C. K. pošti!
^“dostavljeni* številke je poslati a<liaiinisfrafiji „Kisenl»aliner*S Dunaj V. /.»‘iifagassc ,>.
štev. 9.
V Trstu, v soboto L majnika 1909.
Leto H.
VODI
POT K NAPREDKU
ZELEZHICBR
GIASIIO SLOVENSKIH EELEZNISK1H NASTAVUENCEV
H ______ *
1'reislilv# sc nahaja v Trstu ulica Bosehetto, 5 - Telefon 1570.
vnišl vo Dunaj V. Zentagasso 5.
Izhaja > Trstu 1 in 15 vsaki mesec
Nefrankirana pisma sc ne sprejemajo. Rokopisi sc, ne vračajo.
Naročili nn za celo leto 5).40 K.
•/.a pol leta 4.70 K;
1’ozitnic/na štev. IS vin.
Ob dvajsetletnic] prvega majnika.
Ti starejši železničar, ki si pred dvajsetimi loti imel priliko prvikrat praznovati s svojim sotrpinom delavski praznik prvega majnika. se bodeš danes, po ki;utili bojih za osjobojetije iz sužnosli in /a r-Ioveško življenje, veseljem in zadovoljnostjo ozrl nazaj in se opomnil na prežalostni ras svoje popolne- brezpravnosti. G-otovo li je še dobro v spominu prvo praznovanje današnjega praznika. Ojunačil si so sicer in* dal si duška svoji samozavesti, ko si zdru-
'	"	li	'	^
žen z vseni prclet-aj jjatom pokazal svojo trdno voljo, da so ..hočeš rešili iz verig, v katere te je vkoval kruti kapital in ko si pokazal tudi moe, s katero li bode to mogoče storiti. Nekak strah te je navdajal pri, tem prvem nastopu, a še večje presenečenje si vzbudil v svojih nasprotniki!). pri svojih izkoriščevalcih, ki so se počeli bati za svojega mamona, Tistega dne je bil pripravljen ves kapitalistični varstveni aparat, da te naskoči. Spoznali so pomen tvdje moči in kakor trdnjavo, katero ima zasesti sovražnik, je obkolila policija in vojaštvo vseli vrst prostore, kjer si postavljal temelj prvemu majnikn. Manjkalo je le še kanonov in vojska bi bila popolna.
Da, takrat, pred dvajsetimi leti je bilo delavstvo popolnoma brezpravno in zatirano;, živelo je pravo suženjsko življenje. In povdar-jati moramo, da bolj kot vsak drugi proletarec je bil v onem času zapostavljali železničar. Dočim je industrija konkurirala s poljedelstvom in s tem v pošte vala vsaj nekoliko svoje delavstvo, so bili železniški akcijonarji složni kakor danes in so složno tiščali vsi svoje uslužbence ob tla, ter jim zanikali vsako slo-bodo, odrekali vsako pravico, tudi pravico do človeškega življenja. V sled tega ima malokoji proletarec toliko vzroka veseliti se ob letošnjem praznovanju dvajsetletnice prvega majnika, nego ravno železničar.	>
V gibanju za slobodo je dosegel več nego delavstvo kojesibodi druge panoge. Predpostavljeni mu je bil in mu je moral biti bog. Bal se ga je in častil ga je; lizal mu je pete, ker je vedel, da le tako more naprej. Danes pred nekdaj teptalnim uslužbencem ne stoji več ta bog. postal nui je ravnopraven človek tu pa tam celo solidaren tovariš. Namen militaristično urejenih železničarskih sukenj je skoraj izginil in roko v , rok:, solidarno, se nastopa danes proti onemu, ki je pred leti sejal zavist in sovraštvo med nje ter jih stem odvajal od njihovih lastnih interesov, od boja za zboljšanje njihovega gospodarskega položaja. Najjiižjemu uslužbencu so danes odprla vrata bodisi železniškemu ministru kakor tudi generalnemu ravnatelju. Povzdignil s;; je od potlačenega sužnja do človeka in z redkimi izjemami ji' ponehal tiranizein, ki je vladal, ne mogoče pred dvaj-stinfi nego tudi še pred desetimi leti. Železničar je tedaj danes osiobojen suženstva, postal je jednak človeku in brat svojemu tovarišu.
In v proslavo take zmage, v imenu izvo-jevanja slobode - in bratstva' je namenjeno
praznovanje dvajsetletnice letošnjega prvega majnika.
Ozrimo se zopet nazaj na to kratko doba dvajsetih let’in spomnim«, so žalostnega živ-
čarja kakor vsakega . drugega proletarca, je samo jedmi, ki jo preosnovitev cele sedanje kapitalistične človeške družbe v socialistično. Posamezne zmage nam odpirajo le pot do tega.
Ijenskega položaja, v katerem je tedaj živel cilja in nam lajšajo boj. Ravno na. dan !e-
žolezniški uslužbenec. Smolo trdimo: delal je hujše ko živina, da hujše nego -troj, a živel slabše nego vsak berač. Delavni čas po železnicah -je bil nekaj strašnega, nekaj nečloveškega, nekaj neverjetnega'. Morete li verjeti vi mladi železničarji, <’• e vam povemo slučaj, da je več skladišnih delavcev delalo nepretrgoma celo do (»0 ur ! ?
Turnusi za strojevodje so bili urejeni tako, da je uslužbenec upravljal, redno po 24 ur'nepretrgani1 služlu/. Po 24 uiitj službi so dobili 24 ur prostih, tode le na papirju, ker so vtem svojem takozvanem proste«) času morali opravljati druge prostraiifike posle,.
Pripomniti treba, da je bilo tako urejeno samo v splošnem. V po-aipeznih slučajih pa je bilo naravnost vnebovpijoep. Poznani so, nam
slučaji, lyO so. kuriki. dUa-Vpo- 51
po
tem nepretrganem delu dobili ti ur prostih. S skladišnimi delavci pa se je posebno pri južni železnici in v prvi vrsti v naših krajih postopalo v tem oziru tako, kakor se ne postopa s živino. Nekateri čuvaji so stali tudi do 24 ur službi, na kar se jim.je milostno dovolil 6-urui počitek. Boljše se tudi ni godilo - ostalemu oso! ju.
Danes so se razmere tudi v tem pogledu temeljito spremenile. Bratska solidarnost mej uslužbenci, združenimi v krepki organizaciji, je železniške uprave prisilila, da se približujejo zahtevi osemurnega delavnika, za katerega bodo nastopali tudi železničarji, dokler se jim ne uresniči. In dočim so bile plače za vsa ta naporna dela naravnost poniževalna, se danes vsaj v splošnem more reči, da'železničar živi ko človek, ki dela in zasluži, a ne ko 'zadnji berač, ki je prisiljen vzeti to, kar se mu ponudi.
Spomin na to žalostno preteklost bode vsakega zavednega železničarja v duhu povzdignil. ter bode praznoval dvajsetletnico letošnjega prvega majnika kot svoj največji praznik, kot simbol napredka na gospodarskem polju.	■
Tudi na političnem polju je bil železničar z drugimi proletarci vred popolnoma brezpraven. Hud boj je pomagal vojevati tudi tukaj, prodno si je izvojeval vsaj delno jednakost na političnem polju. Za izvojevanjem takozvane pete kurije je bila vlada prisiljena uvesti splošno jednako in tajno volilno pravico za državni zbor, Posledica tega je, da je danes v državnem zboru zastopan železničar kot proletarec od najmočnejše stranke, od sodalnodemokratične, .ki šteje 89 poslancev. Tud v posameznih deželnih zborih ima železničar svoje zastopstvo po delavskih soclalno-demokratičnili poslancih, ,\ nekaterih občinskih . zastopstvih pa na veliko jezo meščanskih očetov sedijo že železničarji sami, in varujejo pravice svojih tovariših.
