PREDSEDNIK EGIPTA GAMAL ABDEL NASER V BEOGRADU
»Vaš uspeh navdihuje in bodri tudi nas«
je dejal dragi gost na sprejemu v Batajnici
BEOGRAD, 12. jul. Beograd je danes prisrčno in toplo pozdravU svojega visokega in dragega gosta ter prijatelja, pre dsednika republike Egipta podpolkovnika Gamala Abdel Nasera. Kakor vedno Beog rad navdušeno pričakuje drage goste in prijatelje, tako je bilo tudi danes, saj so bili vsi prebivalci na ulicah. Od batajniškega letališča do rezidence predsednika republike Egipta na Dedinju je neprekinjena vrsta ljudi na okoli 20 km dolgi poti toplo pozdravlja prijatelja, s katerim se skupno bori za mir v svetu in srečnejšo bodočnost.' Ulice Beograda so danes slovesno okrašene z jugoslovanskimi in egiptovskimi zastavami. Tisoče zastav in zastavic plapola v vetru, na desetine transparentov in slavolokov pa je popisanih s pozdravi, dobrodošlicami, gesli o prijateljstvu in sodelovanju jugoslovanskih in egiptovskih narodov. Stotisoč rok z jugoslovanskimi in egiptovskimi zastavami, s šopki poljskega cvetja je danes pozdravilo dragega gosta in svojega predsednika republike tovariša Tita.
Prebivalci Beograda so po-Ipdravlj-ali dragega gosta z ena-kim navdušenjem in prisrčnostjo, kakor so prebivalci Kaira in Egipta pozdravljalo, obisk tovariša Tite pred meseci. Pozdrav. Ijajoč dva velika državnika so
Beograjčani skupno s prebivalstvom v s« naše držav« pozdrav.
Sjali državnika, ki predstavljata
dve sili v prizadevanju za ohranitev miru v svetu in. dvig.blaginj e obeh narodov.
Na letaliiču v Batajnld
Topel letni dež je opral ogro. mn« cementne plotšče na letališču v Batajnici in zeleno travo, ki se je zlrlvala * zeleno be-
Prijateljskim jugoslovanskim narodom!
Egiptovski narod je izrazil željo, da vam ob mojem obisku ▼ vaši plemeniti deželi sporočim njegove najtoplejšo pozdfOVO l> izrazim njegova iskrena čustva ljubezni. Čustvo, ki ga egiptovski narod čuti do vas, izvira iz plemenitih smotrov in Iskrenega sodelovanja, ki vežejo našo narode, kajti katera vez Je močnejša kot tista, ki druži naši dve državi — njuna medsebojna pripravljenost odločno in nepretrgano delati za mir in za dobro človeštva.
Egiptovski narod je izrazil svojo iskreno ljubezen in vneto podporo jugoslovanskim narodom ob nedavnem obisku predsednika Tita v republiki Egiptu. Skupno sporočilo, ki je bilo objavljeno v Kairu med obiskom predsednika Tita. je zanesljivo znamenje, da sta državi odločeni utrditi zveze in še bolj razviti medsebojne prijateljske stike- Moj obisk v vaši državi je nov dokaz, da ljnbez> nivo varujemo vaše prijateljstvo in se zvesto držimo danih obljub.
. CAMIL IMEL MJLSE1
lomi trobojnicami Egipta, ki so akupmo z jugoslovanskimi zastavami krasile ogromno letališče. Točno ob 15.20 je prišel na letališč« predsednik republike tovariš Tito v spremstvu svojih naj bližnjih sodelavcev. Ob 3.56 se je iz sivih oblakov nad batajniškim letališčem pojavilo veliko štirimotorno letalo na reaktivni pogon. Nekaj sekund kasneje je zadonel prvi topovski strel, s katerim so pozdravili dragega gosta. Za njiim
je odjeknilo še dvajset topovskih strelov. Ob 16.04 je stalo lettaio pred ogromnim poslopjem letališča. Iz letela je najprej skočilo nekaj fotoreporterjev, za njimi pa predsednik republike Gamal Abdel Naser v svetli vojaški uniformi v spremstvu ministra za komunalne zadeve in planiranje Abdel-Latif Mahmuda el Bogdadija in dir. Mahmuda Favzija ministra za zunanje za-
deve osdddli čl-anov svoiega
in ostalih članov svojega spremstva. Po odhodu iz- letela šta dva pionirja,-dečelc in deklica izročila gostu šopke cvetja.
S ovo na kairskem letališču
KAIRO, 12. jul. (Reuter). Predsednik egiptovske republike Gamal Abdel Naser se je odpeljal danes ob 11.25 s posebnim letalom iz Kaira v Beograd, kamor je prispel ob 15.30.
Med njegovim osemdnevnim bivanjem v Jugoslaviji ga bo spremljal izredni in pooblaščeni veleposlanik FLRJ v Egiptu Josip Djerdja, ki je v ta namen prispel v Beograd, dalje sta dodeljena častnemu spremstvu predsednika egiptovske republike generalni major Petar Kleut in jugoslovanski vojaški ataše v Egiptu polkovnik Asim Hodžič,
Slovesnost ob odhodu Gamala Abdela Naserja na kairskem letališču Almazi je bila močna mamife-staciij-a enotnosti dnžav>e okrog novega predsednika republike. Zastopniki javnega življenja Egipta, verskih skupnosti, visoki državni funkcionarji, člani v.lade, generaliteta in diplomatski zbor so prišli pozdravit predsednika -Naserja. Dal je ro-
ko vsakemu, še posebej pa se je poslovil od več sto častnikov, ki *o prišli pozdravit svojega vrhovnega poveljnika pred njegovim prvim uradnim potovanjem v tujino, odlkar je bil izvoljen za predsednika republike. Razen ostalih visokih funkcionarjev so se .prišli poslovit vsi člaini nekdanjega revolucionarnega sveta. Ko se je na le-
DAG HAMMARSKJOELD ODPOTOVAL
Beograd, 12. jul. (Tanjug) Generalni sekretar Organizacije združenih narodov g. Dag Ham-marskjold, k; se je mudil v Beogradu dva dneva kot gost Jugoslovanske vlade, je danes opoldne z letalom odpotoval v Ženevo. Z njim so odpotovali člani njegovega spremstva podsekretar ZN za politična vprašanja in zadeve Varnostnega sveta dr.	Dr2goslav Protič,
ese-bnj pomočnik generalnega sekretarja a. Lenart Finmark In sekretar g. William Ra-nallo.
Na zemunskem letališču «0 se od generalnega sekretarja poslovili državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, predsednik	Ljudskega odbora
Beograda Miloš Minic, načelnik oddelka za OZN v državnem
Zahvala EisenhowerJa
Beograd,	12. jul. (Tanjug)
Predsednik republike Josip Broz-Tito je dobil od predsednika ZDA Eisenhowerja brzojavko naslednje vsebine:
»Zahvaljujem se za toplo •poročilo vaše ekscelence ob državnem prazniku Združenih držav Amerike. Prosim, da •prejmete tudi zahvalo ameriškega naroda.«
VREME
Stanje vremena 12. Julija: Jedro hladnega zraik« se je umaknilo nad Balkan, proti Srednji Evropi pa se krepi greben visokega
zračnega pritiska z jedrom nad Severnim morjem Napoved za petek:	Menjajoče
•e oblačno vreme. Temperatura ponoči med 12 ih 16. naj višja dnevna temperatura do 36 stopinj Celzija.	._	.
sekretariatu za zunanje zadeve dr. Sergije Makiedo, državni svetnik Gustav Vlahov, predsednik nacionalne komisije za UNESCO dr. Siniša Stankovič in drugi.
Med bivanjem v Beogradu se je generalni sekretar ZN sešel in imel razgovore s predsednikom republike Josipom Brozom-Titom, podpredsednikom zveznega izvršnega sveta Edvardom Kardeljem, državnim sekretarjem za zunanje zadeve Kočo Popovičem in drugimi jugoslovanskimi državniki.
DULLES 0 NIKOLI TESLI
Beograd, 13. jul. (Tanjug) Pred-sadrafe republike Jo-sip Broz Tito je -prejel od ameriškega ministra za zuna-nje zadeve Du-llesa osebno sporočilo ob prosla.vj sroletnce rojstva Nikole Tesle, v katerem pravi med drugim:
»Zares je veLilka sreča, da 90 živelj znanstvenik: take daljnovidnosti in genialnosti kot je bil Nikola Tešila, ki so posvetili svoje življenje razvoju tehnološke revolucije v dobro vseh ljudi.
Lahko bi rekli, da je tisto, kar veže naši državj oi> toj pomembni priložnosti, dejstvo, da se je Nikola Tešila rodil in šolal v Jugoslaviji, ter okoliščina, da se je mlad izsslii! v Združene države Amerike. Tako ozko gledanje pa b: orezrlo zgodovinsko resnico, da je Tesla hkrati simboli univerzalnosti znanosti in ljudskih teženj po napredku v miru, ki narodom Jugoslavije in Združenih držav toliko pomeni«.
tališču poslovili od navzočih, Je predsednik republike pregledal častno četo in pozdravil egiptovsko zastavo. Bredem je stopil v letalo se je ob igranju državne himne še enkrat obrnil k navzočim dm se poslovili od njih s pozdravom »Selam aleikuim«.
Diplomatska kronika
London. Jugoslovanski veleposlanik v Londonu dr. Vladimir Velebit je priredil danes v svoj; rezidenci poslovilno kosilo, ki se ga je udeležil tudi britanski minister za zunanje zadeve Seiwyn Lloyd. Kakor smo že poročali, bo veleposlanik Velebit konec tega meseca odpotoval v Beograd, kjer bo prevzel nov0 dolžnost.
Dr. Scharf povabljen v Jugoslavijo
DUNAJ, 12. julija (Tanjug) --Jugoslovanska vlada je povabila avstrijskega podkanclerja dr. Adolfa Schaerfa, naj obišče Jugoslavijo. PoVaibflo je danes izročil jugoslovanski veleposlanik na Dunaju dr. Radivoj Uvalic.
Podkancler Schaerf je sprejel Povabilo in bo prispel na uradni obisk v Jugoslavijo skupaj s kanclerjem Raabom, kateremu je bilo povabilo že prej izročeno.
Nato se je predsednik egiptovske republike prisrčno rokoval s predsednikom Titom, nakar ga jo tovariš Tito ' predstavil svojim' najbližjim aodelavcem,
predsedniku zvezno ljudske skupščine Moši Fijadu, podpredsedniku zveznega izvršnega sve.
ta Edvardu Kardelju, Aleksandru Ranlkoviču, Svetozoru Vuk-manoviču, predsednikom republiških ljudskih fikuse in Petru Stamboliču, Djuru Fuoaru-Ste-ronu, La žaru K ol i-ševskemu, generalu. armije Ivanu Gošn jaku. Nato je Gamal Abdel Naser
v spremstvu tovariša Tita obšel častni bataljon jsarde. Po obhodu je kratko pozdravil postrojene gardist* in j* na ko-nou pozdrava v srbohrvaščini dejal: »Zdravo, vojaki!« Titu mu je po t«m pozdravu še enkrat toplo stisnili - roko. Nato s* je predsednik egiptovske (republike Naser seznami še z osteh mi jugoslovanskimi voditelji, -najprej s članom zveznega izvršnega sveta Francem Lesko-škom-Luko. Neto M je polkovnik Naser usmeril pr»ti mikrofonu beograjske radijske postaje. Tu je imel kratek pozdravni govor narodom Jugoslavije, v katerim je med drugim dejali:
»Zelo »reden sem, da sem
prišel ns prijateljski obisk v
Jugoslavijo. 'Vedno sem ■ veseljem pričakovat dneva, ko bom obiskal vašo lepo deželo ln se osebno seznanil s velikanskim namredkom, ki ste ga dosegli.
V tem oblaka, na katerega
sredstva sa zboljšanje našega sodelovanja »a vseh področjih.
Dovolite mi, da tudi pel tej
priložnosti pozdravim vas in vašo voditelje ln vam »poročim n 3 j toplejšo pozdrava egtpUr tke ga naroda.
Ho poli od Bo tajnico do Dedinja
Dvaj»«t kilometrov dolga povorka prebivalcev Beograda, Zemuna in Batajnio* jo prisrčno podravJjal« predsednika egiptovsko republiko Gamal« Abdela Nasera in predsednika Jugoslavijo tovariša Tita, ki sta s* vozila v črnem odprtem avtomobilu, okrašenim z egiptovsko ln jugoslovansko zastavo. Vso pot je ljudstvo veselo vzikK-kalo fn pozdravljalo visoke gosta in egiptovski narod, sodelovanj« im prijateljstvo obeh narodov, kakor tudi njihov« borbo za ohranitev miru v svetu. Ne samo, da po prihlteUd sm vsi prebivalci Beograda, Zemuna in Batajnlce, da bi pozdravili visoke gasite, ampak 90 tudi kmetje na njivah zapuščali žetev in svoja polja, da bi za nekaj trenutkov pozdravili »voj* goste.
Mnogi traktoristi so zapustili žanjice in kombajne na kmetij, skeim posestvu v Bata j no d to Zemunu, d« bi pozdravil! visokega gceta iz Egipta to njegovo spremstvo. To dolgo povorko ljudsftva na poti od Bata j niče do Beograda s« poživljali med egiptovskimi to jugoslovanskimi
ZAČETEK POLITIČNIH RAZGOVOROV
B e o g r »4, -12. JuL (Tanjug). Kot »e Je nocoj (»vedelo, bodo egiptovski la Jugoslovanski državniki začeli Jutri dopoldne v Belem dvore« politične razgovore, ki jih bodo Imeli predsednik egiptovske republike Gamal Abdel Naser ln predsednik FLRJ Josip Bros Tito ter njuni sodelavci*.
Kot Je bilo So preje objavljeno, bodo visoki državniki obeh držav proučili ukrepe sa poglobitev prijateljskih odnošajev med Jugoslavijo ln Egiptom, govorili pa bodo tudi o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Razgovore ne bodo končali v Beogradu, marveč Jih bodo nadaljevali na Brionih, kamor bo te dni prispel tudi predsednik Indijsko vlade Džavabarlal Nehru.
me Je ljubeznivo povabil vaš veliki vodja maršal Tito, vidim nianife.stc.cijo prijateljskih zven med Jugoslavijo in Egiptom. Izražam čustva vseh, ki ris z menoj, in tistih, ki so v Egiptu, siva prijateljstva in občudo-ko vam sporočam iskrena čuvanja. ki jih čutimo do jugoslovanskega ljudstva.
Vedno smo z zanimanjem ln simpatijami spremljali herojsko borbo jugoslovanskega ljudstva za osvoboditev države, njegove velike napore v ekonomski in socialni obnovi, ter vodilni mednarodni položaj, ki si ga je pridobila Jugoslavija pod »im* sobnim in uspešnim vodstvom vaše vlade. Vsak vaš uspeh navdihuje in bodri tudi nas, saj tudi nas čakajo' podobni problemi. ker smo odločeni dvigniti življenjsko raven našega ljudstva in ustvariti pogoje, ki fcodn vodili k miru in varnosti.
Srečen sem, da sem prišel v Jugoslavijo, kjer se bom srečal z vašimi voditelji, s katerimi bomo skušali najti praktična
me tava mi tisoči kmetov to kmetic v živo pisanih narodnih nošah.
L StojUjkovič
Ha slavnostni s^i
Beograd, 12. julija. V okviru svojega bivanja v prestolnici Jugoslavije bo predsednik egiptovske republike Gamal Abdel Naser jutri dopoldne prisostvoval slavnostni seji okrajnega ljudskega odbora v Beogradu, na kateri mu bodo izročili diplomo častnega meščana. Opoldne se bo udeležil slovesnega kosila v zveznem izvršnem svetu, popoldne pa bo obiskal Inštitut za nuklearna raziskovanja »Boris Ridirič« v Vinci. Jutri dopoldne se bodo začeli tudi politični razgovori med predstavniki Jugoslavije in Egipta.
Na robu Egipta na puščavskem področju Gaze ni bilo barov in ne veseljačenja pozno v noč. Kairo je bil kakor mesto tisoč kilometrov oddaljeno. Kralj Faruk, se je zabaval,- a še- zabav, se
je menda naveličal. Toda med puščavskim peskom pod žgočim soncem je vladalo drugačno razpoloženje. Tukaj , so bili 'mladi oficirji, polni mladostne vere in nestrpnosti do vsega, kar je bilo gnilega v glavnem mestu Egipta. Poleg drugih odlikovanj so nosili rdeče-bel-črn trak. Rdeča barva je pomenila požrtvovalnost, bela mir in črna ■— premagano korupcijo..
Eden izmed teh mladih oficirjev se je pisal Gamal Abdel Naser, sedanji predsednik egiptovske republike in vbdi-■ telj revolucije leta 1952. Gotovo bodo še dosti pisali o teh mladih ljudeh — zgodovinarji in 'romanopisci. Morda bodo pisali o romantični dobi človeka, ki je po državnem udaru videl, da to ni konec, ampak šele začetek revolucije, zakaj ljudstvo ni bilo pripravljeno. Mislil je,' da bo v nekaj urah opravljeno, uvidel pa je, da se bo moral boriti vse življenje.
Morda so bili romantični in napeti samo dogodki. Toda to, kar se je takrat dogajalo v Abdelu Gamalu Naserju, je bil boj s samim seboj (»Doživljali smo krize, v katerih sem dolžil sebe in svoje tovariše«) in mučno iskanje prave poti (»Vsakdo, kogar smo. vprašali za svet, nam ni. vedel druge-
Svet o obisku
Veseli me, da bo dal bližnji obisk predsednika repablike Egipta priložnost jugoslovanskim narodom, da bodo neposredno lahko izrazili svoja prijateljska čustva do velikega egiptovskega naroda in svojo prisrčno dobrodošlico in simpatije do agledaega predstavnika tega naroda, predsednika Naserja.
Trdno sem prepričan, da bodo njegovo bivanje ▼ nafti državi in razgovori, ki jih bomo imeli ne le potrdili naš« znana gledišča o odnošajih med državama in raznih mednarodnih vprašanjih, pač pa tudi omogočili nadaljnje poglabljanje prijateljstva in vsestranskega sodelovanja med Egiptom in Jugoslavijo.
Neposredni stiki in medsebojni obiski odgovornih predstavnikov posameznih držav postajajo v našem rasa čedalje bolj opravičljiv in koristen način utrjevanja razumevanja in zbliževanja med narodi, s tem pa tudi važen činitelj v uresničevanja velikega smotra Človeštva po utrditvi miru na svetu. 'Naši narodi poedrav-Ijajo obisk predsednika Naserja kot močno manifestacijo egiptovsko-jugoslovanskega prijateljstva in kot nov prispevek naših drža a k utrjevanja miru in sodelovanju na svetu sploh. "	„
Obisk predsednika Naserja, hkrati pa Istočasno bivanja pred sednika indijske vlade Nehmja v naši državi nam boa ta omogočila skupno posvetovanje o vprašanjih, ki so važna za vse tri drfave, iskreno vdane politiki miru, sporazumevanja la dejavnega nedelovanja med narodi.
Ob Še vedno svežem spominu In močnih vtisih o toplem sprejem n, ki so za meni in mojim sodelavcem priredili v prijateljskem Egiptu, izkoriščam to priložnost, da v imenu Jugoslovanskih narodov in v svojem imenu pošljem prisrčne pozdrave in najbolj* željo egiptovskemu narodu in njegovim voditeljem.
JOSIP noz TITO
Pariz, 12. jul. (Tanjug) Vsi francoski časopisi »o objavili danes izčrpna poročil« iz Beograda o zadnjih pripravah za današnji sprejem egiptovskega-
Predsednik republike ljudstvu Črne gore
Beograd, 12. jul. Ob obletnici ljudske vstaje v Crn; gori 13. julija je predsednik republike Tito poslal predsedniku ljudske skupščine Crne gore Blažu Jovanoviču naslednjo brzojavko:
Tovariš predsednik!
Ob 13. juliju — obletnici ljudske vstaje sporočam ljudstvu Crne gore in Vam osebne tople pozdrave in prisrčne čestitke s najboljšo željo za srečen razvoj in vsestranski napredek Ljudske republike Crne gore, -katere ljudstvo uspešno gradi v bratski skupnosti » drugimi našimi narodi svojo bodočnost in dosledno varuje pridobitve naše revolucije, k{ niso samo pogoj ln podlaga dosedanje revolucionarne preobrazbe, temveč tudi jamstvo sa naš nadaljnji uspešni socialistični raz-
predsednika Naserja in indijskega predsednika Nehruja v sredi tedna. Izredno zanimanje za ta pomembna obiska in splošno zunanjepolitično dejavnost Jugoslavije kažejo tudi vsi politični krogi v Parizu. V francoskih in tujih diplomatskih krogih pravijo namreč, da bo trojni sestanek na Brionih med Titom. Nehrujem in Naserjem zgodovinski dogodek za Jugoslavijo, kj je dala vse svoje moči za razširitev in uveljavljenje politike dejavne koeksistence na svetu.
Današnji francoski časopisi, ki pišejo o velikem zanimanju in pozornosti, ki ju posvečajo tukajšnji politični krogi jugoslovanski zunanji politiki, poročajo obširno o velikih pripravah za sprejem Naserja in Nehruja v Beogradu. Vsi brez razlike so objavili tudi podroben program bivanja egiptovskega in indijskega državnika, rekoč, da bodo na tridnevnem sestanku, na Brionih razpravljali o vseh svetovnih problemih ta. o poteh in načinih za zavarovanje miru ter miroljubnega sodelovanja med na-ro4k • —
ga priporočiti, kakor da še koga ubijemo.«). V tem osebnem in splošnem boju za pravo j.-ot Egipta je veličina Naserjeve osebnosti, ki jo krasi redka iskrenost. Zakaj pravi voditelj -je samo .tisti,, ki je. občutil vse dvome in negotovosti in se skozi krize prikopal do spoznanj.
