncertnimi pevci. V Ljubljani smo s>lišali že nekatere izrned njih in skoro vse smo gostoljubno in radi sprejeli. a to ne samo zato ker so prišli k nam iz bratske Bolgarije, marveč zaradi tega ker so to kot umetniki v resnici zaslužili To velja tudi za go. Jovovič-Kovačev-sko. k' je gostovala sredi prejšnjega tedna v nas ovni vlog' opere »Burterflv« v nedeljo pa v isti lastnost opere »Manon«. O" 't zilast' še v drugem gostnvan u je bila onera ve? ko malomarno zasedena IPevka nrav gotovo teen ni b;1a kriva mor da boli renri?evfl1nn«t' in zaradi preplitvo segajočega nog! aKt jan j a. v »Manon« na 'z ^asnroftvh razlogov: pariško df-nvmondko 7 Kohernslco orimesio živlienia želino. kanreozno. zapravljivo je do/MT ? nrp'°.c,nn orete^k^krvno. Vse to pa bi najbrž« mogla na podlagi subjek- tivnega naziranja v obeh vlogah zagovarjati in je po zrelem poudarku njena pravica, predstavljati vlogo tako ali tako, da nas z njo prepriča. Da je posebno s svojim petjem ogrela vso okolico tudi na odru, so dokazali njeni sodelujoči, ki so se razpeli in razigrali. Tako je bil Gostič v »Butterfly« morda še za stopnjo toplejši kot sicer, Banovec pa je v »Manon« razvil na široko vse svoje pevske vrline in je nedvomno zadovoljil vse poslušalce. Ge. Jovovič-Kovačevski tudi v Beogradu želim enakih uspehov kot v Ljiibljann. c. Zapiski Literarne nagrade na Poljskem. Poljska akademija literature je ustanovila nagrado za mlade, pod 30 let stare pisatelje. Prvotno je znašala 3000 zlotih medtem ko je državna nagrada za življenjsko delo znašala najprej 15.000 in nato 10.000 zlotih. Letos sta bili obe nagradi zaradi proračunskega štedenia znižani in sicer nagrada za mlad«* na 2000 zlotih in državna nagrada na 5000 zlotih Prvi je prejel nagrado mladih Mi-cha) Choromanski za roman »Ljubo^umi.' in medicina« Draga nagrada ie bila prignana Janit Ludv;kn Kurku za ronmn *Oripa razsaja v Vanravi« Leto« pa je nagrado m1"^'^ 'vntonlnk Kamin^i y rvf»7ek pe«m; »Trinaipt voi-tov* p«*°ni'r 'e opozoril na=e kot oi9»c dvet* fatlrift^Jh iger ki po ju nedr-vnp tior^nr?!; v Vnršavi Trmed noli«kih knM^vnib nagrad i<» treba omeniti nagrado, ki jo je razpisal največji literarni list »WiadomoŠči literackie« odnosno po njem ustanovljena Akademija neza-visnih, čije člane so izvolili s plebiscitom čitatelji lega lista. Nagrada v znesku 50.0 zlotih je bila podeljena Josefu Wjtlinu za gališki roman vSol zemlje«. Kritika priznava Witlinovemu spisu veliko literarno vrednost Jugo*lavica v čeških listih. Nedelj-ski »Nar. Listv« so objavili v prevodu Anne Urbanove Vlad. Nazora prozo »Pošastna ladja« in obsežen ilustrirani članek prof. Evg. Ljackega o Ohridu. Anton Mellk, Slovenija. Prvi zvezek. Slovenska Matica je pravkar izdala kot svojo izredno knjigo prvi del munum en talnega znanstvenega spisa univ. prof. dr. .Antona Melika »Slovenija«. Prvi zvezek obsega 402 strani 9 120 slikami in tabelami kn tremi kartami. Po tvarini se deli v obsežna poglavja: geografski značaj m geografsko - poMtiični položaj Slovenije. — Površinsko lice. — Podnebje in vodne razmere. — Rastje in živali na na*em ozem-l;«i. — Potek poselitve. Z drugim zvezkom ki izide spomladi in bo približno enako "•bsežen bo zakiitičen -rvlo^ii geograMci >r»is SI oven i'e. S to monografijo dobimo nrvi geogra^ak' aois vse?a ozemlja kjer -rfhivajo S'oven C' strnjeno, ne glede na 'ržavne meie O tei knj^i. ki je ena nai->omemhnei«:h nijViV^cii v zadn»©m desetletju, še priobčimo podrobnejše poročilo. JAFFA pomaranče so dospele! Ako hočete v istini dobro pomarančo, tedaj zahtevajte Jaffa pomarančo. Jaffa pomaranče so polne okusnega soka, ki prijetno posvežu-je. Sok tega odličnega Jaffa sadeža, poln solnca, prečisti ves organizem, daje vam mladeniški izgled in vz6 varuje pred zimskimi boleznimi. Kaj je vzrok, da so te izredno velike pomaranče tako dobre? Deloma solnce, deloma zemlja a deloma tudi klima Palestine. G'ejte, da dobite originalne palestinske Jaffa pomaranče, ki so zdaj v prodajL pomaranče in Grapefruit. JAFFA POMARANČE SO VSE NAJSOČNEJSE Proizvod Palestine. Vestnik ZKD Iz mariborske ZKD Vsa cenj. društ>a, ki so člani mariborske ZKD, opozarja/mo, da te dni razpošiljamo nov seznam predavanj in predavate, je v, ki so našim društvom za tekoče *eto na razpolago. Želimo, da bi se društva čin najbolj posluževala te možnosti, da svojim članom nudijo pouk in zabavo. Društva v ožjem mariborskem oko.isu so piejela tu-di še poseben seznam filmov, ki jih Lahko ZKD predvaja povsod, kjer je električni tok na razpolago. Filmi bi se predvajali v zvezi s predavanji. So to predvsem higijenski, pa tudi razni drug,i poučni in zabavni fd4mi gospodarske, zemljepisne, nacionalne in druge vsebine. Društva izven ož C« mariborskega okoliša, ki bi si tudi želela predvajanj teh filmov s predavanju naj pišejo Zvezi po progr^jn. Obenem smo priložili vsem drustvom-članom ZKD formularje za statistične podatke za 1. 1935. pa prosa mo vsa društva, da vsako ta formular nujno izpolni in g>a Zvezi pošlje, ker te poJatke nujno potrebujemo za našo statistiko, ki jo morrmo predložiti tudi ministrstvu prosvete in bonski upravi. Tudi se naj c. društva odzovejo pozivu, ki so ga prejela istočasno za članarino za 1. 