bUjaraakdan in praziUÉW. j^ued daUy essspt Sunday snd PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE « ^"Tcžgig S SLffVSg CHICAGO. ILL. TOREK. SI. MARCA (MARCH 31). IMS Acaeptanoe far mailing at special rate postage provided for in section 1108, Act of Oct. I, 191T, authorised on June 4, 1918.. Uredniiki in upravniiki prostori: 808? South Lawndale Ava. Offtee of Publication; 2857 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4904 Subscription 8600 Yearly STEV.—NUMBER 19 elike japonske izgube na morju Ameriški letalci potopili in poškodovali 62 parnikov in ladij- Kitajske čete drže svoje pozicije na burmski fronti. General Mac-Arthur se posvetuje s člani svojega štaba o ofenzivi proti Japoncem v južnozapadnem Pacifiku. Moskva poroča, da so sovjetske čete reokupirale več mest in vasi v smolen skem sektorju Mslbourne. Avstralija« 31. mar- i,—Ameriški letalci so s koope-:ijo avstralskih letalcev poto-ali poškodovali 46 japonskih ojaških transportov in 16 boj-ladij v južnozapadnem Paci- dor so bruhali krogle na ladje z japonskimi četami, ki so se sku šale izkrcati. Krogle so potopile več ladij. Moskva« 30. marca.—Nemška pij in ubile ter ranile doslej še ne ugotovljeno število oseb. Tri nemška letala so bila sestreljena, ostala pa pognana nazaj. Na fronti pri Kalininu so sovjetske čete odbile napade sovražnika na svoje pozicije. Napadi so bili izvršeni z namenom osvoboditve šestnajste nemške armade pri Starajk Rusi, ki je utrpela že velike izgube. Nemci so skušali zabiti zagozdo med enote sovjetske armade v tem sektorju, toda poskus se je izjalovil. Rdeča zvezda, glasilo armade, piše, da je v bitki v nekem sektorju centralne fronte padlo čez 3000 nemških vojakov. Rusi so zaplenili tudi velike količine bojnega materiala. V bitki so Nemci izgubili 22 tankov in čez sto motornih vozil. trolirajo ozračje nad Avstra-in bližnjimi otoki Polko v-Eugene L. Eubank, povelj-ameriške letalske sile, je deda so ameriški letalci sestre-50 japonskih bojnih letal v padih v zraku in doslej ée ne tovljeno število na tleh i idih na letalske baze. faše izgube v primeri z ja ikimi so neznatne," je dejal ink. "V teku operacij nad pinskimi otoki in holandsko lodno Indijo smo izgubili sa dva bombnika." Naznanilo, da ameriški in av-lski letalci kontrolirajo je nad severnim avstral-obrežjem, je objavil Ar-S. Drakeford, avstralski le-Iski ministter. Moskva. 31. marca.—Poročila fronte se glase, da so ruske če-reokupirale 20 mest in vasi v skpm sektorju lit pri za* jalc težke izgube sovražniku. Nsw Delhi, Indija« 30. marca. -Kitajske čete drže svoje pozi-je .pn Toungooju, Burma, ljub številčni premoči sovražite, se glasi sem dospelo poro-lo. Vest iz Čungkinga pravi, i »o se nove japonske čete iz- v zadnjih dneh. Kitajske čete so izvršile več »pešnih protinaskokov na jamske pozicije severno od oungooja in zasedle več važ-totučk. Srdite bitke se nada-jejo in obe strani sta utrpeli »like izgube. Melbourne. Avstralija. 30. mar-1 ~ Skupna ameriško-avstral-* letalska sila je definitivno ^•la japonsko udarno moč In 0Jna v Južnozapadnem Pacifiku topila v novo fazo po izjavi Nkih veščakov in opazovalci japonskih bombnikov so V<*'*J ponovno pojavili nad Jrwinom, avstralsko luko, a so _ knialu pognani nazaj po m avstralskih letal-■•Sedem japonskih bombnikov sestreljenih. ™i letalski napad na Darwin »zvriili 19. februer-'^rat so bombe ubile in rt- ! ** *» civilistov. Premier url,n je dejal, da se je Beaverbrook priporoča pomoč Rusiji Odločitev pade na ruskih frontah Mlami Boach. Fla. 30. marca. —Lord Beaverbrook, ki je nedavno prišel v Ameriko, da se posvetuje z ameriškimi voditelji o koordinaciji vojnih naporov, je apeliral za večjo pomoč sovjetski Rusiji. Dejal je, da je Rusija postala najbolj kritično bojišče v tej vojni in da bo tam padla odločitev. To ni samo njegovo mnenje, temveč tudi mnenje premierja Churchilla in predsednika Roosevelta. Mi priznavamo priliko, ki nam je dana kot posledica junaške borbe Rusov proti Hitlerjevim legijam," je dejal. "Če bodo ruske armade po naši krivdi pognane za Uralsko gorovje, bodo naši upi strti. Nacijska Nemčija bo dobila dostop do vojnega materiala in borba se bo podaljšala. V slučaju uspehov nacij-ske oborožene sile je gotovo, da >o lakomna Japonska udarila po Rusiji. Slišijo se zahteve po ofenzivi, akciji. Te so popolnoma upravičene. Veliki narodi se morajo odločiti za ofenzivo, če hočejo ostati veliki." Beaverbrook je priznal, da zavezniki, zlasti Amerka, lahko »roducirajo tanke, bojna letala n druga sredstva za vojno proti osiščnim silam, toda to ne zadostuje. Zavezniki morajo imeti odločno in junaško armado, ki bo znala rabiti to orožje. adfsvaripred kampanjo Sestokoloncev Delavski zakoni morajo oetati v veljavi AKCIJA V KONGRESU ODLOŽENA Parnik z živili Tfrije bataljoni nemškega pe- na poti p Grčijo hotnega polka so tyli zdrobljeni se Izboljšala, odkar so 71V"' " t, m letalci dospeli al Douglas Mac-Arthur, g' l*>veljnik zavezniške I e v južnozapadnem ln člani njegovega šta-P^vMujeJo o načrtih gle-^"mbe Avstralije. Detajli ff;Vor,n* bili iz razum-" '*'io*ov objavljeni, toda r « I« se tičejo ofenzi-"ponoam. 1" po končanju razvil v Canberra, . sesul s premierjem | " «-lani avstralske vla-ftj^^uje se, da ae bo ude-r J« « lanov vojnega sveU. * ¿L mM B,«">ey. povelj-'n* »11« na kopnem, ■¡■p *"n'*nral z MacAr- D- C- 30. marca. - . "filipinske čete so bitki ns kalininski fronti. Drug« vest pravi, da so Tttisi pognali Nemce iz dvanajstih sektorjev na fronti pri Smolen-sku. 4500- nemških vojakov je padlo v bitki in Rusi so rešili 3000 vojnih ujetnikov, ki so jih Nemci držali v taborišču tri mesece. Posebni komunike pravi, da so ruski guerilci pobili 16,075 nemških vojakov in 643 častnikov v okolici Leningrada. Med častniki je bilo enajst polkovnikov in trije generali. Berlin, 30. marca.—Vrhovno poveljstvo poroča, da so nemške in rumunske čete odbile ruske napade na svoje pozicije v Don-ski kotlini. V spopadih v zraku so Rusi izgubili petnajst bojnih letal. Kairo. Egipt. 30. marca.—Svobodne francoske čete. ki operirajo v libijski puščsvi severno od El Mekilija, so zdrobile osiščno vojaško posadko in razbile sedem tankov. Angleški letalci so izvršili ns-pade na Bengazi, Derno in Mar-tubo in osiščne vojaške koncentracije. Bombe, katere so vrgli, so zanetile več požarov in povzročile veliko škodo. Lizbona, Portugalska, 30. marca. — Grški tovorni painik, naložen z "Živili in drugimi potrebščinami, ki so jih prispevsle s-meriške organizacije, je dospel sem na svoji poti iz New Yor-ka proti Grčiji. Razpečevanje živil med grške prebivalce bo nadziral mednarodni Rdeči križ, čigar glavni stan je v Ženevi, Švica. *h.-. Aretacije sovrainih tujcev v New Yorku New York, 30. marca. — Federalni detektivi so aretirali o-semnajst sovražnih tujcev, med temi pet Italijanov in Štiri Nemce. Vsi so bili odvedeni ns Ellis Island. V navalih na stsnova-nja so detektivi nsšli orožje, strelivo ln letake z osiščno propagando. Now York. 30. marca.—Ameriška delavska federacija je danes v oglasu v dnevniku Times z naslovom "Pagjte na šestoko-lonoe" priporočalo obdržitev delavskih zakonov }n obsodila reakcijo, ki vodi liampanjo proti delavskim organizacijam, da jih oblati v javnosti.' Poudarila je, da st> oglas platmi člani ADF, ker hočejo, da amuriško ljudstvo izve resnico* katere ne more drugače dobiti. Večina ameriških listov sploh ne poroča resnice. ' . Oglas pravi, da je predsednik Roosevelt označil kot šestokolon-ce one Američane, ki namenoma ali nenamenoma Širijo govorice in propagando oiiščnih petoko-loncev v tej deželi. Ta propaganda je zavzelo značaij blatenja delavskih unij in voditeljev, "V ameriških vojnih industrijah nI 40-urnikai" pravi oglas. "Delavci in delavke delajo 48 do 60 ur v vseh tovarnah, ki iz IjaMil Domače vesti i Nova Šrtev avtne neagode Cleveland,— Dne 27. marca je umrla za težkimi poškodbami, k jih jO dobila pred enim tednom pri avtomobilski nesreči blisu VVellingtona, Ohio, V i r r i n l j a Knuth, roj. Jeran, stara 29 let ln članica društva 31» SNPJ. Po-nesrečenka je bila rojena Šmarcah pri Holmu in tukaj zapušča moža, štiri brate in aestro Vseslovenski kom Detroit.