.Predsednik , egiptovske republike, ki je danes prišel na obisk k nam, bo prav gotovo prisrčno sprejet. Toda. za prave simpatije in prijateljstvo je potrebno razumevanje človeka in njegovih prizadevanj. Zato v Naserju ne bomo pozdravljali samo človeka, ampak tudi Egipt, ki je po njegovi zaslugi in zaslugi njegovih tovarišev prav takio našel svojo pot. In kljub velikim razlikam, ki obstajajo med našo državo in Egiptom, smo veseli, da je ta pot v marsičem istovetna.
Lani februarja sta se vozila nekaj ur po Sueškem kanalu skupaj dva, pomembna človeka današnje dobe. To sta bila Tito in Naser.. To prvo srečanje ni potekalo samo v »prijateljskem vzdušju«, kakor se v diplomaciji navadno govori, ampak je tudi sprijateljilo dva človeka, na katerih leži velika odgovornost za mir in sodelovanje v svetu. To prijateljstvo se je še btolj utrdilo s Titovim obiskom v Egiptu in bo našlo svoj polni izraz, ko bodo naši ljudje imeli predsednika egiptovske republike kot gosta med seboj.
Proti koncu obiska predsednika Naserja pa bo Jugoslavijo vdrugič obiskal tudi indijski premier Nehru. Sestal se bo na Brionih z jugoslovanskim in egiptovskim predsednikom. Svetovni tisk pripisuje temu sestanku izreden pomen in piše 0 sreč nju treh kontinentov. Brez dvoma bo ta sestanek važen in o njem bodo morda govorili kot o sestanku treh. To pa ne bodo »veliki trije«, ker ne bo šlo za razdelitev interesnih sfer, ampak za določitev nova poti v mednarodnem sodelovanju oziroma za ugotovitev, kako daleč smo po tej poti že prišli. Po letih bo to sestanek mlajše in starejše generacije, a mladih in svežih idej, ki>so danes tako potrebne človeštvu.
V svetu je Se mungo težav in za njihovo premagovanja niso potrebne samo konstruktivne ideje, ampak tudi ljudje, ki se za njih bojujejo in uresničujejo. Ti ljudje prihajajo iz raznih dežel sveta in govorijo različne jezike, toda istovetnost ali podobnost pogledov jih združuje. In čim bolj govorijo v imenu svojega -ljudstva, tem močnejši je njihov glas in tem boli v^r.vri-čevalni njihovi er gvm ;nti. Eden izmed teh ljudi je tudt , Naser. Želimo mu prijetno bi* vanje pri nas.
Božidar Pahor j
im m, ŠTET. 163
SLOVENSKI
Izdaj, in tiska casopisuo-zaiolniSko podjetje Slovenski poro-{•vilec — Direktor; Radi Janhuba — Glavni ln odgovorni urednik: Sergej Vožnja* — Za tisk odgovarja Frane Plevel — uredništvo: Ljubljana, Tomšičev, ulic, štev 5. telefon štev 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, Tomšičev* ulica itev S-II. telefon Stev. 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek!
Ljubljana. Kardeljev* ulica *tev «. telefon *tev. 2l-*M, za ljubljanske naročnike 20-463. z» zunanje 21-632 — Poštni predal a — Tek. r. H-KB 5 Z-3n — Msečna naročnina 2M din
Brauna, ram, is. ram im
tena 10 Sbi
f s iti ; fLovaran fobockvilec t st. im - m. julija um
Predsednik Tito je
Premalo zanimanja za potrošniške svete
BeogcM,' 12. Jtfl. - Predsednik torih mm Tzatjajo 8*d*nje gene- utetfl potrebo po ohranitvi ve-
Kvpubi^ce -Tito jo -dan«i od 8.30 racijo, o tekrbd. ijuddo obtoti lite* pridobitve ' bratstva in «prejel skupimo maturantov uči- zanjo, o. mppalno-vzgojaem po- onoteostt in ddhi to tOraditev teljišča, oredhjotehničnih Sol. menu delovnih ’ akcij, o potrobi monolitne celote na podlagi ao-»Nikola Te*]*« in »Peter Drap- akti/vire/nja pionirske or ga niza- oteliatičn* graditve, ton«, sredin j e glasbeno šole »Mo- ci je in o težavah, no katere jo Ko ae Je poslovil od ntladin-kranjac«, e/ko/namsk* šole, geo- naša država naletela pri gra- cev, je predsednik Tito terekel
loške’in geodetske šole ter Sim- diitvi eocia-ii-zima.	prepričanj«, da bodo v svojem
nazij iz Beograda in Zemuna Ko je" izrekal 'priznanje naši vsakdanjem delti spoznali tudi kot zastopnike generacije, ki je mladini za njeno vlogo med voj- mnoge druge pozitivne stvari, v novi Jugoslaviji začela ds- no in pri graditvi države ter* ki jih niso mogla spoznati V-
Po opravljenih sektorskih konferencah v pomembnejših ered.ččih ljubljanskega okraja — v Cerknici. Litiji. Kamniku, na Vrhniki in v G-rosupljem — je bila včeraj III. redna seja upravnega odbora 'Trgovinske zbornice za okraj Ljubljana. Izkušnje zadnjih konferenc govore, da je Trgovinska zbornica napravila z njimi koristen ukrep za zbližan j e a podjetji — avo-jimi fclani na terenu. Čeprav je bilo na teh prvih konferencah morda zastopanih še premalo podjetij, so kljub temu z uspehom opozorile na stanje trgov-
novmo in sedaj končala srednjo izrazil svojo vero v mladino, je rvojih šolah, in da bodo t *vo-	mreže	posameznih	podro-
TUJI ZNANSTVENIKI 0 NIKOU TESU
šolo. -To skupino miled.iincov to predsednik Tito opozoril na ne- jim delom nadaljevali prizade-v-odili jaredsedndik »veta za pro- leatete negativne pojave v vr- vamja. svojih staršev, bratov in sveto beograjskega okraja Du- Steh mladine. Posebno Je po- sester, rtj« Vlahovič, predsednik Svet*
za kulturo beograjskega okraja Milič Bugarčič im predsednik
Beograd, 12. juL V slavnoMni J, i. Pri™#!. Zv—
opravili z zelo dobrim to od- « * vcsr»i nadaljevala prosiva Dan« dop^dne » tonim uspehom zreloetni izpit *«>1 em.ee .rojstva Nikole Tede. »1» nadalje™,* P° določenem v svojih šolah. Je predsednika Popoldne »o imeli tuji znanstveni- programu, popoldne pa je *up«"a republike Tito pozdravila bivša kl vei predavanj s področja tekni- udeležencev na pros,av, otodcaiia Učenka I. beograjske gimnazije ke elekcrotelimke. povezanih z institut za nuklearne znamoeb »Bo-
Mirnka Mišič, ki je ob tej pri- življenjskim °*lo,n Nikole Tesie. » Kidrič« v V«a ___________________________
Uikd obljubila, da bo njihov* Sloviti danski fidk profesor Noco; >e zrreznii izvrim *ve* pr— generacija opravičil* zaupanje Niels Bohr je s predavanjem	tu,Fm znanstvenikom spre-
predsedmlka republik* v našo »Osnove »n perspektive razvoja fi- N1"' rMn,pa ,? u:	^tlCl Pj°"
mladino.	žičnih znanosti« odprl vrsto 20	odpotov/rt jz Beograda.
Predsednik republik« se j« predavanj, ki ijA bodo imelj na Najprej bodo obiskali valjarno v zahvalil z* pozdrav, nato pa *e proslav j ugtiedni znanstvenici iz Sevx»jnu, zatem pahodo razde 'jeni Je približno uro dolgo prisrčno ZSSR. ZDA, Švice, Velike Bmaru- 7T <'lv* *pp»m obrok ali i Bosno »n razgovarjal o okoliščinah, v ka- je, Franclje, Nemčije, Švedske, Hercegovko ter Cmo goro. uji ------------------------------------Češkoslovaške ki Ma.dčarske. Vče- znanstven*!, ki so se udeležili
radto-
čij okraja, na naloge v zvezi z izboljšanjem trgovine ;n na probleme organizacije konjunktur-n« službe. Zastopniki trgovrtcih podjetij in kmetijskih zadrug so na'konferencah razčistili; mar e.kako nejasnost pri tolmačenju predpisov.
Na včerajšnji seji je bil upravni odbor mnenja, da morajo sektorske konference postati stalna oblika dela s članstvom. saj je mogoče le s takim neposrednim stikom reševati
problem« trgovine, ne pa li tesnih prostorov zborničnih organov. Sektorske konference bodo v bodoč« dobile le še širši značaj, ko se jih bodo ude-, leže v ali vsi zbornični člani, ki imajo kake interese na določenem področju okraja.
Poleg poročil a sektorskih konferenc in analize, stanja trgovske mreže v okraju Je bilo
Franc LeskcSek J« Izrofiil	»j sta predavala todi angleški Pro«W Stoletnice rojwy, Nikole
odlikovanja bivšim	znanstvenic .Arthur Hemrng o	n.	dnevnem	redu	tudi	poročilo
P Krko, Opati po m po oddihu na o notrošn.iSkih »vetih Hublian-
fnmcoikim borcem
»Tedinem prjspevkiu elektrotehničnega inženirstva«, profitni organizacij« WŠih fran- fesor Cfaatnbsrs iz ZDA (pa o po* Cerkih borcev »Poilus d Orient« so menu TesJjnega sistema prenaša-v sredo obiskarj Postojno. Po n«a električne energije m njegov* ogied/u Postojnske jame j* čian uporabe prj prvi hidmcentraJi na zveznega izvršnega sveta Franc Niagari. O prenosu električne Lerkošak izročil francoskim bor- energije na velike daljave je go-cem odlikovan.ja, s katerimi juh je vorii sovjetski znanstven* K. Tol-ta. njihove rojnt zasluge odlikoval »tov. Predavala »ta tudi prof. F. predsednik republike Tito. Po iz- Tank Iz Švioe in Chaod« Dietscfa ročitvi odlikovanj j« tov. Lesko- iz Francije.
Bledu odSIi iz Jugoslavije.
o potrošniških svetih ljubljanskega okraja. Razprava o po-
trošniških svetih j* bile gotovo tudj' najzanimivejii del včerajš-nj* aeje.
PREPOČASNO USTANAVLJANJE POTROŠNIŠKIH SVETOV
Od 23 ebčin ljubljanskega okraja to mm doslej lotili ustanavljanja potrošniških »vetov le v 5 ljubljanskih (Center. Šišk«, Šentvid. Beš.grad, Vič)' in v 3 podeželskih občinah (Medvode, Grosuplje in Litija). Vseh svetov je zdaj 94 in so ustanovljeni samo pri trgovinah z
živili in gospodinjsk mi potrebščinami in pri trgovinah z mešanim blagom. Sest svetov je tudi pri centralah trgovskih podjetij, 8 pa pri poslovalnicah KZ (grosupeljske' občine). Pri trgovinah a tekstilom, obutvijo, z mesom, mlekom Itd. potrošniških svetov sploh še ni, če izvzamemo Litijo, kjer imajo en primer skupnega potrošniškega sveta za mlekarno, pekarno in mesarij«. Ustanavljanje novih svetov torej zelo po-čas; napreduje. Nekaj krivde za to leži gotovo tud; na uredbi o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah iz leta 1955, ki o potrošniških svetih (v dveh členih) prinaša dokaj skopa določila. Nikakih navodil ni o sestavi, o mandatu, odpoklicu itd. in je to vse prepuščeno občinam. Le-te se zato sprva niso znašle; lahko pa bi vsaj pozneje organiziranje bolje napredovalo, ko j« ljubljanska Trgovinska zbornica sestavila navodila o ustanavljanju potrošniških »vetov. e katerimi se je tudj okrajni odbor SZDL strinjal.
Trgovski nameščenci nikakor majhni udeležbi potrošnikov?
niso prepustili v»« skrbi za »ploh ne morejo zaživeti, kajti ustanavljanje terenskim organi«- nekateri njihovi člani ee bili igr zacijam Socialistične zveze. Žla- voljeni tudi v nenavzočnosti.
sti postov-o-dje si. pr; usiansv--	  .	___
ljanjti skušali pomagati. Trgov- V 73. »vetih !jubl;«n»ksga
sfc; kolektiv; gotovo razumejo, okraj* (pri tem ni »vračunana
da so jim dobri potrošniški »veti lahko le v korist. Rezultat sodelovanja potrošnikov, ki bi »e upoznali z delom in pri njem sodelovali, b; bil. prav gotovo ta, da bi odpadle vse neupravičene kritike trgovskega poslovanja. Primer, da je poslovodja ob sodelovanju z organizacijo
občina Vič) deluje 427 potrošnikov. Od tega Je 180 uslužbencev,
97 gospodinj, 43 upokojencev, 49 delavcev, 32 kmetov, 35 pa obrtnikov in ljudi ostalih poklicev. Med njimi Je tudi doati komunistov in drugih političnih aktivistov (saj so v mnogih primerih predloge za člane svetov te-
SZDL razdal 'tudi 200° vabil in stavila terenske organizacije
SZDL!), toda o dobrem delu po
izobesil lepake za volitve potrošniškega sveta, na katerih pa s* je zbralo le 15 ljudi, gotovo ni osamljen. Ce so pozneje svet vendarle izvolili, ob takem zanimanju potrošnikov le-ta dane* prav gotovo ni dober.
PREMAJHNA DEJAVNOST SVETOV
Da potrošniški sveti zares dobro opravljajo svoje funkcije, imamo primer le v občin; Medvode. Drugje pa nekateri sveti, ki »o bili izvoljeni ob zelo
ugotovitvi Trgovinske zbornice za okraj Ljubljana kljub temu ne jnoremo govoriti. Pomoči la konstruktivne kritike je bilo doslej v -pralni »vetov zelo malo in je btt^ dosti več hvale — morda iz bhiazni, da bi se ne zamerili trgovsfejm nameščencem.
Brez resnejše podpore družbenih organizacij potrošniški »veti zares ne bodo mdsli izpolniti svoje pomembne nalofi^ organov družbene kontrole to pomoči trgovini.	trj»
Gospodarske vesti
lak povabtii bivše borce na zaku-ako. G!obc«o gapieni nad izkazano jim | pozornost jo so bivši borci naprosil:	Franca	Leskoška, naij
»poroči njihovo zahvalo za ocHnko-vaaja predsedniku republike Titu.
Angleške sodiuinls« ca letovanju v naii državi
V Skradiu in Zlairinu se mudbca dve skupini nad 50 angleških za-družnic, medtem ko sta dve taki »kupini odpotovali iz nase države ie prod 14 dn©vo. Njihovo ietova-nije v naši državi je organiziralo J ugoden-insk o-bn-tamsko društvo v Londonu s pomočjo Glavne - z drbžne zveze- Hrvatske. Angleške radružnice bpdo ostale 25 dni v zadružnih hotekh Skrada in Zia-**na, prosti čas pa bodo porabile fejdi za a.aoznavanje našega zadružnega gibanja- Doslej »o obiskale že več zadrug v okolici Zi-anino. in Skrada. Vsako izmed teh skupim vodi po ena zadružni-ca — članica angleškega parlamenta i*i laburistične stranke.
Maral sto »Filozofija roao-
Domače in tuje znanstvenik* luči)®* Wlfl T ifbskO* j« včeraj dopoldne eprejeJ v	nfVatSKOin	jOZUCU
Belem dvom predsednik repu- jjelo predsednika egiptov»ke blifce. ki »1 je popoldne ogledal -epubliVe Gamala Abdela Na-v epremstvu podipredsednikov jerja »Filozofij* revolucije« j« izvršnega »veita Aleksandra Ran- lzllo ie tiska v »rbskohrvat-boviča in Svetozarja Vufcmmio- *kem prevodu, viča tudi Muzej Nikol* Tesl* to v tem delu »o prikazan* pri-
FLHJ bo temu kongresu priao- tograd, Beograd — Dubrovnik, »tvoval tudi docent ljubljanske Beograd—Sarajevo—Split, Beo-univerze dr. Marij Avčin.	grad—Hercegnovi, Dubrovnik—
Beograjski profesor dr. Voji« Sarajevo, Split—Zagreb, Du-slav Stojanovič se- bo udeležil brovnik
mednarodnega kongresa za kar- Skopljr
Jubilejno radijsko razstavo, fci
Italijanska sindikalna delegacija a Maribora
Maribor, 12. jul. Včeraj po-
prave in potek egiptovske revolucije. V knjigi »o prav tako živlijenjepisn; podatki o avtorju in pregled razvoja Egipta po revoluciji. To delo sta pre-
diovaskularno kirurgijo, ki bo zasedal od 28. do 30. Julija v Ziiriehu. Nai delegat bo ob tej priliki nastopal s »trokovntm referatom.
Na’ mednarodnem kongresu zdravnikov-specialislov za pljučne bolezni bosta delegata Zveze dr. Sava Ljubisavljevič .iz Beo-
poldne je prispela v Maribor kič in Abdurahman Hukič, iz-italijanska sindikalna delegaci- dalo pa ga je sarajevsko pod-ja, ki je pred dnevi prispela v jetje »Džepna knjiga«. — (Ju-našo državo. V’ Mariboru so jo gopres) sprejeli" člani okrajnega sindi
ved^ književnika Branko^Dju- gr;da {n pr5marij' dr.' Stanko
Ibler, upravnik bolnišnice na
kalnega »veta s predsednikom Ivanom Giorjupom. Dopoldne »o si italijanski gosti ogledali podjetje »Metalna« in elektrarno na Mariborskem otoku. Nato »o odpotovali v Velenje, kjer »o «i ogledali naprav* v rudniku in šoštanjeki termoelektrarni. Iz Velenja »o odpotovali v Ljub-
ljano.
R. O.
>x-. . j
Maši delegati na mednarodnih zdravniških kongresih
Predstavniki Zveze zdravniških društev bodo sodeloval; v juliju in avgustu na 3 mednarodnih zdravniških kongresih.
Na mednarodnem . kongresu pediatrov, ki bo od 22. do 27. julija v Kjobenhavnu, bosta jugoslovanske zdravnike zastopala profesorja dr. Niko Skri-vaneli, predsednik Združenja
Jordanovcu v Zagrebu. Kongres bo od IR do _?3, avgusta v KSlnu. — (Jugopres)	. ’ „
Letaleld promet prilagojen potrebam turistov
Jugoslovanskim, in inozemskim turistom bo v glavnem do oktobra zagotovljeno potovanje z letali v vsa pomembnejša turistična središča na jadranski obali in v notranjosti države. S poletnim voznim ’ redom JAT. k; je začel funkcionirati B. julija, je uveden reden promet
Naše uredništvo Je včeraj popoldne priredilo sprejem aa delegacijo Italijanskih novinarjev, ki Je od torka popoldne na »hidra v Sloveniji. Poleg gostov in slovenskih novinarjev «o »e »prejema udeleži:.; tudi predstavniki kulturnega življenja. Sprejem je potekal v prijateljskem razgovoru o raznih problemih obeh sosednjih držav. Italijanski novinarji so sl v sredo dopoldne ogledali tovarno »Litostroj«, kjer so se razgovarj ali, tudi s člani upravnega svet» podjetja. Zanimali so se za delavsko upravljanje in z» proizvod-njo tovarne. Po obisku tovarne so biti na okrajnem ljudskem odboru Ljubljane, kjer Jim Je podpredsednik OLO Ljubljane tolmačil »istem naše uprave in komunalnega poslovanja. Popoldne eo obiskal? Narodno In Moderno galerijo, zvečer p« baletno predstavo v operi. Včeraj so bi« na Gorenjskem n* grobu talcev v Dragi, v Prešernovi rojstni hiši na vrbi ;n na Bledu. Delegacija bo dane« dopoldne odpotovala v Zagreb.
jugoslovanskih pediatrov, in dr. na linijah Ljubljana—Zagreb— Milivoje Sarvan, specialist za Beograd—Skoplje—Ohrid, Za-otroške bolezni lz Sarajeva. Kot greb—Sarajevo—Titograd, Beo-delegat Akademskega »veta grad—Saraijevo, Beograd—Ti-
Posvetovcmfe ekonomistov
V Beogradu je bilo v sredo Razprava je pokazala, da »e posvetovanje o metodologiji pla- more kot podlaga vzeti edinole niranja v zvez; z izdelavo per- Mantova metoda, ki jo Je tre-»pektivnega načrta za razvoj ba prilagojevati pogojem pro-jugoslovanskega gospodarstva, izvodnje in gospodarsko-politič-Pbevetovanje je sklical zvezni nim smotrom Jugoslavije kot zavod za gospodarsko planira- socialistične države. Proučevanje i-n »e ga je udeležilo okoli nja so pokazala, da se druge 100 uglednih ekonomistov iz tuje metode n- morejo izkori-vse države.. Prisostvovali so mu ščati v celoti. To pš ne pomeni, tudi podpredsednik zveznega iz- da se Jugoslaviji v nadal.iniem vršnega »veta Svetozar Vuk- razvoju ni treba posluževati manovič ln člana zveznega iz- uspehov, k; jih je dosegla zna-
in	Ohrid—
-Dubrovnik.
Dne 9. Julija so letala JAT po enomesečni prekinitvi začela ponovno letali na progah 'Becgrad — London. Beograd — Pariz to Beograd/ — A/ten* — Kairo.