1936 odnosno, tudi za nazaj, ako še niso p'ačala. Predsedstvo ZKD v Mariboru. & Prosimo, da dvignejo v noši pisarni v Ljubljani knjige še naslednja društva: Narodna čitalnica v Dravljah, Narodna čštalni-ca v Kočevju, Narodna knjižnica v Žabni-ci, Državna narodna šola Hotiza, Društvo rudniških nameščencev v Hrastniku, Sokolsko društvo Domžale, Sokolsko društvo Dolenji Logatec, Sokolsko društvo P anina pri Rakeku, Sokolsko društvo Grosuplje, Sokolsko društvo Koroška Bela-Javornik ter Sokolska četa Velika Polarna. Predavanja ZKD. Pri Sokolu v Šiški predava drevi ob 20. uri g. Viktor Pirnat o potovanju s »Kraljico Marijo« H. del. Pri Sokolu v Mostah drevi ob 20. uri g. dr. Alujevirč Branko o temi: »Z« obrambo našega morja«. Pri Sokol ski četi v Zalogu v soboto ob 20. uri g. dr. Breznik o francoski revoluciji Vsebino predavanja bodo pojasnjevale skioptične slike. Posečajte kino-matineje ZKD, ker je čisti dobiček namenjen izključno kulturnemu delu. na deže!i. Nadaljnja sooročila svojemu članstvu bo »Vestnik ZKD« prinesel topot izjemoma tudi v jutrišnji številki. SOKOL Občni zbor trboveljskega Sokola V soboto je imel trboveljeKi bokol v So-kolskem domu letni občni zbor, ki se ga je udeležilo okrog 200 članov in članic. Zbor je vodil starosta br. Pleskovič. Iz njegovega poročila je razvidno, da je društvo lani zaradi smrti kralja Zedinitelja uprizorilo le tri igre, ki jih je ponovilo, tako da je bilo vsega šest predstav.* Tombola. jeseni ni uspela tako, kakor bi bilo želeti. Precej živahno pa je bilo delo v telovadnici. Pri tekmah so tako vrste kakor posamezniki dosegli častna mesta. Iz Poročila društvenih funkcionarjev posnemamo, da šteje društvo preko 500 članov in članic. Imovina je vredna nad milijon dinarjev. Dolg, od katerega se je ob zaključku leta kljub slabim razmeram odpisalo okrog 34.000 Din, znaša še nekaj nad 120.000 Din. Odposlanec celjske sokolske župe br. dr. Hrašovec je pohvalil vzorno delovanje društvenih funkcionarjev. Pri volitvah je bila izvoljena z malenkostnimi izpremem-bami prejšnja uprava. Agilnemu društvu želimo v tekočem letu mnogo uspeha. U življenja na deželi KRŠKO Kraievni odbor Jadranske straže v Kr5k*m nriredi v nedeljo 9 t. m ob 11 v <=okolski dvorani predavan'? s ukiop-tičnimi slikami Predaval bo g Viktor Pirnat iz Ljubljane o trgovinski in vojni mornarici. Tstega dne ob 10. to Motam občni zbor JS. Udeležba za člane obvezna! Razgovori o varnosti v Parizu Najmerodajnejše osebnosti balkanskih držav so imele po pogrebu Jurija V. v Londonu in Parizu važne razgovore o kolektivni varnosti. Iz Londona domov grede, so se državniki ustavili tudi ▼ Parizu, kjer so imeli niz sestankov s predstavniki francoske republike. Od leve proti desni: knez-namestnik Pavle ob svojem prihodu v Pariz: zraven njega: Titulescu v pomenku s Flandinom; na desni: kralj Boris in predsednik francoske vlade Sarraut; levo spodaj: francosko vojaštvo izkazuje rumunskemu kralju Karolu vojaške časti Vesoljstvo se bo razletelo Posledica razklane zvezde v Herkulu — Nova teorija argentinskega astronoma Observatorij chicaške univerze je s svojim ogromnim teleskopom ugotovil, da se je nova zvezda v Herkulu, ki se je pojavila predlansko leto tako nenadoma in razburila astronomske kroge, sedaj razpočila v dva dela. Zdi se, da bo še nadalje tako razpadala. Druge zvezdarne so med tem to vest potrdile. Strokovnjaki sklepajo iz takšnih dogodkov na nebu marsikaj, že pred leti so ameriški zvezdoslovci presenetili svet z novico, da je sploh vse vesoljstvo v stanju nekega razleta »nazven«, pri čemer se j>osamezne zvezde oddaljujejo čedalje bolj splošnem strinjajo, pa nastopa v Buenos Airesu prof. Emilio Amico-Roxas s teorijami, ki jih znanstveni svet sprejema s precejšnjo skepso, čeprav so tudi nekateri zelo znani učenjaki, kakor Nemec Neupert in Američan dr. Morrow, njegovega naziranja. Prof. Amico-Roxas pravi namreč, da ljudje sploh ne živimo na zunanji strani neke zemeljsks krogle, temveč »na površini« njene notranje strani. Svetovje primerja z jajcem, pri čemer lazimo ljudje in j počenjamo svoje grdobije na notranji strani jajčne lupine. Beljakovina jajca bi predstavljala zemeljsko ozračje, sonce in zvezdni sistemi pa so obseženi v rume- druga od druge in od središča vesoljnosti. j njaku_ Amico-Roxas zna s to svojo teorijo To je razumeti seveda le z velikim merilom. Zemeljski časi ne igrajo tu nobene uloge. Celo zvezda, o kateri zgoraj govorimo. se je razpočila in je zablestela pred kakšnimi 1.200 leti, kajti njena svetloba rabi tako dolgo, da prispe sploh do nas. Dočim se strokovnjaki v teh stvareh v razlagati s pomočjo modernih teorij o žarkih in optičnih prevar mnoge stvari, ki so nam bile doslej skrivnost. Nu, bržkone so za takšne razlage potrebne drugačne glave, nego jih imamo preprosti ljudje, ki si predstavljamo svet tako, kakor ga vidimo ali vsaj prilično tako. Zvočniki v Ga-Pa Za zimsko olimpiado v Garmischu-Partenkirchenu so namestili velikanske zvočnike in jih zaradi lepšega okitili z zelenjem smrekovih vejic Oporoko na hrbtu V Ameriki so veliki in mali zaljubljeni v tetoviranje, še neprimerno bolj nego pri nas zločinci. Tam so »umetniki tetoviranja«, ki zaslužijo več nego sam državni predsednik in ki jim klienti morajo čakati cele mesece, da pridejo na vrsto. Eno najbolj originalnih tetovacij je izvršil takšen »umetnik« pred kratkim v Ashvilleu v Severni Karo.ini. Star bankir je naročil možu. ki je znan pod imenom Edward McCol vsej Ameriki, naj mu oporoko vtetovira na hrbet. Delo je trajalo več mesecev, na koncu pa je bilo treba vtetovirati bankirjev lastni podpis in podpis dveh Prič, kar se je izvršilo v navzočnosti posebne sodne komisije. Ta komisija je potem sestavila zapisnik, ki potrjuje, da je oporoka na hrbtu veljavna. Stari Američan je sedaj lahko siguren, da mu poslednje želje ne bo mogel nikdo fulsifi- i cirati. Drugo je vprašanje, kako bi bilo, če bi si kdaj sam zmislil. da bi svojo oporoko spremenil. Kdaj se ženijo angleški