—V pripravljalnih od borih za vseslovenski kongres v Ameriki, ki se vrši zadnjo soboto in nedeljo meseca aprila v De-troitu, sodeluje tudi tukajšnja federacija SNPJ. Pred kratkim je bila konferenca zastopnikov raznih slovanskih podpornih dru štev iz Michigana in izvoljen je bil odbor, v katerem zastopa Slovence Jos. Korsič, predsednik de-troitske federacije SNPJ. Dalje imajo skupen odbor tudi detroit-ski Jugoslovani in v tem odboru sta Slovenca Jos. Korsič in Albert Troha. Michiganski slovanski odbor je sprejel daljši manifest, v katerem navaja ragloge za sklicanje vseslovenskega kongresa. Loi; na petokolonce v Braziliji Mte nemške aretlfcljo go Rio de Janeiro, Brazilija, 90. marca. — Policija je raztegnila delujejo bojno opfemo. ADF je ffloko,0"c* in ¡■"S» f za to, da te industrije obratuje o f^V1 V'#, ViB* ^Ji noč in dan in sedem dni v te- b,1° U *rtUrtnih v ltdnJ|h dnu. Plača ln Dol za čezumo delo ni kazen. Čimveč ur tovarna obratuje, tem večji so proflti. V Vojnih industrijah ni stsvk in delavci v nobenem oiiru ne ovirajo produkcije typjne opreme." * Washlngton, DTC.. 30 marei. —Nov zakonaki načrt glede omejitve profltov korporacij, ki so udeležene v produkciji vojnega materiala, na šest odstotkov, odprave štirideseturnega delovnega tedna ter zaprte delavnice bo predložen kongresu 13. aprila. Načrt bo sestavil kongresnik Carl Vinson, demokrat iz Geor-gije in načelnik odseka za mor-narične zadeve, ki je nenadoma zapustil Washington ln se vrnil domov po prekinjanju zssli-šanja o delsvskih zakonih. To pomeni, da ne bo storjen noben korak glede razveljavljanja de- bilo dneh, med temi Otto Brautsek, bivši nemški vojaški častnik ln načelnik organlgaclje nacijskih guerilcev v tujih državah. Braut zeka m dva druga Nemca Ja policija aretirala v državi Parahy« ba, v kateri eo vel naselbine. Druge bile izvršene v državi Bso Pau lo. Zunanji minister je itasna-nll, da je prejel protegt od tokijske vlade zaradi protljaponsklh demonstracij in odredbe predsednika Vargasa glede sasege Japonskega premotonja v Braziliji. Protest vsebuje ovarilo, da bo morala Brazilija prevzeti odgovornost za posledice. Koncesije Indiji za kooperacijo ¥ vojni Wallace oplazil kongrevnika Diesa t Primerjal 9a je Goebbelsu Washington. D, Cm 30. marca. — Podpredeednlk Henry A. Wal lace je udaril po kongresniku Martinu Dlesu, demokratu, i8 Te-xasa in načelniku odseka, ki pre skuje neameriške aktivnosti, ker je izjavil, da imajo komuniati in komunistični sopotniki važne pozicije v vladnih odborih in depsrtmentih. Wallace je dejal, da bo sleherni, ako Dies dokaže, da je komunist, odslovljen. ... Dies je dejal, da Ima 35 komunistov in komunističnih sopotnikov važne pozicije. Med temi e Maurice Parmelee, ekonom v odboru , za ekonomsko vojno. Njegovo in imena drugih so o-menjena v pismu, katerega je Dies naslovil Wallaceju. "Ako je Dies v resnici zainteresiran v ameriške vojne napo-bi moral razpravljati o tej zadevi g menoj, preden je objavil pismo," je rekel Wallace. On ni stori) tega, ker je njegov namen, podžgati javno mnenje proti gotovim osebam s potvsr« an Jem dejstev, V tem osiru se lahko primerja Goebbelsu, ministru . nacljal Dl j i __ ■ Bteanjt ne k»t je Dlas. ki nastopa kot Hit-ev agentr kadar hoče oblatiti mott, ki imajo vaftne pozicije. Naša dolžnost v tej kritični uri je, da ae borimo proti notranjim sovražnikom, ki para-dirajo pod raznimi krinkami. Sleherni, ki izpodkopava zaupanje v vlado, ugraža bolj nafto varnost nego tisoči osiščnih vojakov." lavskih zakonov- v prihodnjih dveh tednih, očitno pa je, da se bo agitacija obnovila kljub opoziciji, s strani Rooseveltove administracije. Japonski poslanik dospel v Kujbiiev Kujbišev, Rusija, 30 marca — Noatake Sato, novi jsponaki poslanik, je dospel sem s vlakom iz Msndžurije preko Sibirije. Z njim vred so prišli trije člani novega poslsniškegs štaba. Četniki zdrobili italijansko divizijo Črnogorsko mesto pozorišče bitke New York. 30. marca.—Radlj-ska postaja v Moskvi je oddsls poročilo iz Istanbula, Turčija, ki pravi, da so jugoslovanski četniki potokll italijansko vojaško divizijo v Niksiču. Črnagors Ta je štela 12.000 do 15.000 vojakov Poročilo pravi, da se )e bitka pričela v zadnjih dneh februarja. ko so četniki obkolili vojaško posedko in jo pozvali, naj kapitulira, ker pa Je odklonila. Zaključena je bile 6 marca s popolnim uničenjem Italijanov Četniki so zaplenili 18 tankov. 4« topov. 112 strojnic in velike J ponski napad na količine drugega bojnega mate- ria Izroča Bataanakem ! riele. Prebivalci so pomagali ffaltjs- Ki tier f*« Deiela postane domi-nion v okviru brit• skega imperija ' • * VODITELJI SESTAVIJO USTAVO é New DelkL Indija, 30. marca. —Indija dobi atatus dominiona, ko bo ta vojna končana, če bo pomagala Veliki Britaniji v.naporih, katerih cilj je poraa osi-šča. To zagotovilo je dal voditeljem indijskih političnih strank Stafford Crippa, član Churchtl-love vlade, ki je prišel v Indijo, da Jih pridobi sa sodelovanje. Ali bodo Indijci sprejeli ponudbo, še nI gotovo. Oni vgtra-jajo pri zahtevi, da mora lndi!a dobiti popolno svobodo takoj, nc šele po.vojni. Ponudbe, katero je Cripps predložil v imenu premierja Churchilla in članov vojnega kabineta, ima kompromianl značaj. Sprejetje te uvlai od voditeljev Vselndijskega kongresa in Muslimanake lige, dveh največjih političnih strahk. Največja koncesija je obljuba, do Uo Velika Britanija odobrila uata-vo, ki jo sestavijo représentante Indijskega ljudstva. Največja hiba načrta je postal da, da muslimani lahko uatano-ve separatno državo zunaj hin-dutske Indije. Vseindiiski kongres je še večkrat naglasil opo-cljake propagande. «^J« Prott [«kosanju Indije na bi mogel storttl več ya* Načrt doloda, da vsa- ka provinca lahko zavrže novo uatavo in obdrži sedanji atatus v okviru brltskega imperija. Velika Britanija bi ae potem pogajala a skupščino take province glede zaščite rasnih in verskih manjšin, Cripps je apeliral na indijske prebivalce in tisk, naj vzamejo načrt ns znanje kot reano zadevo, ker se nsnsša na blaginjo In svobodo 350,000.000 ljudi, saeno pa je nsglasll, ds mora biti sprejet v celoti. Vprsèsnju je, kakšen učinek bo povzročile ponudba med indijskimi milijoni, ki ao prežeti e predsodki proti Veliki Britaniji. Slednjs se nshaja v največji krizi, ki ogrsža njen Imperij, Čeprav je Cripps v smislu Chur-chllloVih nsvodil dal Indijskim političnim grupam dalekoaežne koncesije, Je dvomljivo, da Jih bodo sprejele, Naznanilo o brit-aki ponudbi uključuje garancijo, da Velika Britanija ne bo ovirala nobene akcije glede ustanovitve nove indijske države, povezane z imperijem, ki bo Imela iste piavite in privilegije kot jih imajo doininionl, med temi Ksnada, Avstralija In Nova Zelandija Druga garancija je, da bo Velika Britanija po zaključe-nju sedanje vojne skticela zborovanje voditeljev vseh indijskih političnih grup, na katerem naj bi sestavili novo ustavo Na to zborovanje naj bi prišli člani vseh piovlnčnlh zbornic. Kskor hitro ho sestavljena ustava in isvoljeni poftltfftei pri svobodnih volitvah, budu britske čete se-pustile Indijo. Ciipps je vCeiaj ponovno kon* fertial z Gandhijem, voditeljem indijskih nscloiisllstov. Po kon-ferenn je Cripps povedel repor-terjem, da je ssdovoljen s razgovorom Gsndhi ni hotel komentirati rezultste konference, Hitlerjev načrt predložen Turčiji Sklenitev pakta e Bolgarijo 30. marca. — Radijski komentator v Lahtlju, Finska, ki dostikrat govori v imenu nem škegs zunanjegs urada, jo dejal, da Je nemški poslanik Frenz von Papen predložil turški vladi Hi tletjev načrt glede sklenitve pri jsteljskegs pakta i Bolgarijo, ki naj bi zajamčil trajni mir na Balkanu. Turčija naj bi odsto pila vzhodno Trecljo Bolgariji, v zameno pa bi dobila pokrijine v Sinji in Iraku Hitler po Izjavi komentatorja ni zahtevgl nd Turčije dejanske kooperacije z osiščern, temveč le /sgotovllo. da ae ne bo upirala prehodu nemških in bolgarskih čet preko svojegs ozemlja. Dalje Je rekel, da Je bolgarski kralj Boris na konferenci s Hitlerjem v Berlinu obljubil, da bo linlga | n ja pomagala Nemcem pri o-svajanju Bližnjega vzhode, ne I bo pa poslala svojih čet v Rusi-j jo, ds bi se tam na strani nacijskih srmed borile proti Kusom Govornik ns radijski postaji je zaključil svoj komentar t Is-■ Javo, ds bo Hitler odredil sunek proti vzhodu čez nekaj mesocev. Več »to mehiških mornarjev zastavkalo Tampieo, Mehika, .10 maira. — Več sto mornarjev je zestev* kalo v znak proteste, ker Je bi-Is zahteva glode zvišanja pleče 1M M odstotkov odbite. Vlade )e puaegla v konflikt In imeno-' vale posebni odbor, ki bo skušel ' pr idobiti momarje ra »klenlt#v | sporazuma Trije nadaljnji parniki potopljeni Washington, D. C., 30 marca. — Trije nadaljnji parniki so bili potopljeni po sovražnih pod-moiniraii na Atlantiku v bližini emeriškega obrežje To se je dosnalo, ko ao rešeni členi po-sedk pobipljenih parnikov dospeli v ameriške luke Koliko mornarjev je utnnlln. še ni no. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ oi and published by Slovana National Benefit Society Nerofoina m Zdruiene države (Uren Chicaga) In Kijado U.00 ne leto. S3.00 ta pol lete. f 1 SO ta četrt leU; sa Chicago in Cicero 87.M sa celo loto. 8J.76 ca pol lota; sa tneeaawtoe 88 80. Subscription rsles: for the United States (except Chicago) and Canada 18.00 per year, Chicago and Cicero 87J8 per ydfc, foreign countries 89.00 per year. Cene oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov In nfrasrafanlh tlanko» se ne vračajo. Rokopisi liter erne vsebino (črtice, povesti, drame, pesmi lid.) se vrnejo pošli je tel ju le v slučaju« če le prilošil poštnino. Advertising rales on agreement» Manuscripts of communicstions and unsolicited srticles will not be returned. Other nuauscvipto. sack as stories, plays, poems, »te., will be returned to sender only when accompanied by self s ri dressed and stamped envelope. Naslov na vso. ker ima stik s llsiemi • 1 PROSVETA 28S7-18 So. Lewndale Ave.. Chicago. Illinois MEMBER OP THE FEDERATED PRESS Glasovi PROSVETA iz naselbin Uredniku pod nos Racine. Wla.