Proletarci vseh dežel, združite set Poštnina plačana ▼ gotovini- PRAVICA GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Uo XI. — Štev. 141/IL J Ljubljana, sreda, 14. joBija 1950 j Mesečna naročnina din 45, Izjava Edvarda IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE« Sedmo redno zasedanje Ljudske skupščine Slovenije Kardelja o jugoslovansko-italijanskih odnosih Nota vlade FLRJ češkoslovaški vladi — Beograjska opera v Ljubljani Fizkultura — Dopisi Izhaja vsak dan razen ob petkih Cena din 2.- §edmo redno zasedanje "Ljudske skupščine Slovenije SPREJETI SO PREDLOGI ZAKONOV D obrtništvu, gozdovih, državljanstvu LRS, vzdrževanju stanovanjskih poslopij in o premoženjskih razmerah med zakonci , Ljubljana, 13. junija. — Dane6 dopol-5®6 «e je začelo VII. redno zasedanje Hudske skupščine LRS. Prihod pred-!ednika vlade LRS tov. Mihe Marinka * Hani vlade so ljudski poslanci navdu-7°° pozdravili s ploskanjem. Po ©tvo-[“Venih besedah predsednika dr. Ferda ?°zaka so ljudski poslanci soglasno sprelet naslednji dnevni red: 1. Razprava in •klepanje o predlogu zakona o ©brtni- 2. razprava in sklepanje o predlogu •titena o gozdovih, 3. razprava in sklece o predlogu zakona o državljan-LR Slovenije, 4. razprava in skle-Paaje o predlogu zakona o vzdrževanju 'knovanjskih poslopij, 5. razprava in •klepanje o predlogu zakona o premo-'•»jskih razmerjih med zakonci. 6. razdava in sklepanje o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi kR Slovenije, 7. razprava in sklepanje ? spremembah in dopolnitvah zakona o 1®fenih, naseljih in o označbi trgov, ulic 11 hiš, 8. razprava in sklepanje o spremembah in dopolnitvah zakona o posesti 5> nošenju orožja, 9. potrditev uredb, ki I® je izdala vlada LR Slovenije na podžgi zakona o pooblastilu vladi LR Slo-Ve«ije za izdajanje uredb na področju Psrodnega gospodarstva med 17. januarja® 1950 in 13. junijem 1950, 10, razre-jhev dolžnosti podpredsednika Prezidija “iudske skupščine LR Slovenije Staneta Kavčiča, 11. potrditev ukaza Prezidija Mudske skupščine LRS o preosnovi vlade LRS, 12. potrditev ukaza Prezidija Ljudske skupščine LRS o ukinitvi ministrstva za industrijo, za lesno industrijo, za elektrogospodarstvo, za rudarstvo in za komunalne zadeve vlade LRS, o ustanovitvi ministrstva za državna posestva vlade LRS in o ustanovitvi Sveta za predelovalno industrijo, Sveta za energetiko in ekstraktivno industrijo, Sveta za blagovni promet, Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo in Sveta za lokalno gospodarstvo vlade LRS, 13. potrditev ukaza Prezidija Ljudske skupščine LRS o razrešitvi in imenovanju ministrov vlade LRS z dne 28. aprila, 14. potrditev ukaza Prezidija Ljudske skupščine LRS o ustanovitvi Gospodarskega sveta vlade LRS, 15. potrditev ukaza Prezidija Ljudske skupščine LRS o imenovanju predsednika Gospodarskega sveta vlade LRS, 16. potrditev ukaza Prezidija Ljudske skupščine LRS o razrešitvi in imenovanju ministra za kmetijstvo vlade LRS, 17. izvolitev anketnega odbora Ljudske skupščine LRS za vprašanja odkupnega sistema, 18. izvolitev anketnega odbora za vprašanja sistema in stanja prehrane in preskrbe in 19. dopolnilna volitev v zakonodajni odbor Ljudske skupščine LRS. V prvi točki dnevnega reda je, po poročilu zakonodajnega odbora o predlogu zakona o obrtništvu, govoril v diskusiji predsednik komiteja za lokalno industrijo vlade LRS ljudski poslanec Tomo Brejc, Obrazložitev predloga zaKona o obrtništvo >, V svojem govoru je tovariš Tomo “fejc, predsednik komiteja za lokalno ^ustrijo, najprej poudaril, da ima obrt-Jfetvo po petletnem planu za razvoj na-*ega gospodarstva važno mesto v dopol-•dfiii proizvodnji, zlasti v pogledu zadovoljevanja individualnih potreb ter na- 'Očil. Vendar skrb Partij« in vlade za raz-7°) obrtništva ne predstavlja za nas ne-novega. Zavedajoč se velikega po-S*oa te gospodarske panoge za zadovoljitev ljudskih potreb, kakor tudi dejstva, ^trebni pogoji tudi za nadaljnji razvoj •hrtništva, je zvezna vlada že v zakonu o Petletnem gospodarskem planu pred-hdela dvig zadružne in privatne proizvod-•k ter uslužnostnih obrtnih delavnic v republiki za 40°/* v primerjavi z le- S 1939, Gospodarski in politični pomen obrt-Jktva je v naši ljudski republiki še JT**1 posebno velik zato, ker je bilo •ortništvo v Sloveniji že pred vojno v "haerjavi z ostalimi republikami naj-2®čneje razvito in znano po svojih kva-Jktuih izdelkih, po svoji solidni in točni "Strežbi. Na kvalitetno in točno po-i.bežbo s strani obrtništva je bilo naše !?dstvo navajeno. To je pozitivna tra-,c;ia našega obrtništva, ki jo je treba ?*|alj« razvijati Obrtništvo v Sloveniji v novi Jugoslaviji zavzema vidno vendar še nismo dosegli predvojna stanja, številke, ki jih želim iznesti j*ed vami, bodo povedale, da s stanjem r tem področju naše gospodarske de-jrnosti še ne moremo biti zadovoljni in j® bodo potrebni nadaljnji napori, da se ® stanje izboljša. Iz pregleda obrtniških ."atov in zaposlenega osebja v LRS po jJ&iu z dne 31. decembra 1949 je raz-7<®o, da imamo v Sloveniji skupaj 40.502 ., Obrtništvu zaposleni osebi v 15.642 ^ritdških obratih. Od tega števila je J*v99 obrtnih mojstrov, 12.143 obrtnih SjOočnikov, 7582 vajencev, 4119 priuče-delavcev, 1573 nekvalificiranega eh|a {n 936 administrativnih moči j, T« številke pa nam več povedo, če J? Primerjamo v posameznih obrtniških J?°*ah s številčnim stanjem prebival- * po okrajih in mestih, in če ugoto-^^i koliko prebivalcev pride na enega " :a. Navedel bom samo nekaj pn- r®v iz posameznik strok: u.*, obrtniški delavec streže v elektro-^^aterski stroki naslednjemu številu i*?™ralcev: v Mariboru 900, v Lfubljani V v’ T Celju 1350, na Jesenicah 4337, Oranju 4425, v Postojni 5479, v Ko-Mu 10.886 prebivalcem itd. > J ključavničar dela v Mariboru 544, bičevju 1465, v Kranju 2210, v Celju , , Prebivalcem itd. frizer pride v Ljubljani na 2100, v iff^vju 2750, v Celju 4320, v Mariboru , in v Kranju na 8352 prebivalcev, L ‘ Šivilja dela v Ljubljani 188, v Mari-U J 314 na Jesenicah 373 in v Kranju * J96 oseb. h,iJ,.uxar pride v Mariboru na 2400, v £, prioni na 3040, na Jesenicah na 3520 ,, Kranju na 5778 prebivalcev. »k V*4i v nekaterih drugih obrtniških Av**b to stanje ni mnogo boljše. To itouhio zlasti tisti, ki obletavajo obrtmi®. delavnice s prošnjami za nujna ^ popravila in skoraj povsod nale-isti odgovori da zaradi pomanj- kanja strokovnih delavcev naročila ni mogoče izvršiti prej kakor v štirinajstih dneh, večinoma pa še mnogo pozneje. Dogaja se tudi, da je treba za eno popravilo, ki sicer ne zahteva mnogo delovnega časa, čakati mesec dni ali pa še več. To je izredno aktualen problem. Izdelava plana obrtniške mreže in njegov« realizacija je torej zelo važna naloga komiteja za lokalno industrijo, zlasti pa okrajnih ljudskih odborov. Temu problemu bo treba posvetiti največjo pozornost, ker bi se sicer škodljive posledice nezadostnega širjenja obrtniške mreže čutile leta in leta. Nato je tovariš Brejc navedel vzroke, zakaj naše obrtništvo še ni^ doseglo predvojnega stanja. Zaradi fašistične okupacije je število obrtnikpv med vojno zelo padlo. Vzrok je pa tudi v tem, ker niso še vsi ljudski odbori spoznali, kakšno vlogo mora imeti obrtništvo v socialistični graditvi, zaradi česar odvzemajo obrtništvu delovno silo, preseljujejo privatne obrtnike iz mesta na deželo itd. Mnogi ljudski odbori mislijo, da s takim odnosom nasproti privatnemu obrtništvu preganjajo špekulacijo, čeprav tako postopanje z resnično borbo proti špekulaciji nima nobene zveze. Nasprotno: prav z ustvarjanjem pomanjkanja v obrtniških kapacitetah 6e pomaga špekulaciji. Kakšne špekulacije se je treba tu bati s strani zasebnega obrtništva? Obstaja že razmeroma močan socialistični obrtniški sektor, ki ga je treba pravilno nadalje razširjati in utrjevati. Obstajajo in se nadalje proučujejo normativi, bodisi glede obrtniških izdelkov ali pa usluž-nostne dejavnosti, s katerimi bo mogoče že precej zanesljivo kontrolirati tudi zasebno storilnost. To je pot, po kateri je treba iti v bodoče. Z nepravilnim odnosom nasproti obrtništvu v posameznih ljudskih odborih pa je treba prekiniti tudi zato, ker posamezne zasebne obrtnike moralno kvari in jih dela v odnosu do ljudske oblasti neiskrene, medtem ko je naša naloga, da v obrtništvu nove Jugoslavije vzgojimo nove zavedne obrtnike, ki se bodo z vso rilo vrgli na delo za uresničenje glavnega cilja naše Partije, to je, za dosego čimprejšnje blaginje vsega delovnega ljudstva v naši državi Govoreč o materialni preskrbi, je tovariš predsednik rekel, da bomo morali povečati 6krb za preskrbo obrtnikov s potrebnim orodjem, to pa predvsem iz lokalnih virov. Nato je tovariš predsednik prešel k detajlni obrazložitvi novega obrtniškega zakona. Med drugim je poudaril, da so v novem zakonu podrobneje kakor v zveznem zakonu o obrtništvu obdelane določbe o državnih obrtnih mojstrih. Ustanova državnega obrtnega mojstra predstavlja združitev socialistične lastnine proizvajalnih sredstev z zasebno iniciativo visoko kvalificiranega obrtnega mojstra in na podlagi, posebne pogodbe in pod posebnimi pogoji Ustanova državnih obrtnih mojstrov tudi omogoča izredno kvalificiranemu zasebnemu obrtnemu mojstru njegovo vključitev z njegovim obrtnim obratom vred v državni sektor, pri čemer lahko obdrži svojo osebno firmo, s katero še posebno povečuje čut odgovornosti nasproti naročnikom, obrnem pa krepi njegov odnos in priz: devanje za dober sloves firme na podlagi kvalitetnega dela in solidne postrežbe. Pri tem pa je treba poudariti, da pridobitev naslova državni mojster ni omejena samo na zasebne obrtnike, ki imajo svoj obrtni obrat, temveč si ta naslov lahko pridobi tudi obrtni mojster, ki je že v državni službi, kakor tudi obrtni mojster, ki je v zasebni službi. Naša republika v tem pogledu ni čakala na republiški zakon o obrtništvu, temveč je na osnovi določil zveznega zakona kot prva v državi podelila ta naslov nekaterim visoko sposobnim obrtnim mojstrom. Do sedaj imamo 16 državnih obrtnih mojstrov. Ustanova državnega obrtnega mojstra se žal zaradi preslabega razumevanja te institucije pri OLO in dosedanjih obrtniških organizacijah ni mogla pravilno uveljaviti, ker še niso dovolj jasno spoznali pomena in vloge, ki jo ima državni obrtni mojster v obrtništvu. Če pomislimo, da je osnovna in najpomembnejša naloga državnega in obrtnega mojstra poleg strokovnega vodstva obrata in kvalitetnega dela zlasti skrb za vzgojo in strokovno izpopolnitev obrtnih učencev, pomočnikov in mojstrov, zaposlenih v obratu, ki ga vodi, kakor tudi skrb, da prenese nanjo svojo spretnost in izkušenost pri upravljanju obrtnega dela, potem mislim, da ne bi bilo pravilno niti s političnega, niti z gospodarskega stališča odklanjati podporo in pomoč, ki so je potrebni državni obrtni mojstri: bodisi da jim je treba preskrbeti delovno silo, surovine, material, orodje, stroje, ali pa pomagati pri ureditvi vzorne obrtne delavnice. To pomoč smo jim dolžni nuditi še posebej zato, ker to narekujejo potrebe po novih kvalificiranih kadrih v obrti in industriji. Vsaka neupravičena štednja pri dajanju te pomoči državnim obrtnim mojstrom bi se nad nami maščevala že v najbližji bodočnosti. Tovariši ljudski poslanci! Predloženi zakon je rezultat temeljitega proučevanja problematike obrtništva v naši republiki, ustreza zakonitosti in smernicam našega gospodarstva, je sestavni del socialističnega zakonodajstva, usmerjenega v pravcu čim hitrejšega dviganja blaginje delovnih ljudi naše dežele in zato zasluži, da ga soglasno odobrimo. (Nadaljevanje na 2, strani.) Izjava zunanjega ministra Edvarda Kardelja o jugoslovansko-italijanskih odnosih in o akciji generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Trygve L i e a Odbor za zunanje zadeve Ljudske skupščine FLRJ je soglasno sprejel poročila o diskriminacijskem ravnanju vzhodnoevropskih držav