Povsod tedaj napredek. Povsod delo zapri če to, toda itjkjer še končano. Cilj železni-
tošnjoga !. majnika, v proslavo dvajsetletnice njegovega praznovanja, morajo železničarji z o-sfalim proletarijatom podati slovesno Obljubo, da ne krenejo s poti do svojega skupnega cilja in da solidarno, v bratski slogi hočejo 'svoj boj nadoljevati za odrešitev človečanstva iz kapitalističnega modernega suženjstva.
Vsi tedaj na praznovanje prvega'majnika, kjer si ob melodiji naše .int.erhacijonalne delavske himne stisnemo bratske desnice v strah vsem, 4 i so proti nam 1
Rumene organizacije
(Konec),
Kavno t<?ga cilja pa ne ■zasledujejo rumene organizacije in odklanjajo principijelno vsak mezdni boj. IVopagatorji rumenili organizacij trdijo, da se ima prava prostost iskati s pridobivanjem lastnine in posesti. Le na ta način more postati delavec samostojen in le v sporazumu z delodajalcem more napredovati. Mezdno vprašanje se po njih lažidok-trini reši z individualno lastnino. Pravijo, delavec naj sc organizira ravno v to 'svrho, da si pridobi lastnine in sicer na ta način, da združi svoje, prihranke (V!) in s temi sodeluje pri različnih podjetjih, Vsled tega so rumene organizacije proti vsakemu mezdnemu boju, ker so kot vdeleženei pri podjetništvih interesirani. da le-ta vspevajo. Oni se ne čutijo osamljene nego solidarne s podjetništvom,
. ne nastopajo proti njim. kakor soeialno-demokra-tične organizacije, »ego odklanjajo vsak boj proti njim, vsako stavkanje, ki more škodovati tudi njim, kakor vdeležencem pri podjetništvu. Ne stoji pa seveda nikjer v tej učeni doktrini napisano,’ kako naj si delavec prihrani denar, da bo mogel postati sopodjetnik svojemu delodajalcu.
Na Nemškem so se rumene organizacije začele razvijati že pred petindvajsetimi leti. Privatni podjetniki kakor tudi država je šla z velikim veseljem na delo in razvoj se je vršil ponajveč pod protektoratom države same. Posebno v onih strokah je pokazala veliko naklonjenost tem organizacijam, kjer je sama podjetnica. Železnice je tu treba omeniti v prvi vrsti. V tej panogi so sc vsled neverjetnega favoriziranja, ki ga je izkazala železniška , upraviči, rumene organizacije razkrinkale popolnoma. V' vseh ravnate!jstvenih okrajih so bili delegirani uradniki, da ustanovijo podporna družtva za železniške uslužbence. Vsa ta društva so se nato koncentrirala v takozvani državni zvezi in prajzovskj državni zbor jo za to zvezo votiral tri milijone mark podpore iz državne blagajne, češ da si ta. organizacija vsled svojega lojalnega postopanja tako podporo zares zasluži. S takimi zapeljivimi sredstvi in zdruge strane s silo je* ta organizacija res združila v sebi do -100.000 članov.
Pa tudi v privatnih podjetjih eveto na Nemškem stavkolomne organizacije v različnih strokah, ki vse kažejo na\nen odvrniti delavstvo od svojega razrednega'stališča in ga omamiti s podporami in tudi s praznimi frazami, da ne misli na svoj lasten interes. V Berolinu, na primer, obstoji društvo pekovskih pomagačev pod protektoratom društva pekovskih mojstrov, ki nima prav nobeno druge
pL;-.,
'MM'.:
\
- •> v. •	•	"V	"	;
•« Ji:
s vrhe nego (Uljati svojim članom podporo in deliti premije onim, ki so sc odlikovali z dolgoletno službo pri jednein gospodarju.
Veliko pozornost so vzbudile rumene organizacije v Ameriki in na Angleškem. Na Angleškem so na primer podjetniki leta 18!)^ ustanovili društvo | z očitim namenom, zbirati stavkokaze. Na kongresu | tega družtva leta 18'.t8, v Manšestru, so se delegat je, ki so bili sami agentje stavkokazov, hvalili, da so samo v jednein letu spravili skupaj 13.000 stavko- j kazov. V Ameriki so pa podjetniki vzeli na pomoč detektive. Le-ti so sc učlanjevali v različne organizacije, z namenom, da jih zavedejo v neoportu-nem času v stavke, jim na (a način izpraznijo bla gajne ter jim onemogočijo vsako nadaljno delovanje.
Kakor smo že povedati so rumene organizacije nasprotne vsakemu mezdnemu boju. Ta njihov princip stavljajo tudi svojim statutom na čelo. Statut rumeno kovinarske organizacije na Nemškem članom naravnost prepoveduje vdeleževati se stavk proti delodajalcem.
Omejitev- pravice za stavkanje so na svojem zadnjem zveznemu zborovanju zahtevali tudi avstrijski pekovski mojstri. Kažipot francoskih stav kokaznih organizacij, prosluli Piere Bietrv, je proti stavkanju za osemurni delavnik, v _znamenju ,,slobodc in etike“, češ da se nikomur ne more zapovedovati koliko ur mora na dan delati. In kljub takim in enakim beda »točam štejejo na Francoskem 4:1 sta\ kokaznih organizacij s približno (>00.000 člani in z 12 ,,strokovnimi glasili11.
Iz teli podatkov vsakdo lahko spozna, kaj se s temi organizacijama namerava. Zahteva se osebna to je ona sloboda, ki naj delavca izkorišča tako kakor ga je izkoriščala pred K) leti, ko je živel življenje pravega sužnja. Zahteva se odpravljenjc stavke, to je, edinega orožja, ki je delavcu v zadnji sili še na razpolago, da si; ubrani pred kapitalistično brezsrčnostjo. Z jedno besedo, delavca sc hoče napraviti zopet brezpravnega, izročiti se ga hoče nemilosti delodajalčevi.
(iotovo je mogoče, da te ideje tudi v Avstriji dobijo odmeva, vendar pa smo prepričani da znat nega uspeha ne bodo dosegle. Krščanskim soeial-cem, ki se najbolj zanzemljcjo za prospeh rumenih organizacij, in ki vidijo v indifirentnosti delavstva najboljši vir za te svoje namene, pa že s pomočjo svojih organizacij ogrenimo njihovo veselje, in pravočasno podučimo o 'tem sleparstvu najširše delavske kroge.
Konferenca
premikaškega osobja, vslužbenega na c. kr. državnih železnicah in na c. kr. severni železnici.
Kakor v našem listu že objavljeno, .j*1 centrala ,.Splošnega pravo varstvenega in strokovnega društva za Avstrijo na Duaajo“, sklicala na velikonočno nedeljo 11. aprila t. 1. konferenco za vse premikaško osobje c. kr. državnih železnic in c. kr. severne železnice.
Dnevni red je bil sledeči :
1.	Predlogi tičoči se premikaškega osobja došli centralnemu odboru personalne komisije ,— poroča sodr. Decker: '1. zahteve premikaškega osobja, kakor posebno 1‘ , kratna službena (loba — poroča odboraiški član provizij-skega fonda, sodr. Kneidiuger :	zboljšanje
normiranja mest za premikaško osobje in do-puščenje prenrikačev k izpitom — poroča sodr. Ilolzer; ureditev monture — poroča sodr. Sc/io-ber: 3. Zaupniki sistem - poroča sodr. Knei-dinger; 4. Raznoterosti.