Poletni vozn; red je prilagojen potrebam turističnega prometa. Posamezne proge bo JAT vzdrževal toliko časa, dokler bo potrebrio. — (Jugopres)
test novih industrijskih podjetij v Makedoniji
gfkoplje, 12.'jul. Leto* bb v tretjem čečrletjii začelo obratovati šest novih industrijskih podjetij v Makedoniji, med njimi prvi agregat mavrovske hi-drocentral« za 37.5 megavata, tovarna hladilnikov v Bitolju in tovarna cementa pri Skopi ju. ta mesec bo začela delati tovarna konzerv v Djevdjejili, v začetku prihodnjega meseca pa tovarna cementa. Kmalu bo začela obratovati tudi predilnica kombinata za svilo v Titovem. Velesu, kakor tudi delavnica z* izdelavo zavor za železniške vagone pri kovinskem zavodu »Ti-tos v Skoplju.
Z« do konca leta bo tovarna cementa pri Skoplju izdelala okoli 40.000 ton cementa. Prvi agregat v Mavrovem bo dal prvi milijon kWh električne energije. tovarna hladilnikov v Bitolju pa bo dobavila prve hladilnike za potrebe gospodinjstva in gostinstva.
Nov* tovarna za papir v ZDA. V Floridi bo do konca leta 1958 zgrajena nova tovarna časopisnega papirja, ki bo imela zmogljivost 100.000 ton. Z gradnjo bo_o začeli prihodnje leto, stroški pa bodo znašali okoli L5 milijonov dolarjev. To bo prva tovarna časopisnega papirja v Floridi.
Težave malajske industrije kavčuka. Malajski gospodarski časopis opozarja, da bi se mogli konkurenčni n-~ori malajske industrije kavč. .ca proti sintetični zakasnitvi. Časopis poudarja, da nameravajo postaviti v Veliki Britaniji, Evropi in Japonski tovarne sintetičnega kavčuka. — Te države pa so bile dobra tržišča za malajski kavčuk. Časopis pripominja, da je za novo zasajeno kavčukovo drevje potrebno šest let, pre-dno ga lahko izkoristi proizvodnja, medtem ko morejo tovarne proizvajati kavčuk že po dveh letin. Časopis poziva malajsko industrijo kavčuka, da proizvede več in po nižjih stroških, ker bodo le-ti edina
radi visoke industrijske aktivnosti in vse večjega pomanjkanja koksa ter premoga za koksiranje. Visoka oblast je prav tako pooblastila belgijsko vlado, da lahko nadaljuje s sedanjim sistemom licenciranja uvoza premoga pod pogojem, da se licence izdajajo avtomatično in veljajo šest mesecev za uvoz iz tretjih držav. Glede na začasnost te liberalizacije ima belgijska vlada možnost vrniti se na stari sistem uvoza, ko se bodo gospodarski pogoji spremenili.
Belgijska proizvodnja barvnih metelov. Belgijska proizvodnja primarnega in sekundarnega bakra je v prvih treh mesecih letošnjega teta znašala 41.528 ton. Hkrati je bilo proizvedeno v tem času 56.365 ton cinka, 25.412 ton svinca, 2.654 ton cina in 747 ton aluminija.
Jugoslovanski uspah ▼ Angliji
London, 12. juti.- j uo^! o vinski umemtiki ao se t/udii letos z uspe-
baza za konkurenco takrat, ko j}0*11 postaviilj na medn.uroči«era bo sintetični kavčuk dosegel testoraiu narodnoh pesmi in ple»v teto kvaliteto kot naravni v, Lun go 1.1 en u. Amaterski dvojni kavčuk	oktet	i/z	Beograda j« sprejel prvo
Liberalizacija belgijske«* festi.vrisko na.grido v tekmovanju uvoza premega. Visoka oblast zborov, drugo nagrado je ipra/ria Evropske skupnosti za premog ivedrica skuoina, treejo pa skupina in jeklo je pooblastila belgij- pevcev m Avstr jc. sko vlado, da lahko uvozi pre- Dvojni oktet iz Beograda je le-mog iz držav izven skupnosti, ros edini zastopal Jugosla/vjjo n* Ta korak je bil potreben za- tem festivalu.
£ Za pocenitev uslug v gostinstvu
Zagreb, 12. jul. - N* današnji letni »kupščini gostinske zbornice Hrvatske »o razpravljali predvsem o razvoju domačega turizma z ustvaritvijo ugodnih okoliščin za oddih delovnih ljudi v turističnih krajih.
Lani, ko je bil velik turistični promet, so bili nad tri četrtin« obiskovalcev v turističnih krajih domači turisti, letos pa Je zaradi visokih cen go« tinskih itelug in težav v organizaciji inozemskega turizma obisk domačih im tujih turistov znatno manjši. Na skupščini »o poudarili potrebo ukrepov, bi bi omo-
JUTBI SB 10 ZAČEL LETOŠNJI
FILMSKI FESTIVAL V PULJU
Tretji jugoslovanski filmski fe-
vršnega »veta Mijalko Todoro- nost bodisi v zahodnih bodisi v .stival v Pulju od 14. do 25. t. m.
vlč in Milentije Popovič. Na- vzhodnih državah'
Sklad obratnih sredstev gospodarskih organizacij
V poslovanju naših gospodarskih organizacij je bilo že dalj časa opaziti težave, ki so .izhajale iz neustrezno urejenega sistema kreditiranja eploh, posebno pa še v pogledu režima stalnih obratnih sredstev. Ta problem ni nov, saj so »a tak način poslovale naše gospodarske organizacije ves ča» po osvoboditvi. Posebno pereč je postal zlasti od lanskega' leta dalje, ko se je začela izvajati aktivna kreditna politika, ko se je začelo z reguliranjem obsega kredita vplivati na celoten gospodarski razvoj. Ta politika »e je zelo po voljno odrazila na usta-Ijitvi razmer v gospodarstvu, Je pa še bolj opozorila na neskladnosti. ki »o se kazale v ■ istemu kreditiranja glede na takšno politiko.
Predvsem je dosledno prodrla zavest o vzročnosti obsega kreditov in- emisije ter razjpoloilj iv ih blagovnih skla-
-lo*- -no
'ičhvv*-. .	4ii V.
niteljem je postalo jasno, da pomeni vsklajevanje kupnih tp blagovnih skladov ne samo
vsklajevanje med razpoložljivimi kupnimi in blagovnimi skladi, ampak da to še v posebni meri velja za obseg danih kreditov. Tudi kredit je denar:	če hočemo obdržati
vrednost dinarja, ni zadosti samo, da Narodna banka ne emitira več denarja, kot pa je proizvedenega blaga, v katerem ima emitirani denar *vo-je kritje. Ker je tudi kredit nakazilo za blago, je jasno, da mora biti tudi blago, za katero se daje kredit, že na razpolago, da mora biti že proizvedejo, ker »icer z novimi krediti nismo ustvarili več blaga, ampak »mo dosegli samo to, da za nakup iste količine blaga pooblaščamo večje število kupcev, katerim smo dali možnost nakupa tako v obliki novo emitiranega denarja. kot tudi z odobritvijo novih kreditov. S tem smo sicer lahko navidezno poživili gospodarstvo, toda to nujno •erultira v zvišanju cen, z ra--i.i.j .v .im posifcuicaml za sta bilizacijo na trgu. S takimi ukrepi razširjanja obsega denarja v obtoku, bj zašli v U—
Po sporedu, ki še ni določen, bodo ob slavnostni otvoritvi festivala 14. t. m. predvajali film »Zasledovanje«, izdelek Avala-ftlma. Naslednje dni bodo na sporedu: »Lažni cesar« Lovčen-filma, »Ob tovarišu Je tovariš« Slavija-filma, »Solaja«, študija
oceniti izvajanje te Mantove k; »o jth ekonomisti navedli hs valu bodo predvajali tudi ne- iz Sarajeva, proizvodnje »Hsn-
katere inozemske filme.	ka« Bosna-fikn, »Veliki in mali«
 _________________________________ (Avala-film), »Gubi,ja« einema-
podjetjem kreditirala ne samo 8C°P* jugoslovansko-francoske njihove dodatne potrebe po Proizvodnje, »Ne ooračaj »e *i-kreditih, ampak je v doseda- gadran-*1«) *fla* den*.r« njem sistemu kreditirala prak- (	' Mm), Zadnji
men posvetovanja je bil zvedeti mnenje jugoslovanskih ekonomistov o možnosti in načinu uporabe Marxove analize gospodarskega razvoja, kakor tudi
metode.
Pr; nadaljnji izdelavi perspektivnega načrta za razvoj jugoslovanskega gospodarstva se bo Zvezni zavod za gospodarsko planiranje posluževal pripomb.
tem posvetovanju;
bo pregled filmov, posnetih v naši državi v zadnjem letu. Določeno je, da bodo vsak večer" predvajali enega ali dva Igrana filma in po dva kratkometražna dokumentarna filma. Na festi-
pično spiralo dviganja cen.
Omejevanje obsega denarja v obtoku je zato značilnost naše gospodarske politike, ko smo se začeli odločneje lotevati stabilizacije našega gospodarstva. To se je pokazalo zlasti v restriktivni kreditni politiki, ko je banka z vsemi razpoložljivimi načini skušala spraviti v sklad obseg odobrenih kreditov z obstoječimi blagovnimi skladi.
Ker za tako 'politiko Narodna banka ni imela na razpolago, vsaj večinoma, gospodarskih vzvodov, preko katerih bi izvajala to eminentno gospodarsko nalogo, se je zatekala večinoma k administrativnim ukrepom zniževanja odobrenih kreditov in k individualni presoji prošenj za kredite. Tak način obravnavanja pa seveda kljub najboljši volji ni mogel prinesti najboljših rezultatov, ker banka ni imela rta razpolage tekih objektivnih kriterijev na podlagi katerih naj bi odrejala obseg kreditov posameznemu podjetju.	.	."
Zato so bile na dnevnem redu pritožbe podjetij nad »nasiljem« banke, ki da jih zavira v njihovem gospodarskem razvoju. Gotovo, da vsi ti ugovori podjetij niso bili vedno na mestu, zlasti če upoštevamo. da podjetja niso bila vedno v stanju realno oceniti možnosti s stališča splošne državne bilance. Toda alej ko prej drži, da tak način ni dopuščal gospodarskim organizacijam potrebne samostojnosti v gospodarjenju, ker se o najvažnejšem delu	njihove
dejavnosti niso mogle brigati same. Praktično je bila vsa finančna dejavnost podjetij v rokah banke. To je imelo toliko težje posledice, ker banka ni mogla voditi računa o izpremenjenih pogojih v poslovanju podjetij, ker se stalno izpreminja potreba po obratnih sredstvih	podjetij
glede na to, da stalno osvajajo novo proizvodnjo, obseg svojega poslovanja itd. Banka pa se je pri tem oslanjala samo na pokazatelje iz preteklega razdobja, ki so bili zanjo kolikor toliko objektiven pokazatelj potreb podjetij.
Takšna- kreditna	politika
banke pa je naletevala še na toliko večjo težave, kar j*
tično vsa obratna sredstva. -To pa gotovo ni ekonomsko, saj je določen del obratnih sredstev stalno vezan na proizvodnjo. Proizvajalno podjetje potrebuje ne samo »talna. osnovna sredstva, ki so vložena v stroje, zgradbe in različne druge naprave, ampak tudi stalno količino s red ste«’ za zaloge surovin, ddločeno količino končnih izdelkov, ki so prehodno vedno na zalogi, pogonski material itd. Brez teh sredstev tudi ne moremo
tir«,
UFUS film. »Obleganje« (Ja-dran-film), »Ko pride ljubezen« koprodukcija francoske Cinema-tographie In Triglav-filma. Zadnji dan festivala 25. t. m. bodo predvajali film »V dolini miru« Triglav-filma. Večino filmov bodo prvič predvajali.
Med številnimi kratkometraž-nimi dokumentarnimi filmi, ki »o prijavljeni za puljski festival, so »SreČ8,r.:ja v Egiptu« in »Prijatelj prijatelju« (oba barvna), »Jovan Sterija- Popovič«, »Dokumenti o Tesli«, »Da ne bo pozno«, »Miin na Kravici« in
pri podjetju govoriti o nekih fjim 0 bivanju predsednika Tita
normalnih pogojih za obratovanje. Tudi pri kapitalističnem podjetju govorimo o osnovnem kapitalu kot o tisti nujno potrebni količini sredstev. ki so potrebna za normalno obratovanje. To so sred-
v Sovjetski zvezi. Zagrebško filmsko podjetje bo na festivalu prikazalo risani film »Poreden ro-t-ot«.
Na festivalu bodo razdelili 13 nagrad, ki jih bodo dali uredništvo »Viesnika u srijedu«, Z dru-
štva, s katerimi mora po«|jet- ženje filmskih proi-vajalcev .Tunik razpolagati že pred samim gosi a vije. mesto Pulj in podjet-začetkom proizvodnje. Sele Je za -»rdolitev filmov »Kinema dodatne zahteve prehodnega iz Sarajeva. Nagrade bodo po-značaia. ki izhajajo iz prehod- delili za r-alholjšo režijo, scena-nlh potreb, bo treba krit! z rij. fotografijo glasbo, žensko različnimi kratkoročnimi kre- tn moško vlogo, scenografijo, rediti.	iijo ln kamero dokumentarnih
Konec Jutri filmov ter molk* ln ienake epi-aodo* vlog«.
-gočilf povečanj« turističnega promet* že v prihodnjih mesecih.
Ko j« govorili o tem. Je član izvršnega sveta Sabora In predsednik Turistične zveze Hrvat— sk* Mariin Cefekiič dejal, da j« treba aprojebi pobudo sindikatov i/n drugbh organizacij, p* kateri naj bi se z* člane raznih delovnih kolektivov im mladino uredila posebna letovišča, v katerih bi bile cene dostopne. Nadaljnja naloga 'bi Ml* podrobna analiza cen (josfclmsfcita uslug glede na kupno moč in sedanji življenjski standard prebivalstva, da bd se odstranila nesorazmerja. Težave, v katere so zadfra gostinska to trurističnf podjetja zaradi amenjšanega prometa, mo povzročile tudi povečane obveznosti, ki so jih ljudski odbori naložili podjetjem. Več kot tretjina cene gostinskih uslug gre za razne dajatve skupnosti, obvemoeti do ljudskih odborov pa znašajo 19 odstotkov skupne cene.
Na sJcupščini so poudarili potrebo, naj bi gostinske žboraic* in kolektivi podjetij ter drug* organizacij« ukrenil* že a*daj vse pogrebno, da bi s* že v tej sezoni rešili problemi, ki otež-koča/jo položaj gostinskih in turističnih podjetij, kakor tudi, da bi pravočasno pripravili vs* za prihodnjo sezono.
Davlsni to&ifl
Na rednem sestanku »o MK 10. julija zaključki po naslednjih
tečajih:
US obr. dol. 3.518.4». mo. 1M.M; Satg 9.130 8.676.83. ».277.7*. 1.0M.1«; DM 96.000	1O0.33S.78.	90.575.34.
J.168.05; Bfrs 6.950, 5.0M.05. 74«. 17; Ffr* SM.ai. 375.4»	»74.M; Sfra
70.OčO. 53 640.34	70.0S0.	»1.05; Liit
683, 676 67, 514.». «71.41; Llt STT 490.	*)Z.9S.	4*0.	»20.83:	Lit Gor.
606.50	«05.50. 1.191.45: Hfl «.707 4»,
770.35; Sv. kr 75.020	96.533.39,
8.67 »0; E g. Lstg 2.801 2.68«.». 211.83; obr.	dol.	Avstr.	3.310.	2.30».41,
3.739.17.	1.148.3»; obr. dol. D**!-
938.43,	900	200; olxr dol. Tin.
793.36,	738. 148:	obr. dol. Norv.
«86.	733.33	144.44:	obr. dol Grd.
1.10«	940	1.020.22	840.07; obr dot.
Turč. 580. 711.5«. 502.0«. *4.0t; Obr. dol. Izr. 1.530	1.444.79	1.59«, 41*;
obr. dol. Arg. 700	717.1« . 139.06;
obr. dol Bra*. 2.850. 1.392.	3.866.
860:	obr. dol. Paragv. 706	139;
obr	do!	SSSR	1.320.	1.179.7»,
1.203.58. 302.86: obr. dol M«dž. 88A •98.08. 715.84. 13».«l: obr. dol Polj. 1.009. »36.81. 1.185	388.33: Obr. dol.
CSR »0»	1.192.1».	957.88 tim.lH
obr dol. Bol«. 03«.	800.	«70.18.
ie.38: obr. dol. Rom 808	788.41,
600. 166-6«.
OPOMBE:	številke pomenilo:
1. tečaj v Ljubljani 3. predhodni irodnji tečaj FLRJ. I. aradnji čad FLRJ. 4. a*lo v %.
ir. w« — n. rcnm »" ^ f HflTBMll mOCETUBC 7 IM. 1 ^
8W
J
SPD 1956
Politični opazovalci in po-|Sobne sorte ljudje so napovedovali, da ni treba kaj prida veliko pričakovati od kongresa v Miinchenu.
Po svoje so politični meteorologi imeli prav. Kongres nemških socialnih demokratov v Miinchenu, vsaj doslej, res ni dal kaj takega, kar bi lahko označili kot nekaj bistveno novega v politiki Ollen-hauerjeve garde. Kongres je Stremel in stremi predvsem ta tem, da manifestira enotnost stranke, voljo, da ostane pri njej in da zaradi tega najde kompromise tam, kjer Me križajo koncepti levega in desnega strankinega krila. Zlasti da najde kompromise. Zakaj kongres je hkrati tudi programska uvertura za veliki volilni spopad, do katerega bo prišlo drugo leto med opozicijskimi socialnimi in Vladnimi krščanskimi demokrati. In ker se socialnim demokratom dozdeva,'da lahko upravičeno upajo, da bodo iz tega spopada — prvič po vojni — izšli kot zmagovalci, telijo v prvi vrsti doseči dvoje: ohraniri enotnost stranke in dati program, ki bi bil vabljiv, ali vsaj sprejemljiv tudi ta druge, ne samo za socialne demokrate, zlasti za tisti del erednjega sloja, ki ga doslej te niso uspeli zajeti.
V stranki sami se vse bolj pojavljajo, oziroma krepijo težnje za bolj odločno, »radikalno«, »levo« politiko. V domačih in mednarodnih zadevah. V gospodarstvu in socialni politiki, v vprašanju združitve Nemčije in v vprašanju nemške vojske. Te težnje se pojavljajo, kjer jih doslej še ni bilo opaziti, in krepijo, kjer so se začele pojavljati že pred kongresom v Berlinu, dobri dve leti tega. Te težnje niso vsesplošne, vendar počasi rastejo, se čutijo v življenju posameznih krajevnih organizacij, so prišle do močnega izraza v njihovih priporočilih kongresu, v priporočilih ob katerih je celo osrednji strankin organ »Neuer Vorivdrts« napisal — »predkongresni politični barometer napoveduje — viharno,« . Poli tični razvoj.doma, v.
Zvezni republiki, v svetu, gre evojo pot, hoče prilagajanje, zahteva nove pobude, kliče po novih vtkrepih. In v Zahodni Nemčiji, kjer — razen socialnih demokratov — ni nobenega političnega predstavnika delavskega razreda, kjer praktično ni komunistične partije (vsaj takšne ne, ki bi bila v celoti vredna tega imena), zahtevajo delavci, ki vsaka štiri leta glasujejo za socialne demlokrate, nekaj več, kot doslej, 'program in dejanja, ki bi SPD dala tisto mesto, kot bi ga po njihovem mnenju morala imeti.
Socialni demokrati si že vsa povojna leta prizadevajo priti na oblast. Zaradi zavožene kanclerjeve politike, ki se ji manjša zaslomba v sami Nemčiji, kažejo sedaj njihovi predvolilni računi še kar dobro. Toda še vedno ne tako ugodno, da bi mogli računati na popolno zmago, na večino, ki bi omogočlia socialnodemokratsko vlado brez podpore drugih strank. Zato iščejo nove zaveznike, izbirajo taktiko, izvajajo popravke v svoji politiki. Njim je v prvi vrsti dovolj opozicije,
Njim je 'bilo dovolj opozicije že v parlamentu Severne Rajne — Vestfalije. Zato so se povezali s tamošnjimi liberalnimi demokrati (»Mlado-turki«), zrušili Arnolda in odtlej skupno liberalci, predstavniki nemške industrije, vladajo tej najmočnejši nemški deželi. Vendar, ali bi do te politične poroke prišlo, če ne bi bila na socialnodemokratski konferenci, januarja v Frankfurtu, iz programa izpuščena zahteva po nadaljnji nacionalizaciji težke industrije?
Ne gre samo za tiste mno-lice, nezadovoljne z Adena-uerjevo politiko, na katero računajo socialni demokrati kot na bodoče volilce. Gre tudi za mogoče zaveznike in morebitne sodelavce v bodoči vladi (n. pr. liberalni demokrati), katere bi verjetno zmaga »levih teženj« na miin-chenskem kongresu odbila od nadaljnega tesnega sodelovanja s sedanjimi partnerji v boju proti Adenauerju. Končno pa tudi gre za vse dosedanje socialnodemokratske volilce, ki j-ih vsekakor ne kaže odbiti in razočarati s pretiranim popuščanjem.
Zatorej kompromis, kjerkoli mogoče. Zaradi tega v glavičem dosedanja, (v primerjavi s krščansko demokratsko) še vedno napredna politika, še zlasti ko« zadeva mednarodna obzorja.
Ce je to res mogoče, pa je 'fisto drugo vprašanje.
