GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA O MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ* Okrajni odbor SZDIi Novo mesto — Izhaja vsako sredo — Posamezna Številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oziroma 3 amer. dolarje — TEK. RAČUN pri Komunalni banki v Novem mestu Stev. 60-KB-16-2-24 Stev. 16 (422) LETO IX. NOVO MESTO, 23. APRILA 1958 UREJUJE uredniški c ...i* Tone Oosnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UP. _otO, Cesta komandanta Staneta 80 — Poštni predal Novo rat rELEFON uredništva in uprave št 127 — Nenaročenih rokopisov vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Slovenski > poročevalec« v Ljubljani llllllllll V preteklosti Dolenjska Industrije skorajda nI pozna- §H la. Po vojni, predvsem v zadnjih letih, je pa naredil Hj celoten razvoj okraja velik korak naprej. Zlasti je ta na- ■j predek občuten v rasti industrije in v utrjevanju ter raz- = vijanju vrste manjših podjetij, ki so za nadaljnji razvoj ■ gospodarstva v posameznih občinah zelo pomembna. Tako H se na primer razvija na Vrtači pri Semiču obrat Ijub-j|| Ijanske tovarne Telekomunikacij. Iz skromnega začetka H — komaj 7 ljudi je imel kolektiv, ko je pred leti zadihali H — se je podjetje razvilo in daje danes zaslužka 130 lju-H§ dem, predvsem ženskam iz Semiča in okoliških vasi. Se !| letos bodo na novo zaposlili 30 ljudi, pozneje pa še več. §1 — Podoben obrat Telekomunikacij je po vojni zrastel tudi ■ v Šentjerneju, kjer je zaposlenih že nekaj več kot 100 !§ ljudi. Tretji obrat Telekomunikacij pripravljajo prav zdaj |p v Mokronogu. Industrija v okraju sorazmerno hitro, narašča. Za Hj njen razmah in utrditev smo v zadnjih 4 letih vložili mili Hjardo in 406 milijonov dinarjev iz zveznih, republiških H in okrajnih sredstev. Industrija spreminja gospodarsko == podobo Dolenjske, prinaša kruh, zaslužek In lepše živ-|p ljenje. Medtem ko smo nekoč poznali le izseljevanje, Iska-= nje kruha v tujini in revščino, si danes z znatno pomočjo JU socialistične skupnosti gradimo lepši jutrišnji dan. III Klubi mladih proizvajalcev Pred dnevi je bilo v Ljubljani posvetovanje mladih proizvajalcev, katerega se je udeležilo okoli 120 delegatov iz vseh večjih slovenskih podjetij. V referatu tov. Marjana Rožiča so bile podane smernice za delo KMP. Klubi mladih proizvajalcev so še i-elo mladi, a so vendarle že pokazali viden uspeh. Med naj bolj Se prištevajo klube v Litostroju, Železarni Jesenice in v tovarni Stol (Duplica). Ostali klubi so se še borili z začetnimi težavami in Jim bo ravno ta posvet prinesel nove •me in i ce /.a delo. Osnova za plodno delo klubov Je dobra mladinska organizacija. Najvažnejše je torej dvigniti in Pozdrav Sedmemu kongresu ZKJ Delovni ljudje Dolenjske pošiljamo Vil. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije in vsem njegovim delegatom prisrčne pozdrave! V času, ko stopa človeštvo z naglimi in velikimi koraki v socializem, se spominjamo bližnje preteklosti. Kar so bile nekoč samo sanje milijonov ljudi, se je spremenilo v resničnost. Streli pred Zimskim dvorcem v Petrogradu so podrli stari svet, v delu velikega Lenina pa so se uresničile besede Marxa in Engeisa; Tovarne delavcem, zemljo kmetom! Pogumno in svetlo pot k novemu življenju je pokazala narodom stare Jugoslavije Komunistična partija. Nasilje starega, mračnega sveta jo je hotelo zadušiti in streti, a uničiti je nI moglo. Iz ljudstva je pognala, Iz njegovih globokih, neusahljivih vrelcev je črpala moč, da je preživela Glavnjače, Obznano In kraljeve nasilnike. voja ter revolucionarnih akcij delavskega razreda svetovni sistem... ... V dosedanjem gibanju, v zavestnih socialističnih akcijah, v radostih in stiskah človeštva, smo mi, jugoslovanski komunisti, vedno gledali smelo in visoko dvignjene glave naravnost v oči slehernemu položaju. Vedno smo se borili zato, da bi bili enakopravni del mednarodnega gibanja, socialistič-rih in vseh progresivnih miroljubnih ter demokratičnih sil sveta; idejno smo se solidarizirali in srn t vedno pomagali po svojih močeh in možnostih vsaki akciji za mir, svobodo in socializem, veselili smo se vseh zmag svobode, demokracije in Komaj sedemnajst let je poteklo, kar so naši narodi pod vodstvom tovariša Tita na poziv svoje Komunistične partije zgrabili za orožje in zbrisali z naših zastav suženjstvo, sramoto, tujčev jarem in hlap-čevanje ugašajočemu svetu. In komaj trinajst let je od Osvoboditve. A če se danes ozremo na prehojeno pot, smo ponosni na ustvarjeni napredek. Nova, svobodna domovina je naša, čisto naša — brez tujih kapitalistov, brez polkolonialnega suženjstva In odvisnosti od tuje milosti. Tovarne, elektrarne, nove ceste in železnice, novi rudniki in prenavljajoče se kmetijstvo — to so naši uspehi. Delavsko In družbeno upravljanje, celoten sistem naše socialistične demokracije — to je naša pot v srečno bodočnost. Zato pri nas ni več vladajočih ne vladanih. Vsakdo nosi del odgovornosti, del zaslug za uspehe in del krivde za neuspehe, kot je pred kratkim dejal tovariš Kardelj. Za vsem, kar smo dosegli, Učno postaja gospodar neslu-tenih energij, dovolj močnih, da vse človeštvo osvobodi vsakršnega ponižanja, pomanjkanja in revščine, vseh dosedanjih materialno - tehničnih omejitev. Razvoj terja enotnost sveta Neprekinjeni proces večanja produktivnosti dela ter odpravljanja razlik med umskim in ročnim delom doživlja danes nov kvalitativen skok. Uporabljanja dosežkov fizike, elektronike in avtomatizacije za izpopolnjevanja proizvodnje odpira slehernemu posamezniku perspektivo, la do maksimuma razvije svoje ustvarjalne sposobnosti.' V takih razmerah postajale ^toliko bolj nesmiselna degradacija človeka na položaj mezdnega delavca ter mehaničnega strežnika strojev. Človekova moč in ustvarjalna sila sta se tako razvili, da so jima postali kapitalistični družbeni odnosi nevzdržni okovi. Prav tako so tudi dosedanji odnosi med dr- zgradili, postavili in zasnovali, žetvami, ki spominjajo na od- de kadre za delavske svete. Niso važna le razna predavanja, ekskurzije in podobno, važno ,4e predvsem to, da mladega delavca seznanimo z vsemi proizvodnimi problemi, s tarifno politiko, z normami in s podobnim. Namen klubov je vzbuditi v mladem človeku zanimanje za ostalo življenje v podjetju. V ta namen bodo letos v Bohinju številni seminarji za delavsik? mladino, kamor bodo poslani najboljši mladinci, ki bodo lahko prenesli znanje na ostalo mladino. Na Dolenjskem smo že pred leti poskušali z ustanovitvijo teh klubov, ker pa niso dobili strokovne opore, niso uspeli. Novo pospešiti delo mladinske organi- mesto je na tem posvetovanju zacije. Naloga kluba mladih proizvajalcev je, da U-siposabl ja mla- Letošnje nagradno tekmovanje v kmetijstvu Do 25. aprila morajo poslati občinske tekmovalne komisije prijavo kmetijskih in zadružnih organizacij za letošnje tekmovanje v kmetijstvu okrajnim komisijam, te pa do 1. maja zvezni komisiji. zastopalo 7 mladincev, ki bodo sklepe prenesli na ostalo mladino v podjeijih. Upamo, da bomo tudi v Novem mestu m drugje v okraju kmalu čull kaj več o delu klubov mladih proizvajalcev. S. D. za vsem in v vsem tem pa je naša Partija. Stotisoči jugoslovanskih komunistov so dali vse svoje moči, vso svojo ljubezen In neizmerno požrtvovalnost, da bo nova Jugoslavija naš resnični dom. Milijonske množice so šle za njihovim zgledom in sodelovale v reševanju vseh družbenih In političnih vprašanj. Zato stojimo enotni na socialističnih tleh. Zato je Program Zveze komunistov Jugoslavije, ki ga bo te dni sprejel Sedmi kongres, naša skupna pot v srečno bodočnost. Mar bi sploh moglo biti drugače po vsem tem, kar smo doslej žrtvovali, dosegli, naredili in ustvarili za našo domovino? Mar bi bilo moč bolj zgoščeno, strnjeno in življenj, sko resnično opisati velike in odgovorne naloge, ki čakajo v novem razdobju Zvezo komunistov Jugoslavije In slehernega posameznega komunista? O tem pravi osnutek novega Programa ZKJ tudi tole: » ... 2iufmo v najusodnejšem in najveličastnejšem času dosedanje zgodovine človeštva. Sodobna dela človeškega razuma in rok presegajo celo najsmelejše vizije sanjačev; človek osvaja vsemirje, prak- nose med srednjeveškimi mesti, zaprtimi med svoja obzidja, vse bolj v nevzdržnem nasprotju z razvojem proizvajalnih sil. Ekonomska, tehnična in znanstvena moč realno ter v vseh poaledih vedno bolj ne samo omogoča, temveč prav kategorično terja uresničitev enotnosti sveta. Ves ta velikanski materialni in tehnični napredek vedno hitreje in vedno v večjem obsegu ustvarja materialne pogoje za komunizem. Le zaostali družbenopolitični odnosi Via svetu so krivi, da moč atomske energije vzbuja tudi strah pred prihodnostjo, da se je pošast roj-n" in uničenja zgrnila nad sodobno človeštvo.,. Socializem postaja svetovni sistem ... Živimo v času najglobljih, najbolj vsestranskih revolucionarnih sprememb v človeški družbi. Socializem postaja v najrazličnejših pogledih zaradi delovanja objektivnih zakonov družbenega raz- Zvezna ljudska skupščina, ki sxi pob omiki internacionalizma, prijateljstva in bratstva med narodi. Cilji in ideje Programa — dolžnost in čast jugoslovanskih komunistov Ze smo izbojevali odločilne bitke za prihodnost, kakršne si želimo. Toda mi nismo zadovoljni z doseženim, zastavljamo si še bolj zamotane in še težje naloge. Pogoj, da jih uresničimo, je enotnost naših vrst. Cilji i;; ideje, ki smo si jih zapisali v svoj program, so vodila našega boja, dolžnost in čast revolucionarnega življenja slehernega jugoslovanskega komunista. Da bomo izvedli svojo zgodovinsko vlogo pri tvarjanju socialistične družbe v naši deželi, moramo posvetiti temu smotru vse svoje sile, biti moramo kritični do sebe in do svojega dela, nepomirljivi nasprotniki slehernega dogmatizma in zvesti rei lucionarnemu ustvarjalnemu duhu marksizma. Nič, kar je ustvarjeno, nam ne sme biti tolikanj sveto, da ne bi moali prek njega in prepustiti mesto še naprednejšemu, še svobodnejšemu, še bolj ljudskemu.« Za te velike cilje in plemenite ideje je vredno živeti in vredno požrtvovalno delati. Zato bo Program Zveze komunistov Jugoslavije temelj bodoče aktivnosti milijonskih množic naše domovine in svetlo orožje naše nadaljnje borbe za socializem. Sedmemu kongresu ZKJ in ▼sem njegovim delegatom: prisrčne, tovariške, tople borbene pozdrave vseh delovnih ljudi Dolenjske! Tovariš Tito pride! Gor. Kronovo, 20. aprila V brigadnem naselju »BORIS KIDRIČ« v Gornjem Kronovu je potekla današnja nedelja v mrzličnem okraševanju prostorov pred barakami. Dekleta dn fantje so zasajall drevesca, krasili poti in. steze, drugj. so vneto čistili šipe in skrbeli, da ne bi kJe ležala kaka smet, košček papirja ali kaj P'odobnega, kar bi lahko pokvarilo lepo podobo naselja na robu gozdiča, Pri vhodu je skupina brigadirk in brigadirjev potiskala v hrib velik traktor. Nekateri so sedeli na stroju, drugi so ga pomagali riniti. »Ze vozite?« »Se ne, učimo se!