nasproti FLRJ Beograd, 13. junija (Tanjug). V diskusiji o konvenciji proti genocidnim zločinom na seji odbora za zunanje zadeve Ljudske skupščine FLRJ je govoril _ zunanji minister tovariš Edvard Kardelj, ki je rekel, da je ta konvencija kljub svojim slabim stranem in pomankljivostim, ki zmanjšujejo njeno vrednost, vendar resen korak naprej v razvoju demokratičnih načel in kot takšna pomeni določeno oporišče, posebno za male narode v boju za njihov obstoj. Tovariš Kardelj je poudaril, da je Jugoslavija to konvencijo že dejansko uveljavila v svojih zakonih in 6e ravnala po teh načelih že ves čas od osvoboditve. Ko je prešel na vprašanje položaja narodnostnih manjšin, ki je bilo med razpravljanjem postavljeno v ospredje, je tovariš Kardelj pripomnil, da se pri nas to vprašanje obravnava z dveh strani, Z ene strani je to vprašanje demokratičnih pravic tistih ljudi, ki zaradi 6voje narodne pripadnosti ne bi 6meli biti nikjer obravnavani kot državljani druge vrste. Z druge strani pa gre pri tem za vprašanje dobrih odnosov med sosedi. Nemogoče si je namreč zamisliti, d^ bi moglo nastati tam, kjer narodi na tej ali na oni strani trpijo zaradi težkega položaja in tlačenja manjšin, takšno politično ozračje, v katerem bi se lahko razvijali dobri sosedni odnosi. Prav zato je treba videti v vprašanju manjšin vprašanje odstranjevanja vzrokov, ki bi lahko zavirali miroljubno sodelovanje med narodi. Nato je tovariš Kardelj odgovarjal na vprašanja ljudskih poslancev, ki se tičejo jugoslovansko-italijanskih odnosov posebno glede na vprašanje tekočih pogajanj o reparacijah in odškodnini za nacionalizirano italijansko premoženje ter o drugih gospodarskih vprašanjih. V tej zvezi je tovariš Kardelj dejal: IZPADI ITALIJANSKIH ŠOVINISTIČNIH SKUPIN NASPROTI NASI NARODNOSTNI MANJŠINI NE VODIJO K NOBENEMU CILJU »Razumljivo je vznemirjenje, ki ga kaže naša javnost zaradi nedemokratičnega ravnanja z našo narodnostno manjšino v Italiji, pri čemer to ravnanje niti ni v skladu z določbami mirovne pogod- be o tej manjšini in zaradi gnusnih izpadov raznih šovinističnih političnih skupin nasproti posameznim predstavnikom te manjšine. Prav to, da bi se prikrila ta dejstva, je med drugim vzrok, da se danes velik del italijanskega tiska strašansko razburja zaradi preganjanj italijanske manjšine v coni B, čeprav je znano, da so zelo redke države, v katerih bi lahko uživale vse tiste pravice, ki jih uživajo pri nas, s tem pa tudi v coni B vse narodnostne manjšine, in zato tudi italijanska manjšina. Italija še posebej ne spada med te redke države. V Italiji prav gotovo obstajajo nacionalistični in šovinistični krogi na desni in na levi, ki so prežeti s sovraštvom do naših narodov. Takšni krogi so glavni nosilci protijugoslovanske gonje v Italiji Vsekakor pa so v Italiji tudi takšni politični krogi, ki razumejo pomen, ki ga imajo dobri odnosi in sodelovanje med dvema sosednima državama za mir te in one države. Prepričani smo, da ti krogi morajo videti, da takšna ravnanja z našo manjšino, ki vznemirjajo našo javnost, ne vodijo k nobenemu cilju, ampak 6amo dajejo gradivo raznim tujim agenturam, ki jim je na tem, da se ohrani napetost na svetu. ISTO VELJA TUDI ZA GONJO GLEDE TRŽAŠKEGA OZEMLJA ki dobiva stalno nove injekcije, da bi se lahko vzdržalo. Tako se n. pr. v zadnjem času uporabljajo takšni smešni argumenti, kakor je tako imenovana blokada cone B, ali pa n. pr. to, da mi nasilno spravljamo mladino STO na prisilno delo v mladinske delovne brigade. Kar se tiče hrupa zaradi te »blokade«, je čisto jasno, v čem je stvar. Očitno hoče ta hrup vplivati na nekatere ukrepe naših obla-stev, s katerimi naj bi se povečala čuječnost nasproti antijugoslovanski aktivnosti od zunaj, ki je postala v zadnjem času zelo živahna, in s katerimi naj bi se zavarovale gospodarske koristi Jugoslavije. Cona B je v carinski zvezi z Jugoslavijo. Tam je v obtoku naš dinar in je zato jasno, da nihče nima pravice zahtevati od Jugoslavije, da bi pustila proste roke raznim tihotapcem in tinanč- (Nadaljevanje na 2. strani.) Maršal Tito sprejel študente višje partijske šole Beograd, 13. junija. Ob zaključku šolskega leta so bili študenti višje partijske šole »Djuro Djakovič« včeraj popoldne sprejeti pri maršalu Titu skupaj z direktorjem šole Dadivojem Davidovičem in svojimi učitelji. Sprejema v prostorih Belega dvorca so se udeležili člani Politbiroja CK KPJ Aleksander Rankovič, Edvard Kardelj, Milovan Djilas, Moša Pijade, Franc Leskošek, Boris Kidrič in Ivan Goš-njak, predsednik vlade LR Srbije Petar Stambolič, minister zvezne vlade Svetozar Vukmaaovič in več članov CK KPJ. Študenti in študentke, prvoborci, invalidi in vplivni delovni ljudje naše socialistične graditve, bodoči partijski voditelji iz vrst delavcev, pripadnikov Armade, kmetov in intelektualcev so prisrčno pozdravili tovariša Tita in druge voditelja Maršal Tito jim je želel dobrodošlico in v odgovor na njihov pozdrav dejal, da ga veseli, ker vidi med študenti ne le mlade, temveč tudi starejše tovariše, polne volje, da bi se učili in prodrli v globino teorije Marxa-Engelsa-Lenina, na kateri temelji naša socialistična graditev. »Ta želja po znanju,« je dejal tovariš Tito, »po spoznavanju bistva marksistične znanosti, da bi jo mogli v praksi pravilno izvajati, je pri nas zelo razširjena, kar je tudi omogočilo, da smo prav mi v Jugoslaviji sprejeli nase težko nalogo, da poleg vsakodnevne borbe za zgraditev socializma hkrati vodimo tudi borbo za čistost te znanosti. Da bi pa mogli uspešno voditi to borbo, je, tovariši in tovarišice, potrebno, da se čimbolje seznanimo z deli velikih klasikov marksizma. Najmočnejši argumenti nam bodo prav v tem, da bomo v naši državi v praksi izvajali teoretične postavke naših velikih učiteljev in se izogibali vseh tistih pojavov, ki so prišli do zelo močnega izraza v Sovjetski zvezi — danes, 31 let po Oktobrski revoluciji. Tu ne mislim grajati Sovjetske zveze oziroma VKP(b), ker bo praksa pokazala, kdo ima prav, oni ali mi. Ne bomo več samo z besedami dokazovali, kdo ima bolj prav in kdo več velja, pač pa bomo z resničnimi dejanji, ki 26. JUNIJA BO PRVO IZREDNO ZASEDANJE LJUDSKE SKUPŠČINE FLRJ Prezidij Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije je izdal Ukaz, s katerim sklicuje Ljudsko skupščino FLRJ na prvo izredno zasedanje na dan 26. junija ob 16. (Tanjug.) jih danes uresničujemo v svoji državi, uspeli prepričati vse napredne sile sveta, ki že danes popolnoma drugače gledajo na Jugoslavijo. Nedvomno je, tovariši, da so nekateri pojavi, ki so vznikli v Sovjetski zvezi v procesu ustvarjanja socializma, povzročili zaskrbljenost delavskega razreda vsega sveta. Nekateri ljudje 60 to razumeli kot nujnost, misleč, da bodo morali ti pojavi nekoč izginiti. Mi smo prišli do prepričanja, da to ne bo prenehalo samo po sebi, če ni sile, ki bi se temu zoperstavila, kajti niti negativen pojav v dražbi ni izginil sam po sebi, proti takim pojavom se je bilo treba boriti. Mi Jugoslovani, vi pa kot naši partijski voditelji na terenu še posebej, se moramo čimbolj oboroževati s teorijo marksizma-leninizma. Vam, ki sedaj končujete šolo in ki boste kmalu šli na teren, bo v veliki meri koristilo znanje, ki ste si ga pridobili, ker danes v dnevni praksi naletevamo na mnoge probleme, ki jih ni tako lahko rešiti. Naša država, čeprav kulturno ni tako zaostala, je bila industrijsko in tehnično zaostala. Zato je nam mnogo teže graditi socializem kot pa bi b&o, če bi bili na višji tehnični stopnji, če bi bile naše proizvodne sile bolj razvite, tako kakor so pričakovali Mara, Engels in Lenin. Prav zaradi te zaostalosti se moramo boriti z mnogimi pomanjkljivostmi, s katerimi se ni treba boriti delovnim ljudem v tehnično visoko razvitih državah. Dejstvo je, da prihajajo največje težave in neugodni pojavi v graditvi socializma iz te gospodarske zaostalosti. Zato je potrebno, da si prizadevate do potankosti spoznati vse probleme, posebno gospodarske, ki jih mora poznati vsak naš vodilni komunist. — Vedeti morate, iz česa nastajajo in kako jih je najlaže rešiti Gospodarstvo je danes glavno, njemu moramo posvetiti vso svojo pozornost in partijsko delo naših kadrov mora biti v glavnem usmerjeno na naše gospodarstvo. Naša Partija se mora izogniti negativnemu pojavu, da bi se spremenila v birokratični aparat, ki pomaga državnemu stroju, da se birokratizira, kot je to primer pri VKP(b). Naša Partija mora biti nosilka delovnega ustvarjalnega poleta in kontrole, mora kontrolirati državni aparat, mora voditi vsa področja dejavnosti v naši državi, vendar se ne sme birokratizirati, z eno besedo, naši komunisti morajo povsod biti zgled in prednjačiti. Da bi pa mogli prednjačiti, se morajo, ker je naše ljudstvo zelo bistro, oborožiti s teoretič- nim znanjem in poznati probleme. Vedeti morajo, da si noben voditelj ne more ustvariti ugleda na terenu, kjer dela, če praktično ne more pokazati, da pozna stvari vsaj toliko, kolikor tisti, ki ga vodi, če ne tudi bolj. Zato se je treba učiti, zato ne smete vi, ki sedaj končujete to visoko šolo, in tisti, ki bodo prišli za vami iz nje, niti za hip pozabiti, da se morate še nedalje neprestano učiti. Praktično delo vas ne sme ovirati, da ne bi delali teoretično, da ne bi proučevali marksistične znanosti, kajti ta znanost je kot sredstvo za vodenje velikanskega pomena za nas vse. Nikoli, tovariši, ni dovolj dela pri spoznavanju globine te znanosti. Zato delajte neutrudno in se izpopolnjujte teoretično, pa si boste tako olajšali tudi svoje praktično delo.« Zbrani okrog tovariša Tita, so študenti višje partijske šole spremljali z živim odobravanjem njegove besede in z močnim vzklikanjem potrdili svojo ljubezen do njega in svojo odločnost, da bodo dosledno korakali po svetli revolucionarni poti naše Partije. V njihovem imenu in v imenu profesorjev šole je izročil nato tov. Titu kot darilo sliko Djura Djako-viča študent II. letnika Stjepan Puklek, ki je ob tej priliki v svojem krajšem govoru med drugim dejal: Tovariš Maršal! Dovoljujem si najpri-srčneje in najtopleje zahvaliti se Vam v imenu študentov naše šole, ker nas je Partija poslala v višjo partijsko šolo in nam omogočila dveletno študirani« teorije marksizma-leninizma, da bi nas oborožila s potrebnim znanjem za vsakodnevno praktično delo. V imenu študentov naše šole, tovariš Tito, vam lahko povem, da smo šli, ne glede na V6a ta obrekovanja, laži in neupravičene napade, naprej, se oboroževali s teorijo marksizma-leninizma in povezovali pridobljeno teoretično znanje z našo socialistično stvarnostjo, glede katere je naša Partija praktično uporabljala teoretične osnove Marxa-Engel6a-Lenina. Maršal Tito 6e je ob prevzemu darila 6like padlega sekretarja KPJ in svojega soborca Djura Djajkoviča, po katerem se imenuje višja partijska šola, zahvalil študentom in profesorjem ter jih pozval, naj si v svojem prihodnjem delu vzamejo za ugled tega odličnega delavskega borca, neizprosnega in neusmiljenega proti vsem odklonom in pačenju linije Partije ter znanosti marksizma-leninizma. Maršal Tito in člani Politbiroja CK KPJ so 6« nato približno tri ure prisrčno razgovarjali s študenti. (Tanjug.) ROTA vlade FLRI češkoslovaški vladi Beograd, 13. junija (Tanjug). Zunanje ministrstvo FLRJ je izročilo včeraj noto veleposlaništvu Republike Češkoslovaške v Beogradu, ki ponovno potrjuje navedbe in zahteve jugoslovanske vlade, navedene v noti z dne 16. maja spričo nečloveškega trpinčenja in smrti jugoslovanskega državljana Dimitrija Dimitrijeviča v češkoslovaškem zaporu Brandys nad Labo. V noti je rečeno: »Veleposlaništvo FLR Jugoslavije ▼ Pragi je 16. maja leta 1950 s svojo noto št 261 najodločneje protestiralo pri zunanjem ministrstvu češkoslovaške republike proti nezakonitemu in nečloveškemu ravnanju organov češkoslovaške policije proti jugoslovanskemu državljanu Dimitriju Dimitrijeviču, predsedniku