—Bilo mi je v veliko presenečenje, ko sem v 57. štev. Prosvete zagledala moj dopis. Naj povem, kakor sem v resnici mislila, tako je tudi za* gledal beli dan. V mojem dopisu sem omenila, da povem svoje mnenja, drugi nsj pa avoje. In urednik je tudi povedal svoje, ko je moj dopis pristrigel polovično. Rada bi vedela, kaj je mislil, ko je izpustil oni del dopisa. Brat urednik, naj ti ja* povem, kaj si ti mogoče mislil o dvojiti Sibfe in Hrvate, ker je njih edinstvo oziroma troedin-stvo Hitlerju največji sovrag, kateri mu ogrsža razbliniti njegove zlobne cilje in namene. Povedal je, kako so v Jugoslavijo čim dalje v večjih skupinah prihajali nemški turisti, vsi Hitler jevi najeteži, kateri so zvesto vršili svojo petokolonsko delo prid Nemčije. Jasno in odkrito nam je pojasnil, kaj se danes dogaja med Srbi in Hrvati v stari domovini Da je pokolje med temi brati le in zatiranim rojakom v stari domovini.—Za publicijski odbor, Leo Miloatnik. mojem dopisu. Gotovo si mislil, i Hitlerjevo politično delo, kateri Datum v oklepaju na primer (March 81, 1842). poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. "Šesta kolona" To ni nov izraz. Videli smo ga v tisku že pred dobrim letom in se ne motimo—je prišel od Thomasovih socialistov, ki so s "šesto kolono" označili burbonske kapitaliste ln njihove sluge, ki smotreno nspadajo delavske unije, delavske zakone ln sploh socialno zakonodajstvo. "Šestokolonci" so deloma lahko proti Hitlerju in napifašlktične-rriu "novemu redu," vendar jim je to manjše zlo, kakor pa ao jim delavske unije, delavski zakoni—na primer federalni delavski odbor—in sploh vsako gibanje za ekonomsko demokracijo. "Sesto-kolonci" šmatrajo zaprto delavnico za fašizem ali bolje za komunizem, za diktaturo delavskih unij—in oni se bolj boje zaprte delavnice kot Hitlerja. Zato pa Roosevelts bolj sovražijo kot Hitlerja. Po Pearl Harborju so se ksjpada "šestokolonci" večinoms potuhnili; zsčell so prlsegstl zvestobo Rooseveltovi administraciji v zadevah vojne—ampak to delajo le navidezno, na zunaj, v resnici se pa niso prsv nič izpremenili. Zsdnje dni pa je predsednik Roosevelt sam krstil te burbonce s "šestokolonci," ko je na sestanku s časnikarji ostro žigossl sistematično gonjo kapitalističnih reskcionsrjev proti organiziranim delsvcem. Roosevelt je že davno izgubil potrpljenje s temi ljudmi, ki neprenehoma dvigajo prah v kongresu zoper delavske unije in poskušsjo zmetsti delavske zskone v koš pod bedasto pretvezo, da ti zskoni— in samo ti zakoni—ovirajo razmah produkcije vojnih potrebščin, Predsednik je rekel časniksrjem, da je sedanja agitacija proti 40-urniku delo "šestokoloncev," ki nehote in nevede pomagajo pe-tokoloncem na ta način, da izzivajo organizirane delavce in delajo razdor v deželi. Roosevelt Je opozoril na dejstvo, da le "šesta ko-'foa" odgovorna za laži, ki se širijo po Amerfkt glede Štirldeset-urnega delovnika ln Izzivajo nepotrebno razburjenje med neved-i.ežl. Saj ni res, da zakon o delovnih urah in mezdah zabranjuje delavcem delati več kot 40 ur v tednu; po tem zskonu delsvci Ishko delsjo 44, 48 sli 80 ur v tednu, če je treba. Edino, ksr zakon določa, je, da je vsako delo, ki traja čez 40 ur v tednu, plačano polovico več. Kampanja proti večjemu plačilu za čezurno delo bo toliko čas« pristranska, sebična ln krivična za delavca, dokler ne bodo revizio-niatl delavskih zakonov zahtevali, da se zniža tudi privstni dobiček vseh onih, ki izdelujejo bojno ppremo za vlado, to je vseh onih podjetnikov, ki imajo pogodbi» z vlado. Nemogoče pa J« pričakovati od "šestokoloncev," da pristali na omejen dobiček, kajti po njihovi sodbi je dobiček potreben za "Incentivo," za podžlg, da bodo s toliko večjim veseljwn obratovali tvoje tovarne—in čim večji je dobiček, toliko večja Jé "incentiva." Tako delajo za svojo domovino in za demokracijo, o kateri imajo polna usta sladkih besed!— V da bi bilo malo preveč, ko bi ga čitali v celoti odlični gospodje in zatorej je bil pristrižen. Alll brat urednik, mislim, da še živimo v deželi, v kateri še lahko mislimo in povemo, kar hočemo, kar je gotovo znano tudi tebi. Ako bi bila napisala v prid ti stih, ki se danes klatijo po Zdru ženih državah in vedno žive na račun bednega ljudstva, bi bilo v mojem dopisu lahko povedano na dolgo in široko. Ker sem pa pisale, da bi se ljudstvo zbui-dilo vsej v belem dnevu, je pa polovico mojega dopisa sfrčalo v koš. Naj tudi povem, kar v resnici sem zapisala. In to je, da se je ena takih veselic vršila v Chi-cagu, ne pe, de se bo vršils. Zapisala sem tudi, da je jednota prispevale $15,000 v Jugoslovan ski pomožni sklsd, v moj^m dopisu pa stoji, da je prispevala $5000. Toliko za zdaj. Mary Marlnac. Pripombe uredništva: Pri urejevanju dopisov gledamo ne samo na to, da so slovnično pravilni, marveč tudi, da vsebina odgovarja dejstvom. Kolikor nem je znano, v Chigagu do sedaj Še ni bilo priredbe za jugoslovanski pomožni sklsd, msr-več se bo vršila 24. maja. Prav teko je lahko tudi vaak član či-tal v konvenčnem zapianiku in pozneje, de je Jednota prispevala $5000 za pomožno akcijo slovenske sekcije JPO in ne $15,000, kot vi vztrejete. korekture. hoče za ceno velikih žrtev storiti med Hrvati in Srbi globok prekop, ga zaliti s srbsko in hr vatsko krvjo ter tako ustvariti tisočletno aoyraštvo med tema dvema bratoma. Toda Srbi, Hrvati in Slovenci so v vojni proti Hitlerju danes bolj zedinjeni kot kdaj poprej. Danes se skupno borijo, neprestano napadajo in pobijajo nem ške in italijanske čete ter Pa-veličeve hajduke. Skupna žrtvujejo svoja življenja za domovino in svoj narod. Tako je Snoj poudarjal v svojem govoru. Shod je bil nepričakovano dobro obiskan. Udeležilo se ga je okrog 500 rojakov, povečini starejši priseljenci, kar je res lepo število za tako malo naselbino kot je Sheboygan; in kot nas je pohvalil rojak Staut v svojem listu, v katerem nam je obenem dal vedeti, da je naslednjega dne Tehnokratska kolona Amerika je še vedno natlačena a "kolonami," vsa znamenja pa kažejo, da so vse te "kolone"— peta kolona. Zadnje čase prihajajo v ospredje tudi tehnokratje, V vseh večjih dnevnikih Združenih držav se je pojavil oglaa cele strsnl, v katerem "Technocracy, Inc." ponuja svoje blago. Oglas poziva Ame-itko, kako mora nastopiti v sedanji vojni, če hoče zmagetl. Kako? Hm, sprejeti more sistem tehnokratov in postaviti tehnokratskega "flrarja" Howarda Scotta nu čelo departments armade in bolno* mornarice. Zanimiva reč. V aoaednji Kanadi, kjer je imela Scottova organizacija preti vojno prosto polje, mj t9 prepovedsli gibsnje tehnokratov in razpustili vse njihove tsjne in uniformirane podružnice kot "sovražne in nevarne naporu uspešne vojne." Kanada pa ni ¿aradl tega ničesar izgubila na svoji demokraciji. V Združenih državah hočemo biti "ekatra" demokratični, pa pu-atirno razne Coughlinove "aoctalne justice," razne "krščanake fronte, razne "mobilizirane (irake) matere" in neštete druge "kolone " de operirajo svoj teater, kolikor hočejo-* pravijo, da denar prihaja od njihovih 100,C*J(I članov, ki plačujejo po pet dolarjev letno. Ampak stroški ao očitno velik«, večji, kakor |mi znaša pol milijona dolarjev priapevkov na leto. Naj ao finančni viri kjet k«,li denarja jim ne manjka ln agtta-terjev imajo cele armade tudi nekaj Slovenca* je med njimi Psihološka veda je še zelo mlada, zato še nt odkrila pravih vzro-kov za vse te pisane pojav« v mladi demokratični družbi—za vsa ta čudovita stremljenja po nm-n, drugačnem, po rakovem korakanju na/a » v čaae. ko Je vsak« iixjijanaka jata imela drugačna perma r.a glavi *n drugačno barvo na licu. Upajmo, da aoctalne peihtlogij« kmalu domete in postane kos svoji novi in veliki natngi Milwaukee ju obiskalo Snojev shod približno 1500 oseb. To je sicer trikrat tako lepo število; če pa vzamemo te številke pro-centualno, tedaj dobimo, da smo sheboyganski rojaki prisostvovali 25%, doČim so mihvauški le okrog 1.5% obiskali Snojev shod, kar pa je ravno obratno od lepega števila za tako veliko naselbino kot je Milwaukee. Omenim naj, da so zborovalci tako pazno kledili govoru, da ni silo v dvorani niti najmanjšega šuma ne dinia ves Čes zborovanja. Opazil pa sem, de je med Redi tega te1 govorom, ko je Snoj govoril o * * , naših domačih krajih, kaj se da-I.mmi nes dogaja tam, kaj vse počenja Paeočilo o «nojevem govoru nemška brutalnost in predrznost •haboygan. Wis. — Tuksjšnji'P° nft4*h vaseh in nad našimi pomožni odbor JPO-SS štev. 4 ljudmi, kateri si ne morejo pomagati, marsikomu kanila solza sočutja raz uvenelo lice. Snoj je govoril na tem shodu tako jasno, prepričevalno in v srce segajoče, da bi ga zborovalci poslušali tudi vso noč. H koncu svojega govora je apeliral na navzoče, naj pomagajo po svoji moči stari domovini. Pomagajo naj rojakom gmotno; domovini pa s tem, da stojimo edinstveni in glssni za novo Jugoslavijo. Po govoru je bilo apfejetih šest resolucij, katere so bile odposlane na pristojne mesta. Po končanem shodu pa so se pobirali proetovoljnl prispevki v kritje stroškov. Nebranege je bilo $55.57. Stroškov je bilo $10.80. Preostanek $44.77 je bil odpo-•len tsjniku JPO rojsku £eo Jurjovcu. Podružnice JPO Štev. 4 v Sheboyganu }e do sfcdaj poslala na gl. tajnika skupno vsoto $821.77 v pomgj^ovnim, bednim Je aranžiral 28 m. m. javen shod v prid bednim in zatiranim Slovencem v starem kraju. Na tem shodu je gpvoril minister Franc Snoj, kateri zastopa slovenski narod v jugoslovanski vladi. Minister Snoj je govoril had 2 uri. V svojem govoru nam je očrta 1 notranje boje v bivši jugoslovanski vladj. Očrta 1 nam je potežkoče, s katerimi ae je morale vlada Jujoslavije boriti, kot se mors boriti vsaks novs vlada prodno postavi trden temelj, na katerem bo atala. Za vzor nem je pokllcel v spomin celo neše Združene države za čaae velikega Lincolna, kako so se nsši očetje in preočetje morali boriti, da ao Združene drževe poetale to, ker eo denes; to, na ker smo ml, njih potomci, danes ponosni. Očrtal nam je zlobno naslado Hitlerjevih načrtov, kako razbiti mlado Jugoelavijo. kako raz- Prebujanje narave ln konvencija Imperlal. Pa.