« so •sme-jano odvrnili jn nekdo je začel vrteti zaganjač, da bi pognal motor« »Pazo. kako to ide!« sta se največja želja brigad pa je se- oglasila ob kozolcu dva Medji- veda: obisk predsednika repub- murca in napeto opazovala trud like maršala Tita Kam bo pri- tovarišev. ki se jim ni takoj šel, kdaj, v katero brigado? posrečilo, da bi oživeli traktor jev motor. »Toda, fantje, danes je nedelja, zakaj potem taka naglica pri delih v naselju?« sprašujem dalje. » Sto neznate? Drug Tito če doći, sutra ili preksutra, pa se pripremamo« je bil vesel odgovor mladih Cakovčanov Ugibanj j© toliko. kolikor je mladih src vzdolž avtoceste; želja pa se bo seveda lahko uresničila samo nekaterim. Povsod, kjer smo bili te dni, nas je zunanja podoba naselij prijetno razveselila: barake z okolico so okrašene s cvetjem, gesli in zastavami. V ponede- »Tovariš Tito nas bo obiskal, IJ^k zvečer bodo povsod zagore- je že v Ljubljani!« so nam radostno pripovedovali brigadirji in brdgadirke tudi v Mačkov-cu. V Glavnem štabu MDB so potrdili, da se v vseh naseljih mladina že več dni veseli obiskov delegatov VII. kongresa ZKJ, ki so *daj v LJubljani, 11 taborni ogn-jit, ob katerih bodo mladinci izvedli program, posvečen VII. kongresu. Prebrani bodo tudi skledi Glavnega štaba MDB o proglašenju udarnih brigad, ki so danes zaključile 10-dnevno tekmovanje v počastitev Kongres Jamstva in sklepi 0L0 Zaradi znatno povečanih nalog r.ekaterih podjetij spričo grad-Zvezna komisija za tokmova- nje avto ceste, so morala ta pod- nje je na nedavni seji ugotovila, da bo za lanske uspehe v kmetijstvu (za večje pridelke koru/.e, sladkorno pese, krompirja, sončnic ln bombaža) izplačanih nad 520 milijonov dinarjev, pri čemer odpade na krompir 70,500.000 din in na koruzo 203 milijonov. Nagrade bodo zaceli v kratkem izplačevati. VREME ZA CAS OD 25. IV. DO 4. V Konec tekočega tedna ali v začetku prihodnjega tedna dva dni dež ln hladno, sneg doloma do nižin. Zatem izboljšanje sprva slana, pozneje otoplitev Za 1. mnj pričakujemo lepo vreme, kmalu nato pa dež t nevihtami ln ohladitev. Zatem v aplošnem metalno s pogostimi nevihtnimi padavinami. jetja kupiti nekaj tovornih avtomobilov za prevoz blagi. Okrajni ljudski odbor je dal jamstvo za tale podjetja: Gorjanci, ROG, Gospodarska poslovna zveza. Trgovsko podjetje Treliuje, obe Zdravilišči, tovarna zdravil »Krka« in dirugim, ki fo dobila kredit za nakup prevoznih .sredstev. Hkraiti je OLO poskrbel, da se bodo amortizacij: ka .sredstva teh podjetij uporabljala za plačilo najetega kredita. Izvoz v marcu V marcu smo izvozili v tujino blaga ta 11 milijard dinarjev, v prvem četrtletju 11)58 pa skupno že za 29 milijard din, kur Je prlbl. za 3,3 milijarde vet kot lani v Istem razdobju. Na predlog Tajništva za finance je OLO razveljavil menjalno pogodbo, ki Jo je sklenil občinski ljudski odbor Kostanjevica—Podbočje za zamenjavo nekih parcel. Hhrati je OLO naročil, da občinski ljudski odbor Kostanjevica — Podbočje ponovno sklepa o tej zamenjavi. Naši delegati na Kongresu Komuniste novomeškega okraja zastopajo na Sedmem kongresu ZKJ v Ljubljani naslednji izvoljeni delegati: Jože Boršt-nar, narodni heroj, sekretar okrajnega komiteja ZKS; Tone Suštaršlč, prvoborec in organizator NOB na Dolenjskem, rch v Ljubljani; Mara Rupena-Osnl-nik, prvoborka in znana aktivistka OF ln AFZ, zdaj v Beogradu; Franc Beg, upravnik kmetijskega posestva Trška gora, in Franc Kočevar, delavec v tovarni BELT v Črnomlju. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR M0V0 MESTO OKRAJNI KOMITE ZKJ OKRAJNI ODBOR SZDL pozdravljajo VII. KONGRES ZKJ ter obljubljajo tovarišu Titu, ljudstvu In domovini, da bodo verno izpolnjevali njegove sklepe zr zgraditev naše lepše bodočnosti! Naj živi 1. maj — Praznik dela! Stran t DOLENJSKI LIST Stev. 16 (422) ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Zapiski z redne letne skupščine Dolenjske gasilske zveze Armada pros to voljnih gasilcev v ruOem okraju je Iz leta v leto večja In sposobnejša, da se aoperertavi vsem vrstam uničevalcev ljudskega premoženja. A tudi naloge rastejo iz le S a v leto. Nove tovarne, nove stavbe, novi objekti, ki rastejo iz dneva v dan, vključujejo v varovalni sistem, v katerem ima prostovoljno gasilstvo veliko In odgovorno nalogo. Te naloge se ponekod hitreje ve5ajo, kot se izboljšuje oprema in strokovna usposobljenost gasilskih čet. O vsem tem so razpravljali na letni skupščini Dolenjske gasilske zveze v Novem mestu 13. aprila. V okraju je sedaj 131 prostovoljnih gasilskih društev, med njimi 12 industrijskih gasilskih enot. Vseh članov gasi lakih društev v okraju je 7.132 od tega 528 žensk, 85 mladink, 340 pionirjev in 330 mladincem. Število članov se je lani povečalo za 312, pionirjev za 181. Znižalo pa ae je število žena (za 172) in mladincev. Lani se je na 58 krajih pokazal rdeči petelin in povzročil 35.155.000 din škode, to je za dobrih 15 milijonov več kot prejšnje leto. Gasilci so z nastopom pri požarih obvarovali za 129,988.000 dim imetja. Požarov je bilo 6 več kot predlanskim. In glavni problemi gasilskih organizioij? Še premalo razumevanja za gasilstvo Ponekod se vedno ni dovolj razumevanja za delo gastLake organizacije. V gasilskih društvih je zelo malo delovne inteligence, komaj 148. To velja tudi aa industrijske prostovoljne gasilske čete, v katerih je zelo malo ali nič uslužbencev, zlasti višjih. Na splošno se zelo malo zanimajo za gasilsko organizacijo kmetijske zadruge, čeprav gasilci varujejo tudi njihovo imetje in imetje zadružnikov. Za primer so navedli na občnem zboru kmetijski obrat KGP Črmošnjice. Večji del stavb * tem kraju je last splošnega ljudskega premoženja, koristi pa jih obrat, ki ima tudi veliko lastnih stavb, in to lesenih. Po vojni obnovljeno gasilsko društvo v tej vasi pa le životari, ker mu obrat ne pomaga, čeprav bi moral prav on najbolj poskrbeti za sposobno gasilsko enoto, saj bi služila predvsem obratu. Tudj občinski ljudski odbori različno gledajo na giasilske-organizacije. Tako je lani obe. LO Šentjernej dodelil občinski gasilski zvezi le 15.000 din pomoči, Kostanjevica - Podbočje 148.000 din, Žužemberk 216.000 din, Semič nič itd. Gasilska oprema se povečuje iz leta v leto, vendar je še vedno skromna, zlasti glede dobrih tlačn.h cevi. Lani so dot ili tri nove motorne brizgalne, tako da imaijo sedaj gasilci v okraju 90 motornih brizgam (od tega 27 prenosnih), 28 ročnih brizgal n, 12 avtomobilov in drugo orodje. Brez lastne strehe je 31 društe/. Član: društev premalo skrbe za strokovno izpopolnjevanje. Tečaji, ki jih organizirajo gasilska združenja, so povečini slabo obiskani, prav tako je premalo zanimanja za šolanje v gasilski šoli v Medvodah. Brez stalnega strokovnega izpopolnjevanja pa tudi gasilec ni to, kar bi bil lahko in kar bi moral biti. Dn-godi se, da dobi društvo motorno brizgamo, pa ni v kraju nikogar, ki bi znal z njo ravnati, kot je bil to primer v Zlljah. »Nepolitičnih« gasilcev ne potrebujemo! Vsi ostanki preteklosti in razne pomanjkljivosti tudi še niso odstranjene iz gasilskih organizacij. Komaj verjamemo, čeprav je res, da je še 27 odstotkov gasilcev, ki niso člani SZDL in drugih organizacij in se ko-šatijo v gasilskih enotah pod krinko neke »nepolitičnosti«. V Mokronogu so dvakrat sklicali občni zbor obč. gasilske zveze, pa obakrat brezuspešno. Na mokronašike m koncu v nekaterih gasilskih organizacijah hudo škriplje, bolje rečeno: že močno cvili. Ni mogoče z ničemer opravičiti gasilcev na Tre-belnem, ki so dopustili, da *o osa gasilskega voza toliko zarjavele, da se kolesa niso obračala ln so morali prednji del voza nesti iz orodjarne. Ali pa, da mo-torfca v Beli cerkvi niti po polurnem prizadevanju ni potegnila vode. Pa gasilci iz Mirne, ki so odrinili na gašenje požara v Prele«j« brez goriva v motorki! Kot so poudarili na občnem zboru, je tudi zapoznel prihod novomeške čete na vajo v požarnovarnostnem tednu pusti! črno piko na sposobnosti enote. S čem se tudi gasilci ne strinjajo Z gasilskim denarjem se *e marsikje dela, kot da to ni družbeni denar. V blagajnah društev, ali bolje v žepih blagajnikov leži precej gasilskega denarja, nad katerim ni dovolj kontrole. Napačno je tudi, da društva nakupujejo za svoj denar manj potrebne stvari, kot so mize, stoli, kozarci in pod., kot so napravili v Sentlovrencu, na Trebanjskem vrhu, v Zlljah in drugod. Po nepopolnih podatkih so dale veselice pri 18 društvih okoli 630.000 din dohodka. Za veliko večino veselic pa ni poda tikov. Razumljivo pa je, da se gasilci ne strinjajo s tako delitvijo okrajnega gasilskega sklada, kot je bala lani. Osem občinskih gasilskih zvez je dobilo skupno 1,617.805 din, črnomaljska sama 1,643.828 din, novomeška pa celo 2,854.597 din. Iz tega sklada se je nabavljala gasilska oprema Več kot čudno je tudi to, da se na Dolenjsko gasilsko zvezo ne more najti | rosrtora za pisarno in kaže, da se bo morala seliti iz Novega mesta. Kot so poudarili na občnem zboru, pa gasilska organizacija v okraju ni samo valika armada varuhov imetja, sicer še vedno s pomanjkljivo opremo in strokovnim znanjem, pač pa tudi močan družbeni faktor, ki združuje ljudi v plemenitem cilju Marsikje na podeželju je gasilska organizacija edino društvo, ki skrbi za kulturno prosvetno izobraževanje in razvedrilo ljudi. To dokazujejo številke o tej dejavnosti gasilskih društev v preteklem letu, ki so jih prebrali na obenem zbom. Več obojestranskega sodelovanja, to je ostalih organizacij ;n gospodarskih podjetij ter ljudskih odborov z gasilskimi društvi in obratno, bo delu in koristim, ki jih ima družba ln posamezniki od gasilskih organizacij, le v prid. GaiUardova 25. povojna vlada je pred nekaj dnevi šla po trnovi poti številnih francoskih vlad. Čeprav ni šlo za pravo zaupnico, je predsednik vlade Gaillard že pred glasovanjem v narodni skupščini izjavil, da ima glasovanje za odločilno in da bo v primeru neugodnega glasovanja odstopil. Ker je 321 poslancev glasovalo proti (neodvisni, skrajno desno usmerjeni pužadisti, sovražni socialni lupublikanci — bivši golisti — in komunisti), 255 poslancev pa je glasovalo za Gaillarda. Značilno je, da je spet ena francoska vlada zletela zaradi Alžirije. To pot je šlo za posredovanje ZDA in Velike Britanije v francosko-tunizijskem sporu. Več tednov sta ameriški in britanski diplomat Murphv in Beelev letala iz Tunisa v Pariz in nazaj in skušala pripraviti obe vladi do .neposrednih pogajanj. Naposled se jima je posrečilo najti nekaj stičnih točk: umik francoskih čet iz Tunizije razen pomorskega oporišča Bizerte, tunizijsko jamstvo za varnost 90.000 francoskih državljanov, ki živijo v Tuniziji, medtem ko je vprašanje mednarodnega nadzorstva nad tunizijsko-alžirsko mejo ostalo odprto. In prav ob tem vprašanju se je razbilo anglo-ameriško posredovanje — vsaj začasno. Se ena francoska vlada je odstopila in s tem sprožila vrsto vprašanj in vprašajev. Znano je na primer, da se je v Moskvi začela konferenca štirih veleposlanikov, ki naj bi pripravila sestanek na vrhu. Petega maja se bodo v Kjdbenbavnu sestali ministri za zunanje zadeve NATO. Francija pa je spet v krizi. Koga naj pošlje na sesta- ii, k, oe do takrat ne bo knza teseiia? 