Konference se je vdeležilo 04 podružnic oziroma premikaških postaj, ki so odposlale skupno 79 delegatov. Prisustvovali so tudi državni poslanec sodr. Tomsc/iih ter sodr. Dušek in Adoljf Muller za centralo. Iz Prage je došel tamošnji železničarski tajnik Brodeckv: (teatralni odbor personalne komisije je pa zastopal sodr. Snmmerfeld. Personalna komisija dunajskega rživnateljstvenega okraja .je bila zastopana po sodr. Deeker-ju, voljeni odbor provizij skega fomla c. k. državnih železnic pa po sodr. K) i e id i) igei ju.
Po daljši debati so bili sprejeti sledeči predlogi:
Konferenca vzdržuje pod vsakimi pogoji, predlog, predložen’ decembra meseca 11)07. centralnemu odboru personalne komisije, v katerem se zahteva podelitev mesečne doklade -21 kron za vse premikaško osobje c. kr. državnih železnic. Da se ta' zahteva čim hitreje realizira, smatra konferenca potrebnim, da se izvoli deputacija štirih članov, ki naj čimpreje posreduje pri c. kr. železniškem ministerstvu, ter tam zahteve in želje premikaškega osobja odločno zastopaju.
V to deputacijo so bili izvoljeni sledeči sodrugi, in sicer za c. kr. državne železnice: Kneidinger, Decker, in Nussbaumer; za c. kr. severno železnico: Kun dl in Krdel!,
L
Glede l‘/4 kratnega vračunanja službene dobe je bila sprejeta sledeča resolucija :
,,Zbrani delegatje prosijo centralo, da po izvoljenih odborov ih članih, provizijskega sklada c. kr. državnih železnic prihodnji seji vložijo predlog za poldrugokratno v računanj e službene dobe vsemu pre-mikaškemu osobju in pričakujejo, da se ta predlog odločno zastopa. Na visoko c. kr. železniško minister-stvo pa zbrani delegatje stavljajo nujno prošnjo, da tej tako upravičeni in utemeljeni zahtevi celokupnega premikaškega osobja čiinpreje ugodi in jo uresniči".
Glede zboljšanja normiranja mest za pre- ; mikaško osobje in glede dopustitve premikačev, k izpitom se je sklenilo sledeče:
Konferenca najodločneje zahteva, da c. kr. železniško ministerstvo čimpreje uresniči kon- i cesije posebno glede zboljšanja normiranja mest, dane pretečenega leta vsemu osobju in sicvr v taki meri, kakor odgovarja današnjim službenim in prometnim razmeram premikaškega osobja. Opozarjati pa mora konferenca, da se ima pri realiziranju koncediranih zboljšanj oziroma pri novem normiranju mest brezpogojno vpoštevati zahteva, da je za vsako prc-mikalne lokomotivo sestaviti partijo iz 1 plao-mojstra, 1 premikaškega mojstra in iz 4 premikačev. Nadalje zahteva konference, da se j kakor uslužbencem drugih kategorij omogoči tudi premikačem polaganje izpitov.
(Hode monturnih zahtev, ki jih je stavilo preini-kaško osobje, sc pa konferenca pridružuje predlogu, že vloženem pri centralnem odboru personalne komisije. Dobivanje monture in pa nošnja iste naj sc v redi tako-le : Na vsako leto naj se daje po 1 suknena bluza, in na vsake dve leti po I lodenski jopič, na vsaka tri leta I kožuh črno volne in 1 dežni plašč, 11.1 vsaka 1 leta 1 saknena zimska suknja in 1 orožni jopič, na j vsako leto I platnen jopič, 1 platnene hlače in 1 službena kapa. Zn to obleko naj sc uporablja slično blago, kakoršno sc uporablja za sprevodnike11.
Pri četrti ročki dnevnega reda : »Zaupniški sistem«, se je sprejel sledeči sklep:
V svrho spopolnjenja organizacije mej premikaš-kim osobjem in v svrho, da sc omogoči personalni komisiji v njenem delovanju za premikaško osobje jed -notno in plodonosno postopanje, smatra konferenca za potrebno, da so za premikaško osobje uvede tak-lc, zaupniški sistem : Na vsah premikaških postajah naj se postavijo zaupniki, liazven tega naj sc v vsakem rav-natcljstvenem okraju, Uj»>r jo sedež personalne komisije izvolijo tudi ravnateljstvom iaupiriki. Lokalni zaupniki na j bodo iz ravnateljstvenimi zaupniki pa naj poslujejo Objednem kot dopisujoči zaupniki personalne komisije, kjer eventualno te korespodonec ne opravlja že kak član personalne komisije iz promika.šly kategorije. Predno se predložijo predlogi personalnim komisijam raznih okrajev, si; imajo isti poslati zaupnikom na Dunaju, ki sc s centralo potem posvetujejo in jih sporazumno odobrijo : to pa v svrho jednntncga in složnega postopanja11.
Glavnim zaupnikom .je bil od konference izvoljen sodr. Konstantin Kneidinger, plucntoj-fi/ar na Dunaju, IX. na kolodvoru Frana ■/osipa.
Konečno se je sprejel še predlog, v ka- , tereni se centrala prosi, da o priliki prihodnjih volitev v centralno personalno komisijo vpliva nato in doseže izvolitev jednega zastopnika od premikaškega osobja v centralni odbor personalne komisije.
Konferenca državnoželezmških ogibnih in prožnih čuvajev v Kanalu.
Dne 18. aprila t. I. se je vršila v Kanalu v gostilni /ega konferenca ogibnih in prožnih čuvajev. Predsedoval je -sodr. Florijan Le-poachi/s, zapisnikar je pa bil Josip Sr/tlese/iil:. Po daljši razpravi so bili sprejeti sledeči sklepi, katere naj centralna personalna komisija predloži c. k. železniškemu ministerstvu, in sicer:
1. Uvede naj se nočna doklada, tako, kakoršno ima premikaško osobje.
2. PoUlrugokratno vračimanje službenega časa v provizijski fond, za vse čuvajniško osobje.
Glede monture zjediiačcnje s premikaškiin osobjem, s to spremembo, dvi naj se sukneni paletot podeli vsako tretjo leto.
4. I’vedenje obutalnega pavšala s zneskom 12 kron na mesec.
ij. Naj se spremeni naslov in naj sc čuvaje imenuje »nadglednike«.
(!. Vsi na stabilnih mestih nastavljeni čuvaji naj se po jednoletnem službovanji stabilizirajo.
7. Službeni čas vsega čuvajniškega osobja naj se določi na Iti ur, kateremu naj sledi 2-1 urni počitek -. izvzete, naj bodo pri tem one dispozicijske postaje, na katerih je že uveden 12-urni delavnik s 24 urnim odmorom.
Predlogi lokalnega pomena.
t. Menjavanje ogibnih črvajev naj sc na postajah ne dovoljuje, ker vsled vodnega menjavanja trpi važnost prometa.
2. Zraven čuvajniških sUnovanj naj se napravijo drvarnice, kjer jih še ni.
■i. Brezplačni vožni listki, v svrho nakupavanja živil, naj se izdajajo za dvakratno vožnjo v mesecu in naj bodo veljavni tudi za brzovlake in sicer v smeri proti onim postajam, kamor osobje želi hodit na-kupavat.