Trezen glas v Bonnu
Odložitev ratifikacije finančnega sporazuma Je ikodljlva, pravi socialno demokratski poslanec Kalbitzer — Zvezna republika potrebuje
prijateljev...
| Mflnchen, 12. Jul. (Tanjug). Ugledni socialni demokratski po- menti« so po njegovih besedah ■lanee Kalbitzer Je danes obsodil namen nekaterih zahodno- popolnoma neupravičeni, tem nemških krogov, da bi s vrnetevanjem v notranje sadeve Jn- bolj, ker so nacistični vojni zlo-goslavije preprečili nadaljnji razvoj odnoiajev med državama, činci odgovorni za napad na Ju-V članka, ki ga Je objavila agencija »Politischer parlamenta- goslavijo, potemtakem pa tudi rischer PressediensU, Je Kalbitzer opozoril na to, da Je sklep za vse posledice, ki so iz tega Bundestaga, da do Jeseni odloži ratifikacijo sporazuma • Jugo- nastale. ^
slovanskih terjatvah do Zahodne Nemčije ikodljlv.	. Kalbitzer ptse, da bi bilo v ko-
rist izgnanih Nemcev, če bi prilšlo
Ko omenj a delovanje nek ate- Socialno demokratski poslanec J*, dobrih odnos a jev z naipodli birvše
pobija tudi druge ugovore neka- domovine, »ker samo tako iahko terih poslancev v gonji, da bi ra- upa,jo, da bodo njihove žcJije pr-~ tif iikacijo sporazuma vzeli z v razpravljanje«. Ko obsoja dnevnega reda pariamentamedebate, zahtevo, da sporazumov ne bi ratificirali tako dolgo, dokler ne bodo poravnane zahteve Nemcev, Izgnanih iz Jugoslavije,
rih poslancev, ki so zahtevali, da se ratifikacija sporazuma odloži kot odgovor na obisk predsednika Tita Sovjetski zvezi, pravi Kalbitzer, da si je Jugoslavija znala ohraniti neodvisnost tako do Zahoda kot do Vzhoda. Kalbitzer meni, da je trditev, da je predsednik Tito glede rešitve nemškega vprašanja spremenil svoje prejšnje stališče in popolnoma osvojil sovjetsko, neupravičena.
BOJ »OSEBNOSTI« TUDI T INDIJI
N e w Delhi, 12. Jul. (Tanjug). Centralni komite Komunistične partije Indije je danes objavil resolucijo, ki jo je sprejel po 11- dnevnem zasedanju, na katerem je razpravljal o boju proti kultu osebnosti. Resolucija pravi, da je očividno, da Je Stalin največ odgovoren za dušenje sovjetske demokracije in da je bilo nujno, da s« je začeli boj proti kultu osebnosti, ki je nezdružljiv z načeli marksiz-ma-leninizma. Resolucija pripominja, da bi morali globlje razčleniti vzroke, ki so v Sovjetski zvezi privedli do samovolje.
Ko omenja, da skušajo v tujini vse napake pripisovati so-
od fre ei<2
napade proti sodelovanju med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo, zaklljuouije Kalbitzer,- da je zvezna republika navezana na prijatelij-„ ,, ..	, . stvo z vsem: naroda in da bo sle-
pa '^n^e Kalbitzer ogovor, k* harno nzadev.aaje, zlorabiti tak-naj to skušal vpliv^najugo-	JSe\oran)e.	vnovič ustvarilo
slovansko zun^jo politdto^saj	amaipJ&	do nje. Celo v
ta sporazum ni v nrkak, zvez, s 7QA McCa£hy,jW: krogi niso pri_
tem vprašanjem. Taksn, »argu- I-U)bljenj> prav; Kallbteer, in DuS-
les je dobtl večino v senatu, ko se je zavzemal] za. nadaljevanje pomoči Jugoslaviji, bonnski Bumde-stag pa je odklonil ratifikacijo sporazuma o nemško— jugoslovanskem gospodarskem sodelovanju.
vjetskemu sistemu, pravi centralni komite komunistične partije Indije v resoluciji, da je Sovjetska zveza v zadnjih 40 letih gospodarsko močno napredovala in da tak napredek ne bi bil mogoč, če bi bila samovolja in nasilj-e značilna za sam sistem. Napak« in pomanjkljivosti, ki so se pripetile v Sovjetski zvezi, niso posledica marksistično-le-ninističnih načel, pač pa dejstva, da jih v mnogih vprašanjih v praksi niso izvajali, pravi resolucija.
Na koncu pravi resolucija, da CK KP Indije pripisuje varovanju osebnih svoboščin ▼ socializmu odločilen pomen, saj je postal socializem danes smoter vsega naprednega človeštva, čeprav se bo vsaka driarva razvijala po svoji poti..
Soh odpotoval
Moskva, 12. jul. (TASS) Perzijski šah Reza Pahlevi in kraljica Sora j a sta po tritedenskem uradnem obisku v Sovjetski zvezi zapustila Moskvo. Na letališču so se od njiju poslovili predsednik prezidija Vrhovnega Sovjeta ZSSR Vorošilov, predsednik sovjetske vlade Bulga-nin in druge visok« sovjetske osebnosti.
— .V meetm A litru Je bilo prejšnjo noč pet atentatov, v katerih eo bMi ranjeni trije ci-vlllstl in dva francoska vojaka. V drugih krajih AUira ao francoske čete nadaljevale očiščevalne akcije, ubile 4 upornike in aretirale več civilistov.
Princ Norodom Sibanuk, ki Je bil prej kralj, pozneje pa ministrski predsednik Kambodže, je na svoji turneji po svetn dospel Iz Sovjetske zveze v Pariz. Včeraj je bilo sporočeno, da bo konec julija prišel na uradni, petdnevni obisk tudi v Jugoslavijo. Princa Sihanuka spremljata predsednik skupščine Um Cang Sun, podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve Sam Sari In še več uglednih osebnosti. — Na sliki: princ Sibanuk v spremstvu sovjet-tkega premierja Bulganina pregleduje častno četo ob prihodu v Moskvo.
OBISK V BONNU
Nehru ne bo posredoval
med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo — V razgovora z Adenauerjem bo bolj poslušal kot pa govoril
MtjNCNEN, 12. Jul. (Tanjug) Indijski predsednik Džavahar-lal Nehru bo prišel jutri v Zah odno Nemčijo na dvodnevni obisk. V Bonnu bo imel politič ne razgovore s kanclerjem Adenauerjem in ministrom za zunanje zadeve von Brentanom, s ‘podkanclerjem Blucherjem pa razgovor« o gospodarskem sodelovanju.
V soboto bo Imel predavanje v društvu za zunanjo politiko, pozneje pa bo odpotoval v Hamburg, kjer mu bodo podelili naslov častnega doktorja.
Zahodnanemški vladni krogi
BEOGRAD. — Generalni sekretar OZN Dag Hammarskjoeld Je po sprejemu pri predsedniku republike Imel tiskovno konferenco. O razorožitvi Je dejal, da nanjo vplivajo gospodarske potrebo držav in pritisk javnega mnenja. Prizadete države na Srednjem vzhodu kažejo dobro voljo za rotitev spora. Za obisk Nehruja in Naserja v Jugoslaviji pa Je dejal, da je zadovoljen s takimi stiki, ker koristno podpirajo prizadevanja OZN.
MUNCHEN. — Predsednik za-bodnonemške socialnodemokratske stranke Ollenhauer Je na kongresu stranke izjavil, da Je vlada kanclerja Adenauerja pahnila zvezno republiko v izolacijo. Ugotovil Je povečanje vpliva restavracijskih sil v državi ter poudaril potreba po normalizaciji stikov z ZSSR, priznanju vzhodnoevropskih držav in. gospodarskem sodelovanju a Kitajsko.
WASHINGTON. — i Ameriški predstavniški dom Je Izglasoval kredite v višini 3,4 milijarde dolarjev m p »mož tujini, 1,4 milijarde manj kot Je predlagal predsednik Elsenhower.
MOSKVA. — Na petem zasedanju Vrhovnega sovjeta SZ Je predsednik vlade Bnlganln poročal o novem zakonskem načrtu o pokojninah ln Invalidninah. — Govoril Je tudi e uspehih v kmetijstvu in Industriji, zaradi katerih je lahko prišlo do sprememb v zakonu o pokojninah In invalidninah. Po njegovem mnenju Je mednarodna napetost do neke mere popustila. Pripomnil Je, da sl sovjetska vlada ln partijsko vodstvo prizadevata dvigniti živ-IJensko raven ljudstva.
WASHINGTON. — Na tiskovni konferenci Je ameriški minister za zunanje sadeve Dulles izjavil, da se bo v najboljšem smislu spremenil svetovni položaj, če bo Sovjetska zveza resnično spreme--nila svojo notranjo in zunanjo politiko. »Z zaupanjem čakamo ta dan,« Je pripomnil Dulles. Menijo, da je Dulles zdaj prvič tako ugodno ocenil sprememba v Sovjetski zvezi.
LONDON. — Danes so so začela anglo-sovjetska trgovinska pogajanja, o katerih so se bili dogovorili med obiskom sovjetskih voditeljev v Veliki Britaniji. Čeprav Je tretjina izdelkov na seznamu embarga, računajo na uspeh pogajanj.
Po občinskih volitvah
Italijanska vladna koalicija ima dokaj majave temelje med člani štirih glavnih strank — Sodelovanje podaljšano do jeseni
pričakujejo omenjen« razgovore z velikim zanimanjem. Pri tem poudarjajo, da je z« Bonn posebnega pomena dejstvo, da bo prišlo do teh srečanj neposredno pred sestankom Nehruja s predsednikom Titom in egiptovskim. predsednikom Naserjem. Hkrati opozarjajo na globoke razlike v pogledih obeh vlad glede praktične politične dejavnosti. Meniijo namreč, da Ponsko jn katerih vzrok so eks
vojnj presenetljivo napredovalo. Na namig nemškega časopis« »D,ie Welt«, da bi utegnil Nehru postati posrednik med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo glede združitve Nemčije, odgovarja indijski časopis, da namerava Nehru v razgovoru z nemškim kanclerjem bolj poslušati kot govoriti.
Deveta, deseta...?	1
Tokio, 12. jiul. Japonska vlada je zahtevala danes od ZDA, da pojasnijo atmosferske motnje, ki so se v zadnjih tednih že devetič pojavile nad Ja-
UM, 12. Jul. (Tanjug). — P od predsedstvom predsednika IMUsmk) vlade Segnija so 1 nieli voditelji štirih strank vladno koalicije danee konfere neo e poiešsjn v državi in mednarodnih adsmieJHi koalicij sJcUi strank. Na seji so ugotovili, da s« posamezne stranke pri sestavljanju novih občinskih svetov v vež primerih od povodaso solidarnost In sodelovanje s vladnimi strankami.
TMCefPfe
Sodami demokrati so obtoževali liberalec, da . hočejo obnoviti vladno večino z razširitvijo zveze proti desni, liberalci pa socialna demokrate, da U hoteM pHtedPtn v vladno koalicijo Nennljev« socialiste. Isto ugovore ao imeh tudi krščansko danotostdd predstavniki nasproti socialnim demokratom.
Sestanek ju pohsnsd, da as
med vladnimi stranicami nesoglasja glede nadaljnjo usmerjenosti vladne politike na znotraj. Pri takem položaju so načeli tudi vprašanje obstoja koalteijsk« vlade, vendar pa so se zastopniki strank strinjali s tem, d* bi vladna kriza pri sedanjem položaju povzročila težavne politične razmere v državi, hkrati pa oslabila polo-
PARIZ. — Sindikat strojevodij v Franclji Je sklenil teveeti enodnevno stavko, zahtevajoč svitanje plač. Sinoči Je objavil »poročilo, da so sklenili stavkati, ker vlada sistematično odklanja razgovore s zastopniki sindikatov.
UMA. — Na predsedniških volitvah. kii so bile 17. prejšnjega meseca v Peruju. Je dobil največ glasov bivši predsednik pe-_ rajske republike Emanuel Pra-do. ln sicer SC8.U4. Njegov glavni nasprotnik Frmando Belaun-d? Je dobil 46T-438 glasov.
•oj Ttadjs v ■aodosrodpem merilu-
Po kompromisni reditvi vladne stranke zdaj ne bodo načenjale dvomljivih -vprašanj, poč p« bodo podaljšate Sodelovanje do letošnje Jeseni. Vlad«
v tem času me bo Izvedla odločne politične poteze, stranke pa bodo izkoristile ta presledek, da bodo jasneje Izdelale svioje stališče in svoje zahteve, ve.
Rimski politični krogi sklepajo iz današnje konference, na kateri, to bili tudi ostri prizori in so razne stranke večkrat zagrozile s stavko in Izstopom iz koalicije, da bo nova politična sezona jeseni prinesla Se» gpijevl vladi tudi nove preizkušnje.
bo nasprotja med indijsko politiko dejavne. koeksislteir.ee ln prizadevanju bommske vlad«, da bi ostala pri svojih starih postojankah, preveč nepremostljiva, da bi mogli od razgovorov pričakovati kakršnihkoli uspehov.
Delhijski »Startesman« poudarja spričo obiska Nehruja v Zahodni Nemčiji, da sta bila za ta obisk podana dva bistvena povoda: prvi je odziv na davno prejeto povabilo in želja Nehruja, da bi osebno slišal mnenje Zahodne Nemčije glede združitve države, drugi pa, ker »e Nehru močno zanima za zahodno-nemško gospodarstvo, ki je po
»Liberalna »stava« za Ciper
Eden Je govoril ▼ parlamentu o bodoči politiki vlade do Cipra —■ Misija lorda Radcliffa — Opozicija ni zadovoljna z načrti
London, 12. julija. (Tanjug.) -Predsednik Eden Je danes pred Spodnjim domom govoril o »bodoči poUttkJ vlade do Cipra«. Dejal Je, da namerava njegova vlada nadaljevati a delom xa notranjo samoupravo na Cipru. V ta »umu Je* določila lorda Radcliffa, ki mora proučiti in izdelati »novo liberalno ustavo za Ciper«. Radoliffe bo jutri odpotoval na posvetovanje v Nikozijo.
Eden je povedal, da nov« ustava ne bo postala veljavna, »dokler ne bo premagan terorizem«. Pripomnit je, da bo proces uvajanja ustave »odvisen od obsega sodelovanja ciprskega naroda«.
Vodja opozicije Gaitskeffll Je
izjavil na to, da je vladno sporočiJo nezadovoljivo dn da opozicija lahko odobri samo tisti del sporočila, v katerem j« rečemo, da bodo izdelali ustavo. Zahtevajoč odgovor na vprašanje, s kom se bo lord Radcliffe
so oslabilM Argumenti laburistične parlamentarne skupine, ki zahteva izpustitev nadškofa. V parlamentarnih krogih pripominjajo tudi, da namerava britanska vlada začeti pogajanja z »novimi, umerjenejšimi pred- s komerkoli govoriti o kakršni-
perimentalne nuklearne. eksplozije na otokih Bikini.
Japonski minister za zunanje zadeve Mamoru Sigemiou je izjavil davi, da so ZDA na temelju pogodbe, sklenjene med Japonsko in ZDA dolžne obvestiti japonske oblasti vsakokrat, ko nameravajo delati poskusne eksplozije.
Razgovori Franclja - Tuni«
Pariz, 12. jul. (AFP) V Parizu so se danes nadaljevali fran-cosko-tunizijski razgovori, v katerih sodelujejo državni sekretar v ministrstvu za zadeve Tunizije in Maroka Allen Sa-vary in tunizijska ministra Mangi Sllm ln Masmudl. Današnji razgovori so trajali dve uri in so se sukali okrog problema varnosti.
Skupno sporočilo o razgovorih bo objavljeno, preden se bosta tunizijska ministra vrnila : V Tunis, kar se bo zgodilo verjetno v nedeljo.
Erhord «1 Je dovolil prevtB Razgovori Francija - Tunis
London, 12. jul. (AFP) Uradni predstavnik britanske državne blagajne je. izjavil včeraj, da Velika Britanija ne namerava
posvetoval na Cipru, je vodja stiavhiiki ciprskega prebivalstva, kolj spremembi paritete funta opozicije izjavil, da je sedanji ko bo’ dozorel čas«. Medtem pa šteriinga. To naj bi bil odgovor položaj na otoku posledica do— bo guverner Hardiing nadaljeval na nedavno zahtevo zahodno-
r*OA1 lin 1 n ri/vllflilCA	—— v • —1,	lil 14in i,-	—, ^ lilif 11 -J- — A H A — .  (1 _Z _	^	1	'	    vi-----	- - :  : '1  * _	—
sedanje politike, v okviru katere ni nihče kazal volje, da bi priznal Cipru pravico do samoodločbe.
politiko »trde reke* in boj	proti	nemškega ' ministra	za gospo-
oiiprakemu odporniškemu	giba- ■ darstvo Erharda,	ki	je zahteval
nju.	da bi . o pariteti	evropskih va-
Brtitainskl politični krogi po-	lut ' razpravljali	v	Parizu ob
Predsednik Eden je posredno udarjajo, da se Velika Britanija zasedanju sveta ministrov ev-
odtolonil številne nasvete, naj bi nadškofa Mafcariosa izpustili iz pregnanstva in z njim začeli pogajanja. Ker je britanska vlada sedaj na stališču, da je ponudba o samoodločbi »odpadla«.
ne bo odrekla suverenosti nad ropske organizacije za ekonom-Ciprom in da jo v tem podpi- sko sodelovanje. S tem v zvezi rajo ne samo Turčija, poč pa, je poslal pismo britanskemu kakor trdijo v Londonu, tudi ministru za finance Macmillanu predsedniki vlad držav britam- in ga povabil na razgovor pri— ek« skupnosti narodov.	hodnjo nedelj© v Parizu.
Pomorska oporišča
Angleški imperij Je zrastel In ze razbohotil v veliki meri po zaslugi pomorskih oporišč, ki jih Je britanska mornarica vzpostavila na vseh kontinentih. Ta oporišča m pogostokrat postala zametek novih kolonij (Iz njih je kolonialna pest večkrat udarila po nepokornih domačinih)^ ščitila »o kolonialno oblast in poživljala njeno trgovino. Razpadanje britanskega imperija, ali kakor nekateri Angleži imenujejo ta proces z lepšim imenom preobrazba, pa se nujno zrcali v krčevitem držanju preostalih oporišč, manjšanju števila teh oporišč ter iskanja nadomestila, ki naj še ohrani tisto, kar se še ohraniti da.
Razumljivo je, da Ideološko ali politično opravičilo za ta oporišča ni več trgovina. V kolonialnih časih opravičila pravzaprav ni bilo treba iskati. Dovolj je bilo reči, da so interesi Vel. Britanije ogroženi in mornarica je opravila svoje. Danes je drugače. Na daleč raztresena letalska in pomorska oporišča so menda potrebna za obrambo Zahoda. Toda ta oporišča je vedno teže držati. Samo na Malti je bila ta težava razmeroma zadovoljivo rešena s tem. da so bili dani predlogi za njeno vključitev v Združeno kra-azijske države kolonializma. Te države so zdaj začele misliti s svojo glavo in tudi kadar niso Ijestvo. Ni videti, da bi bila taka ali podobna rešitev mogoča za Aden in Singapur. Hong Kong je izpostavljena postojanka, ki Jo še držijo Angleži.
Kitajcem trenutno tako keže. Sicer pa se že slišijo glasovi v Angliji, da taomg Kong ni več posebno važna strateška postojanka, da pa . je nima smisla opuščati, dokler jo je mogoče držati.- Tudi Gibraltar je postal jabolko spora med Španijo in Veliko Britanijo in je precej izgubil svoj pomen.
Nova ln najhujša težava pa Je tudi v tem. da je dvajseto stoletje (posebno pa druga svetovna vojna) osvobodilo skoraj vse sovražno razpoložene do nekdanjih gospodarjev, Jim niti na misel ne pride, da bi dovoljevale tuja oporišča na svojem ozemlju. Talko so zdaj Angleži izgubili oporišča Trincomaiee na Cejlonu in ga v daljšem razdobju utegnejo izgubiti v Simonstownu v Južni Afriki, le da lz drugih razlogov kot na Cejlonu.	_
Nastanek teh oporišč ni prav nič nenavaden. Primer Adena na Južni konici arabskega polotoka Je kaj zgovoren. L. 1839 je britanska pomorska ekspedicija zasegla pristanišče Aden, kair je bila represalija za zajetje neke indijske ladje, ki je plula vzdolž obaile. Takrat, kakor j« bilo rečeno, se je to imenovala represalija, danes pa Je vlog« mornarice, oskrbovane-v teh oporiščih (po definiciji Belih knjig britanske mornarice), da odigrajo svojo vlogo pri zmagi v a) hladni vojni, b) kakršni koli omejeni »topli« vojni, ki utegne izbruhniti tu ali tam, in c) v globalni oziroma svetovni oziroma »vroči« vojni.
Z Združenimi državami Amerik« je zadeva nekoliko drugačna. »Kolonialne« vrste oporišč, kot sta Malta in Singapur, imajo ZDA na Pacifiku, drugje so se vkoreninile na oporiščih, ki »o Jih dobile v sporazumu z državami Atlantskega pakta, v sporazjumu z Britanijo ln drugimi državami kot zakup, medtem ko je tretja vrsta njihovih oporišč kratko malo fakoimeno-vani »mornariški vlak«, .ki obstoji iz ladij delavnic, ter oskrbovalnih ln napajalnih ladiij-Mm p« imajo Američani ta«
di z NATO oporišči, o čemer so d-okaz nedavni dogodki na Islan--du, kjer novoizvoljeni parlament zastopa mnenje, da na Islamdiu ne potrebuje nobenega tujega oporišča. Kar pa zadeva oporišča, ki jih imajo ZDA v zakupu, so jih le-te začele »zbirati« poleti 1940, ko je biila bitka za Britanijo na vrhuncu in so nemške podmornice mesarile okrog britanskega otočja. Da bl nadoknadila svoje izgube na morju, je Velika Britanija sklenila z ZDA sporazum o zamenjavi določenih pravic na izpostavljenih oporiščih na Atlantski obali za 50 starih rušilcev, ki 6icer niso bili več za službo v eskadri, za lov na podmornice pa še dovolj dobri. Ker zaikup traja 99 let, Američani niso napravili tako dlalbe kupčije.