Ljudske fronte Jugoslovanov v Pragi, ki je povzročilo njegovo smrt. Zunanje ministrstvo češkoslovaške republike je hkrati, ko je predstavnik veleposlaništva FLR Jugoslavije vročeval omenjeno noto, izročilo jugoslovanskemu predstavniku svojo noto 25.615, ki naj bi bila po izrecni izjavi predstavnika češkoslovaškega zunanjega ministrstva odgovor na to pravkar izročeno noto veleposlaništva FLR Jugoslavije, katere vsebina ni še bila niti znana češkoslovaškemu zunanjemu ministrstvu. Zunanje ministrstvo FLR Jugoslavije smatra, da omenjena nota zunanjega ministrstva češkoslovaške republike ne pomeni in ne more pomeniti odgovora na noto veleposlaništva FLR Jugoslavije. Navedbe, podane v noti češkoslovaškega zunanjega ministrstva, samo odkrivajo neesnovanost trditev o kakršni koli protidržavni dejavnosti Dimitrija Dimitrijeviča in dokazujejo, da je bil pokojni Dimitrije Dimitrijevič aretiran po krivici, in samo zato, ker je bil funkcionar Ljudske fronte Jugoslovanov v Pragi, ker je ostal zvest svoji socialistični domovini ter se ni hotel priključiti sovražni gonji, ki jo vlada češkoslovaške republike izvaja proti FLR Jugoslaviji Gola trditev o protidržavni dejavnosti Dimitrija Dimitrijeviča, ki se je po samih navedbah note zunanjega ministrstva češkoslovaške republike, naenkrat, tri dni pred smrtjo Dimitrijeviča, spremenila v izmišljeni valutni prekršek, ima edinole ta smoter, da bi se na kakršen koli način prikrili pravi razlogi aretacije in zadrževanja več kot štiri mesece v zaporu popolnoma nedolžnega Dimitrija Dimitrijeviča. Prav tako je nesprejemljiv poskus češkoslovaškega zunanjega ministrstva, da bi prave vzroke smrti pokojnega Dimitrijeviča prikrili z zdravniško ugotovitvijo, da je nastopila smrt kot posledica tega, da mu je počil osrčnik in da pri tem ni navedlo, kaj je do tega pripeljalo in zaradi kakšnih okoliščin se je dogodilo, saj je bilo v tem primeru prisiljeno priznati točnost navedb note veleposlaništva FLR Jugoslavije. Na podlagi vsega navedenega zunanje ministrstvo FLR Jugoslavije odločno zavrača protest iz note češkoslovaškega zunanjega ministrstva št. 25.615 v zvezi s pisanjem jugoslovanskega tiska, ker leto pomeni izraz razumljivega globokega ogorčenja in protesta jugoslovanske javnosti spričo trpinčenja, mučenja in smrti Dimitrija Dimitrijeviča ter preganjanja jugoslovanskega državljana v češkoslovaški republiki ter v celoti vztraja pid navedbah in zahtevah, ki so podane v noti veleposlaništva FLR Jugoslavije v Pragi z dne 16. maja 1950.« jateljstvu in iz trgovinskih sporazumov z Jugoslavijo, ampak izvajajo nasproti njej strogo gospodarsko blokado. Takšna akcija ne more prepričati drugih narodov in vlad o iskrenosti želje SZ za miroljubne in prijateljske odnose z drugimi narodi. Sovjetska politike nasproti socialistični Jugoslaviji ne more prepričati nikogar o miroljubnosti ZSSR je izjavil predsednik sindikatov hritanskih strojnih delavcev London, 13. junija. (Tanjug.) Pri pozdravnem govoru na zborovanju deželnega odbora sindikatov britanskih strojnih delavcev v Londonu se je predsednik sindikata Tanner dotaknil tudi mednarodnega položaja. Ko je govoril o posebnih problemih britanskih strojnih delavcev, se je Tanner dotaknil še sedanje napetosti na svetu. Poudaril je, da bi bil vpliv tistih za-padnih sil, ki ne želijo sporazuma s SZ in državami pod njeno kontrolo, brez vsakega pomena, če bi bila SZ pripravljena z dejanji dokazati, da želi splošni sporazum na temelju nevmešavanja v zadeve drugih držav. Zato pa bilo treba, da sovjetski voditelji prenehajo s svojimi napadi na Jugoslavijo, ki je tudi sama komunistična država in katere edini greh je v tem, da se je postavila po robu scr vjetskim voditeljem, ki so hoteli diktirati način vodstva v tej državi, in ker je vztrajala pri tem, da hoče zgraditi socializem na svoi lastni način. SZ in države pod njeno kontrolo ne izpolnjujejo obveznosti iz pogodb o pri- Po miroljubnih izjavah italijanskih državnikov — nova profašistična provokacija v Girici Ni se še poleglo ogorčenje beneških in goričkih Slovencev zaradi surovega napada profašističnih pretepačev na Slovence ob priliki De Gasperijevega obiska v Čedadu, ko so fašistični elementi ie zopet manifestirali privrčenost ducejeve-mu režimu in sovraštvo do miru in slovenskega ljudstva. Preteklo nedeljo je bil v Gorici kongres bersaljerjev. Kongres je bil pripravljen z velikim pom-pom, udeležence s Sicilije pa so pripeljali v Gorico celo z letalom. Na ulicah so mimoidoče bersaljerje pozdravljali pripadniki profašistične MSI s fašističnim pozdravom — dvignjeno roko in vzklikanjem »Duce a noi<. Takim pozdravom so odgovarjali tudi bersaljeri. Se več, pri manifestacijah niso manjkale zastave Pulja, Reke in Zadra, ovite s črnimi trakovi in tudi general Baccari je v svojem govoru omenjal »italijanska< mesta Zadar, Reko in Pulj. Kakor poroča »Primorski dnevnik«, pa so udeleženci kongresa odšli celo na jugoslovansko mejo in izzivali jugoslovanske stražarje ter ljudstvo na jugoslovanski strani. Komaj dan prej je De Gasperi v rimskem parlamentu dejal: »Naša naloga je voliti ljubezen za aktiven mir in obnovo< poleg drugih njegovih izjav o sporazumevanju z Jugoslavijo. Podobno je isti dan govoril tudi zunanji minister Sforza. Dejanja kažejo prav nasprotno, kar govorijo italijanski državniki. Brez dvoma so odgovorni italijanski krogi vedeli, da bo kongres bersaljerjev v Gorici, v centru ozemlja, na katerem živi naša narodna manjšina za krivičnimi italijanskimi mejami. Ze sam kongres bivših italijanskih vojakov, ki so se borili tudi za Musollinija — nekateri so v nedeljo nosili celo črne srajce — pomeni provokacijo proti Slovencem v Italiji in proti sosednji Jugoslaviji, ker se je vršil v obmejnem mestu. Provokatorsko nastopanje pa nasprotuje vsem lepim besedam in pomeni le stopnjevanje protislovenske in protijugoslovanske kampanje. Ta profašistična provokacija zasluži najostrejšo obsodbo. Italijanske oblasti so doline kaznovati izzivalce in preprečiti vsak podoben primer v bodoče. Odgovornost za to provokacijo nosijo italijanske oblasti, ki je niso preprečile kljub miroljubnim izjavam najvišjih italijanskih državnih funkcionarjev. PO SVETU Odpuščanje rrilclh učiteljev n s Cipru. Ciprska vlada Je odpustila iz službe sedem učiteljev in odredila, da se zadrže njihove plače zaradi »grobe neposlušnosti«. Tl so grškemu prosvetnemu ministru poslali spomenico, v kateri se zahteva združitev Cipra z Grčijo. Razen tega so zahtevali, da se morajo v ciprskih osnovnih šolah uporabljati grški abecedniki. Eglptska v la da je prepovedala dobavljanje cementa britanskim četam v območju Sueškega prekopa brez posebnega dovoljenja. Egiptskl tisk Je nedavno pisal, da je v državi zavladalo pomajkanje cementa zaradi britanskih del pri njihovi v Egiptu ilhovlh utrdbah stralljo načelnik britanskega imperialnega generalnega štaba general William Sllm. enerai Sllm bo Imel z visokimi avstralski- mi funkcionarji tajne razgovore o vojaškem položaju na Pacifiku. Slim je Imel podobne razgovore že v Egiptu in Slngapuru. Okupacijske oblasti na Japonskem ukorile dopisnika »Timesa« Dopisnik londonskega »Timesa« v Toktju Hale je dobil ukor od okupacijskih oblasti na Japonskem zato, ker je grajal odlok ja-Jonske vlade o prepovedi manifestacij. Izjavil je, da ta prepoved nasprotuje japonski ustavi. V tej zvezi Je načelnik MacArthur-jevega glavnega štaba general Almomj sporočil britanskemu predstavništvu, da Hale ■ , rueu oniansaemu preusiavnisivu. aa naie General Sllm prispel v Avstra- ni zaželena osebnost ter Je priporočal brl-11 j o. Reuter poroča, da je prispel v Av- l tanskl vladi, naj ga odpokliče. Izjava zunanjega ministra Edvarda Kardelja (Nadaljevanje s 1. strani.) nim špekulantom. Zaradi določenih strožjih kontrolnih ukrepov je seveda organizatorjem protijugoslovanskih akcij postalo nekoliko težje njihovo prizadevanje, da bi nam delali ovire v coni B. Poštenim ljudem, ki se po opravkih ali v osebnih zadevah gibljejo med obema conama, pa je alej ko prej omogočeno prosto gibanje. Ni dvoma, da bi bili tudi ti kontrolni ukrepi nepotrebni, če bi organizatorji raznih protijugoslovanskih akcij v tujini opustili to svoje jalovo prizadevanje. Nevzdržnost in smešnost takšnih »argumentov« je najboljši dokaz, da je bila gonja zaradi STO umetno ustvarjena in vzdrževana, da bi se tako izvajal pritisk na Jugoslavijo in prikrivalo resnično stanje naše manjšine v Italiji in v coni A. Glede na vprašanja, ki so jih zastavili nekateri poslanci, želim ravno v zvezi s tem potrditi, da so pogajanja med Jugoslavijo in Italijo o reparacijah v resnici prišla na mrtvo točko. Očitno se je to zgodilo iz čisto političnih vzrokov. Drži namreč to, da je v stvari sami v glavnem dosežen sporazum, tako o reparacijah kakor tudi o vprašanju odškodnine za nacionalizirano italijansko premoženje in o vprašanju načel, po katerih naj se odkupi premoženje italijanskih optantov z na novo osvobojenih ozemelj. Končni podpis pa italijanska stran zavlačuje, in sicer tako zelo, da so pogajanja praktično pretrgana. Ker je bilo tukaj med razpravljanjem izraženo mnenje, da gre tudi pri gonji zaradi STO za eno izmed sredstev pritiska na Jugoslavijo, naj povem, da sem prepričan, da gre res za to. NASA VLADA NE BO NIKOLI TRGOVALA Z NACIONALNIMI KORISTMI TER S SPLOŠNIMI DEMOKRATIČNIMI IN POLITIČNIMI CILJI Lahko vam odločno zagotovim, da takšna sredstva in metode nimajo nobenega vpliva na vlado FLRJ. Sami veste, da naša vlada ni bila nikoli pripravljena rgovati ne z nacionalnimi koristmi, ne z lašimi splošnimi demokratičnimi in političnimi načeli. Jasno je, da se dobri odnosi med sosedi ne morejo ustvarjati v ozračju izsiljevanja in pritiska. Če se kdo v Italiji zanaša na takšne zloglasne metode imperialistične politike, kale s tem, da nima nobene zveze z demokratizmom, o katerem sicer zelo rad govori, ampak tudi ne z današnjo stvarnostjo v jugoslo- slovansko-italijanskih odnosih. Naše mnenje je, da naši gospodarski odnosi z Italijo nimajo, ne morejo in tudi ne smejo imeti nobene zveze z vprašanjem STO. Če pa se pravilno razvijajo, lahko ustvarijo dobre pogoje, ki so nujni za reševanje visečih vprašanj v ozračju medsebojnega razumevanja. Takšno je bilo naše načelno stališče v vseh mednarodnih političnih vprašanjih, še prav posebno pa velja to stališče za primer, v katerem gre za zelo pereče vprašanje, vprašanje nacionalnih pravic naših narodov.« Nato se je zunanji minister tovariš Kardelj dotaknil vprašanja akcije generalnega sekretarja OZN Trygve Liea za prenehanje hladne vojne, ki je bilo sproženo med diskusijo. V tej zvezi je dejal: MIR MORA BITI NEDELJIV »Ni nobenega dvoma, da vlada FLRJ pozdravlja vsako iskreno akcijo, ki hoče utrditi mir na svetu in obenem utrditi OZN kot mednarodni instrument miru in sodelovanja med narodi Vlada FLRJ misli da tudi akcija Trygve Liea podpira takšna prizadevanja. Zato vidi v njej pozitiven prispevek, Id zasluži podporo miroljubnih vlad In vseh miroljubnih ljudi na svetu. V zvezi s tem je Trygve Lie poslal članicam OZN spomenico, ki obsega nekaj osnovnih točk, ki so po njegovem mnenju bistvenega pomena za prizadevanje, da se najde izhod iz današnjega stanja »hladne vojne na svetu«. Če se ne spuščamo v posameznosti v katerih bi se naši stališči lahko tudi razločevali, lahko rečem, da so po mojem mnenju njegovi predlogi v bistvu dobra in koristna spodbuda, ki bi lahko pomagala človeštvu, da krere s sedanje strašne potL« V zvezi z nastopom ljudskega poslanca Vladimirja Simiča, ki se je nanašal na akcijo generalnega sekretarja OZN Trygve Liea, se je tovariš Kardelj strinjal s tem, da je takšna akcija v današnjem času lahko koristna, če bosta seveda izpolnjena dva pogoja. »Po mojem mnenju,« je dejal tovariš Kardelj, »bi moral biti prvi pogoj, da je ta akcija v resnici iskrena in da se ne uporabi kot propagandno srsdstvo v korist ene aU druge strani. Drugi pogoj bi se na kratko lahko formuliral po mojem mnenju tako, da je danes svetovni mir nedeljiv, kakor je bil nedeljiv tudi v času med prvo in drugo svetovno vojno. To pa pomeni, da je treba mir zagotoviti tako velikim, kakor tudi malim narodom, da je potreben mir tako med velikimi. kakor tudi med velikimi in malimi To pa seveda ne pomeni, da si ne bi bilo treba še prav posebno prizadevati, da pride do sporazuma med velikimi silami Konec koncev so namreč lahko odgovorne za morebitno novo svetovno vojno v skrajni liniji samo velike sile, ne pa male in srednje države. V skrajni liniji, sem rekel, čeprav pada v posameznih stvareh odgovornost na vse. Velike sile imajo torej v tem smislu večjo odgovornost kakor pa male in srednje sile na svetu. Vendar pa se mora mir med velikimi silami opirati na splošni svetovni mir, na mir, ki je nedeljiv, to se pravi, na mir, ki ne bo nastal na podlagi sporazuma velikih sil o razdelitvi interesnih sfer, o razdelitvi sveta ali česa drugega temu podobnega. Mir mora biti nedeljiv, če nočemo, da bi se svet spremenil v posamezne ječe narodov. Če se bo akcija Trygve Liea razvijala v smeri nedeljivega miru, bo pomemben prispevek za mir. Vsaka drugačna akcija pa bi privedla samo do nenačelnega sporazuma, ki bi le malo časa trajal, svet pa bi bil e tem pahnjen konec koncev v vojno.