4. Naročena živila za čuvaj n iško osobje naj se pošiljajo brez ozira na njih težo po brzi vožnji.
T). Nastop že dovoljeni:! dopustov je dovoliti v vsakem času.
j
j
ti. /a čiščenje službenih sob in pa signalnih naprav naj se, čuvajniško osobje odškoduje z mesečnim zneskom 4 kron, za vsako posamezno sobo ; čiščenje postajnih svetilk naj pa tam, kjer so na razpolago postajni delavci, le-ti preskrbijo-
Dne 18. aprila t. 1. se je vršil v Sarajevu v društvenem domu javen železničarski shod, sklican od Društva ;.a pravim zaštitu i podu-piranje v Sarajevu »Flugrad*. Vdeležilo se ga je 423 železničarjev, ki so zastopali 1^36 glasov. Bila je sprejeta jednoglasno sledeča
Resolucija:
Mi v društvenem domu, v Sarajevu, dne IS. aprila zbrani uslužbenci bos.-herc. državnih železnic, brez razlike kategorij, proglašamo uračnuanje službenega časa, ki ga je uslužbenec dostal v kaki drugi državni instituciji pri lastni ali pri kaki drugi železnici za brezdvomno logično zahtevo, kateri je neizogibno potrebno ugoditi toli v interesu uslužbencev , kakor i tudi v interesu železnice same.
Dosedanji mirovinski predpisi bos.-herc. državnih železnic štev. :>1 ne odgovarjajo nikakor več duhu sedanjega časa. Ti predpisi zadržujejo v zvezi v. drugimi jednakimi predpisi državnih in javnih inštitucij monarhije naš lazvoj. Vsled tega sc hočemo bojevati z vsemi zakonitimi sredstvi za razveljavljenje teh predpisov ter se boriti neumorno za naše človeške pravice.
D O P I S I.
S proge Zidanmost-Brežice. Zopet smo prisiljeni čitaleem z našim sekcijskiin predstojnikom Sternom postreči. Saj javnost ga že pozna, ne da bi sploh kaj o njem govorili: vsi južno železniški uslužbenci vejo že, da je zatiralec svojih podložnih in da, če le more, dela na njih škodo in »špara« za akcijonarje. Ta paša si dovoljuje neverjetne stvari nasproti uslužbencem. On misli, da smo železničarji sami backi in same duševne reve. .Jako dobro nam je znana okrožnica 385 A od leta 1(.K)7. Dobro vemo, da so drugod dobili vsi čuvaji takozvano zafvorno doklado. Gospod Štern nam je rekel: čuvaji te proge ne dobite nič. Ko smo ga vprašali, zakaj ne dobijo nikakega zboljšanja naše žene, nam jo odgovoril, da se to zgodi po novem službenem redu. No in čakali smo do sedaj, id mesecev vsega skupaj. Dobili smo obrestila, dekrete, da nam zahtevana zboljšanja tičejo od leta 1907 naprej v smislu okrožnice 385 A. Tudi žene dobijo od 1. oktobra 1907 naprej po 1 krono 80 vin mesto 1 krone 20 vin : tako nam je povedal stavbeni ravnatelj g. Piehler. Okrožnica je bila izdana že marca meseca, a denarja še nismo dobili nikakega. Čuvaji smatramo krivega g. Sterna, da še nismo dobili vsak 30 kron, to je za 10 mesecev po krone. Radi bi ga videli, kako debelo bi on gledal, še bi mu železniška uprava ne izplačila točno popolnega zaslužka. Gospod poslanec Dr. Benkovič je jtiko dober prijatelj gosp. Sterna. Prav hvaležni bi mu bili če bi ga podučil nekoliko o krščanskih resnicah oziroma o petih nebovpijočih grehih. Kot »prijatelj« železničarjev bi bilo to storili' njegova dolžnost in v programu „tekersbindlerjev“ menda tudi stoji, da se imajo zastopati interesi železničarjev, tedaj tudi čuvajev. Z enobesedo, i čuvaji proge Zidanmost-Brežice zahtevamo, da gosp. Štern nam in našim ženam izplača takoj, kar nanl gre. Naj ne misli, da bodemo mi pokoro delali za one tisočake, ki jih je že zmetal v Savinjo. Naših krvavo zasluženih kron ne bode otrgoval v pokritje svojih službenih deficitov. Kakor se je že večkrat pisalo, rečemo tudi mi. da taki uradniki, kakor je gosp. Steni niso sploh Sposobni opravljati take službe, v kateri so vedno v dotiki z uslužbenci. Ta človek nima pičice zaupanja, niti pri zadnjem delavcu. Železniško upravo s svojim ravnanjem stavlja v slabo luč v javnosti, osobje je pa vse z njim nezadovoljno in komaj pričakuje dneva, da ga uprava pošlje v kak tak kraj, kjer bode pa šaril sam nad seboj. Kako bi se vendar od-; dahnili!
Spodnja Šiška. Vodja tržaških stavkoloincev in osnovatelj krumirskili organizacij mej slo-; venskim delavcev gotovo misli, da smo tukaj na Kranjskem večji backi nego so tržaški železničarji. Oe ne bi imel tega prepričanja gotovo ne bi hodil semkaj, in posebno ne v Šiško. Možiček je res zelo naivca ; misli da vse za nos vleče pa je ravno narobe. Kakor čujemo se je v Trstu naveličal že vsega. Gotovo, s par možičeljni ne opravi ničesar ia vse sklicevanje zaupnikov, prirejanje shodov ne pomaga nič. Zaupnikom se stvar menda zdi že preneumna in se sploh več ne brigajo. Sicer nam bi bilo nerazumljivo, zakaj vsak dan toliko propagande v »Edinosti«, za seje železničarskih zaupnikov.
Stvar je seveda ta, da Mandič svoje hitro faliranje pri tržaških železničarjih, hoče prikriti s tem, da šari okrog po Kranjskem in da ima celo korajžo priti v našo Šiško, iskat podlago za svojo zizizambulo. Iz previdnosti si pa ven-
dar vzame seboj »pomoč za udart«. Njegov adtlatus Jaklič ga spremlja in imal v „cirkusu" glavno vlogo. Direktor Mandič, daje signale in „klovn“ skače, v poduk slovenskemu železničarju. Tako je bilo tudi na shodu dne 18. aprila, ki gaje priredil živinozdravnik Ribnikar s pomočjo imenovanih dveh tržaških kapov. Bobnanje za ta shod je bilo seveda velikansko in Ribnikar si je obetal mnogobrojno vdeležbo. Nazadnje so se pa skril v nek skrit lokal, kjer so si dajali korajžo, da se socialnih-demo-kratov ni treba bati. Mandič se je tako daleč spozabil, da je začel pripovedati o vplivu N. D. C), na tržaške železničarje. To je pa seveda zamolčal, da so pri zadnjih volitvah v bolniško blagajno dobili celih 7, reci sedem glasov. Razumemo; jako težko mora biti človeku pri srcu, ko gineva izpred očij nada, postati slaven slovenski politik, vodja slovenskega delavstva, postati vplivna oseba, itd. itd.
Izrekamo Vam svoje sožalje, gosp. Mandič; slamnate bilke vas ne rešijo iz mlake. Opera je mirno v gospodu zaspala; Narodna Delavska organizacija pa še malo kima. Tako razpoči slave zvonec ...
Post scriptum iz Šiške. Dragi »Železničar* ! Povedati moram vsem tovarišem, da smo pri nas v Šiški dne 18. aprila videli mojstra kon-1'ucija, namreč dr. Mandiča iz Trsta. Pri »Raci* so spuščali — race. Dr. Mandič resne ve, kaj govori, kajti v svojem govoru, ki ga je spustil v gostilni pri »Raci* (seveda na shodu za »povabljene* ) kar mrgoli bedastoč. Za Angleže in Nemce je prav, da sc organizirajo na mednarodni podlagi: Slovenci se ne smemo, zalo ker smo preveliki reveži... Oh, Mandič, Mandič, raje bi v Trstu ostal, kjer od samega navdušenja ne razumejo logike — vino je za Angleža vino, za Slovenca je pa voda... Uboga N. D. O.!