Potemtakem je očitno, da so oporišča zelo ■ Koristna za tistega, ki jih ima. Med drugimi prednostmi imajo tudi te, da so skladišče goriva, strelov* in materiala za preskrbo, kraj, kjer si posadka lahko odpočije med akcijami, da imajo doke in delavnice za popravilo in vzdrževanje ladij in da so naposled povelj nalško središče. Kjer organizirajo in usmerjajo' pomorske operacije.
Najpomembnejša oporišče, ki so jih Američani vzpostavim n« Pacifiku med drugo svetovno vojno, so bila oporišča v Espi-riitu Santo na Novih Hebridih, v Marali na Admiralskih oto-
kih, v Lejrte-Samaru na Filipinih in na Guamu v Marijanskem' otočjiu. Oporišče na Guama so vzpostavim takoj po zavzetju otolka poleti 1944. Samo to oporišče je lahko zalagalo tretjino tihomorske mornarice in je bilo odskočna deska za operacij e proti Ivodži mi ln Okinavi. Med vojno je bilo na Pacifiku več kot štiri sto oporišč od majhnih vremenskih postaj do ogromnih oporišč za popravilo ladij.
Julija teta 1945 je bila petina mornarjev, to je okrog 500.000 mornariških oficirjev in vojakov, razmeščenih po izpostavljenih oporiščih na Pacifiku, ali pa so opravljali delo, ki Je bilo neposredno povezano z izgradnjo in vzdrževanjem teh oporišč. Samo j‘iil'iij a 1945 so ta oporišča poslala po »mornariškem vlaku« pomorskim bojnim enotam 800.000 dolgih ton različnega materiala. Samo na Guama so Junija 1945 vsak dan pretočili . v letal« 'povprečno 4.5 milijonov llitrov letalskega bencina. Med operacijami, za zavzetje Okinave mo ladijski topovi izstrelni 50.000 ton granat n* sovražne položaje. Tudi ta granate so prfište pretežno z oporišč.
V oramnajstem stoletju, ko Je bila bojna ladja na jadra najbolj razvita, je nekaj ato predmetov, ki so ležali v pripravljeno* tl v oporišču, aadostovaflo
za oskrbo ladje. Dandanes mornarica uporablja 900.000 predmetov. Samo radar je v nekaj letih pomnožili to število za 300 tisoč.
Tako se J« mornarica Izpopolnjevala in rasla, oporišča so postajala vse večja, število osebja je naraščalo. Dokler je Azija dremala (zakaj, tam je pravzaprav največ oporišč), so bile težave za velesile v glavnem tehnične narave. Danes pa j* težav« v tem, če bodo v daljšem razdobju aploh obstala.
Morda se bodo s »preobrazbo« britanskega Imperij'* preobrazila tudi oporišča v kaj bolj koristnega. Dobro bi bilo, ko bl tudi ameriška oporišča z vse večjo stabilizacijo svetovnega položaja (im upajmo dolgo dobo miru za človeštvo) doživela podobno metamorfozo. Saj najbrž ne bi bila zapisana gospodarski smrti, zakaj namesto letalonosilk, bojnih ledij, rušilcev, podmornic, torpednih čolnov ia drugih smrtonosnih jeklenih rib bi »e v pristaniščih trle trebušaste tovorne ladje in nizki tankerji. Menda se ne bi. nikomur tožilo po orjaških topovih, lci so nekoč štrleli na vse strani kot bodice pri morskem ježu. Nekje nad pristaniščem pa bi bili na starem trdnjavskem zidu razporejeni zarjaveli topovi': ta z Guama, oni iz Adena In tretji ta Trincomaleeja, — če hočete..«
B. F ah or ,
r 1 rtr. / SLOTERSK! POROČEVALEC 7 st. im — n. julija im
Gradnja druge Vaze
(»elektrarne Šoštanj
Posebno strokovna komisija Skupnosti Jugoslovanskega elektrogospodarstva sprefeld sklep o nujnosti zgraditve drago laze termoelektrarne Soitanj
r LJUBLJANA. 12. jul. — Posebna strokovna komisija Skupnosti , jugoslovanskega elektro. gopodarslva za tehnično-eko-nomski pregled investicijske izgradnja druge faze termoelektrarne Šoštanj se je sestala te dni v Sošianju in sprejela sklep o nujnosti izgradnje druge faze termoelektrarne.
Sestanku komisij«, v kateri »o poleg predstavnikov Skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva najuglednejši jugoslovanski strokovnjaki. so prisostvovali tudi predstavniki Elektrogospodarske skupnosti Slovenije. Elektroprojekt* in TE Sošl-?nJ. prisotni pa so bili tud; predstavnik Zveznega Izvršnega sveta inž. Miodrag Pe-Šič. ljudski poslanec Franc Simonič ter predsednik OLO Ce-tje Riko Jerman.
Na podlagi obrazložitve poro-
»Le stabilizacija naJega gospo-idarstva z znižanjem cen izdelkov, 2 racionatizaciio proizvodnje sn dviganjem delovne storilnosti nam mora zajamčiti dvig ž:v:ljenskega standarda«, — je dejal tovariš Marinko na okrajni konferenci SZDL v Ljubljani. Po tem načelu
Potok Trboljščico Je povzročil veliko šk~do
Zaradi silovitega neurja, ki je v torek popoldne divjalo nad Javorjem in delno tudi nad Trbovljami, je narasel potok Tr-boljščica in prestopil bregove. Voda je vdrla v kleti bližnjih hiš, odnesla most v zgornjem delu Trbovelj in prizadela ogromno škodo tudi na raznih drugih objektih. Tudi ves tržni prostor v središču mesta je bil pod vodo. Najhuje je bilo na krajih, kjer propusti pod mostovi niso mogli požirati vode, zaradi česar je usmerila svoj tok drugam. Samo škoda na -komunalnih objektih presega 30 milijonov dinarjev. Ce pa k temu dodamo še škodo, ki so jo utrpele stanovanjske hiše in posestniki, je škoda še enkrat tolikšna.
Gasilci so prihiteli na pomoč s sedmimi motornimi črpalkami. Povsod, kjer je bilo najhuje, so priskočili na pomoč gasilci, ki jim gre zahvala, da škoda m bila še večja. Omembe je vredno, da so bile med gasilci tudi žene. Tudi drugi ljudje so pomagali reševati družbeno in drugo Imetje. Posebno so se izkazali delavci, ki delajo na gradbišču Delavskega doma.
Potok Trboljščica je nazadnje prestopil bregove leta 1940, ko je prizadel Trbovljam še večjo škodo. To, kar se je zgodilo v torek popoldne, pa je ponovni opomin, da bo treba čimpreje regulirati potok.	F.	8.
ekonomičneje pokriti * gradnjo
termoelektrarn. Primanjkljaj niti po 'izgradnji termoelektrarne Šoštanj II ter termoelektrarn« Zagreb II ki je prav tako potrebna, ne bo pokrit. Zgraditev druge faze termo-elektraime Šoštanj pa je upravičena Iz naslednjih razlogov: TE Soštani je bila že v osnovi projektirana za -nstalirano moč 120.000 kilovatov, od katerih je polovica že dograjena. Pni graditvi prve polovic« j« bil zgrajen (tudi že znaten del investicij za drugi del, iz česar izhajajo re.arivno nizke investicije za drugo fazo. Elektrarna Šoštanj lež: neposredno v premogovnem bazenu Velenje, k; razpolaga z zadostao količino premoga ter je njegov razvoj za dosego potrebnih proizvodnih koLtin že določen v planu. Vrh tega leži elektrarna Šoštanj ugodno v potrošnem središču. Proizvodnja energije TE Šoštanj je razmeroma poceni zaradi nizkih si-oškov z« Instalirani kilovat. Višin« Investicij bi po cenah v začetku lanskega leta znašala pet milijard 890 milijonov dinarjev. Tudi po ugotovitvah komisije zveznega Zavoda za gospodarje	ravnajo	tudi	v	kolektivu	rovar-	ugotovili,	di Je mogoče Je marše- sfao planiranje Je za' obratova-
ne	»Sava«,	kjer	so	ob	proslavi	35	kaij	popraviti.	nje TE Šoštanj I in II dovolj
letnice podljetjo. sklenil, da bodo Pri znižanju cen so pazili na to, goriva na razpolago.
če vale« v inž. Teodorja Gregoriča, inž.' Aleksandra Hmjščka ter dr. Inž. Zorana Ranta o praviln ->*ti programa investicijske izgradnje ter na p il agi i*-fera:a dr. inž. Hrvoja Požarja o analizi energetske bbance severozahodnega jugoslovanske-ga elektroenergetskega sistema, komis1 ja po obš:rni razpravi ugotovi ..a sledeče:
Upoštevajoč vs* Hidroelektrarn« in termoelektrarne, ki «o v obratovanju «dd v gra inji Slovenije. Hrvaške ter ;n Hercegovine, komisija smatra, da bodo primanjkljaji električne energije . v severozahodnem sistemu znašali leta 1960 pri manj ugodnih Hidroloških pogojih okoli 60.000 kilovatov. Ta primanjkljaj ps bo že v naslednjih dveh letih narastel na 150.000 kilovatov. Pj,! določanja teh primanjkljajev So ’ upošte-
vane vse možnosti prenašanja razpoložljivih presežkov Iz Bosne in Hercegovine v severozahodni elektroenergetski sistem v Bosno in Hercegovino.
Pri oceni *o bile upoštevane nasledhj« hidroelektrarne v Sloveniji: Dravograd. Vuzenica Vuhred. Fala, Mariborski otok. Doblar, Plave, Medvode , in Moste; e Hrvatski:	Vinodol,
Gojak, Kraljevac, Manojlovac, Jaruga in Peruča; v Bosni In Hercegovini: Jablanica. Jajce I en Jajce II, ter vse male elektrarne na teh področjih. Njihova skupna maksimalna moč znaša 794.000 kilovatov.
Za pokritje nastajajočega primanjkljaja je potrebno vsako leto zgraditi novih 50.000 kilovatov moči. Ker nastopa primanjkljaj v času nizkih voda, •e da * sedanjem položaju naj-
Tovarna »Sava« na najboljši poli
Tovarna gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju |e znižala cene svojim
izdelkom
C
KULTURNI' B1Z018DI
D
še bolj skrbeli	za stroje in rado-	da v mejah objektivnih možnosti
nalno	ureditev	avojega	deda in s	znižajo 'cene predvsem predmetom
tem tudi	za	izboljšanje živOjjensfee	široke potrošnje. Tako so cene
ravni	delovnega	človeka. Posebno	gorakoh podplatov, podjpetnikov
pozornost	so	posvetili nakupu in	in .podplatnih plošč znižali od 1,6
porabi	materiala,	zlasti uvoženega,	do 10 odstotkov,
ki predstavllija 80 odstotkov »uro- g tem bodo po svoji novi ceni
zilasti dostopni gorski podplati, ki so svojo kakovostno preizkušnjo v gorah- odliično prestali. Svoj prispevek za lepši oddih delovnega človeka so dal: tudi s tem, da so za 10-1 o"* znižali cene ležalnih blaizan in podobnih izdelkov za camp ing in morje. Za enak odstotek so pocenili! tudi gobasto gumo, duše za nogometne žoge, termoforje in podobno.
Izboljšali so postopek izdelave gumir. pllacna in s tem razširiti' zmogljivost taiko, da s to proizvodnjo sedaj že krijejo potrebe trga. Poenostavljeni! 'postopek jim je omogočil znižanje cen posteljnega platna in enostransko gumiranega platna za dežne pilašče. .K ureditvi stanovanja za naše razmere so prispevat svoj delež z znižanjem cen za gumijaste predpražnike, gume za tla in oblaganje pohištva. Novo montirani strolj za kontinuelno vulkanizacijo bo omogočil, da bo tudi s temi predmeti zadoščeno potrebam tr-
Uvedba boj j racionalne proizvodnje cevi za vodo ie omogočila 5 milijonov dinarjev letnega prihranka na materialu tako, da
vin gumarske industrije.
V proizvodnem postopku stremijo za tem, da nabavljeni material čim boJlj izikorisriljo ter odpadke in iztis znižajo na najjnižje. O tem vodili jo natačno evidenco in beležijo podatke za vsak oddelek in skupino izdelkov tako, da jih člani kolektiva lahko viddjo in o
njih razpravljajo.
Posamezni člani so predlagali že marsikatero racional zaciijo, katere izvedba jim je ustvarila večmilijonske prihranke. Norme, ki f h niso opustili nrti takrat, ko so njihovo preseganje plačevali iz dobička, so ponovno pregledali in
Opekama na Brega pri Liliji spet dela
Na Bregu pri Litiji so bogata ležišča dobre gline, zato nii čudno. ko so tu že v prejšnjem stoletju izdelovali zidake. Tudi po osvoboditvi so ope/kamo obnovili, zaradi nestrokovnega poslovanja pa je zašla v težave, zato so jo likvidirali.
Po prizadevanju predsednika nove litijske občine so v zadnjem času nabavili nekaj novih strojev in pripravili vse potrebno za obnovo opekarne. Tako danes opekarna ponovno obratuje. Pravijo, da so novi izdelki zelo dobre kakovostih Ker so se poizkusi popolnoma obnesli, bo opekarna prav gotovo lahko uspešno obratovala.	J. JS.
Komisija se J« priključila stališču Izvršnega sveta LRS,: da Je treba pri nabavi oprem*: težiti za tem. da se čimveč oprem« nabavi iz domače proizvodnje. Na podlagi obrazloženega energetskega položaja ir na podlagi veljavnih dobavnih rokov.. ki znašajo tr.i ta več let, je po mnenju komisije treba takoj začeti z nabavo / preme tako za II. fazo TE Šoštanj kot za TE Zagreb II.
Tudi Republiška komisija z« revizijo Investicijskih programov ter Izvršni svet LRS sta že odobril« program Investicijske izgradnje TE Šoštanj II.
V. S.
Prosvetni delavci na obiska v Avstriji
Te dni se je vrnila iz Avstrije skupina prosvetnih delavcev, v kateri so bili-zastopniki vseh ljudskih republik, med njima 4 tovariši iz Slovenije. Desetdnevno bivanje na Dunaju in v Gradcu je organizirala komisija Združenja prosvetnih delavcev Jugoslavije za zveze z inozemstvom. Program bivanja so pripravili avstrijski prosvetni delavci in vključili v akcijo avstrijskega zveznega ministrstva za prosveto, ki jo vodi to ministrstvo vse leto pod geslom »Evropa« Jugend lemt Wien kennen«. S to akcijo hočejo Av-
IV. LJUBLJANSKI FESTIVAL
Nastop tržaških igralcev
Včeraj je bil v viteški dvorani	pad in Giga ubije Marka.	SNG »z Trsta.	Gostovanje nt zelo
v Križankah prvi dramski večer v Begcvtic je s tenkočutno	pozor-	mikavno samo	zaradi izbora in
o.cviru festivalskega programa: nostjo, brej vsilj-ivega psihologiji- zasedbe (saij sta Štefka Droičeva Slovensko narodno gledališče iz rania orisal tiste poteze v ženski in M.ha Baloh prvaka tržaških Trsta je gostovalo z dramo Mila- im moški duševnosti, ki jih vrtn- slovenskih igralcev), temveč tu-d* na Bogoviča »Brez tretjega« in bo čijo nagoni, osvetluje ipa le brleča zaradi načina izvedbe, ki ga v dramo ponovijo v soboto 14. r- m. luc razuma, dokler še ta ne uga- Ljubljani le redkokdaj doživimo, delo znanega hrvarskega sne v temi strastnega brezumja. Begoviceva drama »Brez tretjega« dramatika sodr med najuspešnejše Kakor smo že poudaril:, je Bogo- bo uprizorriona kot predstava gle-igre ^ v repertoarju tržaškega slo- vjču uspel tvegani poizkus, da dalisča v krogu in bo prav gc4o*v-o vensKega gledališča. Gostovanje z razviije v dialogu dveh oseb tra- vzbudila zasluženo zanimanje vseh nijlim je tem banj olajšano, ker so- gkfni konflikt med možem in ženo Iljiubiireljev eksperimentalnega gle-delujeta v 'igri samo dva igralca: ter da pove marsikaj novega, ne dal-šča. Dve predstavi Begoviceva Štefka Drolceva kol Giga Bariče- da bi dolgočasil gledalca s preširo- drame bosta v okviru letošnjega vf J™ tiJb * ® .otl j0*. niiM mm ko zgovornostjo. Drama »Brez festivala edina manifestacija sJo-Marko. Dramo je odrsko pripravil tretfjega« je samo potrdila njegov venske dramske Umetnosti, zato režiser tržaškega SNG in njegov	iz-redn: dramski talent.	naj zavzameta	častno mesto mod
umetniški vodja Jože Babič.	-	.	.	-
Vsekakor je malo drzno dejanje, če hoče dramatik izpolniti ves večer samo z dvema osebama. Nedvomno je to huda preizkušnja režiserja in obeh igralcev. Kar zadeva samo dramo, ie bil pokojni Millan Begov j č preveč izkušen dramatik in tenkočuten poznavalec odrske tehnike, da bi ne uspel v tem smelem poizkusu. Znal je vnesti v dialog, dveh oseb, Gjge Baričeve- n Mairka Bariča, vso dinamiko . pravega dramskega konflikta in doseči tako zgoščenost in napero stopnjevanje, da gledalec sploh ne občuti potrebe po tretji ali četrti oseb:.
Bagovič Je kot mnogi drugi dramatiki obdela1! v svoji 'drami motiv o razkrojevaln: moči ljubosumnosti. Zgodba sama je preprosta in se je po prvi svetovni vojni dogajala v raznih inačicah: mož se vrne iz- dolgoletnega vojnega ujetništva in se vprašuje, kako je t.-j leta preživela njegova žena. Pri Baričevih je konflikt tem bolj zamotan, ker je Mairka mobilizacija odtrgala od žene že v prvi poročni n<*ri. Kakšen je bi! njun zakon v osmih letih njegove odsotnost:?
Hudo, bolestno ljubosumje vrta v Marku. Naposled se konflikt med zakoncema zaostri v tragičen spo-
S tem delom prihaja v goste festivaliskimi prireditvami.
a film SKEGA PLATNA Avstralski Robin Rood
Tudi ta rilm se pri na« predvaja pod drugim Imenom, kakor pa so mu ga določili ustvarjale*. In tudj tukaj naši »prekršeeval-cl« niso veliko zgrešili, ko so film naslovili za avstralsko verzijo Robina Hcoda, saj se filcnsK« zgrdba v zapletu in razpletu res tesno naslanja na literarno ln filmsko slavni angleški vzorec. Scverla Je okolje povsem drugat-no in za naše kino obiskovalce skoraj novo. Gledalce popelje v Avstralijo in prikaže življenje, kakršno se je tam odvijalo po mnenju scenarista oh koncu preteklega stoletja. Seveda to okolje boli odgovarja fantaziji scenarista kakor pa resnici, saj Je razen
osnovnih potez (deportiran j e kaznjencev za delovno stlo na ta oddaljeni kontinent, strahotno
izkoriščanje teh ljudi, ki marajo garati na veleposestvih v nečloveških razmerah, pritisk, ki so ga izvajali veleposestniki zaradi arondacije svoje zemlje na male kmete'— pionirske koloniste) zelo naivno . in romantično, prav kakor zgodba o odporu kmetov pod vodstvom pobeglega kaznjenca. Gledalci naj torej ne "rif*-fcujrjo socialne drame, kakršno obeta okolje, ampak romentrr-no junaško in ljubezensko zgoopo. kakršno napoveduje oredCanl naslov, zgodbo s črno-beltm! značaji, Junaškimi pustolovščinam*,
napetim zapletom ta uročnim kancem, Ta zgo-dba pa Je spretno režirana in dopušča v marsikaterem prizoru humoristlilne pobliske. katerih glavni nosilec je pr* nas dobro znani igralec vieto* Mc Laglean.
Film »Captaln Fury« ali po naše Avstralski Robin Hood j? nabavilo podjetje Morava iz Beograda.	S.	G.
Gola džungla
FESTIVALSKA RAZGLEDNICA
so glede na to znižanje cen neka- stri jej prikazati Dunaj kot zgo-
•	!v	*•	i	i •	j • !««
terih surovin zn:žali dosedanje cene za cev; do 20 odstotkov. Znižali so tudi cene tehničnih predmetov, transportnih trakov in klinastih jermenov od 3,2 do 5,8 odstotkov. Skupno znižanje cen znaša v celotni proizvodnji 6,2 odstotka.
Cene na živilskih trgih
Tržnice na naših živilskih trgih ■o v zadnjem času zelo dobro založene z zelenjavo in ostalimi kmetijskimi pridelkii. Precej se Je povečala ponudba novega krompirja, tako da ga je zdaj ze na vseh trgih dovolj. Prav tako Je na razpolago vsepovsod dovolj čebule, sladkega zelja, stročjega fižola in zelene solate, kakor tudi eve/ih paradižnikov. Vsa ta velika ponudba je seveda ugodno vplivata tudi na znižanje cene. Nekoliko manjša je ponudba graha v stročju, zelene paprike in špinače. dočim je češenj in gozdnih sadežev dovolj na razpolago. V nekaterih krajih so naprodaj tudi ie marelice.