« Po govoru tovariša Kardelja je predsednik odbora Stambolič predlagal, naj se konvencija proti genocidnim zločinom izroči Ljudski skupščini, da jo ratificira. Člani odbora so soglasno sprejeli predsednikov predlog. Nato je prešel odbor k tretji točki dnevnega reda in poslušal poročilo ljudskega poslanca in akademika Siniše Stankoviča, predsednika anketnega pododbora za raziskovanje diskriminacijskega ravnanja vzhodnoevropskih držav nasproti Jugoslaviji. V poročilu so navedeni sklepi, ki jih je sprejel anketni pododbor na podlagi izpovedb prič in drugih oseb o sovražnem ravnanju češkoslovaških in albanskih oblastev nasproti državljanom FLRJ in njenim diplomatskim in konzularnim predstavnikom. Stankovič je izjavil, da bo anketni pododbor še nadalje raziskoval tudi drugo diskriminacijsko ravnanje vlad vzhodnih držav nasproti našim državljanom in naši državi. Anketni pododbor bo tudi pretehtal konkretne ukrepe, ki jih bo po odboru za zunanje zadeve Ljudske skupščine FLRJ predložil vladi FLRJ, da bi se tako zavarovale osnovne pravice naših državljanov in naših diplomatskih predstavnikov v teh državah. Seja odbora se je končala s soglasnim sprejetjem poročila anketnega pododbora za raziskovanje diskriminacijskega ravnanja vzhodnoevropskih držav nasproti JugoalaviJL Zasedanje Ljudske skupščine LRS (Nadaljevanje s 1. strani.) Po diskusiji, katere so se udeležili ljudski poslanci Franc Černe, ing Miha Potočnik in Polde Maček, je Ljudska skupščina soglasno sprejela predlog zakona o obrtništvu. V drugi točki dneynega reda je P° poročilu zakonodajnega odbora o Pre .1 logu zakona o gozdovih kot prvi govoru minister za gozdarstvo LRS ljudski po* slanec Jaka Avšič. Novi zakon o gozdovih daje polno jamstvo za pravilno izkoriščanje in čuvanje našega starih pogorišč, posek itd. pa 40.000 ha-Razen tega je treba še meliorirati i* očistiti okrog 50.000 ha grmišč. Največ gozdov je na hribovitih poJ' ročjih. To pa terja poseben način g®” spodarjenja, ker so gozdovi večinoma varovalnega značaja. Takšnih gozdov, ki varujejo svoja lastna tla, sosedna zemljišča, prometne naprave, razne <">; jekte, naselja itd. pred plazovi, usacu, hudourniki..., je pri nas okrog ‘u“ tisoč hektarov. Deloma so že razglašeni za varovalne gozdove. Nadaljnja pomembna naloga je Pr8" vilna razmejitev med gozdnimi in k®1®; tijskimi zemljišči, zlasti med gozdovi in pašniki. Ureditev paše je pri n„a.s zelo pomembno vprašanje, ker je vinoreja ena poglavitnih kmetijski® panog. Z melioracijo pašnikov bo o® padla potreba po gozdni paši. Paša kol v gozdovih in na gozdnih tleh je P1®! povedana. Približno 30.000 koz se P® nas še vedno pase na grmiščih Kras« in Soške doline. Planinski pašniki s« ne smejo razširjati v škodo gozdov. Osnovno pogozdovanje Krasa je d®* ločeno na 15 let Hitrejše pogozdovanj* bi ne bilo priporočljivo, ker je treba vzporedno meliorirati kraške pašnik*; Če pa bi pogozdovanje zanemarili, ® bil Kras kmalu ves gol. Pred vojno s° Kras tako počasi pogozdovali, da bi #® ne pogozdili še po sto letih, če bi m*® nadaljevali. Naloge pogozdovanja K*** sa rešuje na terenu pet sekcij. Do**j danji poskusi z raznimi drevesni®! vrstami so pokazali, da bodo gozdo na Krasu po lesu boljši kakor smrej kovi. Med drugim bodo vsebovali tn°* cedre. Govornik se je dotaknil tudi njega in bodočega izkoriščanja str8»' skih gozdnih proizvodov. Velik po®6,® imajo zlasti zdravilna zelišča. Med ni štejejo tudi lubje krhlike, ki ga g®* zdovi dajejo na leto 200.000 kg. Nadah® je pomembno izkoriščanje igličevja ** proizvodnjo eteričnih olj. Letos “ vrednost eteričnih olj iz igličevja z®8’ šala okrog 30 milijonov din. Novi zakon o gozdovih določa t® , jasne odločbe za varstvo gozdov Pre škodljivci in požari. Tovariš minister je govoril tudi ® gozdno-gospodarskih načrtih, ki l? določa novi zakon. Slovenija je i®e* pred osvoboditvijo nad tri četrtine spodarsko neurejenih gozdov. Leta so izšla navodila, ki so predpisala ®*j črtno urejevanje. To nalogo v okvu“ ministrstva prevzema uprava za urej*' nje gozdov. Do konca petletke je tre® urediti 360.000 ha gozdov. Do konca *'' tošnjega leta bodo opravili delo ® površini 220.000 ha. gozdnega bogastva Minister za gozdarstvo tov. Jak# Avšič je utemeljil potrebo po novem zakonu o gozdarstvu. Vlada predlaga osnutek zakona, ki upošteva, da naravni biološki pogoji, v kakršnih se gozd razvija, terjajo pravilno nego in skrb za gozdove. Gozdovi seveda nudijo tem več, 6e je vloženi trud večji. Zato je od pravilnega gospodarskega ravnanja z gozdom odvisno, kakšni bodo gozdovi in koliko lesa bodo dali. Prav zaradi tega je treba tudi zaostriti borbo na terenu samem, da bodo kljub vsem velikim proizvodnim nalogam v gozdovih opravili vsa gojitvena dela. Predlog novega zakona pomeni nov prispevek v boju za demokratizacijo naše ljudske uprave. Določa ustanavljanje gozdarskih svetov pri krajevnih in okrajnih ljudskih odborih. Zakon je ostro prelomil s starim ljudskim odnosom množic do gozdnega bogastva v dobi fevdalizma in kapitalizma; gozdnp zaklade prepušča ljudstvu za njegove koristi. Način izkoriščanja gozdnega prirastka krepi socialistični sektor ne glede na to, ali so gozdovi v državnem, zadružnem ali zasebnem sektorju. Zato sta tudi varstvo in gojitev vseh gozdov predmet ljudske oblasti. Zakon tudi skrbi, da^ bodo vsi naši ljudje enakomerno deležni sadov, ki jih prinašajo gozdovi. LR Slovenija je med ljudskimi republikami v državi po površini gozdov na četrtem mestu (13.8% skupne površine). Največjo gozdno površino (25.2% skupne) ima Hrvatska. Tudi po zalogah lesa je Slovenija na četrtem mestu — 13.4% zalog vse države. Največ zalog odpade na Bosno in Hercegovino — 32.3%. Če pa upoštevamo samo zrelo lesno zalogo, je Slovenija s 5.2% na zadnjem mestu, tako da sta pred njo tudi Črna gora in Makedonija. N« splošno pa ima Jugoslavija zelo mnogo gozdnih zalog, tako da je sedanje izkoriščanje pod normalo Jer tudi izvoz še zdaleč ni dosegel predvojnih količin. Gozdovitost Slovenije je zelo velika, okrog 42% površine ljudske republike. Slovenijo presega samo Bosna in Hercegovina s 47%. Pri nas je le malo gozdov na tako imenovanih relativnih gozdnih tleh, kjer bi mogle trajno uspevati druge rastlinske kulture, ki bi dajale večje dohodke kakor gozd. Po podatkih inventarizacije gozdov iz leta 1947 zavzemajo gozdovi v Sloveniji 823.920 ha; na državni sektor odpade 229.976 ha ali 28%, na nedržavni pa 602.944 ha ali 72%. V bivši kapitalistični Jugoslaviji je bilo le 0.4% državnih gozdov, drugi p« su bili v lasti veleposestnikov, verskih in cerkvenih ustanov in malih kmečkih posestnikov. Gozdarstvo v gozdovih malih posestnikov, ki jih je bilo okrog 160.000, je bilo popolnoma neurejeno. Zato so manjši gozdovi pogosto postali plen kapitalističnih špekulantov. Takratna zakonodaja ni varovala gozdov pred neracionalnim izkoriščanjem. Zato smo po osvoboditvi prevzeli izčrpane gozdove. Osnovna načela racionalnega gospodarjenja z gozdovi terjajo, da se v gozdovih, ki imajo lesne zaloge m prirastka pod normalo, predpiše manjši letni posek, kakor znaša letni prirastek. Lesna zaloga je proizvajalno sredstvo, od katerega je odvisna zmogljivost proizvodnje. Preveč izčrpane gozdove moramo okrepiti, da dosežemo trajno in normalno donosnost. Osnovne podatke, ki so nujni za načrtno gospodarstvo v gozdarstvu, smo dobili šele z inventarizacijo leta 1947. Podatki kažejo, da sta se lesna zaloga in prirastek gozdov v nedržavnem sektorju znižala izpod normale. Prva inventarizacija je bila hitra in zato nepopolna. Zato traja letos primerjalna inventarizacija, da bo že prihodnje leto mogoče določiti konkretna in smotrna načela ter ukrepe za izkoriščanje gozdov, Razvidno je, da na iglavce odpade 53%, na listavce pa 47%. Doseči bo treba razmerje 50; 50% zaradi vsestranske uporabne vrednosti listavcev. Les naših gozdov je izvrsten. Na Pokljuki in Jelovici so smrekovi sestoji z izvrstnim resonančnim in letalskim lesom, ki je za osemkrat do desetkrat dražji od navadnega. Pomoč gozdov za zgraditev socializma je velikanska. Petletni plan zahteva velike količine lesa za izvoz; mnogo lesa pa potrebujemo tudi za kapitalno graditev, rudarstvo, industrijo itd. Pa tudi za široko potrošnjo potrebujemo okrog 2,800.000 m’ lesa na leto. Ljudska oblast uvaja racionalno izkoriščanje vseh gozdov ne glede na lastništvo. Ta prizadevanja se kažejo tudi v zakonskem predlogu. Do konca lanskega leta in skupaj z letošnjimi pomladnimi deli smo posadili nad 31 milijonov gozdnih drevesc, posejali pa okrog 50.000 kg semena. Pogozdili smo 6000 ha novih površin, spopolnili pa smo 6500 ha gozdov. Nadalje smo očistili okrog 12.000 ha gozdov. Za ta dela so znašali stroški 62.5 milijona din, to je 465,600 dnin, razen tega pa je bilo še 163.600 prostovoljnih dnin. Vrednost prostovoljnega dela znaša okrog 13 milijonov din. Čakajo nas še velike naloge. Samo kraških goljav in nerodovitnih zemljišč je treba še pogozditi 30.000 ha, Končno je tovariš minister nagla* sedanje naloge v zvezi z izpolnjuj! njem gozdarskega plana. Po bese«8 tovariša Tita lesna proizvodnja P®5? va 80% za devize, ki jih potrebuj*18, za industrializacijo ter hkrati socia* zacijo države. Naloge so: največje čevanje, najsmotrnejša predelava 1®*: v najkoristnejše sortimente in stal® iskanje možnosti, da nadomestimo ,e z drugim, cenejšim materialom. Po govoru tovariša Jaka Avšiča \*\ diskusiji govoril še ljudski poslanec ‘e variš Alojz Kolarič, nato pa je *kuP' ščina soglasno sprejela predlog zak<® o gozdovih. Na popoldanskem zasedanju LjuJfjj? skupščine LRS so najprej prečirtali p°r prejšnje sezone vrnila obisk Zagrebu o Beogradu. V letošnji sezoni je od o-fcrnih gledališč prva obiskala Ljubljano Zagrebška opera, zdaj pa je prišla med jjjs tudi Beograjska opera, medtem ko Ljubljanska opera še v letošnjem letu ga na gostovalno turnejo v Zagreb in “eograd, s čimer se bo sklenil krog trd- povezanosti tudi med temi tremi najpomembnejšimi opernimi odri v državi. V vrsti teh treh naših najvidnejših ^Per je Zagrebška opera najstarejša, a toograjska najmlajša, saj je bila kot stal- kulturna institucija osnovana šele leta *»W, to je 27 let za ljubljansko in nad 40 let za zagrebško Opero. Kljub svoji mladosti pa je Beograjska opera v 30 letih svojega dela prehodila ogromno pot razvoja, tako da je danes po svoji pomembnosti in vlogi prestolniške Opere upravičeno med najbolj reprezentativnimi opernimi odri na vidnem mestu. Sedanjo turnejo po državi je prejšnji teden z ogromnim uspehom