kralji? Ustvarjajo si domače ognjišče šele po ustoličenju Ob ustoličenju novega angleškega kralja Edvarda VIII. je svetovni tisk poudaril, da je to eden izmed redkih vladarjev Britskega imperija, ki so zasedli prastol kot samci. Zanimivo je torej vedeti, v kakšni starosti so se ženili drusri angleški kralji. Jurij UI. si je ustvaril domače ognjišče ko mu je bilo 22 let, toraj v prvem latu svojega vladanja. Karel III.. ki je prišel leta 1660. na prestol v 30. letu svoje dobe, sa ;e oženil šele dve leti pozneje. Edvardu VI. še ni biio 16 lat. ko ]e umrl. Henrik VIII. je sledil svojemu očetu na prestolu 22. aprila 1509. in se je zvezal s Katarino Aragonsko kmalu potem, ko je prevzel državno vodstvo. Nasprotno pa je Edvard IV. cela tri leta sameval na prestolu. Vsi ti angleški^ kralji so. kakor vidimo, le malo časa zdržali v samskem stanu. Drugače je< bilo s Henrikom V. Ko mu je bilo 25 lat, je zasedel praitol, toda šele sedem let pozneje si je poiskal zakonsko družico. Edini angleški vladar, ki je bil samec v letih* sedanjega angleškega kralja Edvarda VIII.. je bil Viljem II. Bilo mu je 44 let, ko je neoženjen umrl. Zadela ga ja puščica na lovu. katerega se j a udeležil zaradi zabave s svojimi prijatelji. London postaja vegetarijanski Zaradi stavke živilskih delavcev ni v prodaji mesa V Londonu ža nekaj dni stavkajo živilski delav-;, /ato vlada v angleški prestolnici pomanjkanja mesa. Pristaniški delavci ki so pridružili svojim tovarišem iz živilske stroke, so (Kjložsj še poostrili Trgovci -o si namreč v pomanikanju sveže zaklane živim- pomagali ž zuirznienim ni e-o in iz >ra kumor.-kih dežei Soda tudi tuKaj so |ini prekrižali načrte djiavci za razkladanje tovorov v londonskem pristanišču. Sodiio, da se udelažuje stavke okolu to 000 mož Pogajanja ki so iih uvedli, da bi odstranili stavko so i>okaza!a. da sta si nasprotni stranki precej narazen. Stavkajoči nočejo priti na delo dokler na to ugodeno njihovim zahtevam v celoti. Delodajalci pa zahtevajo, da se delavci vrnejo na dalo preden se obnovijo pogajanja Posledice stavke se kažeio v vsem življa-li.iu. Mesa prihaja v London !e malo. v mnogih mesnicah m mesnih prodajalnah sploh ne obratujejo več in so zaprli trgovine Za-ioze kloi>a= in klobasifar-kih izdalkov naglo kopnijo 7ato pa je trgovina z zeleniavo postala mnogo živahnejša. Listi, ki računajo z dejanskimi razmerami in pomagajo ljudem z nasveti. pri občujejo vsak dan številna rerapte za vegetarično hrano in prebivalstvo te na=veta z velikim pridom uporablja INSERIRAJTE V »JUTRU" Zamrznjeni Niagarski slapovi Pri nas imamo izredno milo zimo. Ne tako v Ameriki. Tam vlada takšen mraz, da so zamrznili celo sloviti slapovi reke Niagare Angleška odprava na „Mater bogov4* »Jutro« je v svoji prvi izdaji četrtkove številke obširno pisalo o novi angleški ekspediciji na Mount Everest. Tukaj vidimo (od leve proti desni): voditelja odprave Hugha Ruttledgeja,dr Wnmph»-evsain noroo«*'— G a v i n a. Zdravnik dr. Humphreys drži v naročju krasno črno mačko Požirek vode ga je pohabil Zanimiva odškodninska tožba na Dnnaju Požirek vode in vse, kar mu je sledilo, je bil predmet nenavadne odškodninske tožbe na Dunaju. Pred šestimi leti je tedaj 231etni kmečki sin Anton, od nekod na Nižjeavstrijskem, potoval z železnico. Na neki postaji je izstopil, da bi pil malo vode. Kakor na vsaki postaji je bila tudi tam pri pipi kovinasta posoda na verižici. Posoda pa je imela oster rob in ko ga je Anton nastavil na ustnice, se je ž njim ranil. Posledice so bile porazne, že naslednji dan je dobil Anton na ustnicah hudo oteklino, ki so jo v bolnišnici spoznali kot posledico zastrupitve in obolenja krvi. štiri tedne so ga zdravili v bolnišnici, ozdraviti ga niso mogli popolnoma in so ga izpustili. Predlanskim se je bolezen spet poslabšala in mahoma so se pojavile motnje v mišičju nog. Nesrečnik je mogel hoditi samo še s pomočjo palic in je spet odšel v dunajsko bolnišnico. On sam je smatral svoje obolenje za revmatizem. Tudi dva zdravnika, ki sta ga zdravila v bolnišnici, nista prav vedela, kaj bi mu bilo. Sprva sta mu dala mlečne injekcije, potem sta izvršila punk-tacijo hrbteničnega mozga. Spet je Anton več tednov ležal v bolnišnici, a ko so ga izpustili, je ohromel, da sta mu bili obe nogi mrtvoudni. Skušal se je potem zdrar viti na neki kliniki, pa so morali tam zdravljenje zavoljo neke komplikacije na obistih usta vi tL Sedaj je pohabljenec tožil oba zdravnika, ki sta ga lečila v bolnišnici, za odškodnino v znesku 129.000 avst. šilingov, ker sta izvršila punktacijo brez njegovega pristanka. Oba zdravnika sta sprva tajila, da bi izvršila punktacijo, potem sta priznala, toda s pridržkom, da sta tako ravnala zaradi diagnoze. Tudi v tem primeru bi bilo to nepotrebno, če bi bila prej prebrala opis Antonove bolezni 1. 