Močno se Je pocenil novi krompir, ki ga zdaj prodajajo v Ljuhljani po 24 din kg, v Ptuju ta Kopru po 25 dim, v Celju po 28 din, v Kočevju in Trbovljah po 30 din. na Jesenicah in v -Kranju po 32 din. dočim Je naj-dražjj v Murski Soboti po 40 din ta najcenejši v Gorici p0 22 din za kiiaogram. Tudi cena čebule *e je znatno znižala in Jo ponujajo v Gorici. Kopru in Ptuju po 50 din. v Ljubljani, »Jurski Soboti In Novem mestu po 60 dinarjev, najdražja pa Je v Kranju po 80 din en na Jesenicah po *2 din za kilogram. Sladko zelje ponujajo v Kopru po 20 din. najdražje pa je v Murski Soboti po 50 din kg. Sveži paradižniki so kljub znatni pocenitvi še razmeroma dragi, saj stane kllc-gram od 5» din v Kopru. 80 diiin v Ljubljani tudi do 130 din v Kočevju In 150 din v Kranju. Cenejši Je stročji fižol, ki ga ponujajo v Ljubljani po 64 dim. v Trbovljah po 65 din, v drugih krajih pa je dražji, kakor v Kranju In Murski Soboti po 80 din. v Novem mestu pa celo po 80 din kilogram. Špinača je trenutno najdražja v Ljubljani po 120 din. najcenejša pa v Trbovljah po 30 din. Cene gelene solate se gibljejo od 22 din v Gorici do 60 din za kilogram T Kočevju.
V drugih naših republikah so eene približno enake oziramo nekoliko višje. Zelenjava Je najee-nejla v Skoplju, kjer Je na razpolago na primer stročji fižol po M din za kilogram, zmerne pa so cene zelenjave tudi v Titogradu. dočim so cene v Zagrebu dokaj višje.
Domače češnje ponujajo na nalili trgih od 48 din za kg v ptuiu. 58 din v I.itibljani. Novem mestu In v »Iurski Soboti, do bo dinarjev za kilogram v ostalih
vse gladko. Boriti se morajo stalno za ipraviHno razumevanje	posa-
meznih organizacijskih 'uitirepov v krajih. Marelice	pa ponujajo v	]«>lrittiyu farnem in feven	njega.
Ljubljani po	158	din. prav tako	Treba le tudi prepričan lijudt izven
v Trbovljah,	dočim so v Kranju	kolektiva, da. bi za devize,	ki jih
«0 Vdin "lb0So^“PWa*° P° - —	za	nabavo
dovinski, politični, kulturni m gospodarski evropski center. Frogram obsega predavanja v gornjem smislu, oglede zgodovinskih spomenikov ter obiske kulturnih in prosvetnih ustanov Zastopniki skupine so bili sprejeti tudi v avstrijskem prosvet-_	.	.	, , . nem ministrstvu, v Gradou pa
Seveda n« gre v tem kolektivu skupino pozdravil zastopnik "	‘ra',,n~	Štajerske pokrajinske vlade.
Skupino sta na Dunaju vodila dr. J. Spilka in J. Wieser, v Gradcu pa direktor W. Pluhar, ki so si močno prizadevali, da bi zadovoljili vse želj« udeležencev in izčrpali program v celoti.
v zadnjem času pnevmatike, mogli nabaviti »froie Udeleženci so bili z organizacijo
Cene mesa se .	   ,
niso spremenile, razen v Kopru, po že izdelanem elaboratu za. doi-Kjer se je goveje meso podražilo goiemo domačo proizvodnjo prav gram	»o*«	tako dobrih gum. posebno š« zato,
splošno v Kopru najdražje. Prav ker imaiio ze potrebne stavbe os-tako se niso spremenile cene novne sfera je in izurjen kader.
clonJnn ve««*. n	—	__
b. K..
tudi za mast ln slanino, rasen v Kopru, kjer se je slanina pocenila za 20 din, olje pa se je prav tako tudi v Kopru pocenilo za 14 din.
Cene surovemu maslu so se gibale v zadnjih dneh od 540 din za kg v Ljubljani. 560 v Celju in Novem mestu. 588 din v Murski Soboti in Kopru ter 600 din v Gorici, na Jesenicah, v Kočevju, Kranju in Ptuju. Ne j<lražje je bilo V Trbovljah po 620 din za kilogram. Mleko se Je podražilo v Gorici za dinar, dočim so ostale cene v drugih krajih nespremenjene. Enako velja za Jajca, ki so na razpolago v Ptuju m Novem mestu po 14 din. v Trbovljah, »lariboru in v Goricj po 16 din, v ostalih krajih pa po 17 din. Najcenejša so v Murski Soboti po 12 din. Ponudba Jajc Je v vseh krajih zadovoljiva ln cene so ustaljene.
Trgovska mreža Je prav tako z živili dobro preskrbljena in pri cenah na splošno n* bistvenih sprememb. razen pri nekaterih predmetih, kakor na primer pri vinu. žganju, pivu In drugih žganih pijačah ter kavnem nadomestku kjer so se cene 1. julija povečale za 16 odstotkov zaradi n» novo uvedenega občinskega dgvka na promet.
POPRAVEK
Pod naslovom »Ta veseli dan
ali 200 let Tomaža Linharta« je »Slov. poročevalec« 8. julij« objavil obširnejši članek. Ker se Je del sestavka, ki govori o pripravah za vzpostavitev Pokrajinskega muzeja v Radovljici vrinilo nekaj nesporazumov, popravljamo naslednja dva: 1 Zimovčev« hiša v Podliomu je iz 1. 1710 in ne Iz leta 1870	— 2. Lani so odkrili
freske v Vrhi In Selu pri Žirovnici. ne pa v Bodeščc.h Odlično ohranlena stenska slika, ta Je bila objavljena. Je lz Sela pri Žirovnici.
potovanja, bogatim programom in oskrbo izredno zadovoljni in so mnenja, da bodo takt kulturni stiki tudi v bodoče mnogo prispevali k »poraznim e vanju med narodi.
V sredo, XI. t. m. Je v okviru festivalskih prireditev prvič nastopil ljubljanski balet, ki bo svoj program ponovil drevi. — Na sliki: Lidija Lipovževa in Gorazd Vospernik v Straussovih »Nekdanjih svečanostih«.
Ameriški tbnmu; film »Gclg džungla« bo gledalce v marsičem spomiinjal na film »Mogambo«, ki smo ga gledan pni nekaj meseci. Saj sta tud; oba filma nastala v isti težnji, d-vti novo privlačnost standardnim ljubezenskim zgodbam. To novost so ameriški filmski producenti našli v novem. eksotičnem okolju za zgodbo. Ford Je popeljal igralca Mogamba v Afriko, režiser Byron Haskitn pa je. sledeč napotkom scenarija, popeljal svojo igralsko ekipo z Eleonoro .Pankerjevo in Charltcnom Hestonom na čelu v džungle Južne Amerike. Te naj bi nudile Okvir za ljubezensko zgodbo, ki bi jo kljub njeni filmski napetost; *n učinkovitosti lahko povedali z nekaj besedami: Žezltev po časopisnem oglasu, mož lin žena se spoznata šele po poroki. Siedi na prvi pogled seveda brezuspešno prilagajanje obeh značajev, odtujevanje, obup — dokler obeh zsikmcev-neznancev — ne združi preizkušnja v trpljenju in skupno kljubovanje grozeči nesreči.
V bistvu torej zelo povprečna ljubezenska zgodba. Prava mikavnost filma se prav kakor pri Mogaimbu skriva v okvirju, v pokrajini in predvsem v zelo spretno zamišljeni ln prikazani naravni katastrofi, v uničevalnem pohodu orjaških mravelj, ki uničujejo vse — rastline, živali ln ljudi, ter za s e b r: i re_- zapuščajo samo »gol., džunglo«. -Manjka pa temu filmu tisti tenak posluh za Panoramo in življenje živali, k* ga je znal svojemu fllmb vdihnili Jjohn Ford. Tem več pozornosti pa sta deležna glavna ju-naika in njuna ljubezenska zgodba. ki je zaradi dobro zamišljenih značajev tudi dovolj zanimiva.
»Golo džunglo« je nabavilo distribucijsko podjetje »Croa-tča« 13 Zagreba.	S.	G.
Nova Številka
»Naših razgledov«
Itarinajstdnevnlka za politična, gospodarska in kulturna vprašanja
Iz vsebine:
Zunanjepolitični pregled: Pobuda za mir; Sodelovanje in miroljubna koeksistenca; Korenin« egiptovske revolucije — Radko Polič: Na pragu pomembne razprave — Arh. Milan Sever: Stanovanje za naše razmere — A. J. P. Taylor: Resničnost zgodovine
— V. S.:	Vprašanja	prevajalne
pravice — Miran Ogrin: Toynbee odkriva zgodovino — To in On o
— Anketa Naših razgledov: O go-8tih in našem gledališču: Vladimir Kralj, Branko Miklavc, Duha Moravec, Vasja Predan, Branko Rudolf, Mihaela Sarlčeva, Drago Sega — M. Bern-; Umetniiikš in ljubitelji eksllhrisov (oib četrtem evropskem kongresu v Frankfurtu) — S. F.: Dunajski kritiki o »Dundu »laroju« — Fr. Pedlček: Srednješolska mladina ln glasba
— A. Loos: Veliki traven v Srednji Italiji — Iz sodobne italijanske književnosti — bp:	Jean Jactjues de Gra.ve — Franko Rudolf: Starinar (recenzija) — Kulturne vesti. Nove knjige v tujini, Knjižne novosti.
SOLSKI USPEHI LETOS
V osnovnih šolah
Številčni pregled učnih uspehov v osnovnih šolah nam daje pestTO sliko. V vseh osnovnih šolah, to je v šolah, ki Imajo samo temeljne Stini razrede osnovne šole in šolah, ki imajo vseh 8 razredov obvezne šole, imamo skupno 729 oddelkov s 23.881 učenci (12.325 dečkov in 11.556 deklic). Samostojnih oddelkov od prvega do četrtega razreda osnovne šole j« 514. -Kombiniranih oddelkov, ki imajo dva ali več razredov pa je skupno 205. Poleg teh je še 9 samostojnih oddelkov	petega
razreda. 1 oddelek šestega razreda, medtem ko sedmi in osmi razred obvezne šole nimaita samostojnih oddelkov. V prvih štirih razrediih obvezne šole (osnovne) je 21.516 učencev (od teh 2613 ponavljavcev), v višjih razredih obvezne (osnovne) šole je samo 2365 (od tega 213 ponavljavcev) učencev. To	zaradi
tega. ker zeilo velika	večina
učencev nadaljuje svoje obvezno šolanje po prvih štirih letiih v gimnaziji in je teh 2365 učencev večinoma na nitje organiziranih šolah na podeželju, kjer nimajo v bližini nižja gimna-
J« v šoli Sela, ki izkazuje šte-	narije in popoln« gimnazije f
vilčno najslabše uspehe 64 učen-	svoji nižji stopnji, ki je sestav-
cev, ki jih je poučevala ena	ni del obveznega šolanja cirka
sama učiteljica v dopoldanskem	90 % šoloobvezne mladine na
in popoldanskem času, ki je po-	višji stopnji obveznega šolanja-
leg tega še skoraj edina kultur- Poglejmo si letošnje uspehe! sije.	Tako	jev ▼ ljubljanskem	ta	procent	moral	bi«	vsekakor	no - politična delavka v kraju,	Nižje gimnazije (t. j. samo-
okraju	praktično 90%	otrok	da-	nižji.	—	Negativnih	je	v	vseh	lstočasno pa še mora skrbeti'za	stojne), ki jih je 22. imajo 4673
na možnost, da lahko obiskujejo oddelikdh obvezne osnovne šole	diružino	kot	gospodinja in učencev (2233 m. in 2440 ž.). Od
.'.n <4m.»m«&S«» — 1— — — — — mmavmi!	Ifl	8»n«r«rACll1	iiiez/5	n«	4	m	«4a4	X.|L	>_	«	««	r	—	—	«	•
mati.	teh	je	bilo	563	ponavljavcev,
in dovršijo obvezno osemletno šolo (osnovno šolo in nižjo gimnazijo) in je le 10% otrok v tem pogledu »zapostavljenih«, v kolikor lahko govorimo o zapostavljenosti.
Pozitivno je Izdelalo v prvih štirih razredih 19.015 otrok, t. j. 88.4%, v višjih razredih 2168 učencev ali 91.7% in skupno v okraju 21.184 učencev ali 88.7%. Končni skupni uspeh je v primerjavi z uspehi iz prvega polletja. ko smo imeli 83.1% pozitivnih, boljši za 5,8%. Kakor je številka razveseljiva, pa se mi zdi, da je v nji vendarle nekaj podobne tendence, ki jo zapaia-mo na srednjih šolah, kjer smatrajo, da j« koristno v prvem polletju zavzeti strog kriterij ocenjevanja, da s tem prisiliš učence k vnetejšemu in skrb-nejšemu učenju. Ce bi ž« v srednji šoli bilo tako gledanje do neke mere opravičljivo, ga v osnovnih štirih razredih lahko opravičujemo težje, ker v psihološkem in v pedagoškem pogledu le težko vzdrži resnejšo kritiko in analizo. Praviloma Hi
10.8%, razveseljivo pa je dejstvo, da je neocenjenih komaj 0.5%. Prav tako je tudi razveseljivo. da s« je izboljšal tudi šolski obisk im je povprečni procent obiska v okraju 93%. Z drugimi besedami povedano: stairši v mestih in tudi na podeželju pošiljajo otroke v šolo zelo skrbno, izostajanje otrok iz šole zaradi dela, ali p« celo zaradi malomarnosti in nerodnosti ter slabega odnosa staršev do Sole je tako minimalno, da ni več problem, kakor j« bdi to pred leti.
Zaradi
Gimnazije	j- preko 12%. Izdelalo je ob
Zaključno poročilo o stanju k<mcu Šolskega’ leta 82.6% ali na gimnazijah ee letos bistveno f8S2 učencev. Zelo malo je od razlikuje od poročil v prejšnjih odličnih (170), prav dobrih letih. To v prvi vrsti zaradi	ostala so izdelali z do-
tega, ker so letos opravljali di- hrim ali zadostnim uspehom, jaki v nižji gimnaziji popravne Fadilo je skupno 16.7% ali <81 izpite že v junijskem roku in učencev, 30 učencev je ostalo je zato seveda pozitivno izde- neocenjenih. Povprečna srednja lalo na koncu šolskega let* ocena je 2.92, torej manj kot mnogo več učencev, kakor so dobro» šolski obisk je bnl tudi to prikazale statistike v vseh tukaj odličen saij Izkazuje letih po osvoboditvi, ko »o de- letni povprečni obisk 95.6%. lali niižješolcl izpite šele v je- Po razredih je najslabši uspeh senskem roku.	v prvih razredih, kjer Je pozd-
V ljubljanskem okraju imamo tivnih 77.7%. V prvih razredih Se razliko med uspehi: Steviilč- 22 samostojnih nižjih gimnazij, je bilo tudi več kot polovico n.o najboljše uspehe imata šoli ki so višja stopnja obveznega veeh ponavljavcev v nižjih gšm-Vadnica (98.5%) in Vrtača (98.3 osemletnega šolanja im 12 po- naizijeh, t. j. 297. V naslednjih odst.), najslabše pa šola Sela polnih gimnazij. ki zajemajo razredih se odstotek pozitivnih (Kamnik - 65.6%). Razlike v šte- mladino od 1. do 8. razreda. Te dviga: v drugem je 80.9%, v vilkah cirka 33% — torej pri- šole praktično zajemajo na svo- tretjem 85.7%, v četrtem p* bližno enako kakor v prvem ji nižji stopnji učence v obvez- 93.8%. Tako Je celotna slika do-polletju. Vendar pa o sami nem šolanju, na . svoji višji kaj ugodna. Najboljše uspehe so vrednosti uspehov v teh »naj- stopnji pa mladino, ki se je v dosegle med samostojnimi nlž-boljših« in »najslaibši« šoli po glavnem odločila, da bo nade M«ni gtnvnsuzHean’: ‘PoVe ta Virh-•amih številčnih podatkih ne bi Ijevala svoje šolanje na višji 'k® (+5	-t	ivih),
»--gl; mdafi zaključkov, ker bi šolah. Poleg teh je še klasična najsliabše pa Cerknica (62) la bili prav gotovo zgrešeni in gimnazija. Praktično zajemajo v Stari trg (68.5%). enoitranaka. Naj pripomnim, da ljubljanskem okraju nižja gim-	(Jutri	konec)	j
primerjave nanedlmo
Vaditelji PLAVALNIH
ŠOL - ŠE NA VOLJO
Smotrno vadbo osnovne šole!
ZGLED PRVE PIONIRSKE ŠPORTNE SOLE V LITIJI. KI JB 2E DALA PRVE DOBRE SADOVE
Se se spominjamo enega izmed koreferatov na zadnji skup* leinj Športne lveie Slovenije, v katerem je bilo med ostalin rečeno: «2e * osnovnih Šolah bi bila potrebna vsakdanja sistematična vadba. V tej dobi je treba pri otroku rasvijatl celoten gibalni aparat, ga mimo iger in drugih prijetnih oblik navajati na smotrno In redno delo. V tem se hkrati le formirajo odnosi otroka do kolektiva in prispevajo prva pravila morale. Zdravje, rast, ntrjenost, navajanje na . zdrav način življenja, vse je odvisno prav od pra vilne telesne vzgoje v tej dobi.«
Danes pa dobro vemo, da kljub	jega vodnika ter zapečatena	na-
vsemu temu Se pogosto v naših	vodila za svoj pohod. Tako	sta
Selah telesni vzgoji ne pripisujejo	se iz Litije odpravili obe skupini
tistega pomena ali Ji vsaj ne da-	vsaka na svojo stran, po nekaj -
Jejo tistih motnosti. kakrSnega bi	urnem pohodu pa sta se spet	obe
sicer morali. Te razmere se vilic	skupini združili pri Gradišah v
temu vidno zboljšujejo, toda Se	okolici Litije. Tam so ai vsi	pl-
vedno je vrzel, ki jo sedaj skušajo odpravljati tudi naSe Športne organizacije. Le-te se namreč tru-dijo, da bi vključile predvsem	-
nižjeSolsko mladino	pravilno
telesnovzgojno dejavnost. Pone-kod so že sedaj v tem pogledu vidni lepi uspehi. Ne bo odveC,
Ce si tokrat ogledamo dejavnost Športnega društva v Litiji, ki je
letos priredilo prvo pionirsko	;
športno Solo. Obiskovali so Jo otroci delavcev, kmetov, name-SCencev ln drugih lz Litije ln
bližnje
Po lanskoletnem raspehn plavalnih So? v Sloveniji, k« N ]* f
14 plavalnih šolah Sirom po Sloveniji učilo plavanja 1.482 otrok. Je oklenila Plavalna zvoza Slovenije letos Se bolj razširiti delovanje plavalnih Sol. Da bi to ciogla doseči. Je bilo treba najprej usposobiti primeren kader voditeljev in vaditeljev plavalnih Sod.
Velenju.	Mozirju to n«
Blediu in VWu.
Zmzm&i »namili edravstvenih omejitev na sloverufcl morski obali, žal tudi leto* ni mogoče tsm or. ganiatoeti pLavainiti Sol.
Ptaviala« zven Stovenljs pri sejali) «ii. planu planraJciiih Sol nri mocla razporedit; vseh razpoložljivih vaditeljev plavalnih Sol ;n so uto vaditelji plavalnih Sol Se na rumlun, C« bri bilo za poss-
nveane tečaje prijavljenih Mike otrok in «nj®dd<ne, da bi sedaj že
dodieiljen! vaditelji sami ne amo. gll vsega del«. Zato naj društva, ki nimajo zadosti vaditeljev ta plavalne šole aii pa n ce Sete V zadnjem času odločila odpreti plave.lmo šolo. sporočijo »vole po. trebe po vaditelji ih ple/valn fl šol Plavalni evez; Slovenije v Ljub. ljani, joi jim bo le-to lahko takoj dodelila.	dr.	B.	8.
gramu. Največ 6a«a Je bito posvečenega praktičnemu del-u a neplavalci, pa tudn poiplevalei. Poleg tega pa so bila obravnavana tudi poglavja iz metodike. Športne medicine in družbene vloge Športne organizacije. Prav posebna po. zornost je bila tudi posvečena reševalnemu plavanju.
v začetniških tečajih so biU tečajniki navezani na obe ljubljanska bazena iin na »predavalnico« v zmskem bazenu. Vse kaj drugega pa je bilo okolje nadaljevalnega tečaja, kjer Je praktičnemu delu služilo rovinjsko kopališče »Delfin« in jadranska obala, teoretična predavanja* pa so Ml-a v prijetnem taborišču Visoke Sole za telesno vzgojo v Rovinju.
Pred dnevi je Plavalna rveza Slovenije ra^pioredila vodiitelje ln vaditelje po piavataih Soleh. Letos je planiranih skupaj 28 plavalnih Sol, in sicer bodto osnovne organizacije plavata« zveze or-ga-nizlire.ie plavaltne fovle v Ravna l. Trbovljah. Kranju, .Krškem. Ljubljani, MaTiboru Gorloi in Bledu. Partizanska dtruštv* pa so prija, vlila orgamdaaciijo plavalnih Sol v Konjicah, Gorici, Hl<rskij Bistrici, Vrhniiki, Rufeaih, Slovenjem G-rad_ cu. Ptuju, Mežici, Murskii Sobot?, Kočevju. Radovljici. Žužemberku,
V ta namen Je v fia9"j od 1/1. do 16. junija 1956 organizirala dva raAetniSJca tečaja v Ljubljani, ki ata trejsfla vse:k po tri dni. Začetniški tečaj je opravilo z uspehom skupno 43 tečajnikov (razen Štirih). Izključno učdteljiSčn ikov Iz Celja. Kcpra. Ljubljane. Maribora in Tolmina.
Ra'zen tega je Plavalna zveza SLovenije s potnoftio visoke šole ca telesno vzgojo v Ljubljani med 25. junijem in 3. julijem organizirala v Rovinju nadaljevalni tečaj, ksmor je pozvala tiste učiteljišč-nike. ki so ■ k^nč-Ii	tm,-^*-■
tečaj ln so z uspehom že lani vodilu plava,ine žoie po S.oveniji. Ta tečaj je uspešno končalo 31 tečajnikov, ki so s tem poslali pripravniki za inštruktorje in bodo prihodnje leto pozvani na »istruk-torslci tečaj. Absolventi instruk-torskega tečaja pa bodo imeli le. te 135B možnost opraviti še trenerski te"6aj z ustreznim izpit-om. Tako namerama Zveza sistematično ustvariti svoj strokovni kader r a pomoč osnow'm organizacij sin, pa tudii partizanskim društvom, da bo le-t* lahko ir.nožii-čno gojila plavanje med našim ljudstvom.