pri občinstvu In pri kritiki začela v Zagrebu, po Ljubljani pa bo imela še vrsto predstav na Solist beograjska Opere Nikola Cvejič kot MefMo ▼ »Faustu« Reka in v Pulju. V istem času bo Skop-ljanska opera gostovala v Beogradu m Zagrebu, Zagrebška opera v Dalmaciji, Ljubljanska opera pa bo v začetku julija uprizorila nekaj predstav naprostem v Kopru. Beograjska opera je po številu svojega ansambla, tako solistov, zbora, orkestra in tudi baleta, danes v državi brez dvoma na prvem mestu. V vrstah svojih odličnih solistov ima imena, ki so znana ne le pri nas, ampak tudi izven naših meja. Operni solisti kot n. pr. Zdenka Zikova, Valerija Heybalova, Anita Me-zetova, Melanija Bugarinovič, Anka Jelačič, Ljubica Ljubičič, Lazar Jovanovič, Aleksander Marinkovič, Nikola in Žarko Cvejič, Stanoje Jankovič, Jovan Grigori-jevic, Miroslav Cangalovic, solisti baleta Mira Sanjina, Rut Parlič, Katarina Obra-dovič, Bojana Perič, Tamara Polanska, Milan Momčilovič, Dimitrije Parlič, Vladimir Lebedev, Aleksander Dobrohotov, Sima Laketič itd. so številni umetniki odličnih kvalitet ir. zmogljivosti, ki omogočajo Beograjski operi, da lahko z uspehom uvršča v svoj spored tudi najzahtevnejša dela svetovnega opernega in tudi baletnega repertoarja. Za svoje prvo gostovanje v Ljubljani je Beograjska opera izbrala štiri uprizoritve (2 operi in 2 baleta), in sicer: Verdijevo »Aido« (dirigent Krešimir Ba-ranovič, režiser Josip Kujundžič), Gounod ovega »Fausta« (dirigent Predrag Miloševič, režiser Josip Kujundžič), balet a Prokofjeva »Romeo in Julija« (tfin- gent Oskar Danon, režiser in koreograf teiitrije Parlič) in Hrističev balet Ohridska legenda« (dirigent avtor Stevan Hristič, režiser in koreograf Margita Froman k. g.). V teh atirih delih se nam bodo predstavili vsi najvidnejši umetniki in tvord Beograjske opere. Prvi dan bodo v Verdijevi »Aidi« v glavnih solističnih partijah nastopili: Valerija Hey-balova, Anka Jelačič, Lazar Jovanovič, Žarko Cvejič, Miroslav čangalovič in Jovan Grigorijevič. Začetek vseh predstav bo ob 19, edino popoldanska predstava »Ohridske legende« v soboto 17. junija bo ob 15, Celotpi ansambel Beograjske opere (270 po številu) je prispel iz Zagreba v Ljubljano v ponedeljek zvečer pod vodstvom direktorja Opere dr. Oskarja Da-nona, Na kolodvoru jih je prisrčno sprejelo članstvo Ljubljanske opere z direktorjem S. Hubadom in zastopniki ministrstva za znanost in kulturo vlade LRS. Članstvu Beograjske opere želimo prijetno bivanje v bratskem slovenskem glavnem mestu in mnogo umetniškega uspeha na našem odru in na vsej nadaljnji poti. — s. Pred vojno deset, zdaj okrog STO VRST MHftfEGA JEKLA Proizvodnja jekla in železa je merilo, 114 kakšni industrijski stopnji so posamezne dežele. Stara Jugoslavija .je bila Ni v tem pogledu med zadnjimi deželami v Evropi. Proizvodnja železa in je-jja kaže, kako je razvita težka industrija, W je temelj industrijskega razvoja vseh ‘trok. Med petletko vlagamo največje na-Pore za zgraditev težke industrije. Dosedanji uspehi kažejo, da dosedanja priza-"Wanja niso bila zaman. Zmogljivost Marih železarskih obratov se je zelo po-. Večala ne le po tem, da je zdaj na sploS-n0v večja proizvodnja, temveč tudi, da Jaše jeklarne dajejo številne vrste jekla, kakršnih prei nismo izdelovali. Prav od Proizvodnje aajrazličnejših vrst jekla je odvisen razvoj cele vrste industrijskih jjtrok. Zato m nikakor dovolj le povesti proizvodnjo jekla na splošno; jeklar-116 morajo tudi dajati dovolj posameznih, Popolnoma določenih vrst jekla. Zdaj naše jeklarne proizvajajo že Jkrog sto vrst jekla. Ni skoraj več jekla, S bi ga naše jeklarne ne mogle dajati. y tem pogledu smo se uvrstili med razite industrijske države. To je velik skok, •* pomislimo, da so v stari Jugoslaviji Proizvajali samo deset vrst jekla. Proizvodnja jekla je bila lani za 71% večja fakor pred vojno, letos pa bo celo dva-*r»t večja. Da amo dosegli tako velike uspehe v *°razmemo kratkem času, je predvsem *asluga naših strokovnjakov. To velja fjasti za strokovnjake na Jesenicah. Je-J®0iŠka železarna je po osvoboditvi za-Jkla proizvajati na industrijski način 33 H*t jekla. Pri tej nalogi so se zlasti od-JfKovali: inženirja Jože Novak in Ivan ®°UČek ter V. Terseglav. » Stara Jugoslavija je v jeklarnah na J*senicah, v Zenici in Smederevu proiz-ajala predvstm jeklo tako imenovane tr-jfov&ke kakovosti. Veliko večino jekla za Jotnače potrebe je bilo treba uvažati. Doječe jeklarne so dajale le cenejše, pregoste vrste jekla. Dosedanji razvoj našega železarstva ta jeklarstva je najboljše poroštvo, da bodo mogle tudi druge industrijske stroke izpolniti svoje pomembne naloge med petletko. Zato se je mogla začeti zadovoljivo razvijati tudi strojna industrija. Brez primernih vrst jekla ne bi mogli izdelovati kmetijskih strojev, ki so nujno potrebni za socialistično preobrazbo kmetijstva. Ce ne bi imeli primernega jekla, bi zastale industrijske stroke, ki proizvajajo prometna sredstva. Tako je n. pr. znano, da morajo ladjedelnice in tovarne vagonov obratovati le, če imajo dovolj surovin, med katerimi so posebne vrste jekla najpomembnejše. Prav tako ni mogoča proizvodnja avtomobilov, motorjev, traktorjev itd., če tem strokam ne nudimo dovolj surovin. Pomen jeklarstva se pokaže še tem bolj jasno, ko sprevidimo, da je prvi pogoj za zgraditev in razvoj velikih tovarn orodnih strojev — primerna proizvodnja jekla. Ni industrijske stroke, ki bi mogla pogrešati jekleno orodje in stroje. Pri tem se moramo zavedati, da so zahteve za izdelovanje posameznih vrst orodja prav različne; le nekaj vrst jekla nikakor ni dovolj. Danes, ko gradimo na stotine tovarn, potrebujemo od dne do dne tudi več orodja, ne le industrijskih naprav, Medtem ko moramo precej industrijskih naprav še uvažati, pa je treba hkrati tudi pospeševati proizvodnjo orodja, če že ne tudi vseh vrst strojev. Zato je poraba jekla vedno večja. Pogosto tudi ne pomislimo, da je graditev velikih industrijskih obratov, večjih mostov, železnic itd. neposredno odvisna od proizvodnje železarn in jeklarn. Spomnimo se samo, da je k tako hitri zgraditvi mladinske proge šamac-Sarajevo pripomoglo tudi to, ker je jeklarna v Ženici izdelala zanjo skoraj vse tračnice. Naše železarstvo in jeklarstvo se razvijata na trdnih temeljih. Jugoslavija se uvršča med dežele, ki so po naravnih zakladih med naj bogatejšimi na svetu. Ima dragocene surovine, ki so potrebne za pridobivanje kakovostnih jeklenih zlitin (legur). Primanjkuje nam le še nekaj vrst kovin, n. pr. niklja in volframa. Pogrešali smo tildi vanadija, zdaj pa so naši raziskovalci že na delu, da proučijo način pridobivanja te kovine. Z molibdenom, ki ga imamo dovolj, bomo mogli nadomestiti tudi nikelj. Doslej so naše jeklarne dale že vse vrste jekla za konstrukcije, izdelavo orodja, za vlivanje motorjev itd. Tako izdelujejo med drugim zlitine za nože in drugo orodje, ki ga uporabljajo pri obdelavi najtrših kovin. Proizvajajo nerjaveče jeklo. Omogočili so tudi izdelavo medicinskih in laboratorijskih instrumentov iz posebnih zlitin, ki so med drugim tudi odporne proti temperaturi. Razvoj industrije in naloga, da se osamosvojimo, terjajo nadaljnjo izpopolnitev našega jeklarstva. Letos bodo naše jeklarne začele izdelovati še nekatere druge vrste jekla. Ing. Stanislav Turk se je posvetil nalogi, da odkrije mehko vrsto jekla, ki bi naj nadomestila baker za lo-koinotivske kotle. Nadalje bodo letos začeli izdelovati nekatere vrste jeklene žice, n. pr. za jeklene vrvi, posebno vrsto betonskega železa in žico za električne kuhalnike. Tako ima naše jeklarstvo zdaj že trdno podlago za nadaljnji razvoj. Premagali pa smo tudi največjo oviro razvoja našega železarstva: pridobivanje koksa iz manjvrednega premoga. V Lukavcu (Bosna) pri Tuzli že rase mogočna koksarna, ki bo dajala našemu železarstvu dovolj izvrstnega koksa. PRED SVETOVNIM NOGOMETNIM PRVENSTVOM Mehiški strokovnjaki o jugoslovanskem Na južno ametriškam kontinentu je zavlar HuJa pravcata »mrzlica svetovnega nogomet-mesa prvenstva*. Obseine polemike Športnih novinarjev, nogometnih strokovnjakov in funkcionarjev posameznih klubov najbolje o tem pridajo. Med vsemi našimi nasprotniki na travnati areni nogometnega svetovnega prvenstva je najmanj poznana državna reprezentanca. Zato je vsekakor zanimiv komentar nekega mehiškega Športnega časopisa, ki je bil napisan na podlagi razgovorov z vodilnimi osebnostmi mehiške nogometne federacije. I* tega komentarja je raavidmo, da posvečajo Mehikanci veliko pozornost dejstvu, da ja namreč Jugoslavija eden izmed najresnejših nasprotnikov ne le izbrane mehižke enajsterice, marveč tudi Brazilije. Spričo tega zelo mnogo raapravljajo o načinu igre n&sih nogometažev. Nekateri Športni strokovnjaki ugotavljajo pri naši državni re- eentanci dve pomanjkljivosti. Komenta*-časopdsa »Aficion« piše: »Jugoslovanska reprezentanca je tehnično nadmočna, vendar je njen napad prepočasen »lasti v zaključnih akcijah oziroma strelja na gol Sele tedaj, ko je oddaljena nekaj metrov od nasprotnikovih vrat.« Piaeo tega komentarja proučuje izglede, ki jih imajo mehiški reprezentanti v bližnji tekmi z jugoslovansko reprezentanco in pravi med drugim toiei — »Točno povedano, muči mehiško enadstorlee Ista bolezen in nas zato ne sme nič presenetiti.« Svoj komentar končuje celo optimistično: »Odrekati možnost 7-mage hi bilo nesmiselno.* Strokovni krogi mehiške nogometne federacije menijo, da je glavna pomanjkljivost mehiškega nogometa štaba telesna kondicija nogometašev in nezadostna taktika. Kar zadeva tehniko izbrane?* moštva, so vsd soglasnega mnenja, da mehiški nogometaši igrajo tehnično izvrsten nogomet. Zelo zanimiv Je članek mehiškega nogometnega strokomjaka, ki je bil objavljen maja t. 1. Mira Pucova: OPERACIJA (Pred krstno predstavo v Drami) k. Boj jugoslovanskih narodov zoper faktične in nacistične okupatorje in naša Fdska revolucija sta na široko odjekni-£»v naši književnosti. Razvoj iz repor-•!**> dramatiziranih dogodkov, agitk itd. iSlobino, v umetnost bi bil gotovo hi-če bi pri kritikih in teoretičnih izterjevalcih vladala prva leta po osvojitvi večja idejna jasnost, ki bi zdru-r^la v sebi tako progresivno idejnost, tudi ustrezala zahtevam umetnosti. .'Jjtežji je ta proces pri dramatiki, ka-l®re razvoj ni odvisen le od kakšne livarne revije, marveč je nedeljivo po-^ana z gledališčem. Dramatik mora vi-j:'1. svoje delo na odru, kajti šele tam polno življenje. Pesem, novelo, ro-natisneš v mesečniku ali dnevnem ^sopisju, zadnjega morda le v odlomku >• stvar vsaj toliko opravljena, da si 5 Predstavil bralcem. Če se je urednik ^rda prenagli v svoji dobrotljivosti, naklonjenosti ali z dobronamernim Jetrom vzgojnosti in vzpodbude, ni na-J^led takšna nesreča, čeprav ga je morij? Potlej kdo v dnevni kritiki — njega ■ vjPisca — okrcal. Z dramatiko je stvar l]?J\ker je takšna tveganost za eleda-J?* im pisca združena z raznimi nujši-’ ©notnimi in umetniškimi posledicami. Kljub temu se je naše gledališče ves čas po osvoboditvi globoko zavedalo, da je domača dramatika z novo tematiko m idejnostjo v njenem repertoarju potrebna iz treh razlogov: iz literarnega, gledališkega in zaradi občinstva, v katerega je vključen tudi za naš čas nič manj važni politični moment. To načelo ni nič novega, saj je veljalo že pri starih Grkih. Poslednje in odločno vprašanje je vedno kvaliteta. V prizadevanju, da pospešuje sodobno slovensko dramsko književnost, ki jemlje snov iz našega osvobodilnega boja in re-! voludje, je naše gledališče v zadnjih letih uprizorilo Zupanovo »Rojstvo v nevihti«, Borove »Raztrgance« in »Blažo-nove«, Torkarjevo »Veliko preizkušnjo« in »Svet brez sovraštva« ter »Ogenj in pepel« Mire Pucove, ki stopa sedaj z dramo »Operacija« že tretjič pred gledališko občinstvo in kritiko. Z dramo »Ogenj in pepel« je dosegla tolikšno popularnost v pretekli sezoni, da so jo igrali širom Jugoslavije ratni poklicni in amaterski odri. Ne da bi se spuščal v splošno in kvalitetno umetniško analizo njene dramatike, ker j« to naloga kritike, je vendarle potrebno pouda- POPRAVEK V članku — Izobraževalni tečaji so končali z delom — se je vrinila napaka V šestem odstavku, ki prične: »V mariborskem izobraževalnem tečaju« namesto »V marsikaterem ...