Gorica južni kolodvor. Na goriški , postaji južne železnice vladajo razmere, kakor menda marsikje drugod.
Delavec, ki je par desetletij v skladišču za brzovozno blago in drugod opravljal vestno svoje delo, ni bil namah več kos svojemu opravilu in -dolžnostim, menda ker je bil že prestar, in predstavilo se ga je, v službi osivelega, v skladišče tovornega blaga, kjer mora nakladati v vozove tovore, teške do i()0 in tudi več kilogramov.
Na njegovo .mesto v skladišču za brzo vozno blago, je prišla mlada in sveža moč, ki bode morda tudi le toliko časa dobra, dokler jej vsled službe ne opešajo moči.
Omenjenega delavca hočemo imenovati. Zove se Miha Mozetič, na goriški postaji znan kot miroljuben in marljiv delavec, in od svojih tovarišev tudi spoštovan. Zameril se je morda svojemu paši in obče znanemu skladišnemu načelniku „Lavriču žalostnih spominov", s tem, da id nekoga 10 krat na dan pozdravljal.
Početje goriških mogotcev je-torej neupravičeno in graje vredno, kar mora vsak posa-neznik pripoznati.
Uradniki, ki doslužijo 25 let se premeščajo navadno na boljša, lakša mesta, češ da so v duševnem obziru opravljali neprecenljiva dela. Ako pa navadni delavec pri nabornem fizičnem delu osivi, meče se ga med staro šaro, češ je le delavec, in zato no še človek. Kaj morda človek pričenja še le pri uradniku! V
Interpeliran je bil pred nekaj časom vsled tega goriški gosp. kontrolor, ali žali bog brez vspeha, ker se dotični gospod menda ne mara spuščati v „malenkosti", ali pa, kar je še bolj 'Verjetno, ker je nezmožen uplivati na goriške postajne mogotce, da se postavijo po robu ,,skladišnemu načelniku žalostnih spominov" ter ga naučijo, kako je postopati s starimi v železniški službi osivelimi delavci.
Pričakujemo toraj od strani merodajnih faktorjev tržaškega obratnega nadzorstva, da •se ta stvar popravi in da se čimpreje nastopi proti goriškim mogotcem, ki hočejo baje „železno disciplino" pri železnici ohraniti z enakimi nasilnostmi.
Pilho.
Domače vesti.
Praznovanje letošnjega prvega majnika priredi tržaško delavstvo vseh narodnostij skupno ha zemljišču Wildi ob Via Domenico Rossetti blizu, Montebello. Letošnje skupno praznovanje prvega majnika je zelo važno. Bližajo se tržaške dešelnozborske oziroma občinske volitve. Naši meščanski nasprotniki so v zadnjem času poskusili vsa sredstva, da bi nas razcepili po narodnosti in nas tako oškodovali pri volitvah.
S skupnim praznovanjem prvega majnika pa hočemo svojim neprijateljem pokazati, da smo tembolj solidarni čimbolj nas oni poskušajo razcepiti in zasejati med nas prepire, ki
bi nam zagradili pot do vspešnega nadalj-nega boja.
Železničarji! Gotovo boste storili kakor vsako leto, tudi	letos svojo dolžnost in pridete
dne I.	majnika	brez izjeme,	vsi, korporativno	j
z našo	bratsko	mednarodno	zastavo, kamor
vas je	poklical	pripravljalni	veselični odbor	j
in politični odbor jugoslovanske socialnodemo-kratične stranke.
Na svidenje tedaj !
Veselični program objavljamo na drugem mestu.
Iz poročila tržaškega železničarskega tajništva za leto 1908. Delokrog tržaškega železničarskega tajništva obsega 179 km državne in 475 južno-železniške proge. Razteza se na ves tržažki, deloma tudi na beljaški ravnateljstveni okraj, oziroma na ves tržaški in deloma tudi goriški inšpektorat. '
Državno-želeniške proge, ki spadajo pod tržaško tajništvo so: Trst - Jesenice, Ljubljana-ex Trbiž, Kranj-Tržič, Ljubljana - Kamnik, Ljubljana Novomesto - Straža, Grosuplje - Kočevje, Šentjanška železnica, Trst - Pola, Uer-pelje - Divača, Tržič - Červinjan, Gorica - Ajdovščina ; nadalje dalmatinske proge do bosansko- \ hercegovinske meje, in sicer Split - Knin, m- ; benik - Perkovič - Slivno, Split - Sinj ter poreška proga Trst - Poreč. Od južne železnice spadajo , pod tržaško tajništvo sledeče črte, in sicer: ! Trst- Pragersko, Pragersko-Polstrava, Trst-Tr- : žič, oent Peter-Reka, Zidamnost - Dobrava, ! Hrobelno-Rogatec, Polčane - Konobice, Ljubljana - Vrhnika.
Tajništvo meji na jugu na Italijo, Bosno in Hercegovino na severu pa na Ogersko in Hervaško. Ono ima 20 podružnic in 10 vplače-valnie s 4G87 člani. Leta 1907 je štelo 12 podružnic in -12 vplačevalnic s 4012 člani. Po narodnosti je 2400 članov Slovencev, 2001 Nemcev, 107 Italijanov in 29 Čehov. Vse podružnice in vplačevalnice so pretečenega leta imele 53821 kron 24 vin dohodkov in 51242 kron 77 vin. izdatkov. Za pravovarstvo in za strokovno časopisje in drugo je bilo na centralo odposlanih 44707 kron 20 vin. Čisto pre- j moženje vseh podružnic znaša 2438 kron Gl vin. V agitacijske svrhe so podružnice izdale j 085 kron 93 vin. Biblioteke štejejo 1599 knjig.
V rejonu tajništva je bilo v letu 1908 — 290 shodov, v slovenskem, nemškem, hrvatskem in v italijanskem jeziku. Bilo je 68 zborovanj po
ij 2 dr. zakona, 158 društvenih in 50 javnih . železničarskih shodov. Podružnice so imele ! 154 sej. Tajništvo je sklicalo G konferenc. Glede posredovanja služb je omeniti sledeče:
V službo je bilo sprejetih 87 delavcev, bodisi kot skladišni ali postajni delavci ali kot pre- i mikači in zavirači. Interveniralo se je za državne železničarje GO krat v 182 zadevah in | sicer v 112 zadevah z dobrima v 70 s slabim j uspehom.
Za južne železničarje je bilo 17 intervencij v 42 zadevah, med katerimi 31 z vspehom j in 11 brez vspeha. Omeniti je, da so sodr.
| Zink in Stohler pri državni železnici, sodi'. Falk in Končnik pa pri južni železnici več intervencij sami opravili.
V letu 1908 so bila v tržažkem tajništvu izvedena tri gibanja z dobrim uspehom. Dne 15. aprila je končalo gibanje, v katerem so ■j uslužbenci državnih železnic dosegli dovoljenje za zidanje personalnih hiš in dobili 10 odstotno 1 doklado za Kras za vse nastavljence, všievši uradnike do referenta, na progi Trst Jesenice.
V istem gibanju so dosegli delavci najmanjšo dnevno mezdo 3 kron, nadalje vsi poduradniki in uslužbenci, nastavljeni v Trstu, Gorici in na Jesenicah, draginjsko doklado 50 kron. Doklada
i za Kras se je razširila tudi na vslužbence vi- j pavske železnice. Stavka prožnih delavcev | poreške proge je trajala 18 ur in končala s povoljnim vspehom. Analogno državnim že- i | lezničarjem, so dosegli tudi južni železničarji, nameščeni v Trstu in v Gorici, doklado za Kras in draginjsko doklado za leto 1908.