—Zopet prihaja preljuba pcvnlad. Tukaj že tički na vse zgodaj pojo in naznanjajo, da bo treba kopati vrtove. Prijetno je poslušati tičje petje, kakor tudi delati gredice v vrtu Pri nas smo že posejali gredo solate, ki je pokrita s protjem. Ta gredica rne spominja na leto 1014, ko sem prišla iz starega' kraja. To je bilo 7. aprila in moje prvo delo v Ameriki je bilo vrtu. Skopala sem gredico za solato pri gospodinji, katero krije ameriška gruda. Ta oseba je bila Angela Odlazek, s katero sva^se seznanile Še v starem kraju. Angela me je poslala spremstvu nekega "boertJerja' po protje. da pokrijeva tisto gredo. Ako bo dotičnik čital te vr stice, se bo gotovo spominjal kako sva protje nosila. Solate pa nisva jedla, ker sva se prej od Selila. Tudi sem spominjam, kako sem z veseljem nesla na veliko-nočnortfedeljo "k žegnu" pirhe in drugo. Bilo Je drugače kot v starem kraju. Tukaj so ženske in dekleta odkrivale košare jest vin, da je duhovnik videl, kaj je v njih. Ko smo se vračale domov, je pa neka ženska, katere nisem poznala, stresla ves že-gen na cesti. Pobožne ženice so se zgražale in jo zmerjale, češ da jo je Bog kaznoval in se hitro razšle^z sem ostala in ji poma gala pobirati kruh, meso, hren klokase in jajca. Tista ženska je rekla, da sva vse pobral«; le jtegna ne, ki se je stresel na cesto. Zahvalila se mi je in šli.sva vsaka svojo pot. Angela je bila že v skrbeh, da sem se mogoče zgubila s tistim žegnqm. Ni se pa bala takrat, ko me je poslala v šumo po protje. To so moji spomini na mojo prvo veliko noč v Ameriki. Prav reda bi izvedela, če je še tisti rojak živ,.ki je prišel na velikonočno nedeljo na Vihitno, Pa. da bi šla služIt k njegovi ženi Gotovo ni izvedel, da me Angela ni pustila, ker sem ji delala zastonj,— .» ............... Zdaj pa še nekaj o zadnjiJcon , venciji SNPJ. Pred 12. konvencijo je bilo veliko pisanja v Pro-sveti in čestitk glavnim odbornikom in delegatom, pq konvenciji pa kritika, češ, da se je preveč zavlekla, da so si delegatje določili previsoke dnevnice, da niso izbrali dobrega mesta za prihodnjo konvencijo in še več druge H Od našega društva 106 smo se dqcpenlle štiri članice in se dne p>. septembra ob osmih zjutraj z busom odpeljale v Pittsburgh. Bile smo vesele, da bomo slišale TOREK, 31. MAKC4 konvencijo in se mogoče tudi šoti nekaj izrednega, tedaj kaj- naučile., To so bile sestre Elizabeta Auguštin, Margareta Yamnik, Mary Polšak in podpi-sans. Prvi dve sta šli takoj hotel Fort Pitt ne konvencijo, me s sestro Polšak sva imeli pa še neke drufe opravke- prej in sva prišli v hotel malo pred poldnem. Sestri PolŠek, ki je tajnice, so člani naročili, naj jim preskrbi vstopnice se banket, ki se Je vršil 20. septembra v počast delegstov. Ko je bilo to urejeno, sva šli v konvenčno dvorano. t,, . lt ,u , 4 - Vprašala sem po "Big Tony-ju" iz Cslifornlje, ker se tudi do- vnlakov. Id le MecArthurjs. A eetraillo, klor m ko berila proti položaju se nahaja nafe JS movina. Saj dnevno si¿¡V1 le za pomoč. Je tudi naia d! nost, da popolnoma sodeluj v vseh ozlrlh za zmago Am2 in njenih zaveznikov. ^ Grosnik, 251 Kriieva pot življenj, Indianapolls. Ind. ^ Sem j ročnica Prosvete in članica 1 note, kakor tudi vsa moja £ žina In ker rada čitam doZ posebno Barbičeve, ValentiS ve, Therese Dušakove in Gab™ ve, bom tudi jaz nekoliko sala moje življenje. Časa k, toliko dane vem, kaj bi po£ Sem že namreč tri mesece niški poatelji. Sicer sem 4rugače popolnoma zdrava mo noga me boli. pisniki pač radi spoznajo. Ker j ro~ko, pbtem Ja seže v sPI je br. Tomšič dobro poznan rjtnor vloče deaetak. Pozabil ^ "¡L gim čitateljem Prosvete in Fro- niti, v kako kritičnem a J** letarca, sem ga tudi jaz želela f • * osebno spoznsti in njegovo ^eno. Nekdo je svetoval, naj napišem listek in ga pošljem konvenčne-mu predsedniku. Ko pa sem prišla v dvorano, sem takoj spoZns-terda nik slabe volif in listka nisem napisala. On Je ftn& Vec fakiji listkov, pa je dejal, da ni njego* va dolžnost, da bi s takljfti naznanili zapravljal čas konvenciji. In povedal je resnico. Ako malo pomislimo, da se v re snici lahko prihranilo prdcej ča sa konvenciji, da bi še takb dolgo ne zavlekla, tisti dan 'popoldne je bilo veliko telegramov in drugih pozdravov konvenciji. In fi-tanje teh pozdravov tudi vzame čas konvenciji, Pomisljmo, ako bi vsako društvo poslalo telegram s čestitkami, koliko Časa bi vzelo njih čitanje. In poleg so še druge organizacije, ki tudi pošiljajo pozdrave. Tisti dan popoldne, 16. sept., je bila nominacija mest za prihodnjo kbftvtfndjo in se je veli ko časa potratilo. Toda kaj hočemo, saj pravimo, da smo vsi enakopravni; zato so tudi vdi dele-gatje enako plačani, čeprav na konvenciji samo sedijo. Naj član stvo malo bolj premisli, kritizirati je zdaj prepozno., Sem pa mnenja, dokler bodo delegatje imeli moč, da si določajo dnevnice, oni ne bodo gledali, da si znižajo dnevnica, niti ne bodo znižali števila delegatov. Tako je rekel tudi neki delegat zad nje konvencije, ako bi bile dnev niče majhne, bi delegatje gledali, da bi se konvencija čim prej zaključila. Ne mislim nikogar žaliti. Povem pk resnico, da se mi ni do-padlo, ko so delegatje odglaso-vali za tisto mesto kot sedež prihodnje konvencije, kjer je bila obljubljena najboljša potica. Ko smo se vozili proti domu, smdt ugibali, kje bo prihodnja konvencija: ali v Detroitu ali v Wau-keganu. Tisti dan, 16. sept., je bil namreč prekratek čas in so šele drugi den odglasovali, da se prihodnja konvencija vrli vi Minnesoti. V resnici ni nič čud miiiiicouu. v iraniu ni nic cua- nega, če je toliko kritike protij 12. konvencijLr' * fS:^ T] Dne 20. sept. smo se udeležili konvenčnega banketa, ki se mi je zelo dopadel. Od našega društva smo se peljali s posebnim busom. Na banketu smo bili lepo ¿prejeti od delegatov in tudi lepo postrežem. Anna Gorenc. 106. > O ahodu v Johnslownu Johnstown. Pa. — V zadnjih mesecih smo že slišali razne govornike, ki skoraj vsi rabijo eno in isto gradivo. Ce pa želite sli- ■ Skupina a povelj« i vom . pa pojdite poslušat jugoslovsnske-ia ministra Franca Snoja, kadar imate »priliko. Tyikaj smo ga meli 22. marca. Samo po sebi je umevno, da e govoril o Jugoslaviji. Nesli tal je dogodke prošlih devetih let in poudarjal strahovitoati, ki dogajajo dnevno, odkar je Kitler okupiral Jugoslsvijo. Rekel je qa primer, ko so šli otro-v več alučajih iz šole in jih e opazil nemški oklopnik, ki je *il na patroli, da se' je spustil v >rimerno bližino in otroke pokosil s strojnico kot kmet pokosi dozorelo pšenico. Tske reči je zelo težko verjeti, kajti to ni človeško, ampak ker •o bile te besede izrečene po ministru Snoju, mu človek lahko verjame. On je napravil zelo dober vtis v Johnstownu. Kar se tiče drugih govornikov, je Andrej Vidrih, ki navadno rad govori, res naprsvil zelo pstriotlčen govor. Prsv tako tudi tukaj dobro poznsni Louis Rovanšek. Ns programu «ta bila tudi dva pevska zbora-Jugoalavija in arbaki zbor. Po-xbno P« «e je odlikoval mladi umetnik Tommy Turk a trom-¡xmom, na klavir ga je pe sprem-Ijel njegov brat Robert. • Namen te priredbe je bil, ds ■e pomaga blagajni za pomoč potrebnim v stari domovini po vojni. Kolekta je bila tudi zanimiva In Je aličila bolj javni dražbi. Vodil jo je namreč mr. Wl-novteh lz Pltteburgha. Po mojem mnenju je pozabil, da se na-heje pri teko zvani prijateljski udeležbi On je poudarjal, kdor J* m poraz Hitlerja, naj dvigne Noga me je začela boleti sladkorne bolezni, na kateri bolehala že par let. Hodila od zdravnika do zdravnika; ^ kdo mi je drugače povedal j vsakdo drugače zdravil. Jena moram Injekcije, paziti, kaj bq jedla in piti ne smem. Vae ni nič pomagalo, ker je bila lezen že zastarela. Na nogi ven mezinca se je naredila b« in noga je postala vsa zatekli črna. Grem k zdravniku, Iti odredil, da moram takoj v b< nlšnico. Tam so me na nogi o rirali, kri vsak dan preiskal vsa voda