« riti, da je Mira Pucova presenetila slovenskega gledališčnika že z dramo »Svet brez sovraštva« z zrelo dramatsko tehniko, z nekaj dobro pisanimi vlogami, z dramatsko napetostjo in učinkovitostjo posameznih prizorov, ki so dali možnost režiserju in igralcu, da sta se mogla vsak po svoje razživeti skozi njeno besedilo in dejanje, občinstvo pa opozorila na nekaj problemov novega humanizma. Iste pozitivne gledališko-dramatske lastnosti imata »Ogenj in pepel« in najnovejša njena drama »Operacija«. Snov vsem trem dramam je vzela iz našega boja zoper okupatorja, hkrati pa iz naše revolucije. Kakor sta se oba tokova tega boja nedeljivo prepletala med seboj, tako se tudi v obeh zadnjih dramah ljudje in dejanje gibljejo in razvijajo v njih okviru. Eni kot njeni glasniki in borci, drugi kot njeni več ali manj zagrizeni nasprotniki. Dejanje »Operacija« se godi v zdravniškem svetu, v bolnišnici, kamor se poleg belogardistov zatekajo tudi ranjeni ilegalci. Bolnišnica je bila morda eden izmed najbolj zanimivih krajev, kjer so se srečavale v nekem navidezno mirnem, vnanjem sožitju največje skrajnosti, Naši ranjeni, bolni in izčrpani ilegalci so se morali dobro »zakamuflirati«, kakor se je reklo v njih jeziku, morali so se velikokrat brzdati, da se niso z besedo ali kako drugače izdali, ker bi bilo sicer p6 njih. Zdravniki so delali čuda. Nešteto- STIPETIČ MARJAN JE V METULJČKOVEM SLOGU PLAVAL BOLJE OD REKORDA V nedeljo je Marjan Sttpetič na plavali-iftu Mladosti na Savi (50 m dolg bazen) preplaval 100 m v metuljčkovem slogu v iasu 1:11,2, kar je za S desetinke sekund« boljše od noveg« rekorda, ld ga ja nekaj dni prej postavil v Samioboru v S5 m bazenu. Toaa ta rezultat n« bo priznan kot rekord, ker je dosežen v štafeti. MEDNARODNI ŠPORT CEBAJ ZMAGAL V 6VICI Na velikem mednarodnem atletskem tekmovanju, ki je bito v nedeljo ▼ Zttrichu je v teku na 1500 m nastopil tudi Jugoslovan Zdravko Oeraj. Oeraj je v ostri borbi s Svi-oarsklmi in francoskimi tekmovalci dosegel prvo mesto s selo dobrim ftasorn 11:56,8. 2. je bil Svioar Infeld 8:56,4, S. Franoo« Petitjean. Meksico. Priama r*prewmtonoa Mehike je premagala italijansko moStvo Genov« l ro- **se* — Prvi dan teniškega tekmovanj^ Francija — Avstralija je premagal Franom Abdessolam Avstralca Hoffmana s 8:6, 6:8, Helsinki. — Mednarodna tekma Finska — Nizozemska se je končala z rezultatom 4:1. Praga, — Madžarska mladinska nogometna reprezentanca je premagala mladinsko reprezentanco ČSB s 8:2 (1:0). Napoli. — Italija je v waterpoolu premagala Avstrijo z 8:2. Stockholm. — Na mitingu v Stockholmu je Sved Lundberg postavil nov švedski In evropski rekord v skoku ob palici — 4.38 m. Na istem mitingu je Dalleflod vrgel kopje 67.85 m. Dublin. — V tekmovanju za Davisov pokal je Poljska premagala Irsko s 8:2. S A H MOŠTVENO PRVENSTVO LJUBLJANSKE OBLASTI Preložena tekma ia II. kola Celje—LUŠK II. ■e je končala z zmago Oelja 5:8. III. kolo: LUSK I.—LUSK II. 6H:1>/., Krim III.—Celje 5:8, Triglav I.—Ljubljana Triglav II.-DOZ 7:1. Stanjo po III. kolu: Triglav I. 18 LUSK I. 17, Triglav n. 16W, Celje, Krim III. 13, LUŠK II. 7Vi, DOZ, Ljubljana SV«. TURNIR MOJSTRSKIH KANDIDATOV V Banji Luki se je začel turnir mojstrskih kandidatov, katerega se udeležuje 13 igralcev iz vse države. I. kolo: Smedereva«—Mlinar remis, Niko-lac—Bertok remis, Popovi®—Carev remis, Pavlovi*—Damjanovič 1:0, partiji Sušnik— R, Savič in Kozomara^Zlvanorv sta bili prekinjeni. Horvat j« bil prost. Domače vesti Prvokategornik Ciril Vidmar je odigral v Domu oddiha CO ZSJ na Rabu simultanko proti 28 igralcem z rezultatom: 86 partij je dobil ln 2 remiziral. Mladinsko moštvo »Stojan Puc« lz Novega mesta je odigralo dvoboj proti Sahlstom gradbenega podjetja »Pionir« z rezultatom 6 in pol ! 1 in pol. V Šolskem letu 1949-50 je odigralo šah. društvo »Stojan Puc« 14 dvobojev, v katerih je 12 krat zmagalo ln 2 matcha sta ostala neodločena. Ta ugodna bilanca gre vsekakor na račun dviganja kvalitete šaha v Novem mestu. Dvoboj za prvenstvo srbske lige med »Dinamom« iz Pančeva in »Proleterjem« iz Zre-njanina so je končal * zmago »Dinama« i rezultatom 5:2. krat sp tudi sami tvegali življenje, kajti če bi jih ujeli pri njih poslu, bi jim trda Eredla. Nekaj takšnih primerov je kon-ilo » &mrtjo. V ospredju dejanja nove drame Mire Pucove je nadarjeni zdravnik dr. Donat, skoz in skoz zdravnik in tako apolitičen Človek, ki ima zaradi posebnosti svojega značaja težave tudi v zasebnem življenju. Ce bi ne prišlo do vojne in osvobodilne borbe sploh, bi gotovo končal v alkoholu in cinizmu, osebni zaplet njegovega zakona bi ne prekoračil običajne, vsakdanje »afere« meščanskega ali malomeščanskega okvira. Nekaj časa hi se šušljalo, potlei hi postalo njegovo poleg-zakonsko razmerje nekaj vsakdanjega, dokler ne bi končalo z ločitvijo ali pa samo po sebi, ker bi se bržkone srečal s kakšno novo žensko. Dogodki vojne in revolucije, ki sta začeli življenje in družbo spreminjati pri njih koreninah, pa so tudi takšne intimne konflikte, kakor je Donatov, prestavili drugam in jih velikokrat spreminjali v globoke in pretresljive drame, ki jih po večini književnost v njih globini in bistvu še ni odkrila. Marsikaj osebnega se je v okviru naše revolucije pomaknilo takrat v ozadje, ker je boj tirjal drugačne ljudi, hkrati pa je neusmiljeno preizkuševal njih značaje, njih bistrovidnost in borbenost. Tako so stopali na plan čisto novi osebni problemi poleg splošno družbenih in političnih. — Pucovj ni šlo za to, da napiše inačico in svojem nogometu ln razpravlja o problemu mehiikesra nogometa: »Problem našega nogometa sega ▼ dobo, ko je bila sleherna Športna prireditev Se pravcati zlati rudnik in ko se je začelo mrzlično kupovanje nogometašev i« Južns Amerike. Vsi se dobro spominjamo, da so bile tedaj ekipe, v katerih je nastopalo le nekaj Mehikancev. 8 tem j« bila zaprta pot novemu nogometnemu naraščaju ter preprečen sleherni napredek mehiškim nogometašem, Z omejitvijo nakupa tujih nogometnih igraloev, je mehiška nogometna federacija začela zdraviti to Športno panogo mučne bolezni, ki jo je povzročil profesionalizem. Iz domačih mladih igralcev so morali ustvariti nove nogometno ekipo, ki bi utegnila uspešno repr&zentiratl svojo državo. Sele v poslednjih sreianjdh so se pokazali uspehi. Na tekmovanju za prvenstvo sveta je me-hiftka reprezentanca premagala reprezentanci ZDA in Kube. Toda na turneji po Španiji je ta reprezentanca v dveh srečanjih z mešano špansko reprezentanco izgubila eno tekmo, drugo pa je igrala neodločeno. Sedaj trenira v nekem kraju na morski obali naslednjih 22 igralcev: vratarja 0oj»-bail 1» Cordoba, branilci: Gutierez, Zeter, Gomez ln Booca, krilci: Ruiz, Cubuoru, Gue-bra in Ortiz, nar>ad: Flores, Fetrnandez, Ne-rano, Prieto, Velascez, Septien, Perez, Ca,-sarin, Escandon, Navaro ln Borbola. Za najboljšo igralce smatrajo vratarja Cordobo ter napadale* Oasarlna in Septlena. Moštvo trenira Octavio Bias. Najslabši del moštva je krilna vrsta, ki igra precej defenzivno, ostali igralci, zlasti pa napad s Septienom na čelu pa 60 zelo dobri tehničarji tar točni pri streljanju na gol. NOGOMETNI TURNIR ZA SAARSKI POKAL ZAKLJUČEN Saarbrttcken, Ji. junija. V finalnih nogometnih tekmovanjih za saarski pokal je včeraj nogometno moštvo »Saarbriiaken« premagalo reprezentaaoo mesta Bonna z rezultatom 4:0. 8 tem je osvojilo saarski pokal nogometno moStvo Saarbriicken, na drugem mestu je reprezentanca Bonna, na tretjem »Hajduk« iz Splita in na četrtem nogometno moštvo »Mete« lz Metza. NOGOMETNE TEKME Pretekli teden je zagrebška Lokomotiva v Mariboru v prijateljski tekmi premagala domači Branik z 2:1. Igralci Branika so nudili članom I. zvezne lige resen odpor. Naša krila so premagala osiješkega Pro-leterja s 8:0 (1:0). LJUDSKA TEHNIKA DOBER PLASMAN JUGOSLOVANSKIH MOTORISTOV NA DUNAJU Dunaj, 13. junija. Na veliki motociklistični dirki »Gross-Preas von Steiermark«, ki je bila včeraj v Feldktrohnu, je sodelovalo 23 tekmovalcev. Zmagal je Anderson (Britanija), drugi je bil Avetrijeo Portswinkler in tretji Avstrijeo Buber. Jugostavan Kamenar Je prišel testi na cilj, Jugoslovan Peš!5 pa je dosegel osmo mesto. TEKME KAJAKOV NA LJUBLJANICI Ob številni udeležbi so se r nedeljo 11. Junija vršile tekme kajakašev lz vsn Slovenije. Nad Štirideset tekmovalcev se je zbralo na prostorih PBD »Cveto Močnik«. V prvem in drugem kodu so se srečali tekmovalci in tekmovalke iz Celja, Tacna in Ljubljane I. Pri mladih kajakaših je prišla do izraza velika borbenost, vendar pa se je opazilo, da so še neizkušeni. To pa se bo a rednimi treningi In pa tekmami sigurno izboljšalo. Vsi tekmovalci kakor tudi gledalci so z nestrpnostjo pričakoval i nastop mladega in nadarjenega Zadla Milana, ki ga že poznamo ix lanskega državnega prvenstva na divjih vodah, ki se je vršilo na Ornem Drimu v Makedoniji, kjer je zasedel porvo mesto. Pa tudi to pot ni razočaral. Po težki borbi s Svetom in Vidovičem iz Ptuja, je tudi v nedeljo zasedel prvo mesto v kategoriji 8-1. V kategoriji F-l pa je osvojil prvo mesto Pavlovec Damjan, kateremu pa e« je nevarno približal nadarjeni S rol ia Ptuja. Pri mladinkah pa je na isti progi s pičlim naskoka osvojila prvo mesto Bezlaj Vida lz Ljubljane. Ekipno prvo mesto je dosegla ekipa Ljubljane II In se s tem plasirala v finale. M bo v Jajcu. I* objektivnih vzrokov na tem tekmovanju niso nastopili nekateri dobri tekmovalci, kar bi znatno dvignilo raven tega tekmovanja. Tehnični reeultati so naslednji! 1. Ljubljana II s časom 1:11,87,'*. Ptuj I s časom 1:15,42, 8. Ljubljana I s časom 1:17,28, 4. Tacen s časom 1:18,54, 5. Ptuj s časom 1:1947, 6. Celje * časom 1:20,26. S J. ELEKTROSTROJNO ZVEZO SO USTANOVILI V CRD TRBOVLJE Centralne rudarske delavnice v Trbovljah potrebujejo vedno več kadra za novi del tovarne rudarskih strojev. V okviru Ljudska tehnike se je vršil ustanovni občni »bor elekt-rostrojne zveze. Na skupščini je bil izvoljen odbor na čelu z ing. Babičem Rudolfom na čelu. Po obširni diskusiji so bili med drugim sprejeti sklepi, da se vključijo v Elektrostrojno zvezo vsi udarniki, racdonaUzatorji in novatorji, da ee do I. kongresa Elektrostrojne zveze dvigne število članstva od 61 na 80 in da se prične takoj z risarskim tečajem. Elektrostrojna zveza bo v podjetju CBD mnogo koristil* ter s svojim delovanjem omogočila, da bodo mnogi novi talenti pokazali svoje znanj«. zakonske in polegzakonske ljubavne drame, ki jih Je dramatika polira. V srčiki dogajanja njene nove drame je spet boj, ki prisili že na pol potapljajočega se dr. Donata, da stopi iz ozadja, to se pravi iz sebe. Ves razdvojen v samem sebi, intelektualni deklasiranec v načeti meščanski družbi, stoječ med dvema ženskama, najde duševno ravnovesje v sebi, ko se kot zdravnik in človek odloči za boj. Pri tem tragično konča, saij pade kot žrtev belega m fašističnega terorja, toda rešil je za boj dragocenega borca, rešil pa jo tudi sebe. Smisel življenja se mu je odprl sredi težkega boja. Cesar ni mogel najti prej ves čas v življenju, je našel sedaj v smrti. Tako je borba marsikakšen značaj očistila in požlahtnila, čeprav je tega ali onega doletela pri tem smrt. To je glavno dejanje nove drame Pucove in osrednja ideja. Dialog je preprost in tekoč, neposredne programaticnosti je v njem manj kakor v prejšnjih njenih dveh dramah, čeprav ostaja dejanje »Operacije« v bistvu na isti ravni, nova pa je snov ne le v literarnem delu Mire Pucove, ampak tudi v naši povojni dramatiki, ki jemlje dejanje iz našega boja in revolucije. »Operacija« je drama pomeščanjemih intelektualcev, ki doživljajo svojo veliko preizkušnjo-operacijo lastnega življenja in značajev, do katere jih je prisilila revolucija, ki jih je zvabila iz njih kamric intelektualnega solipsizma v kolektivizem splošne borbe. Dr. Bratko Kreft. Zveza borcev v Slovenskih koniicah je najboljša v okraju Poljiane, 18. junija Okrajni odbor ZB NOV v Poljčanah Ja imel v nedeljo drugo letno skupščino, ki ae je je udeležilo 218 delegatov. Po izvolitvi delovnega predsedstva s tov. Vidicem na Selu so skupščino pozdravili zastopniki GO ZB NOV, OK KPS In ostalih množičnih organizacij ter zastopnik JA. Iz poročil predsednika ln sekretarja 00 ZB NOV je bilo razvidno, da so dosegle nekatere organi-saclje v preteklem letu prav lepe uspehe. Med najboljšimi v okraju je krajevni odbor ZB v Slov. Konjicah, katerega člani so Srldno pomagali pri graditvi zadružnega oma ln lansko leto postavili spomenik neznanemu padlemu borcu. Dokaj dobre so tudi organizacije ZB v Oplotnici ln v Slov. Bjstrlcl. Med najslabše v okraju pa sodi Organizacija ZB v Šmarju pri Jelšah ln v Rogaški Slatini. Okrajni odbor ZB ni dajal Organizacijam na terenu zadostne pomoči. Število članstva se je zvišalo od 4320 na 0916. Na novo je bil ustanovljen en krajevni odbor, tako da je danes v okraju skupno 11 krajevnih odborov ZB. Od skupnega števila članstva jih Je 297 članov KLO, kar inaša četrtino vseh odbornikov. 