Tajništvo je v letu 1908 odgovorilo na 542 dopisov in vložilo 59 različnih vlog, vsako v treh izvodih.
Gotovo bi se moglo še precej več storiti, ako bi tajništvo imelo na razpolago vsaj jedno osebo, ki bi v tajniških poslih pomagala tajniku. Večkrat se zamudi važen trenutek, in škoda, katero vsled tega trpi marsikateri vsluž- I benee, je nepopravljiva.
Razne stvari.
Štajerski železničarji pozor! Dne 7. maja t. 1. se vrše na štajerskem volitve dcželnozbor-skih poslancev. Volijo se v desetih kurijah in sicer prideta za one, med katere spadajo žali-bog tudi železničarji, namreč za nemaniče, vpoštev le zadnji dve kuriji, deveta in deseta.
Kandidate socialno-demokratične stranke smo že objavili v jedni prejšnjih številk našega lista. Železničarji, ki spadajo v delokrog tržaškega tajništva volijo Ignaca Sitterja, Josipa Kitteha in (deloma) Alberta Horvatek.
Železničarji, ako boste storili tudi vi svojo dolžnožt, tedaj smemo upati na dober vspeh. Opozarajte drug druzega, da gre vsak, kdor ima volilno pravico, na volišče in odda svoj glas kandidatu socialno - demokratične stranke. Izdajalec svojih in interesov delavstva vseh drugih strok je oni, ki voli druzega. >So-druga Ignaca Sitterja, rudarskega tajnika in občinskega odbornika v Trbovljah, ki bode voljen od Pohorja doli do Bizeljskega, poznate kot neustrašenega zastopnika interesov delavskega stanu. Sodrug KR tek je železnični adjunkt v Pragerskem; bil je učitelj inje dobro poznan še od tistega časa sem. Sodr. Albert Horvatek je učitelj v pokoju. Mnenje o njem je tudi je-dino, da bode on najboljši zastopnik tudi slovenskih interesov v štajerskem deželnem zboru.
Železničarji ! Na delo tedaj, tudi Vi in pripomozite, da bode dan 7. maja svetla točka v zgodovini štajerskega slovenskega proletarijata.
Zu južne železničarje* Zbirka .1 okrožnic sten 388 E. 166. Prožno nadzornico. Nov pravilnik za nadzorstveno službo. Naznanjamo, da nam je e. k. generalna inšpekcija avstrijskih železnic odobrila u vedenje novega pravilnika za vse železniško - nadzorovalne službe. Ta nov službeni pravilnik obstoji v tem, da se pohod proge loči od zatvorne službe in da se uvedejo ugodnejši odmori nego so bili dosedaj.
Po tem novem razdelitvenem načrtu se službeni turnus za prožne pohodnike in za čuvaje na posebno važnih zatvornih mestih glavnih in prostranskih prog določa tako. da bode uslužbenec imel IG ur službe in 16 ur počitka in v nekaterih izjemnih slučajih 18 ur službe in 18 ur prostih.
Na postranskih progah z omejenim dnevnim in nočnim prometom so službeni turnus določa na 14 oziroma 15 ur službe in na 10 oziroma 0 ur počitka.
Ženska služba pri zatvornicah) se določa izključno le na čas od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer.
Oni čuvaji, ki po noči nadomeščajo žensko v službi pri zatvornicah, opravljajo službo od 6*1* zvečer pa do 6ih zjutraj ; na vsakih sedem službenih nočij pa ti čuvaji dobijo namestnika za jedno celo noč.
Druge pot.ančnosti o novem službenem pravilniku kakor tudi nalogi glede u vedenj a tega pravilnika so v kratkem objavijo.
8 tem, da se. uvedejo omenjene važne olajšave prožne nadzorstvene in zatvorniške službe, in posebno stem, da se opusti dosedanji 18/9 urni turnus, je ugo-jeno predmetnim koncesijam, obseženim v točki 14 okrožnice 385 A.
To okrožnico je vsemu čuvajniškemu osebju objaviti in raztolmačiti.
Dunaj, 92. marca 1909.
Stavbeno ravnateljstvo : Pichler 1. r.
Internacionalna solidarnost podjednikov deluje zadnje čase na vse kriplje, da bi zaprečila napredek internacionalno Organiziranega delavstva. Razven snovanja podjetniških organizacij, ki imajo paralelno a v nasprotni smeri iste namene, kakor naše proletarske organizacije, so ob jednem začeli ruvati proti koalicijskemu pnfVu, katero hočejo mv vsako ceno, ako ne . že popolnoma odpraviti, pa vsaj toliko poslab-; sati, da bode za proletarijat brez pomena. Ob jednem se tudi potegujejo za stavkovni zakon, ki naj bi seveda delavstvu prepovedal vsako gibanje na škodo združenega kapitala.
„Združeni avstrijski delodajalci" so pred nekaj časom v to svrlio začeli nabirati med svojimi „sodrugi“ podpise za peticijo na državni zbor. Meščansko kapitalistično časopisje danes že vesela poroča, da je peticija za pre-rnenUev koalicijskega zakona podpisana že od 200.000 delodajalce,v vseh avstrijskih narodnostij.
Nekako smešno bi se zdelo to internacio-: nalno prijateljstvo meščanstva če ne bi poznali njih namena in njih taktike. Dočim so se zbirali podpisi mej Cehi in mej Nemci, da se od uši solidariteto češkega in nemškega delavca, je divjal mej ljudstvom najstrastnejši narodnostni prepir. Dočim so plačani meščanski politični agetje in zapeljana mladost po cestah kravalizirali ter se drug druzega pobijali, ne vedoč zakaj, so podjetniki vseh barv prijateljski snovali naklepe, kako to maso še zapeljati, da ne bode mislila na svoj gospodarski obstanek, za svoje gospodarsko izboljšanje in kako zajeziti pot njihovim upravičenim živ-ljenskim zahtevam.
Mej omenjenimi 200.000 podpisi je 42IG tovarnarjev, preko 1000 kmetov. Nadalje je mej podpisi zastopan ves avstrijski obrtni
stan ; skoraj vse obrtne zadruge bodisikojega imena in vsi trgovinski gremiji so podpisali peticijo. V kratkem predložijo parlamentu in vladi ta znak internacionalnega podjetniškega prijateljstva in solidaritete, v poduk onemu delavstvu, ki še vedno veruje, da je v narodni šareni zastavi rešitev njegovega zla.
Vendar se pa gospoda internacionalni podjetniki motijo, če mislijo, da se jim bode njihova zavratna nakana kar tako gladko posrečila. Internacionalno organizirano delavstvo bode znalo ta napad s svojo solidarnostjo odbiti in pokazati podjetništvu, da je v njih več moči, nego si jo oni predstavljajo.
Prejeli smo in priobčamo*) : Cenjeni sodrug in urednik!
Glede dopisa v . Železnifiarj 11« štev. -1 iz dne 15. svečana t. 1., v katerem oznaka sodr. Pipan i/. .Št. Janža na Dolenjskem ogorčenja vredne, razmere ,,Aus-hilis-Stationsincister-Amviirterjev« e. kr. drž. železnic, nadejal sem se in pričakoval do danes, da se bode vendar našel kak moj kolega dolenjske železnice ki bi začel polemiko s sodr. Pipanom in mn dokazal, daje njegov dopis pretiran in poln samohvale. milibog sem razvide), da se med mojimi kolegi e. k. drž. železnice naš . .adezničar jako malo ali pa kratko rečeno nič ne čita.