1930., ki ga bolnišnica še vedno hrani. Ker pa je zdravniški izvedenec izjavil, da za posežke v diagnostične svrhe pač ni potrebno pri volje« nje pacienta kakor za operativne posežke, je sodišče tožbo za odškodnino zavrnilo in oba zdravnika oprostilo. Razsodbo je potrdilo tudi prizivno sodišče. Ni idealnefšega sredstva za otroke, STAREJŠE LJUDI IN REKONVALE-SCENTE (po operaciji, porodu, gripi Itd.) KOT JE m/T? er><3/z? ONA S SRCEM s sadnimi sokovi, malino, limono, vročim mlekom L si. Radenska je NAJBOGATEJŠA naša voda po raznolikosti zdravilnih sestavin (jod, litij, kalcij, brom, fosfati, mangan itd.) — Slehernemu bo kaka njena sestavina sigurno dobrodošla ! rile se je vrnil Blagajniški sel, ki so ga roparji ranili na glavi, da se mu je šele po dolgih letih vrnil spomin Pred petnajstimi leti je v New Yorku na poslovnem potu izginil blagajniški sel Frank Dunsmore. Navzlic vsemu trudu, ga niso mogli nikjer najti in pred desetimi leti so ga proglasili za mrtvega. Te dni pa se je nenadoma vrnil k svoji »vdovi«. Njegova zgodba je precej pestra. Usodnega dne pred petnajstimi leti je bil po naročilu svojega šefa ir, kasir.il večjo vsoto. Na povratku sta ga zasledovala dva gangsterja, ga pobila z udarcem Po glavi na tla in ga izropala. Ko se je Dunsmore zbudil iz dolge nezavesti, je noPolnoma izgubil spomin. Romal je kakor izgubljen po New Yorku sem in tja in se srečal z nekimi potepuhi, ki so ga smatrali za novega »tovariša« in ga povabili s seboj v Kalifornijo. Po načinu ameriškov tram po v so zavoljo nedostajanja denarja opravili potovanje pod železniškimi vagoni, v tovornih vozovih in na vagonskih strehah. S prosjačenjem je Dunsmore potem Potoval po Kaliforniji, dokler ga ni nekega dne prijela policija. Ker ni vedel povedati svojega ira^na in domačega kraja in je tudi drugače delal vtis slaboumnega človeka, so ga vtaknili v blaznico. Dolgoletno mirno življenje v blazniei mu je ozdravilo rano na možganih in počasi se mu je vračal spomin. Nekega dne so ga izpustili kot odzravljenega in se je vrnil k svoji ženi v New York. Našel pa jo je poročeno z drugim moškim in kot mater dveh otrok. Oblasti imajo zdaj nalogo, da napravijo v tej družinski zmešnjavi red. umirajo filmske zvezdnice mlade? Sef higienske službe v Los Angelesn dr. Pomeroy je dal zanimiv odgovor na vprašanje, zakaj je v zadnjčh letih mnogo filmskih zvezd in zvezdnikov umrlo v razmeroma mladih letih. Dejal je, da je krivo tega zgodmjega umiranja razvratno življenje, preveč hrane, mak) spanja rn malo od-počitka. To vpliva na srce in telo tako, da ne moreta dovolj kljubovati boleznim. Med slovi-tima zvezdami ua filmskem nebu, ki so umrle razmeroma mlade, velja navesti n. pr. Johna Gilberta, ki mu je bilo ob čitirti komaj 38 let, Jacka Pickforda, ki je uičafkal komaj 30 let, Rudolfa Valentina, ki mu ni bilo več nego 31 let, Ma-bel Normandovo. fci je štela 35 let, in \Val1acea Reida. ki je umrl v isti starosti kakor Valen-tino. 30.000 m nad zemljo Ukrajinska akademija v Kijevu je izstrelila v atmosfero balonsko sondo, ki je dosegla rekordno višino 30 tisoč m. V tišini 11 tisoč m je sonda zaznamovala 63 stopinj mraza pod ničlo, pri 30.000 m pa samo 60.2 stopinj. Polet sonde je trajal komaj 55 minut Aneksija koralnega otočja >Sunday Express« poroča, da so Zedinjene države anektirala tri britske koralne čeri v Tihem oceanu. Koralne čeri nalikuje-jo trem malim otročičem, katerih pomen za Ameriko tiči v tem. da štrlijo Iz morja ravno na letalski progi Honolulu - Avstralija. Pobudo za anelcsijo ie dal havajski poslanec v ameriškem kongresu Samuel Walder-King. Anektirani otoki se imenujejo: Ja» vis, Baker in Howesnd. čudne posledice sankcij V šolah ne kurijo več — šestletna Italijanka in njena francoska mati Rimski dopisnik »Pariš Soira« poroča ne- | dvanajstih opoldne, ko sije najtoplejše Eon kaj svojevrstnih primarov posledic sedanjih sankcij v Italiji. V nekem kraju je prišla k učitelju deputacija šolskih otrok. Prosili so ga. naj se v šoli ne kuri več. da na bo treba rabiti angleškega premoga Zato traja šolski pouk v tej šoli od desetih do ce. Psica kralja Jurija poginila Pokoinega vladarja, kadar se je mudil v Sandringhamu GOSPODJE V ("RNEM PLESNE IN VEČERNE PRIREDITVE' SMOKIVG. FRAK, ŽA-KEF. MARENGO OBLEKE NAJELE- OANTNFJ5IH KROJEV POCENI PRI .j LJUBLJANA NA ALEKSANDROVI CESTI V Italiji so izgubile svoja mesta vse francoske in angleške guvernante, država pa je izdala oklic na kmete, naj se z vnamo posvetijo vzrejanju zajcev. V ljudskih šolah se često sliši popevka: »Nočemo več tujih lutk...« In neki list je nedavno pisal, da je izjavila Šestletna deklica, ki ima Francozinjo za mater, da fi ne bo dala nobenega poljubčka več, dokler ostanejo sankcije v veljavi... _ ' Mednarodni šahovski turnir v Moskvi V bližnji prihodnosti se bo vršil v Moskvi mednarodni šahovski turnir, ki se ga bodo udeležili najboljši šahisti Evrope in Amerike. Že zdaj je sigurno, da bodo igrali na njem sedanji svatovni mojster Euwe, bivši prvak Aljehin ter Lasker in Flohr. Električne rokavice Neka namška tvrdka je začela izdelovati rokavice, ki se električno grajajo. Podloga teh rokavic je zvezana z električno baterijo. Rokavice so namenjene predvsam šoferjem, a tudi drugim delavcem, ki jih rado tebe v roke. f mrt bivše albanske princese V Rumuniji je umrla žena princa Wieda, princesa Schonburg—Waldenburg. Pokoj niča in njen mož sta bila v sorodstvu z rumim-sko vladarsko hišo. Princ Wied je. kakor znano. 6. februarja 1914. sprejel albansko krono in je v marcu istega leta zasedel albanski prestoL Pred izbruhom svetovne vojne pa je zapustil Albanijo in živel posihmal na posestvu Fontanelli v Rumuniji. ANEKDOTA Ob priliki neke premiere je imel neki obiskovalec v galeriji smoio, da mu je padla hrenovka iz rok preko ograje — Bernardu Shawu, ki je sedel spodaj, naravnost na glavo. Shaw se je ogorčeno obrnil gor in vzkliknil: >Motite se, prijatelj, jaz sem vegetarianec in ne jem klobas. Prihodnjič mi pošljite zeljnato gdavo«. VSAK DAN ENA »Gospod plačilni, našel sem kocino na juhi!