240 članov sodeluje pri predvojaškl vzgoji kot komandirji centrov ali politični predavatelji. Nato je sledila diskusija, v katero je prvi posegel direktor tovarne Impol v Slov. BlstTlcl tov. Anton Sturm. Ostro je kriti- ziral nekatere aktiviste na terenn, U nimajo pravega odnosa do ljudi, ki so v času NOB vse žrtvovali za svobodo. Sekretar OK KPS tov. Tramšek je v diskusiji poudaril, ds morajo pri izvajanja gospodarskih nalog sodelovati tudi organizacije ZB. kar se je doslej premalo. upoštevalo. Na konen skupščine so sprejeli sklepe za bodoče delo. Med drugim bodo sodelovali pri posameznih KLO ln pazili, da se ne bo nobenemu borcu Invalidu ali partizanskim sirotam na vasi delala krivica ter pomagali pri utrjevanju KDZ. Napravili bodo temeljito prelomnico dosedanjega dela ln Izboljšali stanje zlasti z izdatno pomočjo krajevnim zvezam. S skupščine so poslali resolucijo glavnemu odboru ZB ln maršalu Titu. — L. P. Mnogo potov za nič Ljubljana, 18. junija V včerajšnji »Ljudski pravici« Je bilo med novicami objavljeno, da je Izšel poletni vozni red Ezpres 1959. Mnogi Interesenti so taka j hiteli v poslovalnico Putnlka ln ga zahtevali. Toda nameščenka Jih Je odpravila, češ naj se zglasijo ob 9. uri. Ko so ponovno prišli tja ob določenem času, so jim pri Putnlku odgovorili, da prodaja vozne rede Jugoreklam; pri Jugorelilamu so Interesentom svetovali, naj se obrnejo na njihovo prodajalno, tu pa ao jim dejali, da voznih redov nimajo ter se razburjali nad Potnikom. Zares mnogo potov za niči Zadružnikom pomaga pri košnji 90 ^OfillM Ljutomer, 18. junija. »Rana košnja — zlata košnja« upravičeno Sravi stari pregovor. Tega se v celoti zave-ajo zadružniki ln ostali kmetje v ljutomerskem okraju. 2e nekaj tednov kosijo po vsem okraju. Na splošno bodo travniki, ki Jih Imajo v okraju nekaj nad 2200 ha, dali letos mnogo boljšo krmo kakor v prejšnjih letih. Od navedene količine je le manjše število travnikov manj vrednih, kjer raste kisla krma. Na splošno se računa, da je v okraju pokošenega ln pospravljenega sena nad S0'/>. Številke pa so mnogo višje v zadružnem kakor v privatnem sektorju. Pri košnji je letos zadružnikom v veliko oporo nad 99 kurilnic. Na okraju polagajo velllfo važnost na pravilno In enakomerno porazdelitev strojev po zadrugah. Nekatere zadruge pa se postavljajo na stališče, da strojev ne bodo posojevale, kar je vsekakor nepravilno. saj je treba upoštevati, da Je treba košnjo pravočasno Izvršiti v vseh zadrugah. Živina v ljutomerskih zadrugah je večinoma združena v skupne hleve. Zato naj zadružniki letos vskladlščljo tudi seno le v skupna skladišča, kjer Imajo živino. Kljub sklepom pa nekatere zadruge še vedno prakticirajo po starem. Tako zadružniki na Cve-nu še vedno spravljajo seno vsak sebi. Take ln podobne napake, ki jih Je opaziti pri spravljanju sena, bo treba odpraviti, če hočemo, da bo razvijajoči se živinoreji v zadrugah zagotovljena dovoljna količina suhe krme. Drugo veliko opravilo zadružnikov Je mlačva oljne repice, ki bo dala razmeroma prav dober pridelek. Okraj je že predčasno razporedil mlatil ne stroje, katerih Imajo v okraju 50. Zadružniki v Ljutomeru so že v preteklem tednu mlačvo dokončali. Ne zaostajajo zadružniki v Norsluelh, Logarov-clh. Kokorlcl In drugih vaseh. Poverjeništvo za kmetijstvo pa se resno pripravlja tudi na ostalo žetev, ki bo čez nekaj tednov. Dober razpored mlatilnic v okraju bo letos omogočil hitro in pravočasno omlatltev žetve, ki kaže na splošno zelo dobro. L. T. Gor. Radgona, 13. junija Okrajni komite mladine radgonskega okraja pripravlja tekmovanje koscev ln grabljic v kraju Male-Štratovel. Tekmovanje bo v soboto 17. t. m. od 14. do 1*. ure. Potem bodo razdeljene nagrade. Za ocenjevanje Je že sestavljena posebna komisija. Po tekmovanju bodo mladinci Iz Ščavnice uprizorili na prostem Golarjevo komedijo v treh dejanjih »Dve nevesti«. Za tekmovanje se ljudje zelo zanimajo. Pripravljajo se naj boljši mladinci ln mladinke. Razen tega organizira okrajni komite LMS I. mladinsko brigado, ki bo 15. t. m. odšla na gradnjo Novega Beograda. Doslej se Je prijavilo največ mladincev lz mesta Radgone. IV. KDZ I. GREGORIČ LEPO USPEVA Krško. 13. junija. Kmetijska delovna zadruga Ulja Gregorič v St. Petru ob Sotli je bila ustanov ljena v maju 1949. Zadruga je od svoje ustanovitve do danes lepo napredovala v gospodarskem ln organizacijskem pogledu. Letos bodo v zadrugi precej gradili. Predvidevajo svinjak za 121 svinj s svinjsko kuhinjo, goveji hlev za 85 glav goveje živine in kurnlk. Za siliranje krme bodo zgradili tudi silose, da bodo lahko živino krmili z vlsokovreduiml krmili. Svoje obveznosti do skupnosti bo zadruga tudi letos Izpolnila. Med drugim bodo oddali 62 pitanih prašičev in 89 hi vina. Organizacijskemu vprašanju so zadružniki posvečali mnogo pažnje. Obračunali so z razbijači, katere so Izključili lz zadruge. Pobili so tudi govorice, da bo vsa ozlmina propadla, ker trosijo umetna gnojila, še vedno pa niso rešili vprašanja norm. Tudi kulturno-prosvetno delo še ni dovolj razgibano. Imajo lep zadružni dom, v katerem Vremenska napoved za sredo 14. junija: Se vedno pretežno jasno, le v opoldanskih urah je pričakovati kratkotrajne krajevne nevihte. Temperatura brez bistvene spremembe. bo dvorana kmalu popolnoma opremljena. Potrebno bo misliti na dobro gledališko družino in knjižnico. Uredili so ohišnlee. letos pa bodo na ohlš-nlcah redili še po eno svinjo več kot doslej, kar bo pripomoglo k Izboljšanju preskrbe z maščobami. Svinje bodo prejeli od zadruge proti primernemu odplačilu. Iz raznih krajev Kranj. — Med opekarnami republiškega značaja LRS je bilo letos tekmovanje pečarjev. V tem tekmovanju si je v mesecu maju osvojil prvo mesto kolektiv pečarjev ljubljanskih opekarn obrata Bobovk pri Kranju ter dobil prehodno zastavleo ln naslov »Najboljša sknplna pečarjev republiških opekarn LRS«. Ta uspeh dokazuje njihovo visoko delovno zavest ln discipliniranost. — C. Ajdovščina. — Velik« delovne uspehe dosegajo delavci na zbirnem skladišču v Ajdovščini. V maju je omenjeni delovni kolektiv stopnjeval svoje delovne uspehe ln 18 novih delavcev se je priključilo junakom dela, ki so presegli delovno normo od 46 do 75'/«. Tl delovni uspehi nam dokazujejo, da ni nalog, ki bi jih naš delavec ne mogel Izvršiti. — L. A. Trbovlje. — V Zagorju so MU pretekli teden zaključni izpiti na trgovski SoH. Izpit je položilo 18 tečajnikov, 5 z odličnim uspehom. Mladinski aktiv na šoli je eden najaktivnejših v zagorski dolini; Imajo dra-matski, pevski, folklorni krožek ter so javno nastopali na raznih prireditvah. Zaključna prireditev, ki bo 17. junija, bo pokazala njihovo delo med letom. — S. S. Podčetrtek. — Delovni kolektiv gozdne manipulacije v Podčetrtku spada med najboljše v poljčauskem okraju; proizvodni plan je do 31. maja za prvo polletje presegel za 29'/«. Ob proglasitvi udarnikov 11. junija se je kolektiv zavezal, da bo do konca Junija presegel polletni plan za 85'/« — L V. Maribor. — V tekmovanju med najboljšimi desetinami gozdne frontne brigade »1. maj« v Orlici na Pohorju Je bila posebno ostra bitka med I. desetino 1. čete ter I. desetino 2. čete. 2e od začetka je pokazala najboljše nspehe pri preseganju dnevnih norm I. desetina 2. čete, ki je nrva Izboljšala organizacijo dela. Da bi bili uspehi Se večji, je ta desetina pričela delati že ob 3. url zjutraj. Njenemu zgledu so sledile tudi ostale desetine, razen II. desetina t. čete, ki je med vsemi najslabša. — K. M. GLEDALIŠČE----------------------------- DRAMA - LJUBLJANA Sreda 14. junija ob 90: Mira Pucova: »Operacija«. Krstna predstava. Izven. Četrtek 15- junija ob 20: Puoova: »Operacija«. I. repriza. Izven. OPERA - LJUBLJANA Sreda, 14. Junija ob 19: Verdi: »Aida«. Gostovanje beograjske Opere. Četrtek, 15 ob 19: Prokofjev: »Romeo jat Julija«. Balet. Gostovanje beograjske Opere. OKUD »KOS-HRIBERNIK« Rokodelski dom. Komenskega ul. 12 Sreda, H. junija ob 20.30*. K. Goldoni; »Pri lerpd krčmarici«. (Mirandolina). Predprodaja vstopni o v Zadrugi oblačilnih strok Sv. Petra o. 9 in pol ure pred pričetkom v Rokodelskem domu LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Gostovanje Slov. narod. gled. Is Ljubljane Sobota 17. junija ob 20: Miller: »Vsi moji sinovi«. Za I. abonma. Nedelja 18. junija ob 15.80: MiUer: »Vsi moji sinovi«. Za II. abonma. — Ob 20: Miller: »Vsi moji sinovi«. Za III. abonma. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sreda, 14. Junija Ob 20: »Veseli večer«. Tretjič. Režija Cegnar Vladislav Petek, 16. junija Ob 20: »Veseli večer«. Četrtič. -DIV E Vil VESTE- Interna klinika v Ljubljani sprejema od 12. junija do 20. julija 1950 le najnujnejše primere zaradi generalnega čiščenja prostorov. 668 Razstava slikarskih del tržaških likovnih umetnikov v Moderni galeriji je odprta dnevno od 9—19. 3337 Prošnja ravnateljstva gluhonemnice v Ljubljani, Proslava 50-1 e tulce, ki jo bo gluhonemnica proslavila dne 19. junija ob pol 9. uri v zavodu, bo posebno za vse bivše gojence našega zavoda izredno pomemben praznik hn to predvsem zaradi razstave, ki se jo bodo po večini sami udeležili s svojimi izdelki. Zato prav lepo prosimo uprave vseh podjetij, kjer so nameščeni gluhi delavci, naši bivši gojenci, da jim dovolijo v ponedeljek 19. junija prost dan. 3449 Razstava Zupančičevih knjig ln rokopisov, S jo prireja Slovenska akademija znanosti umetnosti v Narodni in univerzitetni knjižnici, bo odprta do nedelje 18, t. m. vsak dan od 10—18 v nedeljo od 9—13 Vstop prost. 3447 Namesto cvetja na grob Ane Zupančeve iz Rožne doline VIII-18 so za pomoč sirotam padlih borcev darovali Mestnemu odboru Zveze boroev 500 din Jakominovi; Val bolniki, ki imajo pravico do zdravstvene zaščite socialnega zavarovanja (prejšnji polni zavarovanci, državni uslužbenci, upokojeno! ln svojci), ki v okviru zdrav-Uenja na klinikah medioinske fakultete v Ljubljani dobijo recepte za zdravila, imajo pravico do brezplačnih zdravil na te recepte le, če je recept potrjen še od Informatorja na Polikliniki MLO na Miklošičevi c. 20. O priliki potrditve recepta pa mprajo predložiti bolniški list. — mLO, povepjeoir-štvo za ljudsko zdravstvo. 