Vsled tega si štejem jaz v dolžnost, da stopim s sodr. Pipanom malo v dotike, akoravno sem prožni mojster južne železnice : službo prožnih mojserov c. k. drž. železnice gotovo bok poznam nego pa. 1 leta službujoči sodr. Pipan.
Pisec pozna prožnega mojstra Pipana. On ni služil 12, temuč lebdet pri vojakih. Šol nima nobenih, ako ravno ima. večjo plačo kot kak absolvent nižje gimnazije; privošča mu jo iz srca! Tubieaui!
Kakor razvidim, sodr. Pipan skuša sklicevati se na kategorijo prožnih mojstrov, ki je njemu popolnoma tuja. Ponižujejo nekako in poveličuje ob jodnem sebe in svojo kategorijo -Stations-mojslrov, ; postaviti hoče s tem s vojej kategoriji lestvico, da spleza nekoliko višje, kakor se nahaja kategorija prožnih mojstrov, ki njega tako skluli v oči.
Naših službenih opravil, pač ni treba če posebej naštevati. Kar se. pa odgovornosti tiče, naj pa sodr. Pipan prepusti sodbo le železniškim upravam ki odgovornost postajnih in prožnih mojstrov morda bolje poznajo nego 4 leta službujoči sodr. Pipan'
Kar se študij tiče pa mislim, da je ravno pri njegove,j kategoriji stvar precej površna, kajti poznam bivšega čuvaja, ki je. bil pred loti na moji, meni dodeljeni progi in tam pridno travo pulil. Danes je postajni mojster. Protekcije, najbrž ni imel nikake, in nima niti cele ljudske šole, tem man,jo nižjo gimnazijo. Pričel je karijero s krampom. Seveda to ni nikaka sramota! Njegovi predstojniki ga cenijo, in zakaj'? Zato, ker opravlja svojo službo jako vestno in natančno. Naučil so je tudi brzojaviti in pusti se neštetokrat s »šefom« in »uradnikom« zmerjati, kar si seveda silno v čast šteje. Toda jaz mu gotovo nisem nevošljiv !
Postajni mojstri se. z malimi izjemami štejejo za veliko večjo gospode kot smo mi, kar nam je obče znano. Tudi to jim privoščam 1 Da pa zaslužijo manje nego mi, naj samim sebi pripišejo, saj hočejo postati to, kar so, akoravno so pri vstopu vedeli, na kakem gmotnem stališču se nahaja njih kategorija. Kar se pa tiče službe prožnih mojstrov, moram dokazati, tla je ista dostikrat bolj komplicirana in težavnija nego ona postajnih mojstrov.
Prožni mojster ima navadno in poprečno na progah z normalnim delom .'1U—35 delavcev, par rokodelcev in 10—1,2 čuvajev za nadzorovanje; odgovoren je za vsak žebelj na progi, za vsako nezgodo ; njemu je izročen tisoče in tisoče vreden materij ni in inventar, ki ga mora kot samostojen upravitelj mesečno zaračunati in nantančne račune polagati. V zaračunanju svojih delavcev je on tudi samostojen gospodar, poznati mora ves materijal po imenu in kakovosti. Prožni mojster zamorr radi morebitne malomarnosti oškodovati žel. upravo za tisoče-kronic na leto, ker je tozadevna kontrola od strani predstojnikov jako t.c,ška. Prožni mojster ki opravljg vestno in natančno svojo službo,
zamore upravi v enem letu toliko prihraniti,   kakor
nijeden prometni uradnik ali pa postajni mcfjste.r v svojem celem službovanju s svojini papirnatim inventarjem. Prosim toraj sodr. Pipan !
Prožni mojster je samostojen organ železnice ; je veilno v službi, tudi takrat, ko spi. Postajni mojster ima navadno 1(1 ur službe, potem je drugih 16 ur prost — popolnoma prost, donim /nožni mojster, ako m nahaja na dopustu, ni izključen morebitnim vaznim odgovornostim. Po predaji službe vr*s svinčnik v kot, in slava težkemu delu, posebno pa na dolenjskih železnicah v kakem postajališču, kjer se mu ni treba dosti potiti. Škodo zamore upravi pa le s kakim ,,karnm-bolom“ povzročiti, ali pa če porabi preveč tiskovin, petroleja in olja.
Prožnemu mojstru v slučajih raznovrstnih elementarnih nezgod ni treba' nikalni) predpisov. Kot praktiku« mora brez obotavljanja urediti pravočasno to, kar je najbolj potrebno, vs^j za prvi trenutek, ne da bi gledal v predpise,, dočim je prometnim uradnikom in postajnim mojstrom na razpolago nebroj predpisov in torifov, po katerih se morajo ravnati kot strokovnjaki, ker stoji vse črno na belem : to je ,,šablonsko cido“.
Prometnemu uradniku, blagajničarju, itd. ni potrebno da se muči z drugimi računi kakor samo z navadnimi -f računi, toraj z računi ljudskih šol. Do drugih težjih računov sploh ne pride, ker jih ne rabi, v celem službovanju, razun pri izpitih kot začetnik. Potem jih pa pozabi.	*
Prožnemu mojstru pa treba poznati s\poki čas kubične in štirjjnške račune, geometrijo, planimetrijo i. t. d. On mora poznati razne načrte, ki mu jih izroči predstojna sekcija, po katerih mora nadzorovati dela. V mnogih slučajih kar lahko dokažem risanje sitilva-cije in presekov različnih površin in poslopij.
Ne nameravam s tem dvigati kategorijo, kateri pripadam jaz, v deveta nebesa, kakor sodr. Pipan
*< Za ta spis ne prevzema uredništvo nobene odgovornosti.
svojo. Jaz sem mnenja kakor vsak razsoden človek, da je bolje za onega, ki je absolviral več šol, da mu gre delo laglje izpod rok. ker je njegov vpogled v stvar bolj jasen nego je to mogoče pri takem človeku, ki ni študiral. Hočem le reči, da železniška služba izvzemši pri tehniških organih, ni nikaka co-prnija. Glavna podlaga železničarja je eneržija, hladna kri, hipno razsodje, zadostni počitek in primerna plača, ne pa dalokosežne študije. Tako mi je nek star uradnik sam povedal in pritrdil.
Pri tej priliki Vam hočem v dokaz tega poročati interesantno resnično dogodbico :
Na neki postaji	sta	si bila	prožni	mojster	in
neki postajni ekspcilijent	vedno	v	laseh.	Rezultat	je
bil ta, da sta bila oba iz službe odpuščena. Sila kida lomi, brez službe je težko živeti'
Postajni ekspedijent s 5 malhami ali gimnazijami je stopil še-le čez par mesecev z mesečno plačo takratnih 30 fl. pri nekemu od\jetniku v pisarno.
Železniški mojster , j/rez študiji z eno počeno ; realko kot rokodelec in praktičen v železniški prožni stroki stopil je par dni potem v službo k nekemu žel. podjetju kot takozvani kontrolor in oddelkovodja pri polaganju tračnic in ogibov. Njegova plača je. bila 90 II. brez akorda.	1 važujte	to, sodr.	Pipan	in
botjite prepričani da	bi	vlaki	po	progah brez ma-
turantov in drugih študijozusov ravno tako gladko tekli ; niti poznalo bi se, da jih ni. Pri tem hi pa žel. uprave prihranile ogromno denarja. Ker pa je pri nas in drugod vse polno inteligence, kam toraj ž njimi !
Kvo Vam sodr. Pipan, odgovoru na Vašo notico! Potolažite se Vi in vsi Vaši. Tudi Vam morda zasije : zora, ako bodete delovali s pomočjo soc. dem. stranke.