Tečaji 90 v Ljubljeni in v Rovinju potekali Po določenem pro-
REVIJA EVROPSKE ATLETIKE V SLOVENIJI
Prve dni avgusta bodo gostovali v Celju ln Ljubljani Številni Inozemski atleti > namenom, da s* r motni mednarodni konkurenci pripravijo za olimpiado — naj večjo Športno prl-rsdltav v letošnjem letu. Mitinga v Celju in v Ljubljani sodita v ni* velikih evropskih atletskih prireditev, saj bodo nastopili rasen Jugoslovanskih atletov Se tekmovalci iz Anglije, Danske, CSR, Zapadne Nemčije, Madžarske, Romunije, Vzhodne Nemčije, Turčije, Grčije in Bolgarije.
Prireditev bo v Celju za memorial »Ferda Skoka« v nedeljo (. avgusta, t Ljubljani pa v sredo R. avgusta.
REGISTRACIJSKI POSTOPEK JE ODVEC!
Prav Jo. da je todl v Športu določena zakonito«. Kolikokrat bi lahko bile nepravilnosti in samovolja, Be W bila v Športnih organizacijah le pravellka »demokracija«. So pa tudi stvari. xa katere •mo mnenja, da Je skrajni Ca«, da Jih pob liže sponano ln jih skušamo reHH v korist Športnemu raavo4« in napredka. Tokrat imamo v mislih registracijski proces, ki Je danes že dosegel takšno stopnjo ln obliko, da tako ve« ns more Ul naprej.
Na prVner. športnik Jane* pav-AM tsfcmojo v 1 Športnih panogah« v smučanju, atletiki (n rokometa. Registracij skl zakon določa. da mora teleti s legitimacij, petkrat plačati Članarino. Imeti zmeraj »v rezervi« potrebne fotografke Itd. Na* satani Športnik mora namreč Imeti 5 legitimacij, in oleer S sa posamezne Športne kMbe (ker ni pač član Istega kluba vse 3 discipline), ln po eno Irglitlmirtjn za določeno športno zveco. Ker Je dober Seortnik, smo ga prtmemo »obdavčili«. Ali spet
drugi primer. Nekatere zveze ta, htevajo za svoje članstvo prijavnico v 3 izvodih, 2 fotografiji in
kdo ve kaj je. Nedvomno, to Je čist« birokracija, ki. nima več mesta v nagih športnih vrstah. Nič Čudnega ne bi bilo. da bo le* pega dne neka organizacija zahtevala celo izpisek iz matične knjige in s tem še boli zapletla že tako zamotan registracijski proces. Pa ne samo to! Vsa društva ln klubi so dolini vse te registracije iz oddaljenih krajev pošiljati v Ljubljano na sveče, ki imajo spet delo s temi registracijami. Kolikokrat se *godi, da morajo redno plačani uslužbenci. ali amaterji, presedeti noči pri prepisovanju imen z enega na drugi karton, samo zato. ds čez nekaj mesecev t1 kartončki in spiski romajo v koS. Tu na eni strani zapravljamo dragoceni čas naših rtelavoljnih Športnih funkcionarjev, na drugi strani pa prisilimo to ali ono društvo, ki
ne r.more plačati prijavnine (od 20 do 200 din), da zamolči določen« Število svojega Članstva in
tako *mo praktično brez prave in preootrebr.e evidence r> Številu naših Športnikov. PomtalHe. kako
na.j društvo po tej praksi registrira svoje člane, če Jih Je n. pr. 5000 in za vsakega Je treba plačat. po 200 din? Saj bi ve« tak, stroSck snaSal toliko kot celotni društveni proračun. In takšnih in podobnih primerov Je kdo vt koliko še.
Kakšni je tore.l reSitev lz te raftate? Tu nam kaSe pravo pot prav Atletska sveža Slovenije. Ta ne zahteva prav nolmvnga zamotanega registracijskega postopka, temveč samo. spisek članstva in nič več. NnSa druStva na| bodo samostojnejša zato Jim moramo dat* bolj proste roke kot do*iej. Dejstvo je. da so druStven; zakon« za las podobni onim, ki so zbrani v statutu Športne Treme al! naSih strokovnih zvez Mnenja smo tore.'. da ne smemo kafcor kol« zavirata Sportnesa JHvljenja z birokratskima postopki. najmanl z registracijo. DruStva na-i poSlJejo na svoje zveze *p!«ek članstva, v posameznih primerih ra. kjer to ne zadostuje, pa naj se naSfe **ro-
komjaki In Soortn' delavci takoj lotijo proučevanja teea -oT-oblema. k?,r bn v veliko raflovolistvo naših ostirKvnlb gnor*n?ft organizacij klubov in drnStev!
Soorteo zvez* Slovenije le *e prouCevala ta problem ln stoi+i* prvi Icorak s t*m. da 1» ukinila Plačevati!* rep!wtTae.lii«ke tak« e Prav	pa Je naročila
strokovni**! *v<*zs.m. rta popravilo svole rerf^tra^lsSte nravUntke In poenostavijo celotni postopek, (sl
PRIRASTEK ČLANSTVA
Obisk v športni Soli pa Je pl<v nirje pritegnil tudi med aktivne Športnike. Spoznali so lepoto in korist atletike, odbojke, košarke, nogometa itd., tako da so se takoj vpisali v Športno društvo in sedaj že pridno vadijo ter tekmujejo. Največ se jih je odločilo za atletiko, in sicer predvsem pionirke, veliko pionirjev pa Je stopilo v vrste nogometašev, košarkarjev itd Skratka, društvo Je imelo od Športne Sole dvojno korist: prva je ta, da so vzgojili odn. seznanili s pravilno telesno vzgojo Številne litijske pionirje, druga dobra stran pa je, da je društva dobilo nove člane, ki bo<lo vss-kakor vzorni športniki.
VEC POMOČI
Ko torej ugotavljamo pomen in
korist pionirske športne šoie, kakršno so letos priredili v Litiji,
pa moramo žal ugotoviti, da Ja
bila pomoč krajevnih družbenih in oblastvenih organov zanjo premajhna ali pa je sploh ni bilo. Organizacija take šole terja velike finančne izdatke, in sdcer predvsem za opremo in rekvizite. V Litiji so hvaležni Športni zvezi Slovenije in Visoki šoli za telesno vzgojo v Ljubljani za pomoč, upajo ln želijo pa, da bodo že v jeseni, ko bo spet odprta pionirska Športna šola, deležni večje pomoči tudi od drugod, saj ja vzgoja mladine splošna družbena skrb. Le tako bo možno skrbeti za razvoj pravilne telesne vzgoje naSe mladine tako v Litiji in Sa marsikje drugje, kjer te tako ali podobno delajo ali pa bodo pri-čeli po tem dobrem zgledu. G.
F*< vodstvom snanega inozemskega strokovnjaka NimfCherja se bo pričel IS. t. m. v Rovinju tran«i«kl tečaj sa judo trenerje,
na katerega je povabljeno M tečaj mirov is vse Slovenije.
Plavalna Sola Ilirije začne s svojim drugim tečajem v ponedeljek, 16. t. m. Vpisovanje v šolo je vsak dan od 11. do 12. In od 17. do 18. ure na kopališču Ilirije. — Ker Je Število ndeležencev plavalne Sole omejeno, pohitite z vpisom.
KAKŠNA JE ORGANIZACIJA SPOHTA PO SVETO
Po podatkih, -id so bili objavljeni v 1. številki časopisa »Va-prosi na fizičeskata kultura«, so
bili v Bolgariji v zadnjih letih doseženi dobri rezultati v pogledu množičnosti.
Po zadnjih podatkih Je v Bolgariji registriranih 10.431 kolektivov z 953.681 člani in 45.253 športnimi sekcijami.
Od tega deluje v atletiki 7441 sekcij s 186.699 člani, odbojko 58S1 sekcij s 96.441 člani, športno gimnastiko 3162 sekcij s 64.476 člani itd.
V okviru priprav za drugo Spar-takiado, je do l. marca t. 1. sodelovalo v raznih Športnih panogah S25.076 članov. Največ Je bilo
vključenih v šahovska tekmovanja. in sicer 307.634 tekmovalcev,
nato v atletiko 205.134, smučanje 173.C54 In v športni gimnastiki 95.921 tekmovalcev. Število sode-hijočlh iz vrst delavskih in kmečkih organizacij je izredno nizko,
saj se je tekmovanj v okiru priprav za Spartakiado udeležilo le
48Zl članov.
Za zdaj vsa aktivnost poteka v: šoli, športnih organizacijah in v
vojski.
NajslabSa Ja v Soli. Pouk obsega
v glavnem ure gimnastike in narodnih plesov, in to le dvakrat tedensko v srednjih in višjih šolah, pouka telesna kultura v nižjih šolah sploh nL
V Športnih organizacijah, ki so po svojem sestavu podobne nažim, gojijo vse športne panoge. Najbolj priljubljen je nogomet, ki ga igrajo celo na otoku Celebes, kjer žive najprimitivnejši prebivalci Indonezije. V vsakem mestu, kjer deluje najmanj pet klubov, formirajo podzveze, ki vodijo šport na svojem območju. Delegati teh podzvez aestavljajo skupščino zveze, na kateri volijo samo predsednika in podpredsednika. Generalnega sekretarja in ostale člane odbora določa predsednik zveze.
Vse Športne organizacije so včlanjene v indonezijski olimpijski komite.
V Indoneziji ao selo razviti narodni športi. Najbolj popularni so Judo, činion, sabljanje z bambusovimi palicami, posebna vrsta basseballa ter dirke konj ln bivolov.
V vojski Je telesna kultura po sodobnih načelih. Delo vodijo Inozemski atrokovn j aki, učitelji in trenerji, ki imajo na razpolago dobre objekte in rekvizite.
športne organizacije prejemajo tlnančna sredstva od države in raznih podjetij. Pomoč države je majhna, zato pa se bolj izkazujejo podjetja. V Indoneziji Je tudi
ŠPORTNIKI, ŠPORTNI DELAVCU
D9P1KG
Se preden so poznali doping, so si skušali tekmovalci po-magati s posebno hrano ali pijačo. J»ek2teri so se zadovoljili z grozdnim sladkorjem, drugi z močno sladkano limonado alf s turško kavo. Igralci wa.teTj>ola pa so imeli 112. vado popiti v odmoru šil.
ce konjaka.
Športni zdravniKi so s«
od vsega začetka zavzemali za erfino pravilno pot
flo uspeha:	zdrav način
življenja, redna vadija, zadosten počitek, primerna hrana. Doping odklanjajo vsi resni športni zdravniki.
Kaj je doping? Doping je umetno poživilo, ki mobilizira rezervno energijo. Deluje slično kakor alkohol, začasno tekmovalca poživi, da se počuti svežega, nato pa nastopi reakrija v obliki utrujenosti In nesposobnosti za delo.
Iz psiholoških raizlogov dajejo neksiteTi trenerji svojim tekmovalcem ta_ bleto grozdnega sladkorja -•ii k^-	rfouing
pa odlotno odklanjajo. Dodati moramo, da je do-ping prepovedan; tekmovalec. ki bi ga kljub temu uživaj, bo kaj kmalu začel pešati.
Razumljivo pa Je, da lahko služi doping v izjemnih primerih tudi kot koristno sredstvo. Smučarski vodniki ga jemljejo
s seboj na težje ture za
primer, če bi morali prenočevati na planem, da ne bi zaspali ali omagali. Toda znani športni zdravnik dr. Paul (?ut (St. Moritz) trdi, da je tudi v pTimeru prisilnega bivakiranja dober šaljive« boljSl od dopinga-
NA LEKSIKON
KNOCK-OUT (nok-aut) — odločilni udarec pri bo. ksn;
KON-DICIJA — telesno ln duševno stanje tekmoval, ca, od katerega je odvisna zmogljivost: KOREOGRAFIJA — pisava za zapisovanje plesnega gibanja fjzumll jo Je Rudolf L.aban)t ■
LAVTVA — snežni plaz;
LAWN — Jasa, travnik, trata;
LATVN-TENNIS — tenis (Angleži ga igrajo na trati).
NOGOMETNA PODZVEZA LJUBLJANI
V zvezi z reorganizacijo prvenstvenega tekmovanja v Nogometni podzvezi Ljubljana za tekmovalno sezono 1956,V7 sklicuje Upravni odbor sestanek predstavnikov vseh klubov Nogometne podzveze Ljubljana (vabljeni predstavniki tudi tistih klubov, ki so se pred kratkim ustanovili, ali se Sel* bodo ustanovili). Sestanek bo v Ljubljani, 15. t. m. ob 9. url v prostorih Športne zveze Slovenije, Likozarjeva 12. Razen predstavnikov posameznih klubov so se dolžni udeležiti sestanka tudi Clanl Upravnega odbora in Tekmovalna komisije NPL.
Ta dan bodo lahke gledali predstavniki klubov prijateljsko nogometno tekmo Crvena avezda s Odred.
... IN V INDONEZIJI
Indonezija je država, ki zavzema 3000 otokov, od katerih je le 1000 naseljenih. Meri 1.800.000 km (okrog 8-krat večja od Jugoslavije) in ima danes 80,000.000 prebivalcev.
Telesna kultura v Indoneziji Ja šele v začetku svojega razvoja. Razlog za to so dolgotrajne politične borbe za neodvisnost in osvoboditev od kolonializma. Z vprašanji telesne kulture sa ukvarjajo prosvetni organi.
čas v gozdu, smeh otrok ob morju.
Mladma se ukvarja s Športom, pristaši starega sveta pa radi za_ hajaje proti večeru k Brajkovi-čevi zadrugi, kjer točijo belot čmo -jn muškat. Vino Je močno, lesne vzgoje v bodoče bolj ko- vsi ga ne prenesejo. Potem slisa ristne za pravilno rast in gibalno nekam čudno fietj-e. ki se kosa s sposobnost mladine. Učitelji ima- harmoniko v Texasu. lo vsak dan šolo plavanja. O tem	Naj mlajši se kljub temu zbira-
poročamo s posebnim veseljem, jo pri tabornem ognju, kjer jih ker smo prepričani, da spada učijo novega, lepšega načina Siv— plavanje med tiste telesne vaje, ijenja in razvedrila. Ko prisluh-brez katerih ni dobre telesne neš. slišiš narodno pesem, pripo.
•Včasih smo se morali učiti vedovanje partizanskih zgodb ali največ terminologije prostih vaj. pa Srvahno debato o orientacij-zdaj pa nas seznanjajo tudi c akem tekmovanju, ki ao ga igrami, talno telovadbo. Športnim opravili proti večeru, orientiranjem in plavanjem. Taka	*
telesna vzeoja, kaikršno učijo to.	Onkrai) stoterih šotorov J« re-
variši Knoi, Jeločnik, Klojčnik prezentativno pokopališče. NaJ_ (n Tome, tajca Je res koristna za prej so zgradili visok zid, nato mladino.« Tako pripovedujejo ao navoaill dva metra na debelo učitelji in učiteljice. Zdaj. bodo rdeče zemlje. Potem so gradili otroci res s pridom telovadili.	grobnice v stoletno slavo boga-
*	tih pokojnikov.
Za naše taborništvo in za naš Se hodijo stare ženice s eve-t-šport postaja Rovinj že tradicija, jem v rokah na pokopališče. Ho-Seveda ni vse zlato. .	dijo	in	se	pomenkujejo	s rajni-
Nekatera taborišča so montira- ml. la zvočnike, jn zgodilo se Je. da	Cast rajnim. Vsa skrb pa naj
sl moral poslušati hreSčeče lla- velja živim, Masti mladini. Grob_ gerje od jutra do večera. Včasih nice niso tako va*ne. Ljubi bl;2-tudi po tri različne — s treh nje**, dokler Je iivl Prav poeeb. strani — hkrati. Toda vodstvo no pomembno se mi adi, ds so bolnice se je pritožilo tn zdaj Celjani poslali na morje »voj* smo spet resnično v naravi. Skr. vajence. Tudi to Ja anaonenje no. žatl in ptički nam delajo kratak »ega časa.'	D. «.
Jutro v Rovinju. Sonce se j« dvignilo nad oljčnimi nasadi Brajkovičevih. Rosa se je osušila, v šotorih postaja toplo. V ozračju je drget, tisočeri Skriatl so udarili veselo Jutranjico.
Ura je pol šestih. Dolžnost imam, da pregledam tekmovalno progo za športno orientiranje. Hitim v hrib onkraj pokopališča. Braikovičevi so že uro ln pol na
polju Danes žanjejo. Z griča se
razgledujem po suhem in mokrem svetu od Brionov do Vrsar-Ja nad L-.mskim kanalom: Vod-njan svetilnik Sv. Ivana, Banjo-li. Katarina. . To Je stari svet.
In novi svet? Ob morski obali, tam v zalivu Sv. Pelagija Je Šotor pri Šotoru. Vse rovinjske na. ravne lepote so 51 nekoč lastili groiie ln baroni, Nemci, Italil8-ni, Poljaki. Zdaj jih uživa mladina. Kdo vse tabori ob obali, k: ima železniško zvezo s Slovenilo? Takele napise berete ob vhodu v platnena naselja: Vajenski tabor Celje. Počitniška zveza Kranj, Počitniška zveza Ljubija, na. Partizan Maribor itd.
Dolga vrsta deklic teče po borovem gozdiču navzdol To je so, dobna iutranja telovadb«. Lahkotno preskaikujejo preko aivib skal (n zelenega brinja
Jutro — povsod začenja novo življenje. Škržati Se vedno žagajo. Taborniki zraC.ijo Šotore, po. spravliaio ležišča. cepijo drva
srečala
Stari in novi svet sta se
V nogometnem tečaju Jih je 3»,
v košarkarskem pa 18. Slednje vodi zvezni kaipetan Nikolič iz
Beograda, njegov pomočnik pa Je Stanko Urek, prvi diplomirani absolvent ljubljanskega DIF Na— Si bodoči inštruktorji bodo že precej vsestransko Izobraženi. Poznali bodo razen svoje stroke tudi discipline telesne vaje za moč, hitrost, spretnost in vzdrž. ljivost. Prof. Stepinšek Jih seznanja 2 - načel Športne zveze Slovenije, vsi predavatelji pa se Se posebej trudijo, da bi jim dali razen športne usmerjenosti še cedagoško »Na« iport mora učinkovat« vzgojno«, inštruktor pa mora biti zgled pravega Športnika, to ja na*e!o. ki ga poudarjajo predavatelji. *
•
Ta teden ao prispel) v Rovinj
Se slovenski učitelji. Svet za prosveto je priredil zanje Stirite.
donski tečaj za telesno vzgojo
Svoje vzorno taborišče imajo v
borovem gozdičiku nad tovarno za
ribje konzerve Učijo jih vsega tistega, kar Ja potrebno, da bodo šolske ure ta-
vijo ln spravljajo pod akrmjo,
zjutraj pa se razočarani čudijo.
le kako je mogel uiti.
V Rovinju pa so tudi delovni tabori. Nogometni inštruktorji
spijo nrav tako kakor gostje Počitniške zveze v šotorih, morajo pa že zgodaj na delo, dokler je še hladno Vodi Jih trener BSK prof. Rajnovič. Uči jih tehnike in taktike nogometa, posreduje jim svoje bogate izkušnje.
Kako ste zadovoiini z našimi kandidati za nogometne inštruktorje?
•Marljiv ao m disciplinirani. Radi se učijo. Z njimi predelujem sodobno tehniko nogometa. Dopoldne imajo po štiri ure vadbe na igrišču, popoldne se najprej okopajo, nato pa poslušajo predavanja profesorjev ViSje Sole za telesno vzgojo Stepiiniika, Uta. ge. dr. Sefa n Longyke. Konec tedna bodo delali Izpite.«
Tudi kandidati so zadovoljni s .svojim trenerjem. Čutijo, da
imajo opravka z razgledanim Cio. vekom, ki pozna celotno problematiko telesne vzgoje Rajnovič )e namreč Drofesor beograjskega DIF
telovadijo, se umlvaflo. Nekje vidim na vrvici dolgo vrsto »mini. majnih minimalk«. Tu živijo naj-
mlajši — najsrečnejši.
»Očka, pejmo popoldne na Cr-veni otoki Joj, tl ne veš, kaj imajo na Crvenem otoku! Tako skakalnico, da trn nese kakor po snegu.«
Da. gradbeni kolektiv tz Vuzenice ima res najlepše taborlSke ■n Športne naprave. Celjski valenci so sl sami. naredili čoln za osem mladincev, železničarji Imajo aplav. učitelji dva »a n do. lina.
Jeseničani so at zgradili dvoje ličnih Švicarskih hi*, c. železničarji iz Ljubljane pa kar celo naselje 1* lesonita Kresnice. Bistra. Sava, Bogatin^ . . vsaka hi. šlča ima svoje im«, vseh js Štirideset.