je šla v kliniko cialist je rekel, da sem prišla ravno ob času; če bi bila čaln_ Še par dni, bi mi morali odrea nogo. i, V bolnišnici sem bila tri ted in sedaj sem doma v postelji tudi dva meseca. Gre mi poa na bolje in zdravnik je rekel, lahko že po malem stopim nogo, toda se bejim, ker nogi ni zdrava. Sladkorno bolezen mi pa v bolnišnici popolnoa odpravili. Seveda ne smem ga jesti in ne piti, imam pa dan dvanajst ur časa, da pr« ijujem. In tako sem prišla idejo, da bi tudi jaz nekoliko op sala moje življenje. Kdo bo i goČe rekel: "Na postelji lezi piše . . ." Ampak boli me no^a, ne roka. Torej naj pri nem z mojimi doživljaji. Rojena sem t)ila leta 1890 nesrečno zvezdo. Moj roj kraj je Stična, vas Gabrijt oče je bil starejši sin premofe ga kmeta z velikim posest Ampak stari ljudje so bili čim večji gruntso imeli tem so želeli. K bdši so hoteli sto, ki bo imefa veliko doto, jf mati, v kawro se je zilji njih sin (moj oče), je bila oziroma delda, ki je tudi n)ih sina rada. In tukaj it začela krlževa pot. Starši so sinu izbrali in mu rekli, naj jo poroči jim je odgovoril, da ima nevesto izbrsno. Bil je strehi. Starši so hoteli, roči tisto, kstero so oni češ, da tista, ki si jo je oe ni nič vredne, je le revna Nastal je kreg in prepir je tako daleč, da je sin I povedal, če mu hočejo k je dobro, Če ne, pa tudi, I bo vseeno poročil s svojo ljenko. In res sta se poročila t materjo. Sla sta drugam o novanje, mlajši sin pa j« grunt ln bogato nevesto, sta mu izbrala oče in mati. pak tudi on ni imel sreče, njegova žena je bila vedno ne. Imele sta dva sinčka, to je brat mojega očeta de ne more nikamor z boha no, je pustil vse skupaj to Ameriko lete 1890. Se * tukaj in ni šel nikdsr (Dalje M 8. strani) Pred dvajsetimi M O winSO« ki * (Iz Prosvete. 31. marca 1 r. Domače veetL Dopisnik» ljajo v Prosveti španske influencc naselbinah. Dele vabe veatL t* unije so obljubi rudarji naneno pomoč v stavkovnem boju Inoeeaaatvo. V Nem*J na obzorju velika »ta*» jev. Sovjetske Rnaija. da v Sibiriji Je uka®" cem, naj zapuste i • » « J. I DROBNE VESTI Ljubljana, decembra 1941.— 11 decembra je v Ljubljen Marijinem trgu eksplodirala jiba. Zaradi tega so italijan-vojaki z orožjem navalili na ljudi in začeli divje strehi Zadeti so bili trije Sloven-med njimi znani trgovec in dustrialec Viktor Meden. Naj-u(j s0 ga zadeli v nogo. Ko se je [usai privleči do hite, je bil za-„et v drugo, potem pa ga je ita-Ejtnski vojak udaril s puškinim »pitom po glavi, da so mu iz-opili možgani in je izdihnil. Egipt, marca 1942.-—Jugoslo-iska mornarica se skupaj z an-iko bojuje v Sredozemskem orju. V bitkah na morju med mgimi sodelujejo ladje "Za-lb", "Durmitor" jn "Kajnjak-[pan" ter podmornica "Neboj-l", ki so se vse prebile skozi vražni obroč in srečno priipe-angleska pomorska dpori Bern, febr. — Ob železniški rogi blizu Radohove vasi je bil davno ustreljen en italijanski inik in en italijanski vojak, tlijanske oblasti so zaradi te-i aretirale nad sto oseb iz Ra-hove vasi in Št. Lovrenca, aretiranimi so bile tudi ke. V okolici Črnomlja so venski uporniki ubili dva ita-nska vojaka. V zvezi s tem i v sosednjih vaseh prijeli nad loseb, moških in ženskih. I Francija, marca.—Tajni fran-list "LIBERATION" poro- ča iz nemških virov in po vesteh iz Vichy ja, da v J ugasla vji besne ostri boji in da četniki prodirajo vse globlje v Bosno. Njihovo delo je tako popolno, da v vsakem zavzetem predelu takoj Uredijo notranjo upravo. V njihovih rokah so železnice, pošte in vse javne oblasti, izdajajo svoj, dnevnik in vzdržujejo svoje delo po tovarnah. * Ženeva, februarja.—Nekaj zakasnelih podatkov o prometu v Sloveniji: 2. julija zvečer je prvič pripeljal vlak z Jesenic v Radovljico. Istega dne so tudi začeli voziti vlaki iz Jesenic v Bohinj. Dne 10. julija je bil popravljen bohinjski predor in vzpostavljena železniška zveza s Podbrdom. Karavanški predor je bil popravljen 18. avgusta in prvič je peljal vlak iz Jesenic v Celovec in Beljak dne 20. avgu sta. Prvi vlak iz Radovljice v Ljubljano je pripeljal dne 22. avgusta. V splošnem je železni-Iki promet bil zaprt vseh pet mesecev po zasedbi. V zadnjih Časih pa so napadi na železniške proge in mostove tako pogosti,. zlasti na črti Maribor-Ljubljana-Trst, da je potovanje X) železnici tvegano in da so že-ezniške zveze med poedinimi kraji zastale. New York, 27. marc**-Po neutrjenih vesteh londonskega BBC so srbski četniki pod po-veljništvom generala Miha j lovi ča dvignili v zrak Železniško po stajo v Nišu, najvažnejše želez niško križišče, ki je doslej bilo v Nemških rokah. Ilasovi iz : naselbin (Nadaljevanje z 2. strani.) itari kraj. Ženo so morali preiti, ker ni mogla hoditi. Kli-Ja je moža domov, toda on ni »tel iti. In tako je njegova že-l umrla leta 1904 v največjem pljenju in uboštvu, ker skra-ral je tudi grunt. Moj stric jen mož) je namreč od tukaj um prodal, kupil salun in ker " ni šlo, je vse skupaj v enem tu zpravil. Zdaj je tukaj, star let in dobiva penzijo. Toda ij se vrnem nazaj. Ko se je moj stric oženil in evzt'1 grunt, je dal svojemu wejšemu bratu ali mojemu rtu košček zemlje na koncu fejnc, le toliko, da bi se lah-> paslo par kokoši, kjer si je postavil borno kočo, da ™ko nas otroke notri podil. 1 «no štirje otroci. Franca je » v Sent Vidu poročena in je leta 1937, stara 51 let in ¡*Jlla je štiri otroke. Drugi jc 'Lojze, ki je prevzel tisto oče-Vo bajto in umrl leta 1927. Za-je ženo in enega otroka. ^ bil v svetovni vojni, kjer Je ^lezen nakopal, kateri je infJe ^di podlegel. Brat To-f J* bil tukaj v Ameriki, kjer ™ k,ta 1639. Tako sem od * oružin« samo jaz še živa. J* rekla, smo bili štirje r1 J*® "«a je še male zapu-J » v Ameriko-kdaj, se "Vanjam, ker sem bila ^Jhen otrok. Mati je ostala k, nismo bili za drugega , J«;«U. ali nismo imeli kaj. i J* vsako jutro na dnino 1/ 7V(^r domov, ko smo 1 " Izpeli vsak v sfbjem lH'Vwia lačni, brez večerje. ¡ktnJ Z k*k0 »roo ioni* lC*h ma™> naj Pride smo lačni; ampak M'r; No „d nikoder. ' n,rr, je zjutraj skuhala n°6Uka' ^ J "mjHh ves dan kot mis-,n * dsn na dan. il 1 proeit po hi- E»s. s" dobri ljudje , kri? '2 kV Ma lernet'J I I dobil ^•a samo ob godu» v<*ndar je bil dober. " bil AH še tistegs amo zjutraj in po-P« je bil pod ■ je mati tako špe-rn «Ugovale, da je jiv nakar ga je po-i*»tem smo ga pa namakali v vodi in jedli. "Lase" je imel tako dolge kot Miklavž brado, ampak smo vsega pojedli. Ameriški otroci pravijo, da je to "pojzen" in da bi takega kruha tukaj še pes ne povohal. Mogoče res ne. Leta 1900 se je naš oče vrnil iz Amerike. Ne vem, če je prinesel kaj denarja ali ne, ker jaz ga nisem nikdar videla. Vem le, da nisem mojo mater nikdar videla veselo. Vendar pa je bilo ob očetovem povratku iz Amerl ke dosti vina in žganja. Preku-pil je vse hruške In tudi prsšiča smo zaklali, kar se prej ni nikdar zgodilo, ker tudi nismo nobenega zredili. Ob nedeljah pa je pripeljal domov vse svoje pri jatelje in dobrovoljčke in jih zastonj napajal. On seveda ni dobil zastonj. Ali nas otroke je pa tepel. Spominjam se, ko smo neko jutro sedeli trije otroci na peči in se pogovarjali. Oče zakriči, da moramo biti tiho. Ker nismo takoj utihnili, je odpasal pas od hlač in nas začel pretepati. Jaz sem bila v sredi med mojima bratoma in sem jih najmanj dobila, dasi sem najbolj kričala. Pride mati v hišo in pravi, če nas misli ubiti. In tako je bilo večkrat. Nekega večera nan^ pravi oče, naj gremo k sosedu spat. Seveda se nam je čudno zdelo. Ko pridemo zjutraj donieft, je bila mati v postelji In msjhen fsntek poleg nje. Krstili so gs za Franceta. Komaj je bil star 14 dni, ko oče pravi, da gre zopet v Ameriko. In res je Šel. Svojega sina ni potem nikdar več videl, kakor tudi ne sin očeta. Tisto vem, da sem gs največ jaz gor zredila. Ko je oče vse zapravil, kar je bil prinesel, je nas zapustil in šel v Ameriko. Doma ae je začelo zopet staro življenje. Msti je hodila dan na dan na dnino, meni pa je izročila malega bratca. Komaj je bil star 17 let in moral je v svetovno vojno. Dobro se spominjam tistega dneva, ko je odhajal. Mati mu je zjutraj skuhsls žgancev in ga še zdaj vidim, kako je Jedel tiste žgsnce, pomočene S solzami. Potem je odšel in ni nikdar več prišel nazaj. Takrat sem se nahajala v stsri domovini. Bils sem v Cerknici in enkrst mi je pissl. nsj gs pridem obiskat predno gre na italijansko fronto. Takrat se je nahajal v ftt. Petru na Krasu la sem ga šla obiakat Potem gs nisem nikdar več videla Enkrat je pisal is Italijanake fronte, da so "velike muhe" in da se jih bo težko ubraniti. In res se jih ni. Tako je dal moj brat svoje mlado življenje . . . Toda naj se vrnem nazaj v mojo mladost. Bila sem komaj 11 let stara, ko sem šla služit za pestunjo. V resnici sem morala opravljati vse delo kot de-kla. Morala bi iti še vsak dan V Šolo, toda me gospodar ni pustil, marveč le h krščanskemu nauku. Neki dan mi gospodar pravi, da sem mu vzela šest krajcarjev in ko bom šla iziole, naj za ta denar prinesenTmila domov. Ampak kako sem mu mogla mila prinesti, ker tistih šest krajcarjev nisem vzela. Bila sem