8440 -PRESKRBA- nlT DELITEV MILA IN MARMELADNEG A ŽELEJA ZA MESEC JUNIJ135« Poverjeništvo za tagovino in _ preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošaiie. da st lahko nabavijo na odrezek za milo živilskih nakaznic za meseo junij pralno milo v naslednjih obrokih: _ „ R-—la jam., R—la, R—lb, B--1, RS—L R—2a, R—2, RS—2, R—3, RS-3, RS, D—1 po 269 gramov; D—2, D—3, PO, SO—1, SO—8 po 159 gramov. “'ralno milo dele vsa prodajalne racionlra-živil. t Nadalje ai potrošniki mesta Ljubljane lafc-ok nabavijo na živilsko nakaznico D—3 z* meseo junij po 1 dozo 800 gramov marme-ladnega želeja in sicer na odrezek republ. dopol. preskrbe št. 5 — junij. V kolikor poslovalnico ne bodo imelo na razpolago zadostno količino želeja, naj delo po 1 dozo — 800 gTamov džema (katerega imajo še na zalogi). Marmelad ni žele sl lahko nabavijo za otroke (D—3) tudi železničarji in gozdarji, n* nasledke prodajalno racioniranih živil; sessa, kov trg 5, Resljeva 8, Krekov trg 2, Sv. Ja-koba trg 7. Karlovška 19, Povšetova n. Pri« aojna 7- Smarttnska 10 to 107. Beeenškova 22, Zaloška 22, Litijska 87, Celovška 85, 144 to 248, Ceroetora 26, Stcdica 175, Prrševa.47 o, Bežigrad 13. Hotimirova 18, Tsuševa 88, Vodovodna 68, Einspielerjeva 20, Vodnikova ■ 181, St. Vid, Medvedova 12, Opekarska 51. ! Roba dolina C, XVII-R4, Tržaška 91, Ga-1 jeva 5, Gosposvetska 6. Gregorčičeva 15, i Rimska 8, Tvrševa 31, Vrhovci 16, Tržaška 79, Pred komjusnioo 4, Tržaška 8, Kongresni trg 2 in poslovalnice v Polju. RADIO Poročila ob 6.15, 7.00, 12.30, 15.00, 39.00, 22.00 in 23.30 — 6.00 Budnica — 6.05 Jutr. telovadba — 6.80—8.00 Zabaven jutranji spored — 12.00 Opoldanski koncert — Ernest Blooh: Izrael, simfonija za sopran, kontraalt, bariton, ženski zbor in ork. — 12.40 Zabavna glasba — 13.00 Oddaja za Ljudsko odbora: Važna dela v kmetijstvu tekočega iu pri- ega tedna - 13.20 Igra Orkester mar _ &2SFJS* lis Vas bo Veseli kvintet (poje Futoa Blsiaai) — 14.80 Kulturni pregled — 14.40 Kem: Scanska giaaba na temo »Vožnja a ftolnom« — 15.10—15.80 Koncert komornega zbora Radia Beograd p. v. Dušana Miladinoviča — 18.00 Glasbena oddaja ra pionirje — 18.20 piveo — 19.15 Igra tamburažki orkester KUJ>-a »Pran Levstik« la Viča p, v. Matka Sijekoviča - 191» Jezikovni pogovori — 20.00 Koncert sopranistke Majde Dugaa-Lovšetove, pri klavirju Marjan Lipovšek 2020 Iz sodobno bosanske kniiževnosM — Ivo Andrič: Slikanje — 21.00 Slovenska orkestralna glasba1 — 21.80 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana p. v. Mihe Gunzka, poje Zore Kržišnik — 22.15 Lahka orkestralna glasba — 22.80 Jz del J. S. Bacha — 23.85 Zaključek oddaje. —VESTI IZ MARIBORA— SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Sreda, 14. junija ob 20: Rossini: »Seviljski brivec«. Gostujeta Janez Lipušček in Vekoslav Janko. Zaključena predstava za Rušane Dežurstvo lekarn: V sredo 14. junija in. mestna lekarna. Trg Rdeče armade 8. ( OBVESTILA ) OBVESTILO ZBIRALCEM GOZDNIH SADEŽEV Splošni odkup borovnic se prične v petek 16. junija. Namizne borovnice pričnejo prevzemati naši kamioni isti dan po določenem voznem redu: »ALKO«, Ljubljana, telefon 29-56; Belsad«, Črnomelj: Tov. sad. izdelkov, Sp. Hudinja pri Celju; Tovarna likerjev in sad. izdelkov. Ajdovščina. »Petovia«, Ptuj, Živilska ind., Maribor; Okrajna ind, likerjev, St. Ilj pri Mariboru. DELAVSKI TEHNIKUM V MARIBORU razpisuje redni vpis slušateljev v I. letnike strojnega, elektrotehniškega ln leenoindustrj- §:ega odseka, ki bo v pisarni ravnateljstva T, Leninov trg 1-1 od 15. do 30. junija 1950. Pogoji za sprejem so: da je državljan FLRJ, da je kvalificiran delaveo iz zgoraj navedenih strok, da ima dovršeno nižjo srednjo ali njej enakovredno šolo, da je starejši od 17 let, da ima volivno pravico. Pri vpisu, ki se lahko opravi tudi pismeno, ali po zastopniku je treba predložiti: Točno izpolnjen obrazec »Prošnja za vpis v strokovne Sole« kolkovan z 10 dinarjev, ki se dobi v vseh podružnicah Državne založbe Slovenije. Točno izpolnjen obrazeo »Napotilo za vpis v DT«, ki se dobi v upravi Delavskega tehnikama. Zadnje šolsko izpričevalo. Izpričevalo o kvalificiranem delavcu. Kratek življenjepis, pisan lastnoročno. Za kandidate, ki nimajo dovršene nižje srednje šole, se bo vršil pripravljalni tečaj, ki se prične 15. junija. Uspešno dovršen pripravljalni tečaj je enakovreden sprejemnemu Izpitu. Vsa nadaljnja navodila dobe kandidati pri vpisu v DT. Apeliramo na podjetja, da napotijo v DT predvsem najzaslužnejše delavce, t. j. nova-torje, racionalizatorje in udarnike, kateri bodo svoje praifctične izkušnje poglobili s teoretičnim znanjem. — Ravnateljstvo DTM. Izšla je 3. štev. zFILMA«, časopisa za vprašanja filmske umetnosti ln kulture. List ima 8 strani z vsebino; Radoš Novakovič: Filmska komedija; Vleko Raspor: »Odgovarjajoče metode« in-formbirojevcev proti »Sofki« v Parizu; Rado Andrič: Možnost razširitve tematiške scenarija; Matej Bor: Kako se bo razvijal scenarij; Mladen šklljan: O filmskem scenariju in filmski igri; Aleksamdar VuČo: Sala v enem dejanju: Nevenka GeorgtJevič: Kostum v filmu; Ante Mladlneo: Dva filma režiserja Belana; Ratomlr Jokovič: »Ljudje iz zadruge«; France Kosmač: Portret Igralca Staneta Severja; Marijan Vajda: Dokument O I. maju 1950: Radoš Novakovič: »Filmska revija«; Milenko Karanovlč: O najstarejšem snemalcu Balkana Miltonu Manakiju; Oskar Davičo: Odlomek la scenarija »Poslednji dan«; Razgovor s tvorci novega domačega umetniškega filma »Jezero«; Vladimir Pogajlč: Slikarstvo kot inspiracija; Vleko Raspor: Viljem Vajlej v najboljših letih svojega življenja; prevod članka Paula Mumija; ocene tujih filmov od D, Žoga, Z. Randiča in V. Petriča. Risbe Dragana Saviča, Milorada Čiriča, Zorana Didka ln Nevenke Georgijevič. večje število fotografij iz domačih in tujih filmov. Rubrike: »Snima se«, »Iza kamere«, »Crno-belo«, VPe-caljka«. Ud. KONCERTI- V Kranju ho Jutri 15. Junija ob 20 koncert ženskega zbora S KUD »Prešeren« pod vodstvom Petra Liparja. 8387 Glasbeni festival ▼ Opatiji ln na Reto začne v četrtak 35. junija, in sioer bo na Reki vokalni koncert solistov Zagrebške Sere, v Opatiji pa koncert Drž. simfonij-ega orkestra iz Zagreba pod podstvom Milana Horvata. V petek koncertira v Opatiji isti orkester pod vodstvom Živami* Zdravkoviča, na Roki pa je v gledališču baletni večer prvakov in solistov Zagrebške opere, V soboto 17. junija bo koncertiral zbor zagrebške Radio-postaje v Opatiji, na Reki pa igrata Godalni kvartet in pihalni kvintet iz Zagreba) V nedeljo 18. Junija sta dva koncerta v Opatiji, prvi ob 18. uri, ko nastopi Mladinski zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Avgusta Šuligoja. Drugi začne ob 21, uri, izvaja ga drž.' simfonijsid orkester iz Zagreba poa vodstvom Friderika Zauna in ob sodelovanju pianistke Lorko-vičeve, Združite lep izlet na naše morje z odličnimi koncerti. Vstopnice se rezervirajo pri Poverjeništvu za turiaem v Opatiji, podrobni spored v naši Knjigarni muzlkalij. Na prihodnjem simfoničnem koncertu or- Ea Slov. filharmonije, ki bo v ponede- 20. junija ob 20 v filharmoniji jo spal celotni mešani zbor Slov. filharmonije, zborovodja Rado Simoniti In tenorist Rudolf Franci. Pod vodstvom avtorja samega bo izvajana Pleta za soli, zbor to orkester. Poleg tega dirigira Uroš Prevor-Šek *e C, Franokovo simfonijo in Ducaso-vega Crncšolca. Vstopnice v Knjigarni mu-srf&alid« Javne produkcijo Glasbene šole radon I. bodo 15., 16. in 17. junija ob 18. uri V glasbeni dvorani I. drž. gimnazije, Vegova 4. Nastopijo učenci klavirja, violine, čela In edUjpetja vseh razredov. -PREDAVANJA ---- Kirurško - ortopedska sekcija Slovenskes zdravniškega društva ima v sredo 14- *■,, ob 19, uri v predavalnici kirurgiene klini svo( prvi redni strokovni terem bo predaval doo. dr. Mirko D®r£K” o temi: »Oživljanje — obuditev •rcat' rA,. davanju bo priključen film. Vabljeni M dl zdravniki ostalih strok ter medicino) !*■ ln V. letnika ter absolventi medletne- . Docent dr. Valovšek Branko bo predjHJi četrtek 15. junija ob 17. uri v sindiksijjj dvorani celjske javne bolnišnice p_____________ »Izotopi v medicini«. Vabljeni vsi wvs zdravniki, — Podružnica Hov. zdravniška društva v Celju. . . O novih predpisih za lesene konstrnsouj » predaval v četrtek 15. junija ob 29. vn bo v fizikalni predavalnici univerze docent tnfr Turk Srdan. Po predavanju diskusije t« članski sestanek gradbene sekcije DIT. _ Vabljeni vsi, ki se zanimajo. w -KliO- LJUBLJANA. UNION: Ameriški film »Gg* lemen Jim«. Vriština in klasje. Predstav« ob 16.15, 18.15 in 20.15. Predprodaja »a dikate od 9—11, . a*. MOSKVA: Francoski film »Ob »ri*. sanski mesečnik 25. Predstavi ob 3fi.wj® 18.15. Zadnja predstava odpade — naaraP0 SL^GA: Amer. film »Moja draga Klem®/ tinas. Filmske novosti 207. Predstave M 16.15, 18.15 in 20.15. ' _ TIVOLI: Avstrijski film »Dolga pot«- " Predstava ob 20.80. ... TRIGLAV: Češki film »Gosli in filmske novosti 10. Predstavil ob 2u. ,, SISKA; Nemški film »Rudnik JutrsMS zarja«, fflmske novosti 206. Predstava * 20. MARIBOR, PARTIZAN: Avstr, film »Kvsf tet Schrammel«, filmske novosti 8. ,,, UDARNIK: Sovj. film »Sedmero hrabriM kratki film Naš les. , CELJE, METROPOL: Sovj. film »Kako se J* kalila jeklo«, fizkultura 9. . DOM: Sovjetski film »Puškin«, tedni* Pionir 6. KAMNIK: Ameriški film »Toper potujet Nauk in tehnika 4. JESENICE MESTNI: Sovjetski film »J4* Rajnis«, filmske novosti 2. KRANJ STORŽIČ: Sovjetski film »Pomito«' filmske novosti 5. RADOVLJICA: Ameriški film »Jane kratki film Tito je prišel. BLED: Ameriški film »Kako zelena je bU1 moja dolina«, 6rbski mesečnik 25. . VRHNIKA: Avstrijski film »Beli sen«, tri nik. Pionir 6. DOMŽALE: Angleški film »Velika pričah' vamja«, črnogorski mesečnik 3. ŠOŠTANJ: Sovjetski film »Prelena Vašim ca«, filmske novosti 3. PTUJ: Avstrijski film »Beli sen«, m4*' SEŽANA: Francoski film »Domovina*, tri" nik. Pionir 5. KOČEVJE: Sovjetski film »Naloga mfljorP Buločkina«. bosanski mesečnik 23. -OGLASI- TRISOBNO 8TANOVANJE v LjubljtoJ; komfortno, zamenjam z enakim ali sobnim na Bledu. Ponudbe na ogl- tos »Ljudske pravice«, Ljubljana. ™ ENOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJ® v Beogradu zamenjam za enako aji “vT sobno v Ljubljani. Naslov na ogl. oSjj »Ljudske pravice«. “ ZAMENJAM enosobno stanovannje v centj* Ljubljano za enako v Zagrebu. Ponudb na ogl. odd. »Ljudske pravice« pod št. 3*r V TOREK 18. junija sem izgubil od KMj jeve ulice po Tržaški cesti do »VINOCt TA« na Viču denarnico z denarjem, tek*®. nitni točkami in raznimi dokumenti. štenega najditelja prosim, da vrne dento nico na naslov: Konjar Vinko, Gale* 21, proti visoki nagradi. KOVCEG s perilom in posodo sem pooabi)* v nedeljo 31. junija v tovornem vcgCr vlaka, ki je prišel iz Kamnika v Ljtli Ijarno ob 18. url. Najditelja prosim, da P proti nagradi vrne. Nagode Ivana, J*j ni ca 84. 34* TOVARIŠA, tel je v Zidanem moetu 13. tjj zjutraj vzel mojo aktovko s fotografe®? aparatom pozivam, rL njegove besede ni dati niti toliko, kolikor T črnega za nohtom; tebi tako, onemu druga^-so ob drugi priložnosti meniti o njem trtoti »Ne, nanj se lahko zaneseš,< je bilo mn«®1 četrtih: »Če kaj obljubi, tudi izpolni« ^ V enem pa so si biti edini, namreč da. jj prijeten in družaben človek. S šalami, veseb^j dovtipi, ki jih je spremljal s širokim smeh^ je privabil še takemu puatežu smeh na usto1^ Pri njem tudi nikomur ni bilo treba razmišlj4^ kaj naj govori Njegova zgovornost, skoraj^ klepetavost, ki pa ni bila vsiljiva in ljudmi neprijetna, je prišla že skoraj v pregov^rj »Danes pa ti teče jezik kakor Dmčinov«®1^ Jurilju...« Prav zaradi te zgovornosti pa je bilo t« prodreti v njegovo notranjost. Nikoli nisi vc7ij kako je z njim. Tudi tega ne, kam se nag1^ njegova politična tehtnica. Že med vojno., ni odločno nagnil ne na eno ne na drugo 6tr®*j Prijazen je bil z Nemci, ki so se marsikaj} pri njem gostili, imel pa je odprte roke za partizane. Kupčija pa mu je uspevala, že dolgo ne. Proti koncu štirim štiridesetega ja, so ga internirali, toda po mnenju mnogih vaščanov bolj zaradi črne borze kakor iz Ir ^ tičnih razlogov. Ko se je po vojni vrr"1 Nemčije, pa se j ' velikega na' mučenika.