Uvideli bodete, da se tem načinom Vi in Vaša psevdn-l uradniška kategorija dvigne iz zares žalostnih razmer brez sklice vanje na »ugodnosti • naše itak zapostavljeno' kategorije. Vaše poniževanje kategorije prožnih mojstrov je. popolnoma neumestno, nepotrebno, in Vaše prevračanje kozlov z nami jako nckolegijalno.
A tt 8 o ti !*8 « % <* 8 t **,
prožni mojster južne železnice v Nabrežini.
Vršili so ss sistci sii ii zMl
Dne 20. aprila je bil v Gorici, v gostilni »Alla Gtazione Nnova< shod .slovenskih delavcev državne železnice. Sodr. Kopač jim jo poročiti o pomenu organizacije. Govornikov se je oglasilo obilo in vsi njih so se le pritoževali radi izkoriščanja, kateremu so venomer podvrženi. Malti plača, dolgi delavnik in čezurno delo brez vsake odškodnine, so oni nedbstatki, ki jilt tlačijo še vedno. Govorniki so pa tudi konšfatirali, da je lemu kriva nepopolna organizacija, da so temu j krivi le uslužbenci sami, ker neč.ejo spoznati velikega pomena organizacije.	,
Vsled tega so vsi govorniki, pozivali nav-I zočo, da skrbijo za organizacijo in prepričujejo svoje tovariše o nje neobhodni potrebi. Le kadar bodo vsi v organizaciji, se bodo z nje j pomočjo mogle odpraviti razmere, ki ne, odgo-j varjajo več duhu današjeg časa. Tedaj so bode moglo odpraviti čezurno deio, ali pa se bode železniško upravo prisililo, da tako delo plača in tedaj se bode tudi mogel uvesti krajši delavni čas, tak, ki odgovarja močem človeškega organizma.
Dne 21. aprila se je vršil shod l’ri Sv. Luciji t gostilni pri »Kobalu«. Bil je izvanredno dobro obiskan. Predsedoval je sodr. prožili mojster Nifertjall. Sodr. Kopač iz Trsta jim je poročal o zadnjih koncesijah, podeljenih od c. k. železitiškcga ministerstva in o njih realiziranju. Več zborovalcev, ki so se oglasili k b<jst)di, se je pritoževalo vsled premalega zanimanja za delovanje v organizaciji in so priporočali, ila se poskrbi za živahnejše gibanje v podružnici. Odbor naj bi pogosteje skliceval shode in soje ter tako prisilil člane, tU se bolj intoresirajo za olajšanje svojiji I lastnih potreb, za skrajšanje delavnega časa in za odškodnino čozurnega dela.
Zjedinili so se, da hočejo vplivati na vse svoje' tovariše toliko časa, dokler zadnji njih ne stopi v or-; ganizirano vrste.
Na Dunaju v Delavskem domu v X. okraju, se je dne 24., 25., 26. in 27. vršil občni zbor centrale „Pravpvarstvenega in strokovnega društva za Avstrijo*'. Zastopanih je bilo 144 krajevnih skupin.
Natančno poročilo priobčimo v prihodnji | številki. ;
Naznanila
Konsumno društvo za Ljubljano in okolico naznanja, da »tvori v Vodinafu takoj filialo, ko bode dovolj članov. Opozarjajo se zato sodrugi železničarji, da pristopijo v to velevažno društvo ter s tem omogočijo otvoritev filiale.
Na Jesenice. 12. aprila smo na posvetovanju železničarjev in kovinarjev sklenili, da usta-. novimo konsumno društvo za Jesenice in okolico. Takoj je tudi pristopilo prav veliko članov. Pomen dobrega kons. društva za delavce ne bomo razkladali. Vsak pametni delavce ve, kak- je. Zato apeliramo na jeseniške železni-! čarje, naj pristopijo v to društvo. Za železničarje je sedaj glavni zaupnik sodr. Pavel Groznik, vratar na Jesenicah. Ta bo dal vsakemu prav rad vsa potrebna pojasnila.
Železničarje v Šiški opozarjamo, naj vsi pristopajo za člane „Kons. društva za Ljubljano in okolico*1. Vpiše se lahko pri sodr. Rakovcu, Petriču, Ldovču, Kovaču. Klemeničiču in drugih, ki so zato pooblaščeni.
Spodnja Šiška. V ponedeljek dne 10. maja ob 7. uri zvečer se vrši redni občni zbor naše podružnice. Na .dnevnem redu je :
1. Poročilo odbora;
2. Volitev novoga odbora;
d. Predavanje referent sodi'.
Kopač iz Trsta ;
4. Raznoterosti.
. ('Unn' opozarjamo, /In se r dele:,d polnoštevilni i/i (U/ pri peljejo seboj hali srnja žene. Pridih’ ločno.'ob določeni uri!	Vodstvo.
Divača. V nedeljo dne U. maj:/ oh ii. vri i pop. se vrši v ,,Baraki'' redni občni'zbor tu-kajšne skupipe pravovarstv. i strokov. društva. Na dnevnem redu je sledeče .
1. Poročilo odbora ;
2. volilev novoga. odbora :
M. poročilo o konferenci na Dunaju;
4. predavanje sodr. Kopača iz Trsta;
5, raznoternosti.
Opozarjamo člane, da se občnega zbora polno številno udeleže!	Lods/ro.
ZdUTRAd;
Ob 6. uri: Pok1 Unica. Godba socialistične mladine in tamburaški zbor društva ,,Arte Moderna**’ 'svira po mestnih ulicah sosialistične koračnice.
OB 10. UfcI:
Javen lj udski shod
na zemljišču W I L D 1 Via Dom. Rossefti).
POPOLiU DjNE:
Gb 2. uri se snidejo1 sodrugi pred Delavskim domom ;
ob 3. uri odkorakajo sodrugi z godbo in tam-buraškim zborem na
* vrtno veselico,
ki se ho vršila kakor zjutranjšnji shod na zemljišču Willli, Program veselice:
Koncert, pri katerem sodeluje godba socialistične mladine, tamburaški zbor in trije pevski zbori slovenskih, italijanskih in nemških ce-lavcev.
Kolesarska dirka z lepimi darovi. Ples na posebnem prostoru, ob svitanju Odličnega ork stra.
R K S T A V R A C I J A
Na razpologo bodo različna vina, pivo, mrzla jedila i. t. d.
Vstopnina 20 vin. za osebo brez izjeme.
—= Otroci v spremstvu starišev so vstopnine, prosti. =-
Politični <><Ei»or
jngoslov. soc.-čem. stranke v Trstu.
[Viajski list, ki ga je izdala jugoslovanska sofialno-demokratična stranka, je pravkar izšel v založbi ..Delavske Tiskovne Družbe** v Ljubljani. Izdaja je letos izredno lepa ter je v literarnem in v ilustrativnem delu krasno uspela. Novo je, da ima „Majski List** ovitek ; tudi je znatno povečan ter ima brez ovitka 12 strani.
Cena posameznemu listu je 40 vinarjev ; organizacije, ki naroče večje število, dobe primeren rabat. Naroča se pri „Delavski Tiskovni Družbi-* v Ljubljani, Dunajska cesta 20. Železničarji, naročite si ga vsi v spomin na dvajsetletnico 1. majnika.
Krajna skupina Spodnja Siska, priredi dne I. maja ob 1 , 3 popoludne v družtvenein lokalu majniško veselico.
Vodstvo, opozarja vse člane, da se te veselice gotovo vdeJežo in vabi najuljudnejc sploh vse. železničarje, da tako v tem večjem številu pokažejo medsebojno solidarnost. Dobrodošli nam bodo tudi vsi prijatelji železničarjev in delavstva sploh.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač -Tiska Drv,(uti/n Priora v Kopru,