2e na sestanku vojnih ministrov NATO v Parizu, ki je bil zadnje dni, je bil francoski vojni minister Chaban-Del-mas v hudo neprijetnem položaju. Koga je on zastopal na tem sestanku? Uradno niti nI bil več vojni minister, saj je vlada pod predsedstvom Felixa SPET PADEC VLADE Gaillarda odstopila. Vse to seveda slabi ugled in položaj Francije ne samo v svetu, ampak celo med njenimi zavezniki. In vse to zaradi Alžirije. Ponovno je postalo popolnoma očitno, da Francija ne bo našla miru in stabilnosti, dokler ne bo našla rešitve zapletenemu položaju v Severni Afriki. Drug pomemben dogodek tedna je bila sovjetska pritožba v Varnostnem svetu, da ameriški letalski manevri z jedrskimi bombami na področju Severnega tečaja pomenijo »izzivanje in grožnjo za mir«, ker imajo za »teoretični cilj Sovjetsko zvezo*. Strateški pomen Severnega tečaja kot bližnjice za polete med celinami je bil znan že nekaj časa. Vse kaže, da so se tega najprej zavedli Američani oziroma dejstvo je, da so si Američani osvojili nekakšen monopol nad Arktikom. To jim omogočajo oporišča na Grenlandiji in drugod. Američani so tudi za astro- iiu...t>..c stroške izdelali celo verigo radarskih postaj, ki naj bi jih pravočasno opozorile na prihajajoče sovjetske izstrelke — ker je pot iz SZ v ZDA čez Severni tečaj pač najkrajša. Toda ta monopol nad belimi šlrjava-mi Arktika se je rgel v stalne le- talske manevre. Letala, natovorjena z jedrskimi bombami, dejansko letijo proti Sovjetski zvezi, le da se na določeni točki ustavijo. Na tej točki pa vlada nejasnost. Kaže, da letala lahko prekoračijo to točko oziroma vržejo bombe na sovjetsko ozemlje, če poveljnik letala prejme šifrirano brzojavko z ukazom šefa skupnega štaba z odobritvijo predsednika ZDA. Z druge strani pa se letalo vrne takrat, ko prejme sporočilo, naj se vrne. Obe točki sta še nejasni, ker obe izhajata iz nekega novinarskega poročila. Kljub temu se je zaradi tega že razvnela v ZDA žolčna razprava. Kaj se zgodi, če letalo slučajno ne ujame radijskega sporočila, naj se vrne v oporišče? Ali nadaljuje svoj polet ne glede na posledice? 2e to vprašanje je dovolj grozljivo in niso potrebna druga. Kakor rečeno, te stvari še niso popolnoma znane in morda nikoli ne bodo. Toda Če je le malo res, da je vse odvisno od šifrirane brzojavke (in vemo, da se človek prav lahko zmoti), je to brez dvoma povod za hudo zaskrbljenost. Očitno se nekateri preveč igrajo z ognjem — na lastno pest. Toda tisto, kar utegne nepremišljenost povzročiti, bo prizadelo vse človeštvo. Zato je ta zadeva tudi stvar vsega človeštva in ne samo stvar ameriškega poveljstva v Omaki Mokronog je zmagal 620 članov kolektiva Kmetijsko gozdarskega posestva Novo mesto je izvolilo nov 51-članski delavski svet Mračno jutro v soboto, 12. aprila, ni napovedovalo najboljšega obiska in udeležbe na volitvah delavskega sveta v kolektivu Kmetijsko gozdarskega posestva Novo mesto. Več kot 600 gozdnih in kmetijskih delavcev iz desetih sindikalnih podružnic je izbralo 51 članov delavskega sveta. »Na Gorjancih ga Je več kot deset centimetrov in kmalu bi se moral vrniti domov,« je povedal drvar na volišču v BrŠlji-nu. Ob osmih, ko smo bili tam, je navzlic naletavajočemu snegu in kislemu vremenu volilo že več kot dve tretjini volivcev. Volišče so lepo okrasili. Mokronožani so se odrezali kar se da. Predsednik volilne komisije je povedal: »Ob pol sedmih so bili zbrani že vsi naši delavci. Čas smo porabili za pogovor o delavskem samoupravljanju, načinu voli- so postavljali mlaje, tam so krasili slik« naiih voditeljev, pripenjali gesla In razobežali zastave. Tudi v Kostanjevici so računali, da bodo prvi. Na žalost pa so zaključili volitve žele pet minut pred osmo, kar pa je pravzaprav le lep uspeh. Še bolj bi se odrezali, če jim na bi računov pokvaril neki zamudnik. Sklepi 0L0 Novo mesto Na seji obeh zborov OLO Novo mesto so 13. aprila med drugim aprejel-j sklep, da najame OLO 38 milijonov dinarjev posojila z* gradnjo stonevanj za svoje uslužbence. XXX Na Isti seji je bil sprejet sklep o izvolitvi; sveta za splošne zadeve prt OLO Novo mesto. Svet bo obravnaval zadeve, ki ae izločijo iz pristojnost; sveta za notranrie zadeve. Za predsednika sveta je bil izvoljen Riko dgoj, z« vrstica dolžnosti načelnika sveta pa Zvonko Pere. V dopolnitvi odtoka o teikth delovnih mestih prosvetnih delavcev v kraju. k»*ero je »prejel OLO, so tuvalo veliko manj vrst raznih zelišč, zato |v hitite / nabh anjem v spomladanskem ča»ul Ze v prvih mesecih tekočega leta je bUo ugotovljeno povečanje proizvodne« premoga in po vsej verjetnosti bo to povečanje preko leta 5e bolj izirazlito. Vzporedno s tem pa je potrebno podvzeti ukrepe, da se prepreci morebitni zastoj v prodaji premoga. SIcer bi razmere zahtevale, da bi rudniki omejili svojo proizvodnjo, kar pa bi pozneje zopet negativno vplivalo na široko potrošnjo ter pre-storbo industrije in ostalih objektov, ki potrebujejo premog kot pogonstko sredstvo. Zavedati se moramo, da ne moremo onih količin premoga, ki jih danes izgubimo, nikdar več nadomestiti. Zato Je Narodna bank« FLRJ izdala navodila za odobritev potrošniških kreditov za nakti-o premoga. Pri tem pa je banka odstopila od splošnih predpisov z« ocenitev kreditne sposobnosti potrošnikov. Kredit za naku© pre-moca lahko dobe tudi oni rieUiv- Za načrtno raziskovanje zemlje Spričo teca, da je več opeka-ren predložilo elaborate za modernizacijo In povečanje proizvodnje opeke, je bilo na seji OLO predlagano, mat) bi najprej ugotovili zalogo in kakovost gline, potem šele dali pristanek za Investiranje ln to opekarni, kjer Je največ surovin. Ta umestni predlog j« dal povod za razpravo, v kateri so ugotovili, d« so zemeljsko pisati v našem okraju nasiploh zelo slabo raziskane. Zato bi bilo treba pričeti z načrtno raziskavo tal, da bi vsaj v glavnem vedeli, kaj Imamo. Načelno »o sprejeli sklep, noj bi del nepredvidenih dohodkov daL) za načrtno raziskavo zemlje. O tem bo sklepal še upravni odbor investicijskega sklada pn OLO. Gospodarski stiki z Avstrijo Lani je maSala vrednoet trgovinske izmenjave med na*o državo ln Avstrijo pnbl. 44 milijonov dolarjev. NMMrtlllHmilimtmtlrlHlIllllIHtlHHMMIlHM.iHill......MMMtllltililM........t'tlttii'ilM Cl in uslužbenci ter določeni drugi ko-nstniki, ki nimajo kreditne sposobnosti ene petine zaslužka, toda največ do zneska, ki ga je možno zajeti z administrativno prepovedjo. Z* ta>k* posojila bo banka d*|.a] a odobrenje d* 90. Junija 1958. rok vračanja pa bo 10 mesecev s 6 odstotno obrestno mero. Za marsikoga pa Je važno dejstvo, da potrošniško posodilo z« naUo tudi v dopoldanskih urah le vedno zelo IffVShno, 1175 prašičev vseh velikosti in starosti Je bilo n 4,1 torta J. Opazili smo, da Je rena padla kar za celega tisočaka. Tokrat so mnnj^e prašičke m oda |.H| od 3500 do 8200 dinarjev, večje pa od 8.500 do 20,000 dinarjev. Tudi kupcev • Hrvaškega nI bilo toliko, zato so morali kmetje \ ceno popustiti. Razpis delovnih mest Komisija za delovna razmerja pri KMETIJSKEM GOZDARSKEM POSESTVU NOVO MESTO razpisuje aledeča delovna meata: 1. BLAGAJNIKA «a gotdnl obrat Mokronog Z. BLAGAJNIKA t* gotdnl obrat 8traiu 8. BLAGAJNIKA ta gozdnt obrat Crmoinjlce 4. MATKRIALNFGA KNJlfJOVOIlJE ta gozdni obrn Kostanjevica Interesenti morajo Imeti ustrezno strokovno in lolako izobrazbo ter najmanj triletno prakao v tej stroki. — Prošnjo 1 lastnoročno napisanim življenjepisom dostavita KMKTIJSKO GOZDARSKEMU POSESTVU Novo mesto do 30. aprila 1958. HI limiHMtl......KUNI'......ll'M. '"t.....llm.MihlltimillllllllHIinil , i Ste?. 16 (422) »DOLENJSKI LIST* Stran 8 S PLENUMA OKRAJNEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE NOVO MESTO Stvarne nalo Vlogo kmetijstva v okraju v letošnjem družbenem načrtu — Petletni perspektivni gospodarski načrt terja od vseh kmetovalcev, zadrug in ostalih organizacij kar največ resnih naporov, da bomo velike naloge v kmetijstvu tudi uresničili elj se pripravlja Družbeni načrt našega okraja je sprejet. Postal je zakon /,* ▼se nas. V skladu s okrajnim družbenim načrtom bodo sestavljeni načrti občin. Ti morajo biti še bolj stvarni. Zajeti morajo kot Je priporočil okr. ljud. odbo r prav vse gospodarske organi-itvcije v občini in vsa sredstva za uresničenje nalog načrta, od česar je odvisna življenjska raven v okraju. Se prav posebno mesto doloma družbeni načrt kmetijstvu v okraju, področju, kjer je največ neizkoriščenih zalog, kjer je zaostalost še prav posebno izrazita. Ni mogoče zanikati, da so nekatere naloge kmetijstva v družbenem načrtu dokaj napete, da bo njihova uresničitev terjala precejšnje napore in znatna sredstva. Te naloge pa so spet le del nalog, ki jih vsebuje osnutek petletnega perspektivnega načrta; lahko bi rekli, da so uvod v nadaljnje napore zs dvig kmetijstva. O letošnjih nalogah v kmetijstvu, kot o nalogah v bodočih letih, je razpravljal tudi plenum okrajnega odbora SZDL 15.apri-la v Novem mestu. Vodil ga je predsednik okrajnega odbora SZDL tovariš Jože Borštnar. V prvi točki dnevnega reda so ocenili potek volitev 23. marca. Udeležba je bila na teh volitvah prav posebno velika. To je za-sktga dobrih priprav, številnih sestankov in zborovanj, vseh neposredwih razgovorov z volivci. Ti razgovori so se pokazali kot zelo dober način političnega dela, ki naj bi ostal stalna oblika stika z volivci. Tudi politični aktiv je pri teh volitvah stor-l svojo dolžnost. Z glavnimi nalogami, ki jih za kmetijstvo nakazuje osnutek petletnega perspektivnega gospodarskega načrta. Je člane plenuma in druge, ki so se udeležili seje, seznanil predsednik OZZ tovariš Viktor Zupančič. Naloge, ki jd"h predvideva osnutek, so ogromne, toda lotiti se jih moramo brez odlašanja, če hočemo dvigniti kmetijstvo. PIONIRJI-Ljudska tehnika vabi na tekmovanje! Okrajni odbor Ljudske tehnike v Novem mestu in komisija za tehnično vzgojo mladine razpisujeta veliko nagradno tekmovanje pionirskih odredov in njihovih tehničnih krožkov v času od 1. aprila do 30. junija letos. Tekmovanje bo prirejeno v počastitev Dneva mladosti in vsebuje naslednje pogoje: Vsak odred mora v tem času ustanoviti vsaj en krožek tehnične dejavnosti, pripraviti mora domačo razstavo ročnih tehničnih del in sodelovati z najboljšimi izdelki na občinski in okrajni razstavi, ob dnevu mladosti ali na praznik pomladi mora imeti tekmovanje z modeli zmajev, z baloni in kolesarske dirke v polžji in hitrostni vožnji. Odred si bo zbral najpotrebnejše o-odje za miniaturni delavnico, obiskal bo najbližji obrat, delavnico ali tovarno in o em bodo pionirji pisali naloge. Najboljšo izmed teh nalog bodo poslali komisiji za objavo v Dolenjskem Ustv in radiu. Poslušali bodo predavanje