popolnoma po nedolžnem obtožena in obsojena. Šla sem v šolo, toda nazaj h tistemu gospodarju nisem vpč hotela iti. Domov sem se pa tudi bala, ker bi me mati pretepla in nazaj spodila, ker bi mi ne verjela. Pride noč in grem k sosedu v lopo v listje spat, kot berač. Tam se vsa zakrijem z listjem. Zjutraj pride dekla po list-e. Zagrabi kopačo in prične kopati listje. Udarila je tik moje glave in le malo je manjkalo, da me »i udarila po gjavi in bi me gotovo ubila. Tako se je ustrašila, da je kar obstala in zakričala. Ko jg prišla malo k sebi, je rekla, da gre mater po-klicet, jaz sem pa zbežala. Tako sem se potepala tri dni. Končno me dobi mati v roke in me prav pošteno natepe. Nič mi ni hotela verjeti ter me je podila na zaj? kjer sem služila. Ampak nazaj le nisem hotela in tako sem bila zopet doma. Ko aem šolo končala, sem šla zopet služit in sem služila do 17. leta, ko sem šla v Ameriko. Enkrat se mi je prigodilo—stara sem bila 16 let—da je v tisti vasi, kjer sem služile, začel hoditi za menoj neki fant in tudi jaz sem ga rada videla. Ampak hodil je še za neko drugo, ki je bila starejša od mene. Seveda sva bili obe dekli, fant pa z grunta. Ko je tista dekla zvedela, da hodi za mano, je postala jezna na odbor št. 2, me, a jaz se zanjo nisem dosti zmenila, kakor tudi ne za fanta. Takrat Še nisem vedela, ka ko se"plavšs" ali ljubi. Tam je bile navada; da smo šli vsako nedeljo k maši. Moja gospodinja je imela sedež v istem stolu ali klopi kot gospodinja tiste dekle. Jaz sem navadno vsako nedeljo pred mašo letela domov k materi in sem prišla vedno zadnja v cerkev. Ko pridem neko nedeljo zopet v cerkev, sedi moja "tekmovalka" na prvem sedežu v klopi. Skušam priti tudi jaz na sedež v klop, toda se mi ni hotela odmakniti, nakar jo še enkrat porinem, ti sta dekla pa plosk z mašnimi bukvieami po moji glavi. Jaz pa jo zagrabim za lase in jo do-are zlasam, raztrgam ruto in grem ven. S tistim fantom niaem hotela več govoriti, dasi je še večkrat prišel pod moje okno. Potem, ko sem bila že v Ameriki, mi je mati pisala, da \p tisto dekle "spridil" in pustil, ssm pa je odšel v Ameriko. —(Konec prihodnjič.) Josephlna Mtvc, 34. NaJsaneelJiveiše dnevne delavsko veatl so v dnevniku "Pro-svelL" Ali ilk at ale vsak daat V CLEVELANDU. OHIO Odkar se je ustanovil lokalni odbor št. 2 Jugoslovanskega pomožnega odbora, slovenska sekcija, pa do 25. marca, so vsi pri spevki znašali $2,982.66. Od te vsote je že bila poslana na glav* ni urad v Chicagu vsota $1,500. Nadaljnjih tisoč dolarjev bo odposlanih v nekaj dnevih. Pred časom je odbor že priobčil imena prvih darovalcev, danes pa odbor priobeujt» imena vseh, ki so darovali v blagajno lokalnega odbora št. 2. Le pre-čitajte imena posameznikov in društev, da boste vedeli, kdo je že dal za naše nesrečne brate in sestre v domovini, da boste vedeli, kdo je sledil klicu naših podpornih bratskih organizacij, ki so se izrekle za pomoč vseh Slovencev in Slovenk, ki živijo onkraj morja, ne oziraje se na njih versko ali politično prepričanje. Jugoslovanski pomožni odbor ne nabira denarnih pri» spevkov samo za določene In odbrane ljudi; odbor tudi ne pošilja nabranega denarja sedaj, ker bi bil vsak tako poslani denar v direktno ali indirektno podporo italijanskemu ali nem škemu diktatorju, ampak pdbor bo poslal ali dal denar takrat, ko bo prišel v pomoč vsem onim, ki so slovenske krvi, potrebn nujne podpore. Jugoslovanski pomoinl odbor, slovenska sekcija, nabira denarne prispevke s dovoljenjem ln pod nadsorstvom dršsvnega de-partmenta v Waahlngtonu. D. C. Imena darovalcev: I Mr. John Perko .......$ 300.QQ Slovenska Dobrodel. Zvezs 200.00 Sloven. Ženska Zveaa, It. 14 78.00 Mr. Ivan Babnik.*^................27.40 Joseph Zele in Slm>vi..............25.00 Progresivne Slovenke, it. 2 25 00 Dr. St. Joseph, It. 109 K8KJ 25.00 Mr. John Pollock i..............................28.00 Mr. Louis Oblak .............................25.00 Mr. Janko N. Rogelj.................25,00 Mr. Frank Oglar ........................25 00 Mr. Anton J. Terbovec................25.00 Dr. Loška Dolina, pev. odsek 11.00 Drultvo Sv. Ane, It« 4, SDZ 10.00 Neimenovsn ...............10.00 Dr. St. Clair Oro\$ it. BS wc .......................'.•:.„.......... 8.00 Mr. Joseph Prah ...............................6.00 Mr. Anton Nosan ..............................8.00 Mr. John Ksrftiinik...................80.00 Mr. John Bartol, San Francisco .................................................fi.oo Mr». Mary Bradač.......................3.00 Mr. Charles Lensrdlc....................2.00 Mrs. D. Orstem .............................2.00 E. 88th St., Lsdies Sew ing Club .....................................2.00 Mrs. Col .................ui;......................1,00 Mrs. Frsnces Splk ...............1.00 Mr. in Mrs. Joe in Prsnces Vidmar .................;...„..... , J.00 Mrs. Jenny Lube ................................i.oo Mrs. Anna Krbelnlk ........................1.00 Mrs. Frsnlilks Kolir........................1.00 Mrs. Mary Stanovnlk..........60 Mr. Anton Rubel ........................Ol.60 Mr. Anton fttnoic ......*........8.00 Mr. in Mrs. John Jvan«i*... 2.00 Mr. Frank Plut ,.'............................1,00 Mr. Paul Schneller .................28.00 Mr. Joseph Plevnlk .........................25.00 Miss Paula Kapel .........y.„„ 2.00 Mr. Mike Pik«, Jenny Lind, Ark.......................................5.00 Dr. Slovenec, It. 1, SDZ... 10.00 Dr. Prance Freieren, It. 17 Progressive Slovene Women, Circle No. 7.. .......;............10.00 Mrs. Mary Kershisnik, Rock Springs, Wyo. .....................................15 00 Mr. Piškur, Lorain, O.............20.00 Mrs. Pauline Vogrieh, Milwaukee, Wis. .....................20 78 Mrs. Mary Laurich ... ..................6 00 Mr. Tone Schubel. N. V..^, 218 30 Mr. A. Logsr. Euclid. O...... Mrs. Mary U. Bulint, Enum- cVaw, Wush. ...........»......... Dr. Blejsko Jezero, Itev. 27, SDZ ................................ Mr. George Psnchur ......" Christ The King Lodge. KSKJ ........................... Mr. in Mrs. Anton Stanonik Mr. Fred JaZbec, It l2tl SNPJ ................................. Mr. Joseph TorbUan M>". Ant, MohurCtf ................ Mr. Anton Mohorčlč____________ Mr. Frank Spelich .............. Mr. Bias Novak .................... Mr. Math LuM .........«......... Mr. Andrej bttmanči«...... Drulina Frankovich ............ Mr. Joseph Zupančič. .......... Mr. Arthur Herman ............ Mr. Stanley Zabukovec_______ Mr. Albin Lekan .................. Mr. John Skrl ........................ Mr. Anton Pelko ................. Mr. Piank Blatnik .............. Mr. Martin Planiniek............ Mr. Anton Qliha ................... Mr. Anton Boldin .*....,.,..,„, Miss DoroUiy Barle .............. Mr. Rudy Kavos .:................. Mr. Anton, Kromar, (Ko- chevar) ......... Mr. Casimir Panchur........;.,/ Mr. Kmeric Kordan ..... Mr. Walter Dlsterhoof Mr. John Zakrsjiek ........... Mr. John Poxnik Jr.......... Mr. Anton Zupančič ............ Mr. Anton Oerm ......;......;,... Mr. John Pockar ................ Mr. Joseph Zakrajsek . Mr. John Pesksr .......v............ Mr. Ravmund Blatnik.......... Mr. William Chesnlk ...„.,;. Mr. Michael Kokochak ...... Mr. Frank Kavac Mr. John Vatovec................. Mr. William Meisel............ Mr. Frank Tominec............. Mr, Charles Shiehta ........... Mr. Anton Zidove ................ Mr. Ralph Blatnik............... Mr. Ludvik Kaplan................ Mr. Frank Zaletel.................. Mr. Frank J, Legan.............. Mr. Michael Debelak............ Mr, Harry ZcHpowski.......... Mr. Frank Chesnlk .............. Mrs. Jennie Frsnkovic........ Mr. Henry Crasa................. Mr. Edward Bailer ............. Mr. Edward Llnd ................ Dr. Nal Dom, It. 50 SDZ „. Mr. Anton Zalec .......... ...... Mr. John Subie .................... Mri. Helen Torna*Jr Mr. Frank Stemberger........ Mr Paul Bixjak .................. Dr. Sava, it. 87 SSPZ ........... Sloven. Moška Zvesa. it. S Mr. in Mrs. Frank In Albina Vesel ............................. Mr. Andrej Tekauc ............ Dr. Nspredni Slovenci, It. SDZ ......................:.......... Mr. Jos. Pecjsk..................... Mr. Joseph Prince ................ Mr. Jsck Kolman .................. Miss Msry Smrek a r ............ Mr. Florjan Setina Mr. in Mrs. Anton in Msry Stulek Mrs. Anns Ban, Oenevs, O, Mr. Math Petrovieh ........... Slov. Boc. Klub It. 40 JHZ .. Dr. V boj, it. 53 SNPJ.......... Dr. Slovenske Sokolice, It. 442 SNPJ ............................ Mr. Frsnk Zupančič. ......... Mr. John Oornik .................. Mr. Frank Hribar Jr.......... Mr. Frank Hribar Sen........... Mr. Peter Segulin ......_______ Mr. John Samsa ................ Mr, Jos. Bartol ..................... Mr. Jos Lever ..................... Mr. Oalpei Segulin .........«... Mr. John Znebel ,...,.„.„>..,!„ Mr. Frsnk Bubnič .. ..*..„.„.,; Dr Jutranjs Zvesda, It. 117 ABZ ...................................... üenovefs Supsn ................ Rose Henko ........................ Mary Markte ........................ Mary Milavec ..................... Dorthr Str mis ..................... 10.00 20 00 10.00 5.00 6.00 6.00 140 .50 1.00 1.00 50 40 .50 .50 2.00 1.00 1.00 IM 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 .50 1.00 1.00 1.00 l.bo 1,00 1.00 1.00 1,00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.Q0 1,00 • 1.00 IJ0 1.00 140 1.00 1.00 1.00 4.00 140 1.00 140 1.00 1.00 1.00 200 1.00 1.00 1,00 1.00 1.00 10.00 6.00 V Ameriki Izdelan lank v prelskulnjl nekle v Angliji, Joe naenik i.oo Joe Koiel «..i,,,,,.,^..............j'oo Mrs. Josephine Koiel....................1,00 Dr. Glas Clevejandskih De- , . laveev, it. 0 SDZ. ................lu 00 Dr, Sv. Jane«a Krstnika, It. 37 ABZ ........................lo.OO Mr. Joseph Stamfel .......l.00 Mr. August Kollander.......... . 10(H) Vsi darovi skupaj ........ $1,024.55 Prireditev 2. novembra .. 884 69 Prireditev 23, novembra . 471 52 25.00 2.00 600 2.00 1.00 1 00 1000 I 00 6.00 6.00 6,00 20.00 ; 600 I 00 ft ou i 1.00' 1.00' 1.00 1.00 1,00 1.00 1,00 I 00 1 00 t Rose Cesnlk ......................I John Kocjani tč .,rrvi- v razredu ln s nejboljšim i olsklrn uspehom v 26 letih, Je •»topil v inženirski zbor armade. ELeth I0OA je kot e^jutent svojega očete, ki je bil otlpoelan kot vojni opazovalec ne Jepon-sko, prisostvoval japonsko-ruski vojni, L, 1914 se Je boril v sme-riški vojski v Vere Cruxu, V svetovni vojni se Je sijajno Is» kezel kot brigedni in kasneje di* vizijski poveljnik divizije Hein-bow, ki je uključevala vojake lx vseh držsv Unije. MacArthurov bojni rekord v svetovni vojni Je bil sijsjen Bil je dvekret renjen in enkrat za-strupljcn s plinom. Dobil je 13 odlikovsnj ze Juneštvo v boju, sedem pohvel ze i/reden pogum in 24 višjih odllkovenj od tujih vlad. Po dveh letih se je kot nej-mlejšl superintendent v zgodovini West Polnte povrnil na Filipine. Leta 1928 Je prevsel vodstvo olimpijskega moštva Amerike in potem šol nezej na Filipine kot poveljnik filipinskega departmenta, nato se Je pa povrnil v Združene dr lav«, ko ge je predsednik Hoover pomaknil na mesto šefa genera I nege štaba Bil je tedaj le M let star L. 1933 je prevzel poveljstvo obramb« Filipinov. Common Council FLIS. Laval ee pobotal § Potainom Bern, ftvlea, 30 msja. — Sem dospel« poročile se glas«, de ste se Pierre Laval, Mvšl premier ln gegcvornik poglobitve koope* reel je med Frane! jo In Nemčijo, In premier Petaln pobotale in de bo Lavsl postal član keblnete. Dobil bo potleljo zunanjega ministre, ketero ime sedel admiral Jeen Dsrlsn. Level bo potem odpotoval v Berlin, kjer bo kon-fertral s runanjlm ministrom ftIbbentropom In drugimi neeij-skimi voditelji. PROSVETA v ŽUPAN ŽAGAR SLAVKO SLAVEC (Se nadaljuje.) Možje ao domnevali to in ono. Že preden jih je objela šuma, so vedeli in verjeli malo več nego to, da je slabo, zelo slabo. Uradnim vestem o neprestanih zmagah so ae na tihem smejali. Po lastni usodi ao sklepali, da bi se jim v zmagoviti državi ne -bilo treba potepati po tujih deželah. Tudi zdaj ao jih v dnevnih poveljih še pitali z zvon k »mi novicami o velikih, odločilnih zmagah. Možje ao molče po-služali in si mialill svoje. Kar so dognali iz pisem in pogovorov, je bilo vse nejaano, nezanesljivo, marsikaj morda zlagano, zapisano včasih samo zato, da pumo ne obtiči v cenzurnih mrežah, ki so vse dopisovanje precejaie in čistile. Slika o razvoju dogodkov je bila v teh glavah zelo podobna megli, ki je hladna in vlažna dihala iz gozda. Nihče ni vedel, kaj naj si misli o vojni sami, a vsi so vedeli, da je zanje slabo, silno slabo, zmerom slabše. Nove zime so se bali in veselili. Bali so se je rpdi mraza in snega, veselili pa zato, ker so upali, da jih mraz reži močvirja in bo na zmrz-lth, trdih tleh delo lažje nego v blatu. Oboje, atrah in veselje, se jim je izpolnilo. Noge se res niso več tako ugrezale, a kosti so šklepetale od mraza. t Žagar ni vedel, ali je zima mnogo hujša od prejšnjih, ali mu je odelo tako zlizano in zvle-čeno, da nič več ne greje. Povsod in akoro neprestano ga je zeblo. Kakor mnogim drugim so tudi njemu otrpnili prsti na nogah. Rdeča in boleča mesta je čevelj prežulil do krvi. Rane, ki so ae ponoči za spoznanje zacelile, so se podnevi znova odrgnile in razširile. Težko je hodil, še težje je stal. Drugi so imeli še hujie ognojke In so še bolj trpeli. Dojnov nI maral pisati o tem. Ne mogli bi mu pomagati. Upal je, da bo na pomlad bolje. O Božiču mu je žena sporočila, da je Tinica legla in povila slabotno dete. Žagar takrat ni imel pravice do dopusta, a če bi jo tudi bil imel, bi bil rajši ostal v gozdovih. Iz naslednjega pisms je izvedel, da ja dete umrld. Žagar si ni mogel utajiti, da ga ta novica ni preveč užalo-stila. Spomnil se je veselega ponosa, s katerim ga je navdalo rojstvo prve vnučlce, Jože-tove hčerke. Zdaj ga je tudi Tinica naredila starega očeta, a takegs, da se je samemu sebi smilil. "Kskor bi vsegs sovraštva, ki svet razdira, še ne bilo dovolj," si je očital, "se mi zdaj celo hčerino dete kaže v znamenju sovraštva. Zakaj sem skoro zadovoljen, da je umrlo? Ali je nedolžno bitje moj sovražnik? Zakaj mu ne morem biti tako dober kakor Jožetovemu otroku? Kaj je zakrivilo? Ali je umrlo zato, ker je čutilo, da v naši hiši razen pri Tinici ne najde ljubezni?" Mrk je bil ta Božič v gozdovih. Ni ga obzar-jalo božje dete v jaselcah. Drobno, voščeno, mrtvo trupelce je motno sevalo v krvavih plamenih vojnega požara. Tinica je bila dolgo alaba. Zaman se je silila spomladi, da bi delala kakor nevesta ln mati. Slabost jo j« premogla. Morala ^c zopet leči. Le častnikova dolga plsms je z veseljem prc-birsls, za vse drugo Je nekam otopela. Žauar je upal. da pojdc o veliki noči spet na dopust. A noge so mu prej odpovedale. Par tednov pred veliko nočjo se Je zgrudil v gozdu. Naložili so ga ln odnesli v kolibo. Zadirčen častnik ga Je vlaokostno premotrll: "Pazite, da ni to narejena Zdravnik bo brž videl, ali je bolezen prava ali ne. Vemo, da si mnogi ssmi delajo rane, da bi lenuharill po bolnišnicah. Itm ni proetora za lenuhe. Kdor M' nam pohabi, da bi ne bil za delo, bo lahko počival—pa na onem avetu. Zdaj je še čas, da se premislite; lahko se vrnete na delo." ' ' "Ne morem," je zastokal Žagar. Odnesli so ga na vos, naložen s hlodi, ter ga vsega premrlega oddati v bolniške barake. Ležal je deset dni. Ta čas nikamor ni piaal. Potrpežljivo je čakal, d« ae mu rane zacelijo. Po posteljah okrog njega ao ležali mnogo večji nesrečneži, nego je bil on sam. Na njegovi levici je stokal delavec iz tvornice za strelivo. Smodnik se mu je bil med delom vnel ter ga opalll po obrazu in prsih. Več noči je samo hropel v svojih obkladkih. Na deano posteljo ao položili vojaškega voznika, ki mu je konjako kopito zdrobilo kost v stopalu. Vsako jutro so ga strežniki držali, ko rftu je zdravnik ril z nožem po rani, in vsako jutro je rjul kakor zabodena zver in tresel posteljo, da je odskako-vala od poda. Po vseip dolgem prostoru je stala poste j la ob postelji in na vsaki je trpelo človeško truplo, skupek muk ln bolečin. Nobena izmed teh bolesti ni prišl|L§aina, nobene ni prizadela narava, vsCio priskelele Iz sovraštva med ljudmi. "Če bi ljudje ne bilj taki, bi vsega tega ne bilo treba," je ugotavljal Žagar. Videl je, da je bolniška postelja mnogim drugim (X)trebnejša kakor njemu. Prav nič se ni branil, ko so ga po- desetih dneh poslali spet v gozdove. Tam sta ga čakali dve ženini pismi. * .. Ali prideš za praznike k nam?" je vpraševalo prvo. "Ali naa misliš presenetiti, da nič ne pišeš? Tinica še zmerom polega- Upa, da ji bo zdaj bolje, ko ne. bo več tako zeblo. Drv smo imeli to zimo komaj za kuhanje. Nič nismo kurili. Tam jih imate toliko, pa vas gotovo tudi zebe kakor lani. Boštjan pravi, da gredo naprej in so med silnimi gorami že daleč v tuji deželi. 