« (»Everybodys week!yc) | a M&iarel je climpiistci cgenj Garmisch dan pred premiero — Ves je v zastavah in zelenju — V navzočnosti kance■ terja Hitlerja so bile včeraj otvorjene IV. zimske olimpijske igre \ p »s® m 3&S m* p: SSB U m m ass m m -S/A m g Ste® m m m. 8 n Slavolok pred kolodvorom v Ga — Pa, kjer so prireditelji ob prihoda pozdravili posamezna moštva Garmiscti-Partenkirclien, 5. februarja. Garmlscah-Partenkirchen je doživel čudež ter se nam danes predstavil v solncu in svežem snegu, že po poti je vreme kazalo na prevrat, bolj proti severu je po malimi snežilo, v Monakovem se je ustavilo, menda zato, da je tem bolj veselo začelo takoj, ko nas je elegantni črno-beli brzo-vlak potegnil proti pozorišču IV. zimske olimpiade. Snega res ni na metre, toda po Lapem mestecu ga je dovolj za popolno zimsko idilo, v bregovih pa po videzu tudi dovolj za brezhibno izvedbo vseh točk po sporedu. Temperatura se suče okoli ničle ali nekaj nižje, tako da so nade vseh najboljše. Ko to pišem, so vrhovi Zugspitze in njenih sosedov v meglah, izpod neba pa se neslišno vpisajo nove snežinke. Ni vse prav in najboljše tako, toda — ali nismo govorili o dežnikih, tistih največjih! Zunanja slika v Ga-Pa Ga-Pa se je odel v svečano obleko. Naj-1 več zelenega okrasja in živordečih zastav so prireditelji namestili v velikem četve-rukotu okoli razkošnega kolodvora. Ceste, ki vodijo na vse štiri strani, so zagrajene z masivnimi oboka iz zelenja, pod katerimi vodijo prehodi za pešce in vozila. Pred poslopjem glavne pošte takoj na levi plapolajo na visokih drogovih zastave nastopajočih držav in tudi po glavni odhodni cesti v Partenkirchnu je še nekaj reprezentativnih stavb, ozaljšanih z olimpijskimi in visemi tujimi zastavami Značilno sliko pa dajejo temu ljubkemu gorskemu mestecu stotine in stotine rdečih zastav s kljukastim križe.n v raznih oblikah: saj je skoraj ni hiše, ki bi kjerkoli ne razobesila simbola tretjega carstva okrasila vhoda z zelenjem, pritrdila na vidnih mestih petih olimpijskih krogov v zelen ;u al1' pa opremila pročelja z napisom >Willkommen« Na teh tablicah je dobrodošlica pripisana še v nekaj jezikih, toda slovenskega ni nobenega Sicer pa je tam esperantski, ki ga tukaj še najlažje razumeš Naval tujcev se stopnjuje od ure do ure in promet po ulicah raste kar vidno. Za varnost na cestah so pritegnili velik aparat tujih stražnikov, ki so sicer odlični mojstri v sukanju prometne palice, za informacije popolnemu tujcu pa še nimajo zadostne rutine Sicer pa to zlo ni najhujše kajti po kolodvorskih prostorih je več uslužnih mladeničev tolmačev, Ki te sko raj iz roke v roko spravijo do zaželjenega hotela Govorijo seveda več jezikov, toda najlažje se pač zmeniš z njimi — nemški. Pa tudi ta njihova nemščina je za naša šolska ušesa za zdaj še težje razumljiva. V ostalem pa krepko pridobivamo >na terenu« in bomo kmalu prodrli do zadnjih tajnosti ogromnega organizacijskega apa- rata, ob katerem se nad 300 zastopnikom tiska obetajo v teh hudih dnevih marsikatere olajšave. Ce jih ne bo zasula obilica gradiva in pognala v obup strahotno agil-na konkurenca! Kako je vse to, bo treba povedati drugič. Startne številke za smuk Pravkar smo prejeli startno listo Za stnuA: molkih ter smuk ki tfalom Sendk. Ker v dednji disciplini nimamo nobene zastopnice, nas predvsem zanimajo — Jeseničani. Med 70 izžrebanimi bodo šli na progo Belm a startno številko 10, Praček 24, žnldar 36 ln Čop 54. Med konkurenti čitamo »Mi Imena Lantschnerja (Nemčija), Allaisa (Francija), Birgerja Ruuda (Norveška), Pfhttra (Nemčija), Lunna (Anglija), Ozecha (Poljska), Sertorellija (Italija), Sigmunda Ruuda (Norveška), Ericksona (Švedska) in druge. Avstrijcev k razlogov, o katerih smo že pisali, ni med temi. Med ženskami so najbolj znane Nemke in švičarke. Olimpijski odibor je tekmovalce Za alpsko kombinacijo razporedil v tri skupine. V skupino A je postavil tekmovalce, ki ao se na dosedanjih FIS-tekmah plasirali na eno izmed 20 prvih mest, ostale tekmovalce pa je odbor izžrebal v B in C skupini. V A skupini, torej med samimi naj. boljšimi tekmovalci, med katerimi se bo odločilo prvo mesto, je tudi naš Heim. Novinarji — trpini Naši v penzionu »Helene« so čili in dobi e volje. Smolej je dobil neznatno prasko po nerodnosti Šveda, toda brez posledic. Davi So skupno z ostalimi opravili generalno Skušnjo za jutrišnji otvoritveni pohod, ki je serveda odrejen do minute ln koraka natančno. Sicer pa tukaj sploh ni stvari, ki bi ne bila natančno tako, da človek sam ne ve, kdaj si nakoplje jezo ali vsaj opomin te ali one oblasti. Na vsak korak srečuješ navodila ali svarila, ki jim komaj sproti slediš. Precej svobode pa vlada v veliki novinarski centrali, tako imenovanem »Pres-seamtu«, kjer se zbirajo zastopniki vsega tiska, velikega in malega, domačega in tujega, ter v kolegialnem sožitju trpijo drug z drugim od jutra do večera V teh barakah, ki so jih zgradili nalašč za vse to, se vrši obenem z ono na prostem še tiha olimpiada tiska, o katere izidu bodo Izrekli sodbo potem, ko bo že davno ugasnil olimpijski ogenj v Garmischu. in jutri bo šele zagorel! Kje je še sodba ... ? L. S. Svečana otvoritev Garmiseh-Partenkirchen, 6. februarja. Garmisch-Partenkirchen, kjer so 6« danes otvorile IV. olimpijske zimske igre, je piedstavljal danes pravi zimski raj. Vso noč in danes ves dan je močno snežilo. V teku včerajšnjega popoldneva in še danes dopoldne je prispelo več tisoč gledalcev. Danes dopoldne so prispeli tudi številni zastopniki mednarodnih športnih organizacij. državnih in strankinih oblasti, državni kancelar Hitler, in pet nemških ministrov. Med častnimi gosti sta bila tudi jugoslovenski poslanik v Berlinu dr. Cin-caT—Markovič in zastopnik našega olimpijskega odbora dr. Hadži s spremstvom. Zimsko-sportne igre so se otvorile a zvoki fanfar. Ob 10.35 je prišel državni kancelar Hitler burno pozdravljen, ter je z ostalimi častnimi "■osti odšel na častno tribuno v velikem simičkem stadionu. Je to ogromna stavba zgrajena pod goro Gudi. Nad tribunami Plapola 30 zastav sodelujočih narodov med njimi pred levim vhodom ob olimpijski hiši jugoslovenska zastava. V sredini med obema skakalnicama so postavljeni trije drogovi, na katerih se hodo dvignile zastave zmagovalcev v posameznih disciplinah Postavljen je tudi velik stolp za olimpijsko zastavo, ki j" je vodja ameriške ekipe danes izročil predsedniku olimpijskega odbora dr. Haltu. Visoko ?rori na levi od skakalnice pa žari olimpijski ocrpnj pri otvoritvi že rano zjutraj napolnile snežnemu metežu je bilo 50.000 gledal- Množice so tribune Kljub pri otvoritvi prisotnih okoli cev Točno ob 11 se je pričel pohod moštev sodelujočih držav Pri tem pohodu je sodelovalo 12 vojaških godb Topništvo ja pričelo oddajati pozdravne salve. Moštva so prikorakala v stadion po nemškem abecednem redu. Na čelu sprevoda je bilo po starem običaju grško moštvo, na koncu sprevoda Pa moštvo prireditelja Nemčije. Pred vsako ekipo je fantek domačin nosil tablico t napisom dotične države. Nato so sledili tastanovoše, oficijelni zastopniki in aktivni udeleženci posameznih narodov. Vsa moštva so korakala v trostopih. Za Grčijo so prišli Belgijci, nato Finci, Fran-, cozi, Angleži, ki tvorijo precej močno moštvo, Nizozemci. Italija prihaja z mno-gobrojno ekipo. Japoncev je 35. Nato pridejo Jttgosloveni 20 po številu. ZasfcanovoSa je Senčar. Naše moštvo vodita Gnidovec in Kunstelj. Naša ekipa, v svojih mičnih dresih je napravila prav dober vtis. Zlasti je ugajala zaradi svoje izredne discipline, ki so jo prireditelji zahtevali. Ze na cesti v stadion se je opazilo, da domačini mnogokrat zamenjali našo zastavo z nizozemsko ali luksemburško, ki imata iste barve. Tudi pri obhodu ko častni gostje prav živahno pozdravljali našo ekipo Sledijo Kanadčani, ki so znani in burno pozdravljeni kot hokejisti, dalje Letonci. moštvo Lichtensteina. Lnxemburga, in Norveške. Nato prikoraka najmočnejša ekipa na letošnji zimsko športni olimPijadi. namreč Avstrijci, ki štejejo 117 mož. Slede Poljaki, Rumuni. Švedi, Španci. močna ekipa Češkoslovaške. Turki gologlavl. 12 po številu. Madžari, moštvo Zedinjenih držav in končno 113 mo* broječa nemška ekipa. Nemško ekipo je vodil nemški športni vodja Tschammer von Osten. Dr. Halt otvarja olimpiado Ko so se moštva razporedila pred tribunami se je začela svečana ceremonija otvoritve. Otvoritveni govor je imel predsednik odbora za zimsko olimpiado dr. Karel von Halt. V prisrčnih besedah je Pozdravil udeležence ter opozoril na vse spajajočo olimpijsko idejo. Nato je državni kancelar Hitler proglasil zimske olimpijske igre za otvorjene. Njegovim besedam je sledila olimpijska himna, nakar so ob strelih topov prižgali olimpijski ogenj ter dvignili aa drog olimpijsko zastavo. Olimpijska prisega Nato je sledila olimpijska prisega. Okoli smučarskega Prvaka Bognerja is Monako-vega so &e zbrali vsi zastavonoše, da položijo naslednjo olimpijsko prisego: »Prisegafao, da bomo pri olimpijskih igrah pošteni borci, da se bomo borili v duhu obstoječih pravil. Udeležujemo se teh iger, da se bomo v viteškem duha borili v čast naše domovine in v slavo športa. Ko so zastavonoše po prisegi odhajali zopet na svoja mesta, je godba zaigrala koračnico iz V. Beethovnove simfonije. Ob 11. 47 se je pričel odhod moštev v istem redu. Sprejem novinarjev Snoči je bil v novozgrajenem svečanem domu sprejem novinarjev, katerega ee >e udeležilo nad 300 poročevalcev iz vseh delov sveta. Pri vbodu je goste sprejemal predsednik organizacijskega komiteja dr. Kari von Halt in tiskovn* referent dr. Herman H are ter. Posebno lep vtis je napravilo na prisotne zastopnike tiska, da so bile na mizicah v dvorani postavljene majhne zastavice vseh sodelujoči držav. Otvoritveni govor je imel dr. von Halt v nemškem, francoskem in angleškem jeziku. Za njim je govoril tiskovni šef nemške vlade, državni tajnik NValter Frank. Poudarjal je, da je samo ob seb: razumljivo, da je treba najprej pozdraviti zastopnike propagande, to je novinarje, ker so oni v prvi vrsti poklicani, da kot trezni kritik5 dajo svetu sliko zimskih iger. Gotovo j« dobro znamenje za olimp-jsko idejo, da je bil obnovitelj modernih olimpijskih iger Pierre de Coubertin predlagan za Nobelovo mirovno nagrado. Propagandni svetn:k Bade je novinarjem pojasnil razne podrobnosti. Med drugim je dejal, da je samo stadion za drsalne tekme veljal nad pol milijona mark. Novi smučarski stadion je po svoj; velikosti in ureditvi največji na svetu S skakalnicami vred je veljal 800 000 mark. Novinarski večer je dal prisotnim zastopnikom svetovnega tiska priliko, da so se med seboj spoznali ti navezali dragocene vezi Nesreča Švedskega smučarja švedski tekmovalec za smuk Gustav Lar* son j« včeraj pri treningu na olimpijski progi za smuk na Kremtzeoku tako nesrečno padel, da se je močno poškodoval na kolenu, švedska bo zaradi tega nastopna v smuku samo z dvema tekmovalcema. Prve tekme Popoldne »o se v stadionu tn na Rteser-see vršile prve olimpijske tekme, in sicer tekme v hokeju na ledu. Amerika : Nemčija 1:0 (1:0, 0:0, 0:0) V stadionu »ta se 14.30 srečali bokej moštvi Amerike in Nemčije. Tekmi je prisostvovalo okoli 10.000 gledalcev, namestnik kancelar ja Hess, minister dr. Goebels in vodja Rosenberg. V zadnji tretjini so morali tik pred koncem zara žal in z očmi je bodel pijane goste, skoraj po tleh, se je vse svetilo, kakor ga je bil zagrnjen in ki se mu je vlekel skoraj po tleh, se je vse snetilo, kakor bi gorelo, na glavi pa je imel nizko na obrvi, črne in zaraščene, potlačeno ci* ansko kučmo Oči so mu zlobno tle* e nad kosmatimi lici-hi dolg zakriv* Ijen nos se je dotikal ostre -'"brade. Svatie so ostrmeli in se tiščali za ml« »o. Gledali so začudeno in boječe ne« znanega možaka. »Tukaj sem! Saj ste me klicali, po* vejte, kakšnega vina bi radi«, je za« rohnel. Ko je odpri usta so videli, da so bila polna žrjavice in ognja, ki ie bruhal te grla. Svatom je zaprlo sapo. stali so ob zidu kakor okameneli, čud« ni prihajač pa je zopet odprl ognjeno Jrelo: »Povejte, ne utegnem se z vami mu* diti!