o življenju ln delu Nikole Tesla, o cflotnem po'ekn tekmovanja bodo morali redno poročati komisiji. Pri ocenjevanju bo komisija upoštevala prizadevanje odreda ln število pionirjev, vključenih v tehnično dejavnost, ne-glede na stanje, v katerem je vetina odredov v tem področju. Seveda bo ocena strožja -a on* krožke, ki že delajo: ti bodo morali pokazati večjo pestrost ter kvaliteto. Ob zaključku tekmovanja bo okrajni odbor LT razdelil najboljšim, odredom denarne nagrade- I. - 50.000 din, 11. -30.000 din in 111. — 20.000 din ta izpolnitev tehničnega materiala odreda. V poljedelstvu, ki je osnova ostalih panog kmetijstva, bo treba do leta 1961 dvigniti proizvodnjo za okoli 70 odstotkov. To bo možno doseči z rajoniza-cijo vseh kmetijskih površin, z uporabo priznanih semen, z večjo uporabo umetnih gnojil, strojne obdelave in drugih agrotehničnih pripomočkov, « pridelovanjem novih vrst kultur, zlasti industrijskih in pod. Povprečni hektarski donos pšenice v okraju na zasebnih površinah je sedaj 12.5 stiotov na ha, na državnih posestvih pa je znatno višji. Do leta 1981 se bo hektarski donos pšenica na zasebnih parcelah dvignil na 24.2 etotov, na državnih pa na 40 stotov. To pomeni skoraj še enkrat ve&ji pridelek na hektar, ali v številkah: pri okoli 7.000 hektarih kar dobrih 800 vagonov več pšenice. Podobne stvarne postavk« vsebuje osnutek tudi za druge panoge kmetijstva. Nakazuje izredno velik vzpon kmetijske proizvodnje, velik skok iz zaostalosti, kair vse bo terjalo in terja še obilo naporov in truda. vsak napor družbe, da bi dvignila kmetijsko proizvodnjo m s tem izboljšala stanje tudi njim samim, smatrajo kot napad na njihovo neodvisnost, na neke njihove uradicije, ki pa »o v resnici le tradicije zaostalosti. Zato so na plenumu še posebej obravnavali vlogo političnih organizacij pri načrtnem razvijanju kmetijstva. Volitve so ponovno pokazale, da je naš politični aktiv sposoben Izvesti vsako akcijo, če ima pred seboj stvarno nalogo. Taka stvarna politična naloga za aktiv, zlasti na podeželju, je zdaj uresničitev nalog petletnega perspektivnega razvoja kmetijstva. Na skupnem posvetovanju predstavnikov političnih organizacij, ustanov, društev in gospodarskih organizacij le bilo ugotovljeno, da se prekine s prakso praznovanja delavskega praznika 1. maja iz zadnjih let, ko je bilo praznovanje prepuščeno samopobudi posameznikov z usmerjanjem na različne izlete. Ugotovljeno je bilo, da so bili redki, ki so šli na v bližnjo okolico; večina delavcev je ostalo doma in izrabilo praznik za delo na poUu :n v vinogradih. Letošnje praznovanje pa naj bi dalo stvarni poudarek temu največjemu delavskemu prazniku, katerega naj bi sleherni delovni človek zavestno praznoval- Pripravljalni odbor je za vso občino Črnomelj nakazal tale program: V dneh pred praznikom bodo množ.čna zborovanja po vseh delovnih kolektivih in predstavniki sindikalnih organizacij bodo govorili o pomenu praznika ter o uspešnem razvijanju in krepitvi posameznih podjetij v sklopu celotnega našega gospodarstva. Svoj razvoj in strm vzpon proizvodnje ter večanje vrednosti družbene proizvodnje bodo večja podjetja nazorno prikazala s primerno ureditvijo izložbenih oken v Črnomlju samem kakor tudi po večjih naseljih Bele krajine. NaselJa bo prebivalstvo uredilo in jim dalo praznično podobo; pri tem ne bodo zaostajala podjetja z ureditvijo svojih objektov in kolonij. Zveče.r pred praznikom bodo Kmetijski strokovnjaki bodo Se več kot tehničnega dela bo treba prizadeva- pomagan sestaviti na osnovi nja političnih organizacij, da prosvetlimo kmečkega proizvajalca Mimo naporov in velikih sred stev pa je za izvedbo nalog, ki jih za dvig kmetijske proizvodnje nalaga načrt, treba tudi veliko političnega dela. Brez tegs ne bo šlo, zlasti še zato ne ker nimamo dovolj strokovnega kadra za uresničevanje nalog neposredno na terenu, ker je pn naših kmečkih proizvajalcih še vse polno starih teženj in ne-prosvetljemosti. So še ljudje, k; okrajnega plana občinske perspektivne načrte, kot tudi načrt Ln zadolžitev za vsak sektor, zs vsako kmetijsko zadrugo. Potrebno je, da se s temi načrti seznanijo vsi komunisti in &lani drugih političnih organizacij, kot tudi ostali delovni ljudje 'j3 se složno In odločno lotijo uresničevanja pojtavlijenah naloig. Kostanjevico in Podbočje za praznik dela Šentjernej za svoj praznik Kot vsako leto, slavijo v Šentjerneju ob Prazniku dela še krajevni pravnik — 2. maj, v spomin na ustanovitev Gor-janskega bataljona v letu 1942. Priprave za počastitev prvega maja so že zdaj zelo živahne. Dijaki se uče recitacij, moška pevski zbor pod vodstvom tov. Godca pa pridno vadi. Zvečer iahko slišiš iz občinskih prostorov godbo na pihala. Fantje so zanjo nad vse vneti in. jih še tako slabo vreme ne ovira, da Drobne iz Metlike V soboto 12. aprila so v Metliki ob veliki udeležbi ljudi pokopali šestnajstletnega Vlada Cvei-barja, trgovskega vajenca v Kmetijski zadrugi. Mladi Cvel-*>ar je bil na tečaju v Novem mestu. Tu je zbolel za gripo, ki se ji je pridružila še pljučnica in ta je v nekaj dneh pretrga1 a mlado življenje Zadnji sejem v torek 15. aprila je bil zaradi celodnevnega deževja zelo slab. Na trg je bilo prignanih 321 volov, 133 krav, ?7 telet, 52 velikih ln 174 malih prašičev. V metliški mesnici je zdaj govedina Po 280 din, teletina po $50 in svinina po 370 dinarjev. Malo boljši je bil blagovni 'ji živilski sejem, toda tudd tu Je kupce in prodajalce dež kmalu razgnal. 15. aprila so v Tovarni trikotaže BETI Izvolili nov delavski svet, ki šteje 17 ljudi, od teh 10 žena in mladine. Kolektiv je prepričan, da bo delavski svet tudi v prihodnje uspešno reševal vse probleme v podjetju. • V četrtek je v okviru metliške Ljudske univerze predaval ravnatelj nižje gimnazije Ivan Zele o vremenskih pojavih in napovedi vremena. Zanimivo predavanje je poslušalo precej ljudi, zlasti mladine. ne bi prišli k vajam. Zaigrajo pa, da človeka kar spreleti.. • Dijakinje pripravljajo v folklornem krožku več novih plesov; nastopile bodo na šolska proslavi in akademiji. Ze 26. aprila bodo počastili 1. maj dijaki v šoli. Sindikalne podružnice v podjetjih, na občini in šoli bodo imele posebne proslave od 27. aprila do 1. maja. Pripravljajo govore, nastop tamburašev in pod., po proslavah pa bodo imeli zabave. 27. aprila zvečer bo taka zabava v »Podgorju« za delavce Telekomunikacij m »Podgorja«. 29. aprila bo v prosvetni dvorani akademija, na kater* bodo nastopili dijaki, tamburaši in prvič tudj moški pevski zbor. Proslave bodo zgodaj zato, da bodo ljudje nato lahko pohiteli v naravo in razne izlete. N\a sam praznik bo občinska godba zgodaj zjutraj igrala budnico- Občinsk«, ljudski odbor bo imel slavnostno sejo, program pa bo te dni še podrobneje sestavljen. T. K. Tudi v Kostanjevici pripravljajo pester spored za praznik dela. Socialistična zveza Je sklicala vso predstavnike društev in ustanov ter prltpravila glavne točke sporeda. Mestece bo za to priložnost dobilo lepo urejeno lice. Ulice bodo počiščene, parki urejeni in prav tako okrašene tudi zgradbe. Na predvečer praznika bo po vaseh kresovanje, za katerega odgovarja predvsem mladina. Najboljši in največji kres bo nagrajen, za kar predsednik SZDL tovariš Gragel ie pripravlja nagrado. Doslej so zagotovljeni kresovi na Stangrabih, PrekepS. Vodenicah, DolScah ln na državnem posestvu. Prav tako so pripravljeni kresovi tudi v podboSkem delu občine. Upamo, da se bo zasvetil še kateri in tako presenetil pripravljalni odbor. Na sam praznik dela bo v Kostanjevici slovesno odprta nova šivalnica, v kateri bo našlo pre-ce< ljudi svojo vsakdanjo zaposlitev in zaslužek. Otvoritev bo ob osmih zjutraj, nakar bo v Domu kulture akademija, ki Jo priredi Šolska mladina s sodelovanjem članov prosvetnega druStva Lojze Košak.- In veselj del? Prav dobro pripravljena veselica bo, na kateri bodo pekli ribe in koštrune. Vse se bo lahko zaMlo s pristnim cvičkom In gorjansko črnino, kar bo zagotovila Vinarska zadruga iz Kostanjevice. Za vse udeležence bo delovala tudi podružnica v Opatovi gori, kamor se bodo lahko vozHl hladit in nadaljevat veselo razpoloženje. Dom na Polomu j« končno dobil dobro, skrbno in veščo oskrbnico, ki bo Skušala postaviti gostišče na dostojno raven ln čim bolj zadovOUJltji delovnega človeka, ki bo praznoval svoj največji praznik. Prav tako temeljito se pripravljajo na praznovanje tudi v Pod-bočfu, kjer bo akademija že v nedeljo, 27. aprila, na Gradcu !n v Črneči vasi. kjer bodo nastopali tudi gimnazijci lz Kostanjevice in tako pomagal!] k Čim slovesaiej-Semu sporedu. Tudi to pot so na delu vse organizacije, društva ln ustanove, kt so predsednika občinskega odbora SZDL tov. Ku-plenlku obljubile, da se bodo kar najbolj potrudile, posebno še, ker je že zdaj najavljenih več kot sto gostov iz ćerkelj in od drugod. delovni kolektivi ob sodelovanju vaščanov pripravili grmade po vseh okoliških hribih m b kresovih bodo kratke svečanosti v počastitev praznika. Planinci se bodo ta večer odzvali z Mirne gore. Praznik sam bodo naznanile budnice godbenikov, piski industrijskih siren ter streljanje. Dopoldan ob 9. uri s« bodo v Črnomlju vsi dfrlovnl ljudje zbrali k skupni povorki in se nato udeležili velikega slavnostnega zborovanja., ki bo na Trgu republike. Žužemberk za L maj Na predvečer Pravnika dela bodo proslave, na katerih bo sodelovala tudi šolska mladina, člani Partizana in mladinske organizacij© v H in j ah, na Dvoru in v Žužemberku. Šolske proslave bodo v vseh občinah. Zužemberška mladina bo pomagala postaviti na trgu tudi velik mlaj, pripravila bo kres in sodelovala pni moslavi. Prvega maja &e bodo v novi Partizanovi dvorani' pomerili strelci, bo pa tudi tekmovanje v odbojki in namiznem tenisu. M. K. Novi nasadi v Kostanjevici Turistično društvo v Kostanjevici Je kupilo Pri mestnem vrtnarstvu v Ljubljani več sto lepotnih dreves, kot na primer vrbe žalujke, topole ln breze. Drevesa bodo posajena ob cestah, kopališču, na prostoru ■amplnga, ob vodnjakih v mestu in ob šoli. Po svojih naravnih pogojih j0 Kostanjevica' izrazito turistična. Okolica je poln« naravnih lepot. Vendar nekateri pro-.stori v mestu potrebujejo še posebnega naravnega osvežila n dopolnitve. To bo poskušalo doseči Turistično društvo b po-isdlbvđjo lepotnih dreves. Tajnik Turističnega društva tov. Jankovič vabi vse, ki bi hoteli okrasiti še posebej prodore ob Krki, svoja dvorišča, studence ali vrtove, da se zgla-iijo pri njem, kjer bodo ta drevesa dobili zastonj za posaditev. Moco| predavanje o izumitelju Josinu Resslu Nocoj ob 20, uri bo govoril v Domu ljudske presvete v Novem mestu unlv. prof. dr Vladimir Murko o izumitelju Josipu Resslu. Predavanje prireja Do-enjsko muzejsko društvo. Vabljeni! Glavni iztržek - za pijače Lani smo v novomeškem okraju popili v gostiščih 785.000 litrov vina, dobrega Četrt milijona litrov piva, 49.882 litrov žganja in skoraj 300.000 litrov brezalkoholnih pijač — Lani