5c zmerom se tako hvali kakor zadnjič doma. Jože pogreša tobaka. Kaj pa ti? Tako rada bi ti postregla .. ." Drugo piamo je tožilo: "Velika noč je odšla ln tebe ni bilo. Kaj ti je, da ne pišeš? Puate praznike smo Imeli. Tinica je ležala. Včeraj sem bila z njo pri zdravniku. Komaj ae je vlekla tja in spet domov. Slaba je zflo., »Zdravnik ji predpisuje dobro hrano, meao in Jajca. Mi pa jemo žgan-ce in zelje. Drugo se celo za drag denar težko dobi. Ce njej atrežem, pa delati ne morem. Nevesta sama ne zasluži zadosti za nas vse. In te skrbi zate in za fante! Ali umirate ali živite? Tako mi jo, da bi obupala, če bi tega otroka ne bilo, ki se nam vsem, ko se kiaamo in cmerimo, nedolžno smehlja. Tako zopet vse pozabimo ln se še same smejemo z njim . . ." Opraviči! ae je, da je bil od dela nekoliko utrujen in len in aato nI pisal. Proail je ženo, naj mu zlaatl o Tinici pogosto poroča, kako Ji Je. Sekire in žage ao pozimi iztrebile močvirje ln se oblizovale po napetem pobočju. Nekdanjo kojtibo, ki je oatala zelo daleč v jasi, so razdrli in fi zgradili novo na mestu, kjer so baš sekal!. S tem je odpadla dolga in težavna pot zjutraj in zvečer. Delo na trdih tleh je bilo prijetnejše. Le spuščanje debel po drči ni bilo brez nevarnosti. Skoro vaek teden je koga kaj oplazilo ali pobilo, enega celo do smrti. Žagar je kakor drugi sekal, žagal in-pomagal prensšati in apuiČati debla. Rane na nogah se mu niso več odprle. Kljub večji nevarnosti mu je bilo kakor drugim skalovje ljubše od močvirja. (Ualje prihodnjič.) Dvonožec N ara vos I9 v ne pravljice Spisal KAKL KWALD Prevedel FRANC BOLKA (Nadaljevanje.) (ilasno to>.eč in vzdihujoč- sta nesla Dvonožec in njegova žena svojega mrtvega otioka v votlino 1 «ev |is je begal po gozdu, pijan od straha Kamor je prišel, umikale so se mu živali plašno. "Lev beži pied Dvonotcrm," je javljal vrabec uslužno dalje ln novica se je tirtla naglo po gozdu in je rasla in rasla "Dvonožec je s svojo sulico rsnil lev s* V je vptls vrana "Dvonožec je ubil leva m lovi na U-vinjo?" je piskala mit ln lev je befal v velikih skokih odtod je mnno svoje votlini-kot bi se ne upal več pogledati svoji eopiogi v oči. šele kamio zvečer je pnšrl domov. "Kaj te živiš?" je zabevljsls levinja "Ves gozd te smaiia nu U un ln Dvonožec?" "Ubil sem enega njegovih mladičev " jr odvrnil lev jezno "In kaj pomaga to?" Je vpta-šala. Tu Ji je dal klofuto, kakršne še m dobila nikoli; in potem se je zleknil ns tla ln buljil s svojimi rumenimi očmi v zrak. Živali v gozdu pa se niso nehale čuditi in šepetati. "Lev se boji.., Lev beži pred Dvonotccm . . ," "Kaj nisem takoj rekel?" Je menilo govedo. "Ml bi Jih bili morali ubiti takoj na mestu." ' Ah da!" je vzdihoval konj. "Da bi bil lev sledil našemu nasvetu!" Ah da"' so javkale raca, gos in kokoš Sam«» orangutan je šel strah v gozd in je razmišljal. "Bratranec vendar nt tako be-dast, kot sem mislil!" je rekel M»m pri sebi "Ne vem pravzaprav. zakaj ne grem In storim enako! Saj sem mu podoben in v marsičem celo odličnejši, takt» da bi si mogel najmanj tako dobto uravnati življenje.** In orangutan al je nabavil palico in poizkusil hoditi pokonci kakor Dvonotec To se mu Je tudi posrečilo m vrgel se je to-al. V notranjosti je pripravljala gospa Dvonožica zajtrek. Dvonožec je bil slabe volje, ker je imel smolo na lovu. . Preteklega dne je prehodil gozd, ne da bi zadel na divjačino; danes zjutraj se mu ni godilo drugače. Živali so se ga začele preveč bati. Bfžale so že, če so zagle dale svojega sovražnika z dale-ka. Znani so jim bili čaai, ob katerih je lovil in poskrile so se mu. Ali pa so razpostavljale straže, ki so dajale varnostne glasove, če je bil, v bližini Dvonožec ali pes. Pri votlini ni bilo dobiti več ne jelena, ne govedi, zločinatva in polastila se je taka veaeloat vseh živali, da je orangutan pobegnil in se skril v naj gostejšem grmovju. Drugega jutra pa so imele živali mialiti na kaj drugega. - Videle ao, kako je nesel Dvonožec mrtvo truplo svojega sina v gozd in naložil visok kup kamenja nanj. Njegova žena pa je natrgala najlepših cvetlic in jih položila na kamenje. "Kdo je videl še kaj takega!" je vzkliknila slavica. "Če umrje kdo izmed nas, obleži, kamor pade ali kamor se je zavlekel. Z mladičem Dvonožca pa se dela posebnoati, kot bi moralo biti v večen spomin. Jaz niti ne vem, kje so oatell moji živi mladiči od lanakega leta, kaj šele revše, ki je padlo iz gnezda in si zlomilo vrat." i "Samo počakajte! Pride še kaj hujšega!"1 je reklo govedo. In bilo je tako. Teden kasneje se je dogodilo nekaj ,kar je vznemirilo živali gozda še bolj, kakor vse, kar se je dogodilo do-zdaj. Gospa Dvonožica je videla kraano rajčico sedečo na drevesu. "Kako čudovito lepo perje ima!" je vzkliknila. "Kdor bi ga imel, bi si mogel okrasiti glavo ž njim." In Dvonožec, ki jo je hotel u-tolažiti zaradi izgube otroka, se je takoj napotil s sulico na lov in se vrnil čez nekaj časa z mrtvo rajčico. Žena njegova ji je po-ruvala peresa in al jih zateknila v laae. Oba sta bila vesela kraa-nega lepotičja. "To je vendar preveč!" se je jezil slavec. VUbijc ptiča, samo da okrasi s peresi svojo ženo. Tu TOREK, 31. MA»c. ne ovce, ne koze. Redko * pasla žival na travmku le ao se v najglobokejšem * du, kamor Dvonožec niH prodreti. Tamkaj tudi W lovil, ker se je bal, da bi'L; del lev v zasedi - "Ne godi se nam ve^S čuvaj," je rekel p8U. "PoiJ moramo kaj novega " In pričel je brusiti svoje n<, in sekire, ki jih je bil naredil kresila; in potem je pnšU spa Dvonožica z zajtrekom, ki obstojal v ničemer razven jabo in orehov. Niti rib ni bilo na mizi Dvonožčevi. Ker so izginjale, če so le opazile mo njegovo sliko na gladini "Stoj!" je vzkliknil Dvonoi naenkrat. "Kaj bi ne bilo ei stavnejše, da vjamem dvoje vac, ki bi jih imeli tukaj pri n v votlini. Imele bi jance, kate bi mogli zaklati in jaz ne bi ral vedno na lov." (Dalje prihodnjič.) moram biti vesel, da sem siv in nelep." Z velikim spremstvom obda na se je napotila rajčica-vdova k levu, da mu toži. "Nove živali ao mi ubile moža in zdaj stojim ti kot vdova s štirimi mrzlimi jajci. Če bi bila obsedela na njih, poginiti bi bila morala gladp, ker je moj oskrbnik ubit. Tako sem se napotila sama,, da si po iščem hrane. Ko pa sem prišla do mov, bila ao jajca mrzla in mrtva, — Tu stojim in zahtevam osvete in kazni za morilca!" "Kaj naj rečem na to?" ji je odvrnil lev. "Saj je toliko vdov v gozdu. Tudi jaz ne vprašu jem, če ima Žival, ki jo usmr-^ tim lačen, doma ženo in otroke." "Dvonožec tega ni storil, ker je bil lačen," je rekla rajčica. "Hotel je samo dobi}! ženi svoji laani okrasek." "Kaj naj stori, če njegova žena zahteva?" je odvrnil lev. "Ne bo se zato spri ž njo." Nekatere živali so se smejale. Večina pa je majala z glavami in dejala, da je šala slaba in se ne spodobi kralju živali. ^ Naslednjih dni živali gozda niso govorile ničesar drugega, kakor o Dvonožcu. Vsak posamezen je imel tožbo zoper njega. "Zadnjič mi je vzel celo moje gnezdo s sedemnajst sveže izne-senimi jajci," je rekla kokoš. "Iz reke so izginile ribe," je tožila vidra. "In te pena sem bila še povrhu." "Ne da se več mirno pasti na travniku," je tožil jelen. "Nihče nas ne ščiti,** je meke-tala ovca žalostno. Medtem pa, ko je vladala skrb J NOTE! Save thia copy of PROSVETA It ia needed for VICTORY! SAVE v ri MAKI EVERY PAYDAY BOND DAY * All Waaiepeper * Old Rags if Old Rubber * Scrap Metal Turn it over to some local salvage agency IZ URADA OKRAJNEGA K LEW OKRAJA COOK. ILLINOIS DRŽAVE ILLINOIS ) ) SS. OKRAJA COOK ) V smislu določb 34. člena illui skegs zakona za primarne volit tukaj izjavljam, da barva papii ki se bo rabil za primarne glasov ce v okraju Cook, izvzemli m Berwyn, Chicago, Chicago Heig In Harvey, mesta Cicero in v El m wood Park, Morton Grove, SI kie, Summit in Stickney, v toi dne 14. aprila, 1042, bodo slede Demokratična stranka Svstlopk Republikanska stranka Rotnsi« V SPRIČO TEGA SEM J, dsl moj lsstnorocni podpu pritisnil pečat okraja Cook, ( 30. marca A. D. 1942. MICHAEL J. FLYNN okrajni klerk okraja Cook, Illin (PEČAT) TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VIA v tiskarsko obrt spadajoča dela 81 ŽELITE DOBRO KNJIGO ZA MAL DENARY Naročite al AMERIŠKI KOLEDAR! , ZA LETO 1942 224 «trani a Fin« vezba Vsebuj» SO raznih spisov in povesti in nad 50 »lih in iliutracij NAfOClTE SI GA SE DANES! ! cena $1.00 S POŠTNINO VRED 1 Naročila spre! PROLETAREC 2901 SO. LAWWDALE AVENUE Tlaka vabUa se TaaaUca la akode, vtattnlce, časnika. ksJH koledar!* letake Itd. ▼ alnvsnsksm, hrvatskem. slovaška«, ftsšksm, angleškem Jeziku In dmgth. • VODSTVO TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO S Ji J» J-1 TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI * * Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne__Cene smerne, ualjsko delo pm n Pišite pa informacije aa naslov« SNPJ PRINTERY 28S7.58 S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO. ILLIN0 TEL. ROCKWELL 4§S4 naroČite si dnevnik prosveto ' Ps sklepu 11 redne konrendje se lahka naroči aa lisi Protrsio * te eden. dve. tri. štiri aU pat članov U ene družin* k eni nsrst Ust Presveta stane sa vsa enake, sa ¿lene ali aečlene M 00 a dne naročnine. Kee pa člani še plačajo pri asesmeniu II JO ** tednik, sa Jim ta prišteje k naročnini. Torej seda) al vsroka da Ja list predre« aa ¿lene SNPJ. Ust Prosveta Je vate lestnlM » eeiava Je e vsaki družini nekde. ki hI rad Mtal list vsek daa. Pojavile:—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti čjw SNPJ. ali če se preseli proč od družine ln bo zahteval ssm «voj i* tednik, bode moral tisti član le dotične družine, ki Je teko skupno naročene na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvniitvu list» ln obenem doplačaU dotične vsote listu Prosveta Ako tega J" stori, tedaj mora upravniltvo znižaU datum sa to vsoto naročniku Cene ltatu Prosveta Jei Za Zdraš. drte ve ia Kaaad 1 tednik Ia . I toCMcefo Je ki---------• ta—......- ......... k.----------- pü i» in iü t" ij> Sa Evropa Je..,,.., ....... SMt I spolni te spadajl kupo«. prilaMte potrebno vsote deesrf« Meaer Oidee v pismu ta si naročite Pres veto. list. ki Je reto I"»» ab Istim* PROSVETA. SNPJ. , mi S* Lewa dais Ava. m peèlljam neročntne sa 1J liai Pres vete eeeto I ČL dmštrs ŠL Osla vito tednik ta pa k meji naročnini