« V pijanosti so svatje pozabili na orozo ln se začeli dreti: »Ali si res hudič? Daj nam najbolj« šega vina. tistega Iz Jeruzaletnil« »Sod sem, bomo videli, ako je. hu* d:* in bo držal besedo!« Planili so v veJo in prinesli velik sod. ki ga je jaha' pijan svat s Draz« mm bokalom v roki »Dajte kupice!« Hudič je ukazal s hudim glasom m udaril 6 pestjo po sodu. Hipoma je za* čelo v njem vreti in kipeti, bobnelo je po sodu in se penilo skozi veho. Na* točil je, rumena tekočina je vršala v kozarcih, ki svatje so pili z dolgimi po« žirki Ko so se odžejali in postavili kozarce na mizo, jim je ostal v ustih duh po žveplu, in iz soda je smrdelo. »Ha«ha;ha, ali ne boste več pili«, jih je zasmehljivo vprašal hudič. »Ti vražje kopito, sam pij svojo gnjusno zblojo«. je odgovoril prvi. »Rokovnjač ožgani, z nami ne boš uganjal neumnih šal«, Je rekel drugi. »Podganar osmojeni. aH hočeš oku« siti mojo pest*, je grozil tretji. »Kiklja satanove babe, tu jo imaš z drenovko, da ti izbijem neumnosti«, je dejal četrti. Ali preden je mogel izpolniti svojo grožnjo, je hudič zamahnil s pestmi razklal se je njegov plašč, in iz njega se je pokadil črn dim in Švignil je ogenj Pijani svatje so se opotekli pod kloni in se zvalili po koteh Ko so se vzdramili ni bilo črnega gost" nikier. ?n niso vedeli, ali ie bilo to resnica ali samo saaje o hudiču. 'Konec: Zane Grey: 62 Teksaški iezdec »V tem si na napačni poti«, je resno rekel Long-stretfa, *Ni še dolgo, kar sem si to tudi j az do m i š-ftafl. Zabit sem bil Kdo bi spravljal Grang-eria Longstretha v zvezo s toipo živinskih roparjev! A to mnenje sem izpremenil Jel sem premišljevati. Tako me gre več in ne gre. Tudi v teh krajih se bodo pogoji za žrMjenje z boljšali, varnost se bo povečala. Najpametnejše bi balo, da razdelimo vse na enake ckiiie in zapustimo deželo — vsi, kar nas je«. »A midva, ti pa jaz, imava vse črede an ves dobiček«, je oporekel Lawson. »Svoj delež razdeMm!« »Jaz ne. S tem je stvar opravljena«, je brez pomrištiainsia oidvnnil Lawson. Longstreth jie vzdignil obe roki proti nebu, kakor da bi bilo vsako prepričevanje tega človeka bob v steno. Oči so se mu jezrco zaskriJe. »Dolgo bosta trajali tvoja živina in tvoja posest — in veliko ti bosta koristili — oe jezdni redar — « »'Pha!« je hripavo zakmakal Lawson. Besedi »jezdni redar« je bila zanj tekor iskra v sod smodnika. »ATI ti rosem rekefl, da bi moral biti 2sdtawuaj mrtev — kakor Laramie?« »Da, to sd priporočal«, je posmehljivo odvrnil Longstreth, »in tudi sam sem se že ogledoval kako bi bilo moči povzročati zaželeni dogodek«. »Tolpa ga bo ubila«. »Pha!« je zdaj skomi'gni'1 Longstreth in se za-ničljivo zasmejal. »Vem, da pomniš nekateri boj med razbojniki. A dedca, kakršen ije ta jezdni redar, še nisi videli! Niti toCiiko pameti nimaš, da bi si ga bifl do dobra ogledal, ko si 'imel priliko za to. ln s teboj vred nihče izmed vseh. Edina pot, dla se ga tolpa iznebi, je ta, da začno vsi st.re3.aiti nanj — vsi hkratu. In še jih bo nekaj upihniil«. »To praviš takisto, Longstreth, kakor da ti ne bi bitlio bogvekaj aa to, če jih neka.: — upihne*. de porogljivo rekel Lawson. »Resnico govoriš«, ie Longstreth zamolklo odvrnili. »Prekleto sit sem vse te reči«. Lawson ni mogel ničesar več razumeti. Nerazumevanje,, neumnost in niičemiurnost so ga zanesle. »Longstreth. tvoje govorjenje mi ne ugaa«, ;<_ irekeL Ce ti moje govorjenje ne ugaja, sam veš, kaj ti je storiti«, je hitro odvrnil Longstreth. Vsta' je, miren in hladen, s plamenečimi očmi in stisnjenimi ustnicami. Duane je Videl, da se ni bi'o več varno priokati z njim. Law9cnu je ponevedoma uiplahnfl pogum. »Nu«, je rekel, »naj bo to kakor hoče, glavno je vprašane: ali dobim dekle ali ga ne dooum?« »Samo z njenim soglasjem«. »Torej je nočeš prisiliti, da me vzame?« »Ne!« »Tedaj jo prisifcm jaz«. Longstreth ni več tratil besed. Duane je čutii to, kar se Lawsonu ni sanalo: da je imel Lawson v dosegu samokres in da je hotel zgrabiti zanj. Tisti mah so se oglasili z verande težki koraki. »Tukaj so!« je rekel Lawson ;n odprl vrata. Pet zakrinkanih mož je s topi! o v sobo. Vsi so nosili vrhnje suknjiče, ki so pod njimi skrival': orožje. Velik, šinokopieč možak je stisnil Long-strethu roko. Drugi so ostaili zadaj. Razpoloženje v sobi se je bilo izpremenito. Zdaj ni šlo več za Lawsona. Longstreth je bil mahoma pos.ail drug človek. Ce se je kdaj vda.al upanju, da se osvobodi an izseli v drugo dežeito — ob pogledu na te može je bil nijegov up ugasnil Tu je bila njegova moč — in tu je bla tiegova spona. VeVikn mož >e govoril s hrapavim, šepetajočim glasom. Ostali so se tih ob mizi zbrali okoli m.e-Očivkino so se izkazovali s članskimi znamenji, ki Duanu niso bilia razumi! va. Nato so s.Kionii giave nad inizo. Slišati je blOo tiho vpraševanje, odgovarjanje in posvetovanje. Duane v s\ o.i Krčeviti napetosti je kdaj pa kdaj ujel kako besedico. Posvet je bil kratek. Duane je razumel rc/iko, da so se dogovorili za snidenje v Ordu ai'. v crdski okolici. Veliikii mož, ki je b'l menda vodja odde'kt. je nuio vstal. Odšel je, takisto naglo, kaikor je bil prijel, in tovariši za njim. Longstreth st ije prižgan smotko. Lawson je pil, kakor da ne bi mislil nikoli. nehati. Mahoma se .le pa vzravnal in prisluhnil. »Kaj je to?