manj gostinskih sedežev ' postelj kot leta 1956 Gostinske usluge so v našem okraju še vedno preveč enostranske, to je pretežno v postrežbi s pijačami in le v manjši meri z drugimi gostinskimi uslugami. V skupnem denarnem prometu gostinskih storitev v našem okraju lani zavzemajo alkoholne pijače $7.2 odstotka, brezalkoholne pijače 6.2 odstotka, hrana pa 31.2 odstotka. Vina smo lanj popili kar 61.567 ltrov več kakor predlanskim, žganih pijač 4.250 litrov manj, brezalkoholnih pijač pa kar ein kilogram skupno z embalažo. Zanimivo Je, da trgovina dose-daj ni pokazala večjega zanimanja za prodajo pripravljenih jedil, čeprav bi s tem zelo ustregla mnogim potrošnikom. Konzerviranje jajc Pripravimo jajca, primerno posodo in apno. Jajca morajo biti sveža, čista ln cela, posoda primerna, kozarec ali lonec (lahko lončen). Apn0 zmešamo z vodo Ko imamo občutek, da mešamo malo bolj gost močnik, je gostota pravilna. Z zajemalko damo nekoliko gošče na dno posode. V to goščo polagamo pripravljena čista, a ne umita jajca s konico navzdol, enega poleg drugega. Nato damo zopet malo gošče in polagamo drugo vrsto Jajc. To ponavljamo toliko časa, da j« posoda polna, oziroma da vložimo vsa jajca. Nato apneno brozgo premešamo in zlijemo preko jajc. ki morajo biti pokrita s tekočino. Ko se posušijo doli jemo! Jajca ostanejo vse leto Primerna za vsakovrstna jedila, tudj sneg še lahko naredimo it beljakov. Za široko spolno vzgojo Brale smo že, da je republiška odbor Zrveze ženskih društev začel široko akcijo za razširitev Kaj naj kuhamo na prehodu v pomlad? Spomladi primanjkuje vitaminov, deževni čas pa je š« po-•sbno nevaire-n za zdravje. Re-Krat, špinača. por. drobnjeJc in jeleni peteršilj morajo biti vsak dan na mizi! Regrat, špinačo in por lahko pripravimo v solati s krompirjem ln trdo kuhanimi Jajci. Drobnjak v drobnJakovih stru-kallčkih zakuhamo v Juho «11 omako. Peteršilj pa damo surov v vsako Jubo, krompir sli kontracepcije. Pretekli četrtek je biLo posvetovanje o vprašanju tudj v Novem mestu; okraj hl odbor ZZD je razen odborndc povabil tudi 12 babic s terena. Članica republiškega odbora ZZD Francka Koželj Je tovariAicam obrazložila, čemu smo proti legalizaciji splavov in za razširitev kontracepcije. Vse babice s terena so se v celoti strinjale z nameravano akcijo in predlagale, da bi ustanovili nove ginekološke ambulante v Metliki, Črnomlju, Žužemberku in v Mokronogu. V občinah na] bi organizirali razgovore s predstavniki množičnih organizacij, ki bi pomagali nato pripraviti predavanja zdravnikov. Predavanja naj bi spremljali fllmt, potrebna pa bi bila za moške ln ženske. Okrajni odbor ZZD bo povabil tudi okrajni »vet za zdravstvo, da bi sestavil podroben načrt za to delo na terenu. Predlagal bo tudi spremembo za dovolitev abortusa (»plava), kadar bo ta nujno potreben. „Ce bi bil zakonski..." PR0C OD GOSPODINJSTVA je naslov Scheurmanovi knjigi, v kateri pisec razglablja o utrudljivosti gospodinjskega poklica, ki zahteva nepresta-no drobiter ženskih možgan Vsak obrtnik pa tudi urr\ Hi delavec se l"hko osredotoči n i tn sam predmet in lahko kljub intenziimemu delu ostane zbran. Delo v r/osn «Unjst. •< leno neprestano razdvaja < ugonobijo njeno notranjo ubranost. Ko pripravlja kosilo, mora misliti na pravilen sestav mane. ceno. nabavo i\v*.l. na otrokovo domačo nalogo, njegovo zdravje, vzgojo, obleko in Se na vse ostalo. Odvzemimo ji raje nekaj skrbi s prostorom za šolske otroke, da bodo pod pedago škim vodstvom opravljali domače delo za Solo! Delajmo dobro in ceneno ofroško konfekcijo, organizirajmo i.'.rfne pralnice! To bi bila uotopo najbolj*« sredstva proti glavo bnln vašUi* gospodinj, ki cesto krat razen domačih opravil delalo Se v jtrnem življenju. •Seveda jih litin m žepu!« irm vzel venriai karte, saj i hlačnem »Ste oče nezakonskega otroka, kar ste sami priznali in je bilo tudi dokazano. Zakaj ne plačujete 800 din mesečne vzdrževalnimi za otroka? Pred senatom sodiSča stoji srednje, velik 25-letnl kmečki fant, oblečen precej zanemarjeno. V sodno dvorano riđe Se drobna žensku, < 'ka let starejša od fanta. Za roko vodi kake dve leti staro kuštravo svetlolaso punčko. »Tovariš sodnik, nič Se ni prispeval za/vzdrževanje otroka. Niti dinarja ne! Prej me je poznal. K meni je zahajal delj časa. Tudi ko sem bila že sedem mesecev noseča in Se r em, ko se je rodila punčka. Kako naj sama skrbim za otroka?* »Obtoieui, povejte, ste kdaj dali temu otroku vsa) kakšno malenkost, morda sladkorček, košček domače klobase? Gotovo ste doma klali in otroka vi.l'te večkrat.* »Ne. nič mu Sc nisem dal.'« ►Zakaj ne?« »Nimam. Doma imamo majhna \n, sestvo, nas je pa elik- V 'ržavno službo me ne sprejmejo, cer nisem zdrav. Ni res, da pijančujemU »Nekaj bi pa lahko dali, ali vsaj pokazali dobro voljo. Pa saj le to vendar vaš otrok. Ali nimate niti troho i eškega. če. v ne očetovskega čntn do njega' Boste kaznovan, iV nr plačate.i oNa) bom! Lahko me kaznujete. Twh če me zaprete za deset let, mi je vseeno, plačal pa ne bom niti dinarja.* »Cujte, pa ste sploh človek? Poglejte, otrok je tu, treba ga je vzdrževati, i j vendar mislite? Iz vas kar 5 arevc izredna trma, nič drugega. Kaj pa če bi bil otrok zakonski. Bi potem skrbeli zanj?« »Do, če bi bil zakonski, potem bi pa z ženo skupno skrbele zanj. Bilo bi že nekako ... Tako pa ne dam nič, tudi če bi imel milijon. Nak, ne bi dal, sploh ne. Da bi Se ona zraven ffotela od tega.' Z bežnim sovražnim pogledom ošine Šibko žensko bitje na desni strani, hitjr. pri katerem je iskal l)ube:rnsl:e utehe nešteto noči, zdaj pa aleda na njo ko' na sovražnega tujca. Do otroka njegov pogled niti ne seže. Otrok zvedavo opazuje .se pri ,< tvr Najprej ji pogled obstane na strojepiski, ki urno zapisuje, kar narekuje od-nik. Svetle očke krožijo dalje po dvorani. Končno se ustavijo na mrkem moškem na levi stra- 1 ki pa je niti , * pogleda. In glej! Drobceni koraki se usmerijo prav k njemu. Ustavi se 'red njim tn ga gleda, gleda naravnost v obraz. Stopi še malo bliže in ga z rokico potlplje za koleno. Na vpraSanjc sodnika, obtoženi vstane, nt rok se ne gane od njega. Z ročicami ga grabi za hlače, končno pa prime za vogal suknje in kar krepko vleče v smeri proti materi. Kakor da ju hoče pobotati, naj sc imata tudi sedaj rada. da bo njegovo življenje svetlejše ... Prizor, V mora pretresti vsakega. Od trme prenapeto »očetovo* srce pa se ne gane. Njegov pogled, če- prav samo bežen in -dit. S" ne poniža do otroka lastne krvi. »Sodba v imenu ljudstva! Ker ne plačujete vzdrževalnine. za svojega otroka, vas je senat okrajneaa sodišča spoznal krivepa po zakonu in vas v smislu zakonitih določil 197. člena kazenskega zakonika obsoja na pet mesecev zapora. V primeru, da še ne boste plačevati, bo drugič kazen strožja. Ste razumeli? — Proti sodbi se lahko pritožite...* Utemeljitev: »Ce b hoteli, bi lahko dali teh 800 din za svojega otroka, ste bolni, se lahko -zdravite, saj ste Se mlad. Lahko bi dali nekaj od svojega zaslužka pri kmetih, lahko bi Sli nabirat zdravilna zelišča, ali poiskali drug zaslužek. Možnosti je pri nas do-iiolj!* Obtoženi poklapano odha fa iz sodne dvorane. Na hodniku sc vsfavi fn premišljuje. Končno sede na klop in misli, misli. Vrne ne v dvorano iv prosi sodnika: -Sem se premislil. Skoda ml je eedeti pet mesecev. Si bom nekje denar izposodil in plačal.* »Prepozno! .Sodba je izrečena. Plačajte, vse, kar ste dolžr '• za nazaj in potrdilo o plačilu predloifre pritožbi. — Mmda boste uspeli. Za danes smo končali.« Pet mesecev zapora je trebilo jekleni zid podgorjanske trme fn Se hujši zid lažne moralne vzgoje- nezakonski otrok ni to, kar je zakonski. Pred TiaSIrrif rakoni ji ' •tov. 16 (422) DOLENJSKI LIST Stran S Metlika Na metliški osnovni šoli ln oM&i gimnazij,! se člani pionirskega odreda »Janez Trdina« že-vneto pripravljajo, da bodo Čim bolj svečano proslavili Dan mladosti in hkrati 15-letnico ustanovitve slovenske pionirske organizacije. V ta namen so izdelali obširen program, napovedali so razna .tekmovanja, naredili načrte za izlete, gostovanja in podobno. Talko bodo vse pionirje seznanili z zgodovino pionirske organizacije v Metliki kakor tudi v Beli krajini. Proti koncu meseca bodo naredili pionirski pohod na partizanski Suhor, kjer bodo s tamkajišnjiimj pionirji pa še s pionirji z Radovljice, Drag in Sel izvedli krajši kulturno-športni program. Hkrati so naprosili tiudi podpredsednika OLO tov. Niika BelopavLoviča, da bi jim govoril o delu mladih pionirjev med narodnoosvobodilno vojno. Pionirji-šahdsiti bodo v aprilu organizirali dva turnirja med mlajšimi in starejšimi pionirji za naslov odrednega prvaka. Najboljši bodo potem tekmovali na občinskem prvenstvu. Odred bo med 25. aprilom in 10. majem obiskal enega izmed pionirskih odredov v Beli krajini ali onstran Gorjancev, pripravil z njim kulturni program ln se z njim pomeril v fiziku 1-turnem nastopu. — Mladi metliški pionirji pa bodo okoli 24. aprila z Zelenim Jurijem svečano proslavili Dan pomladi. Delavni so tudi razni krožki. Tako bo dramatski krožek v maju uprizoril Frankove »Jezusove apostole« in z igro gostoval tudi po drugih odrih. — Lut- mladosti kovni krožek je že izdelal lutks za igrico »Meh za smeh«, s katere bodo igralci nastopili doma in po okoliških šolah. — Modelarski krožek bo napravil celo vrsto modelov in organiziral dve tekmovanji. — Risarski krožen bo priredil samostojno razstavo risb in slik, medtem ko bo tehniški krožek izdelal elektromo-torčke, radlo-detektorje in druge strojčke, kar bo vse prikazano na razstavi. — Organizirani p_ bodo še prirodopisni, foto-amaterski in kegljaški krožek. Pri vseh prireditvah bosta sodelovala tudi pevski zbor in folklorna skupina. Na sam Dan mladosti, 25. ma- ja, bo v Metliki svečana akademija, v Belokranjskem muzeju pa bo odprta razstava, ki bo prikazovala razvoj pionirske organizacije od njene ustanovitve med NOB do danes. Hkrati bodo odprte .razstave pionirskih krožkov. Ta dan se bodo v Metliki zbrali pionirji vseh šol v občini, povabljeni pa bodo tudi pionirji iz sosednjih hrvatskih šol. Vse delo ln priprave za čim bolj svečano proslavo Dneva mladosti v Metliki vodi s pomočjo pionirjev Pionirski starešinski svet. Prvi uspehi skupnega prizadevanja so že zdaj vidni. Novomeški gimnazijci v Kostanjevici V soboto 12. aprila so v Domu kulture v Kostanjevici gostovali novomeški osmošolci z igro DNEVI NASE SREČE in Kostanj eviča-ne tako prijetno presenetili!', da nam bodo ostali v lepem. spominu. O igri ie naš list že poročal; poudarili bi samo, da je bil večei poln svežine, mladostnega poleta ln tako prisrčne spontanosti, da je publiko na mah osvojUa Nič ' narejenega ni bilo, nič velikopoteznega, nič zlaganega, nič tiste teatralne namlšljenoeti, zakaj videli smo resnične amaterje, ki jim Je izraža/nje notranja potreba. To ni bilo gledališče, bil je družabni večer, poln prijetnega vzdušja in zato ie bilo toliko ploskanja in odobravanja. Iskreno čestiiitamo tovarislci MANJI VUKOVICEVI in vsem ostalim k tako uspešnemu začetku in želimo, da bi šli korajžno naprej 1 Kovice z Vinice Ob sobotah med Črnomaljci V Črnomelj sem prišel službeno. Bila je sobota, j Mnogo lepakou me je opozorilo na veseli večerni program, ki so ga pripravili črnomaljski dijaki. Vedet sem, j da bom do ponedeljka ostal v'\ mestu, pa sem si v jutranjih urah nabavil dve vstopnici. Pričetek je bil napovedan j za osmo uro zvečer. Zamujam nerad, pa tudi prezgodaj nerad kam pridem. Toda tokrat sem obžaloval, da nisem prišel prej, ker sta na mojih dveh sedežih že sedeli dve osebi, ki sta žal imeli popolnoma enaki vstopnici kot jaz. Ne prepiram se rad — končno pa, saj sta imela ta dva človeka isto pravico do sedeža kot jaz. Sel sem proti izhodu, kjer sem videl podobne ne-razpoložene obraze. Bilo jih je kar precej! Prav čudno se mi je zdelo, da se v taki dvorani zgodi to hkrati kar večim ljudem. Seveda sem se razburil, zlasti še, ko sem zvedel, da se je to v zadnjem letu zgodilo še pri vsaki predstavi večim osebam hkrati. V kakšnem neprijetnem položaju bi se n. pr. znašla v Ljubljani uprava drame, opere ali kinematografov, če bi se taki primeri dogajali tam! Menim, da ozadje teh »napak* le ni malomarnost — če pa je, bi bilo priporočljivo, da tako delv prevzamejo le zanesljivi tn vestni ljudje, ki ob pritožbah ne bodo iskali puhlih izgovorov. P. M. Kmetijska zadruga Vinica, Splošno trgovsko podjetje Črnomelj in občina Črnomelj so pred kratkim 'kupili na Vinici večjo stavbo, v kateri bosta zadruga in Trgovsko podjetje uredili sodobna trgovska lokala ter skladišča za odkup, občinski ljudski odbor bo Pa preuredil prostore za svoj krajevni urad ter za zdravstveno postajo, ki bo imela prostore za splošno ambulanto, zobno ambulanto ter za otroško posvetovalnico. Zdravstveni dom Črnomelj je s 14. aprilom uvedel v zdravstveni postaji dvakrat tedensko ordinacijo zdravnika, ki bo prihajal na Vinico redno vsak ponedeljek in četrtek ter ordiniral od 7. do 11.30. ure. Do sedaj je zdravnik ordiniral na Vinici samo vsak ponedeljek od 9. do 11. ure. Tudi zobar bo že v mesecu maju ponovno pričel z delom na Vinici, kjer je ordiniral že v le- tu 1966, pa je moral svoje delo na Vinici prekiniti zaradi preobremenjenosti v Črnomlju. Vinica ima vse pogoje za čim večji razvoj turizma, predvsem v času kopalne sezone. Ker je Kolpa pri Vinioi v poletnih mesecih zelo topla in ker ima primeren breg ter mesta za taborjenja, namerava občinski ljud- Drago I n d r i j a n i č V petek 18. aprila popoldne je v Novem mestu umrl znani in priljubljeni Novomeščan, Dragatus za krajevni praznik Od 27. aprila do 5. maja bodo v Dragatušu pri Črnomlju že" četrtič proslavljali krajevni praznik. V nedeljo 27. aprila jim bo »Svoboda« iz Kanižarice pripravila veseli »Zabavni program* z nagradnim žrebanjem. 30. aprila zvečer bodo na bližnjih vrhovih zagoreli kresovi v pozdrav Prazniku dela, 1. maja dopoldne pa bo v dragatuškem zadružnem domu krajevno šahovsko tekmovanje, ki ga prireja šahov, sekcija PD »Oton 'Zupančič«. Ob 19. uri bo v kinu brezplačna predstava. 3. maja bodo Dragatušani obiskali grobove padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Zvečer bo domače društvo igralo dramo »Mladost pred sodiščem«. 4. maja zjutraj bo v zadružnem domu zbor osebnih invalidov, vojnih vdov ln družinskih invalidov NOB. Ob desetih dopoldne bo na trgu veliko slavnostno zborovanje z nagovorom in s kulturnim sporedom, nato pa bodo položili vence in cvetje pred skupni spomenik na trgu \f Dragatušu. Krajevna odbora Zveze borcev Jn ZVVI bosta nato priredila ljudsko rajanje. 5 maja bo dopoldne proslava v počastitev 15. obletnice ustanovitve pionirske organizacije s kulturnim sporedom in sprejemom cicibanov v pionirsko organizacijo. S. F. k.:>. magister Drago Andrljanič — bivši lekarnar. 14. novembra 1952 smo poročali v našem listu, da je zdrav in Še vedno svežega duha praznoval v krogu svojih dragih 75-letnico svojega življenja. Navzlic visoki starosti je tudi vsa zadnja leta še vedno zasledoval napredek ljubljenega domačega mesta in se veselil njegove rasti. Pokojnik je bil rojen leta 1877 v Bakru, študiral je v Zagrebu, služboval pa nato v Crikvenici in na Reki. Leta 1908 je prišel v Novo mesto in prevzel lekarno magistra Sla-doviča. Vodil jo je vse do leta 1944, ko so ga Nemci z vso družino in bolnega odpeljali v internacijo. Vse svoje življenje je bil pokojni magister Andrijanič : in kot napredno usmerjen poštenjak; udejstvo-val se je 2lasti v novomeškem Sokolu. Velika udeležba .70-vomeščanov je na njegovem pogrebu v nedeljo popoldne pokazala, kako je bil pokojnik priljubljen in spoštovan. ski odlbor Črnomelj pridobi*! pod viniškiim gradom večji kompleks zemljišča in ga preurediti za camping ter Igrišča, katera bodo lahko uporabljali tudi tamkajšnja društva ter šola. Potrebno bo pa vsekakor vpeljati avtobusno zvezo tako, da bi avtobus tudi v nedeljo zjutraj prihajal iz Črnomlja na Vinico, vračal naj bi se pa okrog 17. ure popoldan. Taka zveza bi bila nadvse dobrodošla izletnikom Lz Črnomlja in tudi drugod. Mr. S Talčjega vrha pri Črnomlju KUD Talčji vrh je priredilo humoristični enodejanfci Krap in Vasovalec. Z obema so igralci želi kar dober uspeh. Ce bd odpravili še tistih nekaj drobnih napak, bi se lahko merili z gimnazijci lz Črnomlja. Ob koncu predstave so gledalci dali duška svojemu navdušenju Ln so se s pesmijo in smehom poslovili od nastopajočih. Domači igralci so ob tej uprizoritvi želi lepe uspehe, kar jih bo gotovo vzpodbudilo zs nadaljnje delo. M.T. Veseli večer na pljučnem oddelku bolnišnice Konec preteklega meseca so bolnike na pljučnem oddelku novomeške bolnišnice obiskali člani PD Dušan Jereb iz Novega mesta in priredili Veseli večer. Vsi, ki smo Veselemu večeru prisostvovali, smo bili presenečeni nad dobro izbranim sporedom in izvajanjem. Polni dve uri smeha sta nas spravili v prijetno razpoJoženje in marsikateri od nas je medtem pozabil na našo vsakdanjo skrb— bolezen. Se enkrat se toplo zahvaljujemo izvajalcem za prijeten večer in želimo, da bi nas še kdaj obiskali. Hvaležni bolniki »OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE« V Novem mestu se atleti Partizana in taborniki pripravljajo za partizanski pohod, ki bo 10. maja v Ljubljani. Atleti Novega mesta bodo tekmovali kot mestna reprezentanca v šttafetnem teku. Posebno od ženske skupine, v kateri bo nastopil1, a tudi Hudetova., lahko pričakujemo lep uspeh. Tudi moška skupina bo dobro sestavljena in se bo pripravljala za to važno tekmovanje. Novomeški -taborniki in tabornice pa bodo sodelovali v partizanskem pohodu. j. G. DOLSNJSkl OBVEŠČEVALEC Sreda, 23. aprila — Vojko Četrtek, 24. aprila — Jurij Petek, 25. aprifla — Marko Sobota, 26. aprila — Zdeslav Nedelja. 27. aprila — Ustan. OF Ponedeljek, 28. aprila — Zivan Torek. 29. aprila — Marina TAKOJ SPREJMEM gospodinjsko pomočnico k štiričlanski družini. Ponudbe do 14. ure na DOZ. po 14. uri na stanovanje. Nad mlini — novi blok — Komelj Marina. PRODAM POSESTVO v Gribljah: njiva, gozd, steljnlk. Pctavedbe pri Brine Antonu, Maribor — Studenci, Besedn Jakova 16. PROSTO STANOVANJE in hrano nudim uslužbenki, ki hi v prostem času pomagala pri domačem delu. Naslov v upravi lista (212-58) SPREJMEM TAKOJ gospodinjsko pomočnico k malemu otroku. Bergant. Ragovska 21, Novo mesto. »Krka« Novo mesto; od 22. do 24. aprila ameriški lUm »Onstran v gozdu«. Od 2S. do 28. aprila ameriški barvni Cim »Doživljaji kapetana Vaj ta«. Črnomelj; 22. in 23. aprila italijanski barvni film »S/caimpolo«. Od 26. do 27. aprila ameriški barvni film »Zgodba o Gleenu MMlerju«. Metlika: 23. aprila itaUiitanski film »V znamenju Venere«. 26. in 27. aprila ameriški film »Lahko je ljubiti«. Kostanjevica; 27. aprila francoski' barvnj. film »Grof Monte Crl-sto n.« Trebnje: 28. In 27. aprila ameriški barvni film »Jetnik dvorca Zende«. Predstava v nedeljo ob 114. in 16. uri. Semič: 27. apr. angleški film »Tri korake do vislic«. Obveščamo vse družbene organizacije, društva ln ostale, da podV jetje nima na razpolago nobenih sredstev za dajanje dariil ali podpor. Na vložene prošnje za darila oz. podpore podjetje ne bo pismeno odgovarjalo. Uprava podjetja ELEKTRO NOVO MESTO Zveza upokojencev Novo mesto bo priredila za svoje člane 24. maja t. 1. Izlet v Postojno. Pri tej priložnosti si bodo Izletniki ogledali lahko tudi zgodovinski grad Erazma Predjamskega, PiHijave in predplačila za telet sprejema društvo v pisarni do vključno 10. maja. Obveščamo cenjene stranke, da bo izjemoma v ponedeljek, 28. aprila frizerski salon Adam na Glavnem trgu ves dan odprt. ADAM IVAN Obveščamo cenjene stranke, da bo v ponedelijek, 28. aprila frizerski salon Pucelj na Cesti komandanta Staneta ves dan odprt. Pucelj Ciril ZAHVALA Namesto venca na grob pokojnega mag. ph. Draga Andrijanič a iz Novega mesta je darovala družina dr. Grosa iz Novega mesta 2.000 din v korist tuberkuloznih bolnikov. PRODAM: čoln sandolin z vesli {posebna konstrukcida, se ne prevrne), posteljo z nočno omarico (novo, svetlo), kuhinjsko kredenco (novo), keramično peč (belo, rabljeno), okroglo mizo (rabljeno), voz zapravljivček (dobro ohranjen), gozdno parcelo 40 a. Ogled in poizvedbe iz prijaznosti pri O. B. Novo mesto, Glavni trg 31, vsak dan od 10. do 12. ure. POCENI prodam posamezno ali skupaj stavbni les z latami vred in opeko. Makse Pavla, Biška vas 33, p. Mirna peč. vila, SONČNA IN SUHA Z nekaj zemlje, takoj vseljiva, ugodno naprodaj. Lipovš, Mfiima 26. PRODAM DOBRO OHRANJENO žensko dvokolo. Naslov v upravi lista (208-58) PRODAM 1 HA ZEMLJE v Kan-diji (travnik ln njiva). Naslov v upravi lista (209-58) STAREJŠO ŽENSKO Z DE2ELE, ki Ima veselje do kmetije, sprejmem v popolno dosmrtno oskrbo. Naslov v upravi lista (210-68) NOVEJŠA STAVBA, ognjevarna, s stanovanjskimi prostori, takoi vserjivlmi, z elektriko, vodo, nekaij vrta in Vinogradom, v bližini Novega mesta, poceni naprodaj. Naslov v upravi lista (211-58) NOVO MESTO V času od 12. do 19. aprila je bilo rojenih 16 dečkov im 11 deklic. Poročili so se: Potočar Jože, strojni mizar iz Novega mesta, in Franko Albina, uslužbenka iz Ljubljane. Nemanič Janez, avto-mehanik, in Bojane Marija, uslužbenka, oba iz Novega mesta. Mur-gelj Zvonimir, uslužbenec, in Stravg Anica, uslužbenka, oba iz Novega mesta. Jerman Peter, študent, in Stravs Pavla, trgovska pomočnica, oba iz Smihela. Umrlj so: Koncilija Anton, mesar iz Novega mesta, 60 let. Smo-lič Franc, osebni upokojenec iz Gorenje vasi, star 70 let. Hiti Ka-rol, delavec iz Vel. Lašč, star 62 let. Zbogar Silvester, zasebnik iz Novega mesta, star 77 let. Jaklič Franja, osebna upokojenka lz Novega mesta, stara 78 let. Fur-lanič Lovro, osebni upokojenec iz Kočevja, star 72 let. GOTNA VAS Umrla je Piškur Manija, gospodinja z Broda, stara 81 let. jana iz Grmovedj — deklico, Si-monič Ljudmila iz Sentlerneria — dečka, Stopar Neža iz Kočevja — dečka, Drgan Fani jz Dol. Kamene — dečka. Znidarsič Marica iz GCo-suplja — dečka, Zabukovšek Kristina s Sinjega vrha — dekuoo, Svajger Slavka iz Dragatuša — deklico, Perše Alojzija iz Zbur — deklico, Vidlc Vera iz Kolenče vasi — deklico, Godec Vera iz Skocjana — deklico, Pezdirc Anica iz Boršfoa — dečka, Lužar Frančiška iz Šentjurja — dečka. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Jerc Ana iz Vrbovca — deklico. Bele Danica z Vinjega vrha — dečka, Konda Kristina iz Novega mesta — deklico, Prus Terezija iz Krmačine — deklico, Dergane Vera iz Dol. Straže — dečka, Vavta Vida iz Zabjeka — dečka, Zukovec Ana iz Preske — dečka, Garbič Vida iz Metlike — dečka. Rupar Juli- Pretekli teden so se ponesrefriJl in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Spelko Jože, ključavničarski vajenec iz Vavte vasi, je padel z lestve in si poškodoval Idesno roko. Ahmatovič Harajdin, brigadir iz Mirne peči, ie padel s kamiona in si poškodval glavo. Kulovec Nikolaj, klepar z Vršnih sel, je padel in si poškodoval desno koleno. Luzar venceslav. poljedelec s Sel pri Ratežu, Je padel in si poškodoval desno roko. Fink Alojz, užitkar iz Podturna, je v gozdu padel pod voz in si poškodoval desno roko. Štefan i č Ivana, žena posestnika iz Križevske vasi, je doma padla s hleva in si poškodoval desno roko. StangelJ Jože, tesar iz Gor. Šiške, je v gostilni padel po stopnicah in si poškodoval prsni koš. Sovil Luka, brigadir iz Gmajne, je pri delu padel in si poškodoval desno nogo. Lazar Jože, rudar z Gaberske gore. je padel s kolesa in si poškodoval glavo. ZVEZDA ne pozna šale Med ljudmi v Podgorju (Nadaljevanje) Kaj želijo žene v Gradcu V vasi Grade« sem se oglasila pri Unetičevih. Mladi gospodar lin gospodinja sta ravno pripravljala kostanjev les za Prodajo. »Ga imate veliko?« sem vprašala. »Zelo malo ga Je še '.n kaj bomo potem prodajali, da zberemo potrebna sredstva, res ne veva«. Le« bo izsekan. Kaj potem? Tudi tu kličejo pašniki, polja tel vinogradi po ureditvi Ce ne bodo kmetijske zadruge kaj kmalu začele uresničevati načrta, ki je predviden za kmetijstvo v tej občini in če ae ne bodo ljudje vključevali in delali pogodbe z zadrugami, bo valčanom trda predla. »Ce bo Slo po sreči, bomo j*" to» v na*i vasi dobili elektriko Vr. že komaj čakamo, da bo za-iorela«, mi Je dejala mlada gospodinja, ko me je peljala preko travnika k studencu. ►Ali slKsite kako »umi« K»" dar Je deževje, se to Se mnogo bolj«, aliil. Tu nekje bi mo-ralij zajeti vodo, potom bt tudi me žene v Gradcu dobile perlice ia morda Ae vaško pralnico in kopalnico. Potem bi bili tudi nafti domovi udobnejši, Ispšl iti bolj čisti,« Da bi i« mogli kmalu doseči to v naših vaseh, potem bi bila toudf kmečka žena nekoliko razbremenjena, Z dobro voljo in •logo se ly> marsikje dalo mno-■o narediti. Pa Se nekaj več Pogumu bi morale 'Imeti nafta lene jn tesne j o naj bi sodelovale v organih oblasti. Poalovtila sem se od prijaznih vaščanov in odhitela v drug« vasi, Še k ostalim partizanskim mamicam. Sla sem po rebri navzgor, ko srečam ženico, staro kakih 60 let Jože Kuplcnik, sekretar obč-komlteja ZKS »Od kod pa prihajate mamica?«, jo nagovorim. • V mestu sem bila, pa m« j* pot kar pošteno znvuttla.« »Greste večkrat v mesto?« »Samo kadar linam nujne opravke. Drugače ne grem rada.« »»Zakaj pa ne, ae vam Je morda kal zamerilo?« »Precej Čudni so nekateri ljudje v mestu. Ce kaj potoži* alt pogodrnjaš. pa ne a hud m niimenom. človeku hitro rabe-HJo nazaj: »KdnJ po ste kmHie že tako živeli kot .iednjl Kdaj Je kmet poznal kovter pa radu kot sedaj!« Veste, to s* mi n« zdh prav. Tudj kmetje «mo za svobodo svoje doprinesli, zato nam naj nihče ničesar n« očita, ker nam svobode ni nihče prinesel na krožniku. Vsaj tistim ne, ki smo delali Hn pomagali partizanom. Zato ni prav, da nam nekateri to stalno mečejo naprej.« »Al^; radi berete?« sem Jo vprašala. »To pa zelo rada, samo i« bolj slabo vidim. Veste, brala sem precej od tovarlsa Tita in Kardelja ,in tudi od drugih, in ti pravijo, da se mora vas približati mestu, če govorimo o socializmu. Zato ni pravi da se nam take stvari očitajo. Želela bi. da bi kdo tak, ki nam kmetom to očita in ki ima precej jurjev plače, prijel za nekaj č>«r,a k nam živet v hribovsko vas, ko ne bi po ves mesec videl dinarja. Sedaj veste, zakaj ne girem rada v mesto. Moram pa reči, da so tam tudi zelo dobri ljudje kot Pri nas na kmetih.« , »Kaj pa v Kostanjevici? Imajo sedaj dober občinski odbor?« »To pa to I Posebno s predsednikom občine smo zadovoljni, Sicer je mlad, je pa poSten ln sposoben. To Je pa največ vredno. Samo nekoga imamo na občin-i, k! ne »pada tja.« »Kdo pa Je to?« sem vprašala. »No, tega vam ne povem; bodo že drugI povedali, saj ga skoro nihče ne mara. Mi pa imamo take fante, N bi znali bol| poftteno In pravično delati na občin*.« »Katcni pa so t| ljudje, ki so priljubljeni med kmeti?« »O, Jih je, je nekaj. Eden ta- takih je Božičev sin Janez, ki je kapetan. Pa ie Kuplenk, Gregel, Furar, pa Tončka Ah-mičeva. Veste, to vam bodo tudi drug: povedali. Le vprašajte še drugod, pa boste isto slišaiii.« Vstali »va in s« poslovili. Ko sem pozneje govorila še z drugimi ljudmi, so m4 Isto povedali kot ta mamica, koga imajo kmetje radi. Kamor pride Furarjev Lojze, tam Je vse veselo. Da je res tako, so pokazale tudi zadnje volitve, ko Je bil na Vodenicah v komisiji ln so vs,i do zadnjega vaščana Sli vollit. Pogovor v Kostanjevici V Kostanjevici sem poiskala priljubljeno Tončko Ahmlčevo. In res je priljubljena. Tončka Je za vse. Menda m organizacije, v kateri ne bi delala Tončka. Ljudje so stalno pri njej, pa jo skoraj niikdar ne slilšiš godrnjat-; zaradi tolikšnega dela. V hudem nalivu m burji sva jo « Tončko peš mahalj v Podbočje k zlati Hrvatovj mami, kateri je črna .roka ubila moža ln ga pustila i razbito lobanjo ležati na škarpi pred hišo. Tončka zna vsakega potolažiti in mu pomagati, kjer le more, zat0 je tako priljubljena. S težavo sem dobila tovariša Jožeta Kuplenika in Gregla, da sta žrtvovala nekai minut za razgovor. Tovariš Jože Kuiplenik Je sa-krelar občinskega kom tej a Zve/e komunistov, borec od leta 1941. Z ženo. ki je bila tudn partizanka ln z otročki živi tako rekoč v gozdu na Jasi v gozdarski mit. (Konec prihodnjič) Crvena Zvezda (Beograd) : Partizan (Novo mesto) 3:0 (15:5, U:10, 15:7) Povemo naj, da smo tekmo z beograjsko crvno Zvezdo, v kateri igra nič manj kot 5 državnih reprezentantov, pričakovali s prepričanjem, da poraz naših odboj-karjev ne uide, vprašanje Je bilo samo ali bo rezultat 3:0 ali morda 3:1. Na kai več ni nihče računal tudi največji optimisti ne, kajti iz časopisov smo zvedeli za katastrofalen pora/. Branika v Beogradu, katerega je Crvena zvezda premagala zelo prepričljivo s 3:0 (15:1, 15:1, 15:4!). Tik pred začetkom tekme smo zvedeli za nov uspeh Zvezde. Dan prej Je po težki borbi premagala zagrebško Mladost s 3:2. Lepo sončno vreme Je na Loko privabilo okoli 500 gledalcev, ki so pričakovali da bodo tokrat res nekaj videli. Resnici na ljubo moramo povedati, da je tokrat mar-Rikdo odšel razočaran, kajti naši odbojtkarii so res slabo zaigrali, tako da Zvezda ni imela težjega dela, v približno 45 minutah je bilo vse končano. Zvezda je z zanesljivo igro nadigrala domače in zmagala s 3:0. V prvem nizu so naši pričeli igrati zelo nervozno jn kmalu je bilo 9:0 za goste. Mislili smo že, da bo rezultat ,podoben onemu z Branikom, toda nato so domači le osvojili nekaj točk. v drugem nizu Je nastal preobrat. Domači NAMIZNI TENIS Namiznotenlšlkil klub Elan pripravlja v počastitev obletnice ustanovitve OF in l. maja okrajno posamično prvenstvo v namiznem tenisu, katerega se bodo razen najboljših domačih igralcev udeležili tudi tekmovalci iz Črnomlja, Trebnjega in ostalih krajev. Točen datum prvenstva-še ve določen, po zadnjih vesteh pa bo prvenstvo med 27. aprilom lm 1 malem. Tekmovali bodo člani ln članice, mladinci ln mladinke, pionirji in pionirke — posamično in v dvojicah. Najboljši v posameznih kategorijah bodo prejeli lepe nagrade. Po sporočilu Namiznoteniške zveze Slovenliie bo v Novem mestu konec maja al| v začetku Ju-nJlda v okviru prireditev z« brigade republiški propagandni na-mlznotenlfekl turnir. Na turnirju bo nastopila vsa namiznotemška elita Slovenije. Natančneje bomo o pripravah za turnir še poroča- MALI ROKOMET ČRNOMELJ PREMAGAL KRANJ 8:5 V soboto zvečer so CrnomaH-čanke igrale prvenstveno tekmo v malem rokometu proti prvaku Gorenjske, Mladosti iz Kranja Po zelo razburKIvj tekmi je ekipa Farttaaina premagala Mladost z rezultatom 8:5. Kljub temu, da s<» gostje prvi polčas dobile s 4 2 so domačinke v drugem polčasu zaigrale kakor prerojene ln do- -bile dvoboj 5:1. Zrnata proti Kranju Je povsem zaslužena, kajti zopet Je odločal o zmagi sistematičen trening v zimskem času V nedeljo se sreča ekipa v Črnomlju z Odredom Iz Ljubljane. Tekma bo 27. aprila od dveh popoldne. SVOBODA • p \ s Moška ekipa Je nastopila v Ljubljani; protj Svobodj In Izgu bila srečanje 32:18. Pripominjamo, da »o kljub porazu iKralj zelo dobro, saj Je ekipa nastopila v novi postavi ln Je kar osem igralcev igralo prvikrat prvenstveno tekmo. Od »tare ekipe sta na«»" pila le Cop in Kastellc. m—K so pričeli pridno nabirati točke in kmalu Je bil rezultat 7:1 v njihovo korist. Ko smo že upali, da je en niz naš, se je spet obrnilo. Zvezda je s premišljenimi akcijami nabirala točko za točko in kmalu izenačila. Do 9:9 Je bila borba še precej izenačena, nato pa so Beograjčani spet prevzeli vajeti v svoje roke in zmagali s 15:10. Tudj v tretjem nizu so bili sprva v vodstvu domaČi, kasneje pa Je Zvezda spet zaigrala kot po navadi in zmagala. Zmagi Crvene zvezde ne moremo oporekati. Njeno moštvo je zaigralo prav dobro in je zasluženo osvojilo dve novi točki. Spomnimo se naj samo njihove igre v polju. Tudi najmočnejše udarce so lovili s prsti in to zelo zanesljivo. Na mreži so večkrat raje uporabili zvijačo kot moč in priznati moramo, da Jim je to uspevalo. Domačih tokrat ne moremo pohvaliti. Posebno slabo so podajali, zato tudi udarci na mreži niso bili tako učinkoviti ko* kdaj prej. Nikakor se niso mogli otresti nervoze in tudi številne menjave igralcev niso veliko pomagale. Tekmo je sodil Kobentar ls Ljubljane. Prihodnjo nedeljo bodo naši odbojkarji igrali spet doma in to z ekipo Maglica iz Bač-kega Maglica, F. M. Otvoritveni atletski miting Zaradi neugodnega vremena so morali atleti TVD Partizana preložiti svoj prvi letošnji nastop na petek, 25, aprila, ob 15. uri. Program tekmovanja ostane ne-izpremenjen. Na otvoritvenem tekmovanju bomo videli na teka-iišču prvikrat našo Hudetovo. Nastopilo bo tudi več*je število atletov iz Črnomlja. Naši najboljši atleti bodo nato v nedeljo, 27. aprila nastopili v Ljubljani na Izbirnem tekmovanju za sestav reprezentance Ljubljane, ki bo nastopila v Grazu. , Tekmovanje bo organizirano v počastitev VII. kongresa ZKJ, ki bo prav v tem času zasedalo