« je vzkliknil. Duanovo napeto uho je začulo rahel, škraMla-.ijoč šum. »Podgana«, je menil Longstreth. Škrabljanje se je izpremamlto v škrobot. »Klopotača?« je vprašal Lawson. Longstreth je vstal izza mize in jel o preža ti po sobi. Tsti mah je Duane začutil komaj opazno gi-ban e ilovnate stene, ki ga je držala. Toliko, da ;e verjel svcrlm čutom. Toda škrobotu se je pridruževal ropot padajočih ilovnatih drobtin. Ste- na, ki je bdfa. zgote posušena prst, se je raSla. Duane je raziočno čutii, kako se trese. Kri mu je planila k srcu. »Kaj vraga!« je vzkHkml Longstreth. »Po prahu diši!« je rezko detaj Lawson, To je bilo za Duana znamenje, da se je spustil s svoje postojanke. A valic vsej previdnosti je zaropotal. »Si slišal ikoraike?« je vprašal Longstreth. Nič odgovora. Le težka gruda fovice če s treskom zaropotala na tla. Duane je slišal polom ra čutiil, kako se je hiša stresla. »Nekdo ije med zidovjem«, je zagrmel Longstreth. Defl stene se je grme sesul navznoter. Duane je prerival svoje telo skozi! tesni prehod na notranje dvorišče. »Slišim ga!« oe zakričal Lawson. »Tamle mora biti!« »Ne! Tjale gre!« je zarjovel Longstreth. Teptanje težkih škornjev je dalo Duanu mo5 obupa. Boja ga ni bilo strah. A misel, da ga utegneta dobiti tu, kakor podgano v pasti, ie bila grozna Obleka se mu je trgala v tesnem pre-hodiu. Prah ga ije dušKL Niti za trenutek prezgodaj ni pkunil na dvorišče. Globok vzdih ga je pokrep-čaiL S samokresom v roki je zdHriaft proti izhoda na vnanje dvorišče. Topot nog ga je zadržal. Dokler je bi&o še količkaj možnosti, da uide, n! hotel streljati. Zdelo se mu je, kakor da bi sKša! nekoga, M teče z onega konca na notranje dvorišče. Splazrl se je po en' strani m prišel do nekih vrat. Ne sluteč, kam bi utegnSa voditi, jii je tiho odprl in smuknil noter. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—b Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—» Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Ogla^egaoddeto.Ju^. JJJ,, J.. r xnamkab Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaj naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila la vprašanja, tičoča se malih oglasov, )e naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana« B«e>la 1 Oln. 1a7ek S L ia Šifro aH lajanje -astov* 5 Oln Naim»r!5i tnesek 17 Oln. JMzerke in brivske pomočnike sprejmem s 1. marcem. Plačami frizerke 300, brivce 200 Din mesečno ter hrano in stanovanje. Ponudbe ne ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba frizerja«. 3499-1 Krojaško pomočnico prvovrstno, sprejme gai, Nebotičnik. Bali-3772-1 Trgovski pomočnik vojaščin« prost, samski, do-bor prodajalec, pošten in zanesljiv, dobi službo na deželi. Ponudbe na ogl. orld. jutra pod »Kavcija Din 2.000«. 3555-1 IPmdd m Be.seria 1 Oin. iaveh 3 Dio. ta Šifro ali dajanje naslova 5 Oin NajmanjSl tnesek V Oin Konfekcijsko omaro veliko, za obleke in bluze, (.peoialn-o, s steklenimi vra-tr, prod«m. Cena nizka. — Kolodvorska ulica 8. 3573-6 Pohištvo Beseda > Oin. iaveft S T i t? Šifro ali dalanje naslova 5 Oln NajmanMI tn»«ek 17 DU Spalnico za samca dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plača se takoj«. Beseda I Oln. davek 3 Oln. t- Šifro ali daianie oasl. va 5 Oln NajmanjSl tnesek 17 Oln Borove prage večjo množino, 2.60 15X25 >: 18, kupim. Hadl Drago, Novo mesto. 2555-7 Štedilnik rabljen, dobro ohranjen, kupim. Ma»rinšek, Prečna ulica 6. 2»3-7 Instrumente na pihala kompletne in izpravne, od 1)4 do ilS komadov, kupimo. Rudnik Keramične industrije, Liboje p. Petrovče or Celin. 3588-7 3eHmtadra« in drugi. — 22: Cas, vreme, poročila, spored — 22.15: Za ples in dobro voljo (Radio jazz). Beograd 16: Koncert orkestra — 18.15: Simf. koncert — 19.50: Koncertni večer iz Sarajeva — Zagreb 12.15: Plošče — 17.15: Orkestralen koncert — 20: Zborovsko petje — 21: Mešan program — 21.30: Kitaristi — 22.15: Ples. — Praga 19.15: Vojaška godba — 20.05: Zabaven večer — 21.15: Lahka glasba — 22.45: Salonski kvartet. — Varšava 20: Orkestralen koncert — 21.30: Karnevalske slike — 2235: Ples. — Dunaj 12: Koncert orkestra — 15.45: Orkester mandolin — 16.50: Plošče po željah _ 19.10: Prenos iz Ga-Pa — 19.30: »Pri belem konjičku« — 22.IO: Klavirski koncert — 23.05: Jazz. — Berlin 18: Komorna glasba — 19: Orkester — 20.10: Od Straussa do Leharja — 22.20: Iz Miinchena — 22.40: Ples in Smeh — Mtinchen 18: Pesmi — 19.05: Prenos te Ga-Pa. — 20.10: Plesni večer — 21.30: Akordeon — 22.20: Olimpijska poročila — 22.40: Zabaven program. — Stuttgart 18.30: Lahkokrile melodije — 20J.0: Karneval v operi ln opereti — 22.20: Iz Miinchena — 22.40: Lahka glasba. — 24: Nočni koncert orkestra. — Rim 17: Plesni orkester — 20.35: Prenos Boitove opere >Mefistotfeles<. Nase gledališče DRAMA Petek 7.: Zaprto Sobota 8.: Pesem s ceste. Izven. Znižane cene OPERA Petek 7.: Koncert Glasbene Matice. Izvt^. Sobota 8.: Madame Butterfly. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Šentjakobski gledališki oder Začetek ob 20.15 Sobota, 8. II.: Morala gospe Dulske. Stoti nastop gdč. Grumove. Nedelja. 9. II.: Morala gospe Dulske. Mariborsko gledal išfe Petek. 7.: Zaprto. Sotota. 8.: Ob 20. Trafika. Prvič. A. Urejuje Davorin Ravljea. - Izdaja za konzorcij »Jutra« AdoU aibnikar. — Za Narodno tiskarne d. d. *ot ttakarnarja Franc Jeaerde*, — 2a tnaeratn) del Je odgovoren Alojz Novak. — Val f LJubljani