v LJubljani. Šahovske novice Občni zbor SD Novo mesto Po sklepu odbora SD Novo mesto bo redni letni občni zbor Sa-hovskga društva Novo mesto Jutri, v četrtek 24. aprila, o1* 19 n i v Domu JLA. Na občni zbor so vabljeni vsi člani društva in ostali prijatelji Sahai PRVIH 50 ŠAHOV ZA BRIGADIRJE Znano Je, da Je Šahovska zveza Slovenije sklenila pokloniti brigadirjem na avto cesti 40o šahovskih garnitur, razen tega pa pripravlja še vrsto zanimivih prireditev, od slmultank domačuh in tujih mojstrov do ustnih časopisov in predavanj. Da bi se program prireditev na avto cesti čim bolje izvedel, sta bila na šahovski zvezi Slovenije in pri Okrajni šahovski zvezi Novo mesto ustanovljena posebna odbora za Izvedbo prireditev, k^ se bosta povezala z glavnim štabom MDB in s komandanti posameznih naselij. Te dni je odbor prt OSz Novo mesto prejel prvih 50 šahov, ki jih bo takoj razdelila med brigadirje. BRZOPOTEZNO PRVENSTVO SLOVENIJE Pred kratkim Je bilo v L;ub-IJani v počastitev vn. kongresa ZKJ brzopotezno prvenstvo Slo- venije za posameznike. Okrajno zvezo Novo mesto so zastopali pr-vokBitagornik Slavko Sitar in drugokategornika Ivan Gajski tn Ferdo Avsec. Vsi sodelujoči so bili razdeljeni v tri skupine. Najboljši uspeh Je dosegel Gaj sto, ki je v drugi skupini s šestim: točkami osvojil 8. mesto, medtem ko ie bil Sitar v isti skupini na 13. mestu. Avsec je bil v tretji skupini s trem; točkami na 10. mestu. MED ŠAHISTI V MOKRONOGU Da bi se razgibalo šahovsko življenje v Mokronogu in Sentru-pertu, je bilo tam v zadnjem času več predavanj in simuitank, ki jih je imel drugokategornik Ivan Zabukovec, V obeh krajih je predavanja in simuitanke obiskalo večje število šahistov, od tega predvsem mladina. Predavanja v Mokronogu se je udeležilo preko 20 šahistov, simultanko p« je Zabukovec igral le na 10 deskah, ker niso imel j več šahov. Zabukovec je devetkrat zmagal, edini poraz je doživel z Antonom Ko-ščakom, s katerim 1e tgral slepo part'ijo. Na splošno želio bo OSD Novo mesto priredila še več podobnih predavanj ln simuitank, prav tako pa bo proučila možnosti za ustanovitev šahovskih sekcij v Mokronogu, Sentrupertu in na Mirnt. f. m. Pionirsko šahovsko tekmovanje V nedeljo je bilo v prostorih novomeške gimnazije pionirsko Šahovsko prvenstvo občine. Udeležilo se ga je 10 ekip: 7 ekip starejših pionirjev, 1 ekipa pionirk in 2 ekipi mlajših pionirjev, kar priča, da je šah med pionirji zelo priljubljen. Pogrešali smo več ženskih pionirskih ekip in ekip mlajših pionarjev. Prav bi bilo. da bi prlhod.miič tudi manjše šole poslale svoje šahiste na tekmovanje; tokrat so tekmovali le pionirji z večjih šol. Mlajši pionirji lz Novega mesta so premagali ScniheT z 8:0, ocena pa nI realna, ker so za Novo mesto nastopili dijaki gimnazije, ki so leto ali dve starejši od Smihelčanov. Pri starejših pionirjih Je zmagala prva ekipa gimnazije pred drugo ekipo In tretjeplasirano ekipo iz Prečne. Nepričakovano visoko se Je uvrstila ženska ekipa lz Stopič. ki ie zasedla četrto mesto. Ker je bila to edina ženska ekLpa, je Igrala z moškimi ekipami. Rezultati; 1. Novo mesto I. 23 in pol točk, 2. Novo mesto n. 21 točk. 3. Prečna 14 in pol točk, 4. Stopiče 14 točk. Po končanem tekmovanju je predsednica občinskega sveta za šolstvo prof. Kasesnilkova pozdravila pionirie in jim po razglasitvi rezultatov podelila nagrade. Nagrade so prejeli: ekipa Novo mesto L, Stopiče (ženska ekipa) in ekipa mlajših pionirjev te Novega mesta. Zmagovalci ekip ao ae tako plasirali v okrajno pionirsko šahovsko tekmovanje, kjer jim ?,elitna nadaljnjih uspehov. r Stran • »DOLENJSKI LIST* Stev. 16 (423) Z avtobusom po Krški dolini Preteklo jesen .sem &e siečai mu je na pot deset jurjev s bilo lepo, če hi se biLi branili, Nagovorjeni šef v sprednjem v naši ljubi dolenjski metropo- prijaznim zagotovilom, da mu pa smo pili, da ga ne žalimo delu avtobusa odgovarja: Id prijatelja, ki je doma z Go- bo to gotovo premalo in da si in da mu ne pokvarimo prvega »Prihodnji teden ne bom renjskega in pra,v malo pozna bo moral za povratek domov zornega dneva dopusta. Ko sem utegnil. Tud,i jaz grem na dio- naše dolenjske kraje. Cesto sem še izposoditi pri sorodnikih, doma ženi pripovedoval, kako pust. za dvanajst dni«. oku to očital, pa ni mnogo P»- kakor pred tremi leti ali pa ji je bilo, se je dušila od smeha magalo. zato sem se kar zadu- ga bodo pripeljali domov kot in nekaj časa potem, ko mi je did, da je bil to pot vesel in pred petimi leti. »Veste«, je pripravljala kovček za službe- kar prehvaliti n,i mogel, kako dodal, »jaz grem samo vsaki no pot v Avstrijo, mi .1e pola- zabavna da so potovanja po dve ali tri leta domov, preveč gala na srce: »Košulja imaš »Kam pa. najbrž v kako letovišče?« »Pravzaprav ne girem rad, čeprav ne grem na svoJe stroške, ampak po državni liniji, Dolenjskem. Sprva sem mislil, me stane«. Zaupal nam je vse dosta, ali 8ača imaš malo, pa vse na državne stroške. Ravno da je to ironija in sem se dr- podobnosti, tudi kako mu je nek ti peru žaj precej napeto, on pa mi je žena pripravljala prtljago. Ko hitel zagotavljati, da tako ve- mu je devala perilo v kovček, aelih voženj še ni doživel, ka- mu je pojasnjevala: »Košulja kor so vožnje z avtobusom po imaš dosta, ali gača imaš ma-Krški dolini. lo, pa nek te peru«. »Niti od daleč si nisem pred- Lahko si misliš, kakšen smeh •tavijal, da so Dolenjci tako je spremljal to podrobno poro-aabavni in kratkočasni ljudje!« čilo. Vmesnih vprašani, vese- »Ze vem, da boš spet zabav- lih in dovtipnih, je bilo na Jtfal. . . « pretek, on pa je na vsa odgo- teden si bom vzel nekaj dna »Ne bom, to pot res ne! Pri varjal z neizčrpno dobr0 voljo, dopusta in pridem k vam, da včeraj sem spet dobil poziv, naj nastopim. Pa sem sj mislil, no, pa girem, ko je vse zastonj, stanovanje, hrana, postrežba ... « Ta pogovor je tekel prek vseh glav in se meni ni zdel prav nič smešen. Zato sem se »O. dober dan, šef! Ravno čudil, da je najmanj polovica potnikov planila v suneh in si pomežikovala. šef je to videl in slišal, pa To Je bila prva vožnja. Ko sem se vozil drugič, ni bilo nič manj veselo. Komaj smo dobro sedeli, kliče nekdo iz ozadja potmika, ki je sedel spredaj: prav, da vas vidim. Prihodnji zadnj; vožnji od Zagreba v No- Na dveh postajah je dajal za mi boste pokazali mesta, kjer je mirno in resno dalje raz- vo mesto sem moral sicer precej časa stati, toda če bi moral stati vso pot, bi ml ne bilo nič, aaj mi je vožnja med smehom in veseljem minila kakor bi trenil« »No, kaj pa je bilo takega, sem res radoveden?« »Veš, komaj se je avtobus premaknil, nas je začel kratkočasiti nekj sprevodnik zagrebške električne železnice. Sel je na dopust nekam v okolico Šentjerneja. Žarel je od sreče, govoril je neko zmes šentjernejske in zagrebške kaj-kavščine, saj službuje že 25 let v Zagrebu, pa je zmešal oba jezika. Podrobno nam je opiso- vino; kdor ni hotel iz voza, mu bi iz Krke izvlekel kako ščuko je sam prinesel pijače. Ne bi al- soma« V Bruslju bo živahno Največja letošnja svetovna otvoritvijo svetovne razstave: zanimivost ne bodo več sateliti -?lN|ihče nima pravice, da bi ssi in podobni posegi v vesolje, koval prekomerne dobičke z vi- ampak Svetovna razstava v Bruslju, glavnem mestu Belgji-je. Pametno opozorilo je dal meščanom župan Bruslja pred »SUHI« TOREK sokLml in nedostopnimi cenami tako glede hrano kot drugih uslug, kajti seme, ki se sedaj seje, bo dalo svojo žetev v bodočnosti. To veliko mednarodno srečanje naj doprinese ekonomskemu napredku in ugledu de- V Skoplju imajo vsako leto v jeieOOCXX10UXXXXnX]UUXX»« Sovjetska krolilka zveri M. Nazarova je edina ženska na Posledice tujih gospodarjev V indijski državi Madia Pra-dež so se pojavile črne koze. Bolezen je pobrala v dveh mesecih 500 otrok. Razširja se svetu, k| si drzne Imeti opravka tudii v nekaterih drugih pokraj'.- a sibirskimi tigri, znanimi po nath. To so predvsem kraji, ki so »voji krvoločnosti. Nedavno je zaradi dolgoletnega britanskega v Parizu nastopila kar ■ dese-kolonialnega izkoriščanja zelo timl takšnimi »mucami« in žela zaostali. velik uspeh »Pomisli,« priteče žena k možu, »hčerka je uši z na.?tm šo jer jem!« »O zlodja — to je bil vendar moj nojboljSi šofer!« zakolne oče. m »Koliko mleka ti krava daje dnevno?* »Pet do šest litrov,« »Koliko ga pa prodaš?« »Ja tako — sedem 'o deset litrov.« * »Ti, kaj pa je to: fenomen?* »No, poslušaj: krokodil ni fenomen, novomeški trg tudi ni fenomen. Ampak če bi se krokodil sprehajal po novomeškem trgu, bi bil to fenomen.* m »Kaj naj storim, tovariš doktor: moja žena je strašno živčna?« »Pojdite v toplice.« >Z ženo?* »Ne, ne — sam.« »Poglejte te Živali,« razlaga učiteljico v živalskem vrtu, »Od tistele je dobra pečenka, tale ptič je jerebica, ki nem daje izvrstno pašteto, onole je krokodil, od katerega dobivamo torbice in čevlje . ♦ »Prosim, tovarišica, iz katere živali pa se dela potica?* — No, Majda boš zdajle zapela al| pustimo goste, da ae ie nekaj časa zabavajo? 7.1. »Kako sta živela v džungli s svojo materjo?« sem ga vprašal v svojih sanjah. »Najino življenje je bilo igra in trud,« mi je odgovoril. »Toda trud je bil igra in igra je bila trud. Ko se je listje na drevju začelo sušiti in se lesketati v neštetih barvah, sonce pa vabiti na jug. sitH) s/' poslovili od gora ob vznožju Himalaje t r se po brezkončnih gozdnih poteh, sledeč toku i vet« reka napotili proti jugu. Tu in tam smo Mlletoll na človeška bivališča. Kako ničvredni M ljudje! Kamor koli pridejo, sekajo drevesa in trebijo irnzdove 74. Na tem potovanju sem videl čudne stvari. Pozimi smo prišli v džunglo ob morski obali. Tam sem videl krokodile, ki so se gomili na peščenem obrežju Gangesovega ustja. Odpirali so žrela ln vanje so jim vzletavali majhni ptiči, jim čistili zobe in spet odletavali iz žrel: klju-vali so jim % zob mrčes, ki zastruplja njihove čeljusti. K nam, slonom, žal ne priletavajo nobeni ptiči, da bi nam čistili zob*. In tudi tam. celo v voxli. Je bilo čutiti duh po Živalih, ki so branijo z drugimi živalmi. 7.r», Na naši poti so stopali slarl samci spredaj, za njimi so šli mladi« i. potem najmanjši s svojimi materami, kot zaštitnica pa vse mlade samice ln vsi mladi samci. Ponoči, ko smo legli spat, ae Je čreda razvrstila tako, da ao stari iloni s svojimi okli naredili okrog nas prvi, zunanji obroč, v drugi, manjši obroč so se strnili mladi samci, v tretji obroč mlade samice in na sredi, v tem trojnem obroču, smo spali ml mali, v varstvu slonov ln zvezd. 7f>. Ko sem tako spal v džungli, sem videl o a nebu duhove slonov, ki so stresali svoje lesketajoče se okle. tulili od srda in se bojevali • mesecem. TI nebesni sloni so naši predniki, ki čujejo nad nami. Ne smeš pozabiti, da so bili V začetku sloni tisti, ki so vladali vsem drugim živalim, in Šele za njimi so bili ustvarjeni ljudje In opice, tigri In kače.« »Kdo Je naredil nosoroga?« sem vprašal. »Nosorog« mi je odvrnil Kari, »Je spačen slon«.