S tem v evezi je treba omeniti še »Texas«. To Je ljudsko plesi-SCe, kjer vlečejo zvečer harmoniko v*« do ure. ko 4e oglas! celjski trobentač ln zatrobi nočni počitek. Nato se oglasijo čuki in sove. Tudi kak Jež prilomasti v taborišče. Neizkušeni »požarni« ga v temi ustavljajo, nato ga lo-
Tradidoiiilna manifesticifs obrtništvi! • 219/0 NPOtt m MuiHcil
r B sir. 7 SLOVENSKI POBOCEVILEC f St. iss — is. julija i»w
t-	.	.	.	 -
mlinih, in Lakošu. Za razvoj
prosvetne dejavnosti med madžarsko narodno manjšino pa gre zasluga tudi ljudsiki knjižnici v Lendavi, ki ima med njo lepo število bralcev. Madžarska narodna manjšina v Prekmurju
Cinka Vida Potokar, Duš ela Saričeva Ob koncu
ln delovnim kolektivom k občinskemu praznikul
DRUŽBENI PLAN ZAGORSKE OBČINE
Proračun narekuje varčevanje	jO
Največ sredstev so namenili Šolstvu — V občini ie premalo obrtnih	41/W/
Največ sredstev so namenili Šolstvu — V občini Je premalo obrtnih delavnic — Načrti za pogozdovanje in za nove trgovsko obrate
Občanski ljudaki odboir v Za-Borju je na svojii zadnji seji ■prejel letošnji družbeni plan |n ptroračnn občine. Proračun ■naša 66,900.000 din. Od te vsote so največ namenili za šol-*tvo (več kot 28 milijonov din) ter za zdravstvo in socialno ■knbstvo preko 14 milijonov dinarjev. V primerjavi z lanskim letom bo indeks družbenega prevoda sledeč: industrija 100, promet 128, trgovina 120. gostim— ■bv.o 111, obrt 122 odstotkov.
Povečanje proizvodnje bo šlo
■ glavnem na račun višje storilnosti dela v podjetjih. Pri industriji gradbenega materiala V Zagorju bodo zgraditi letos nove naprave za proizvodnjo •prna,, prav tako ,pa bodo povečati in razširili proizvodnjo
■ obratu Cementnine.
Proizvodnja kmetijstva bo
■Ostala v glavnem na isti. ravni. Živinoreja se je na območju občine zelo izboljšala, vendar Vladajo še slabe razmere pri prehranjevanju živine, predvsem v zimskem času. Tudi pa-
ema živine je boljša, zlasti ugaja temra olk-ališu sivo-rjava in p^iinogavsika pasma. Po vaseh bodo morali urediti sodobna
gnJajišča. Poleg živinoreje je sadjarstvo najpomembnejša panoga kmetijstva. V občini je 88.000 sadnih dreves. Pred kratkim so uredili 5 ha novih sadovnjakov.
Obnovi gozdov bodo letos posvetili več pozornosti. Pogozdili bodo 50 ha s 352.000 sadikami Črnega in rdečega bora, smrek, Jelš, macesnov itd., za kar bodo porabili skoraj 4 milijone dinarjev. Nadalje bodo pogozdili
č-emšemiliko planimo s 50.000 sadikam; ter (končali gradnjo ceste Viderga—Pove.
V zadnjem času je promet v občini v primerjavi z ostalimi gospodarskimi panc-gami, zelo kos tal. Tudi letos ni izgledov ra ob elitnejše izboljšanje. »Av-fcoprevoz« bo obnovil po en tovorni evto in avtobus, en kamion. pa bo kupil. S tem bodo 1» delno omilili kritično stanje Voznega parka v tem podjetju.
Trgovina bo povečala promet za 3 odstotke, kar nameravajo doseči z izboljšanjem postrežbe, boljšo izbiro blaga, predvsem tekstila, trikotaže in konfekcije. Ustanovili bodo trgovino z železnino, 'ki jo težko pogrešajo. Tovarna konfekcije »Sava« bo odprla lastno prodajalno.
V gostinstvu bodo povečali promet za 2 odstotka. Tudii na tem področju bo treba še marsikaj izboljšati,- predvsem bo treba nuditi več prenočišč, s čimer bodo ustvarili boljše pogoje za razvoj turizma.
Obrt si bodo prizadevali razviti predvsem v socialističnem
sektorju. V ..mestu in v okoliških vaseh manjka obrtnih delavnic, ki bi lahko v celoto krile potrebe prebivalstva. *
Investicije se bodo znatno zmanjšale. Občinski sklad za te namene znaša 10 milijonov
600.000 din, cestni sklad pa
424.000 din. Stanovanjski sklad ima 63 milijonov dinarjev. Zato bodo morali skrbeti za čim bolj smotrno gradnjo stanovanj.
Sredstva v občinskem proračunu so majhna in bo treba precej varčevati, kajti na nekaterih področjih bodo zadoščala komaj za kritj« osebnih izdatkov.	M.	L.
Velenje
Pred nekaj dnevi je obiska! velenjski rudnik član zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek, ki je prisostvoval razgovoru o bodočem razvoju rudnika in Velenja. Udeležili so se ga rudi predstavniki rudnika, projektanti, predsednic OLO Celje, sekretar Okrajnega odbora SZDL in predsednik občine Šoštanj. Razpravljali so o .povečanju kapacitet rudnika in o izgradnji Velenja.
Iz Železnikov
Tokaj Je gostoval zabavni ansambel Iz Celja. V dvorani »Par. ttzana« so gostje pripravili lep večer. Pri programu sta »odelo-
zavarovanja
Ugotovitve bolniškega kontrolorja pri okrajnem Zavodu za socialno
zavarovanje v Celju
Bežen pogled v poročila bolniškega kontrolorja pri okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Celju skoraj ne potrebuje komentarjev. Medtem ko se na eni strani kažejo u-pravičena stremljenja delovnih kolektivov, da izločijo iz svojih vrst vse, ki jim je delovna disciplina tuja in ki hočejo izrabljati družbene sklade, pa na drugi strani poročila povedo, da se visoki izdatki za bolniško zavarovanje v številnih primerih skrivajo v izplačilih namišljenim bolnikom ali tistim, ki svoj bolezenski dopust izrabljajo za v.3a druga dela. — Nič manj ni zanimiva ugotovitev,
da prevladujejo med »bolniki« v ogromnj večini delavci, ki so deloma navezani na tovarno, zdi se pa, da dosti bolj na svojo obdelovalno površino. Analiza kaže nadalje, da zavzemajo drugo mesto med tovrstnimi »bolniki« obrtniki, ki so zaposleni v industriji in ki bolniške dopuste s pridom izrabljajo za šušmarjemje.
Kako daleč segajo zlorabljeni a bolniških dopustov, nam
Prosvetno delo madžarske manjšine
pove dejstvo, da je bilo lani izmed 1171 kontroliranih bolnikov kar 108 izločenih iz bolniškega staleža, kaznovanih z
odvzemom pravice do nadomestila plače pa 26. Številke kažejo nadalje, da prednjačijo v tem zlorabljanju motiki, sat ilh je bilo lani iz bolniškega staleža izločenih kar 93. Končno pa števiike tud: dokazujejo, da so zdravniški pregledi, predvsem zaradi preobremenjenosti ambulant površni. Zaradi tega ni čudno, če se med resnične bolnike vrinejo še namišljeni.
Svojevrstno sliko nam dajejo tudi doživljaji bolniškega kontrolorja Pri nenadnih oblakih
»bolnikov«. Oglejmo to jih nekaj I
Ko je kontrolor obiskal bolnika G. F. iz Dobovca, ga je zalotil pri. delu na vrtu, čeprav mu je zdravnik predpisal strogo ležanje. Ker je »pacient« zaslutil bližajočo ae nevarnost. Je zbežal v hišo in »e vlegel v posteljo. Lahko to predstavljate bridko »bolnikovo« razočaranje, ko je kontrolor odgrnil posteljno odejo ln ga našel pod njo oblečenega ln obutega, čevljev pa ee je držala ie svata zemlja.
i Pripadnici madžarske narodne manjšine živijo v 20 vaseh lendavske občine. Lahko trdimo, da je prosvetna dejavnost že prodrla v vsako izmed teh vasi. V občini je sicer samo kul-
pdne la Lendave, kel so nastopili
tudi v Murska Soboti. Trenutno ■e pripravljajo za nastop ne gasilskem festivalu v Mariboru.
Razne prireditve so imeli tudi v Radmožancih, Centibi, Treh
Skoraj do pičice enako se Je ponovilo pri obisku A. P. is Podkleka pri Podsredi. Na ženino opozorilo, da so bliža hiši tujec, je bolnik zbežal v »bolniško sobo«, tor se oblečen in obut vlegel v posteljo. Ob vstopu kontrolorje v »bolniško sobo« se je pnertemt naemlkrat po-čuttft tako »slabo«, de ni mogel poiskati niti bolnitocega listke. Ko pa Je kontrolor od-
grnil posteljo, Je iz nje že kar preveč zaudarjalo po cvežem gnoju, ki ga je A. P. Je malo
prej nakladal.
Pogosti so primeri, ko pacienti skušajo zatajiti svoje ime.
Tako je bilo tudi pri »bolniku« F. S. v Jagodah, ki. ga je kontrolor našel ravno pri težkem oranju, čeprav bi moral ležati. Podobno se je notel izmuzniti tudi M. T. iz Drešinje vasi,, ki ga je kontrolor, našel dom- šele zvečer, ko se je gradbeni delavec vrinil s košntie. Po zdravnikovem naročilu bi moral ležati.
J. P. iz Galicije pri Žalcu ja že nekaj mesev bolehal za tuberkulozo. Pri pregledih ga je višja zdravniški komisija stalno opozarjala, da mora počivati in ne opravljati težkih del. Na rokah se mu je namreč poznalo, da kljub opozorilom opravlja težka dela. Vendar vsa opozorila niso zalegla. J. P. je še kar naprej delal, tako dolgo, dokler ga kontrolor ni aalotil pri prevažanju gnoja.
Poročila navajajo kar celo vrsto izrabljanj bolniškega sta. leža na račun obrtniških in šu-šmarskih deti. Tako je n. pr. S. F. iz Polzele popravljan čevlje, namesto da bi ležal, J. C. la Gotovelj je konkuriral mizarjem, S. K. iz Vitanja je izdeloval t aadružnl kovačnici plug, A. Z. iz VtršSjnia roa je bolezenski odmor izrabil za čevljarska dela itd. itd.
Bolniški red je grobo kršil tudi J. V. iz Sevec pri Konjicah, saj je namesto, da bi ležal v postelji, prevažal gnoj in popival po gostilnah.
vala kvintet Radia Celje hi humorist Matevž. S svojimi točkami so Celjani navdušili številne občinstvo, ki je obiskalo predsta. vo, Veseli večer je res lepo uspel in al Jih prebivalci še želijo.
M. G.
Zbori volivcev v gorenjevaški občini
Na zadnjih zborih volivcev v gorenjevaški občini so razpravljali predvsem o družbenem planu ln proračunu, pa tudi o drugem. Ponekod so sprejeU nekaj koristnih predlogov. V Gorenji vasi so predlagali, naj občina člmprej preskrbi načrte za gradnjo novega vodovoda. Poljančanl so z zadovoljstvom sprejeli sklep občine, ki Je v svojem proračunu določila poldrugi milijon za njihov most. Ker pa to še ne bo zadostovalo so na zboru sklenili, da bodo uvedli krajevni samoprispevek. Prebivalci Lučin in .okoliških vasi bi radi, da bi uvedli v poletnem času avtobusno progo Gorenja vas—Lučine—Ljubljana. Na zboru volivčev v Lučinah so tudi ugotovili, da so prispevali prebivalci za nov vodovod, ki ga gradijo, 3.S milijonov din. Volivci v Hotavljah so grajali nekatere pomanjkljivosti pri delu in se zavzemali za elektrifikacijo okolice. Na vseh zborih so se zavzemali
tudi za popravljanje gozdnih poti.	j.	B.
ŠKOFJA
Z ZAGORSKEGA FESTIVALA
turno društvo
v Dobrovniku, v večini vasi pa delajo v okviru organizacij in društev predvsem dramske skupine. Člani manjšine v Lendavi so vključeni v »Svobodo«. Največji uspeh v le. tošniem letu je dosegla dramska
skupina v Dobrovniku, ki je naštudirala dve igri. Lep uspeh Bo dosegli člani folklorne sku-
med ma-
nicl v Lendavi, ki ima med njo lepo število bralcev. Madžarska narodna manjšina v Prekmurju je letos začela Izdajati tudi svoje glasilo, ki izhaja kot priloga »Pomurskega vestnika«.
f. n.
V Mdtlje zvečer n ▼ Zagorju tooveano zaključili IV. zagorski festival, ki eo ga DPD Svoboda priredile v počastitev osemdesetletnice rojstva Ivana Cankarje, čigar politično delo je tesno povezano s proletarskim Zagorjem. Višek festivala je pomenilo gostovanja Drame SNG ix Ljubljane, ki ja po uspeli turneji v Franciji zaključila letošnjo dramsko sezono v rudarskem Zagorju. Tudi v nedeljo se je zbralo okoli
3000 ljudi na festivalskem prostoru. Uprizorili so Wilderjevo »Naše mesto«. Občinstvo je bilo zelo navdušeno nad izvajanjem, najbolj pa so jim ugajali režiser Slavko Jan in domačinka Vida Levstikova, Lojze Potokar, Dušan Skedl in Mihaela Saričeva.
Ob koncu predstave Je bita
majhna slovesnost. Tov. Franca Kljun je čestital igralcem 1k Ljubljane k lepemu uspehu, ki so ga doeegli v Zagorju, in jim v spomin podaril delo Franceta Slane. Režiser »Svobode« I. v Zagorju Janez Smo« pa je podaril Slavku Janu v spomin umetniško sliko Franceta Slane. Direktor Drame Slavko Jan se je v imenu kolektiva in v svojem imenu zahvalil za pozornost, ki so je bili deležni v Zagorju, in za priznanje, ter ob koncu dejal, da se Drama iz Ljubljane že vnaprej prijavlja za sodelovanje na prihodnjem zagorskem festivalu.
Zagorski festival je končan. Zadovoljni so prav vsi, talko domači, še posebno pa gostje iz Ljubljane, ki so naišli v za-gorsk h rudarjih morda svoje najhvaležmejše gledalce.
u
■
0
B
0
i***-*
KMETIJSKA ZADRUGA Dvor p7i Žužemberku
K občinskemu prazniku 13. juliju 1956 čestita vsem občanom.in delovnim kolektivom
SPLOŠNO MIZARSTVO Dvor pri Žužemberku
Vsem svojim odjemalcem ln delovnim ljudem
čestita k občinskemu prazniku
PEKARIJA ZuZemburk
Vsem svojim odjemalcem in delovnim kolektivom čestita k občinskemu
prazniku Trg. a mešanim blagom
■SLAP« Žužemberk
TURISTIČNI TEDEN
V zvezi z gospodarsko razstavo prireja turistično diruštvo v Škofji Loki od 15. do 22. jiulija turistični teden. V 'tem času bodo razne turistične prrrediifcve. Dne 15. julija bo slavnostna otvoritev novega avtobusnega parka pred pošto. Za tem bo na' istem .prostoru promenadni koncert godbe KUD. V ponedeljek popoldne bodo pionirske tekme s skiroji i« 'kolesi, v sredo po-poOdme .pa vesela nogometna tekma med plančinci i*n tu,risi:. V petek bo posebna komisija po ogledu mest.a podelila nagrade ara na j lepše ure jeno trgovsko izložbo, nat j lepše urejen vrt im s cvetlicami okrašena hišna okna. V soboto. 21. julija bo jzleit k razvalinam Starega gradu, kjer bo zabava, zvečer pa bodo kurili velik kres v počastitev Dneva vstaje. V nedeljo, 22. julija bodo na kopališču plavalne tekme. Turistično diru-itvo bo zastopamo s turističnimi predmeti tudi na gospodarski razstavi.	D.	G.
9
Priprave za razstavo, kt bo
odprta v soboto, so v polnem teku. Prijavilo se je mnogo razstavljavcev. Ta razstava bo prepričevalno pokazala gospodarsko moč in napredek škofjeloškega okoliša.
Petnajstega (julija bodo žiivitno-rej ci razstavili rodovniško - plemensko živino. Zastopane bodlo vse kmetijske zadruge v območju občine. Za maj lepšo živino bodo podelili nagrade.
KZ Škofja Loka bo razstavtifla poljedelske etnoje in druge kmetijske naprave, zadružna mlekarna pa več vrst sira in surovo maslo.
•
TVD 'Partizan v Škofji Loki
bo 15. julija proslavilo 50-letni jubilej telesnovzgojnega delovanja v mestu. Zjutraj bo zbor načelnikov vseh društev Partizana na Gorenjskem, ob U. uri pa bo slavnostna seja v veliki dvorani doma Partizana. Popoldne bo društvo razvilo svoj novi prapor,- nato Pa bo javni telovadni nastop na telovadišču. Zvečer bo v prostorih doma Partizana zabava.	D.	G.
Pevsko društvo »France Maček« v Puštailu je priredilo na puštalskem gradu veselico s pevskim sporedom. Moški zbor, ki je edini v Škofji Loki,' je pokazal le« napredek.
ZASAVJE
V Brežicah je umrl najstarejši občan
V Brežicah živi več osemdeset
ln devetdesetletnikov. Te dni Je umrl najstarejši med njimi — Karel HICIHAK, k' jp ric.vK 1 potnih 95 let. Ze kot fant je bil med soustanovitelji brežiškega gasilskega društva in vse od takrat tudi njegov član. Gasilci in organizacije so sloves.no spremili svojega najstarejšega člana na brežiško pokopališče.
(tm)
Telovadni nastop
Za zakljnček občinskega prašnika v Hrastniku sta priredili te-lesnovzgojni društvi »Partizan« Is Hrastnika in Dola skupen telovadni nastop. Nastopili so vsi oddelki od pionirjev do članov na lepo okrašenem, letnem telovadišču »Partizana« v Hrastniku. Zlasti so ugajale točke mladink in vrhunski telovadci na orodju. Poleg številnih domačinov so sl
ogledali nastop tudi zastopniki krajevne oblasti In množičnih organizacij ter podpredsednik in načelnik okrajne telovadne zveze. Skoda, da ni sodelovala pri nastopu tudi godba »Svobode II«. kot Je bilo prvotno objavljeno.
Gradili bodo zadružni dom
V Tepanju so že začeli pripravljalna dela za gradnjo zadružnega doma. Izvolim so tudi poseben gradbeni odbor, ki bd vodil vsa
,dela. Razen dela dobička, ki ga Je
namenila za gradnjo tepanjska
kmetijska zadruga, bodo precej prispevali tudi sami zadružniki,
predvsem s prevoza z lesom ln
pri prostovoljnem delu. V novem zadružnem domu bo Imela svoja
Ir Preddvora
Gasilci v Preddvoru se pripravljajo na svoj praznik. V nedeljo bodo proslavili se. letnico obstoja društva z razvitjem novega prapora. Pripravljen imajo pester spored.
Preddvor je znan kot letovi. Ičarski kraj, saj je imel v prejšnjih letih mnogo gostov skozi vso sezono, letos pa je še vedno brez letoviščarjev. Temu pa ni vzrok le neugodno vreme, temveč predvsem visoke cene. V Preddvoru lahko pridejo na svoj račun tudi planinci, saj je v bližini Storžič, Zaplata in Krvavec. Avtobusni promet je dobro urejen, tako da je skozi ves dan do. bra zveza s Kranjem in Ljubljano.	J.	P.
V Murski Soboti J« bilo posvetovanje direktorjev in predsedni.
kov upravnih odborov podjetij v Pomurju, kateremu so prisostvovali tudi zastopniki SZDL in ljudske oblasti. Razpravljali so o realizaciji polletnih proizvodnih načrtov. Zastopniki podjetij so prikazali, da so v glavnem polletni načrti izpoljeni, da ipa je iz. polnitvi teh načrtov močno škodovalo pomanjkanje električne energije v zimskih mesecih. Ope.
k ar na in v Pomurju pa je škodovalo tudj spomladansko slabo vre-, me. V tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti imajo na zalogi precejšnje količine mlečnih izdel. kov. Izgleda, da bo treba misliti v tej tovarni na to, da bodo cene svojim izdelkom pač prilagodili povpraševanju po izdelkih. V tovarni mesnih izdelkov bi nujno rabili 59 milijonov dinarjev za ureditev najnujnejših nrgirav, ki Jih zahtevajo zdravstveni in higienski predpisi. Pietarsko podjetje »Vrba« ln mizarsko podjetje »Jelka« sta pokazali lepe uspehe zato, ker sta odpustili odvjšno delovno silo, pa se proizvodnja zaradi tega ni zmanjšala. Zastop. nikl manjših podjetij so prikazali težave teh podjetij v konkurenčni borbi z večjimi podjetji. Predlagali so združitev vsaj dveh sorodnih podjetij v eno, da bi se
tako zmanjšale družbene obveznosti in dajatve. Na tem posveto. vanju Je bilo izraženo prizade, vanje {pomurskih nodjetij, da bo letni plan proizvodnje povsod do.
sežen in da bodo vsa podjetja ustvarila one predvidene dobičke, ki predstavljajo sestavine občinskih in okrajnega družbenega Piano.
prastare tudi kmetjska zadrugo.
In R •
V Murski Soboti so zaključil; Predavanja, tki jih 'je v preteklih mesecih v okviru Ljudske univerze priredilo DPD »Svoboda« v Murski Soboti. Ta predavanja go bila vedno zelo obi-toeana. Za zaključek predavanj je »vezni državni podsekretar d'r. Anton Vratuša pred več ikot 200 ljudmi govoril o vtisih jugoslovanske delegacije v Sovjetski zvezi. Da se bodo znali prireditelji v bodoče ravnati pri predavanjih po željah poslušalcev, je »Svoboda« razposlala vsem članom in mnogim nečlanom anketne liste, iz katerih bo razvidno, kakšna predavanja si prebivalci žele.	H.
Rojstva in poroke v Mariboru
POROKE: Poročili so se: Prane
Mačelc, 39 let, šofer — Frančiška Toplak, 27 let, gospodinja; Vin-cenc Fešl, 35 let, sovozač — Marija Podgoršek. 28 let, trgovska pomočnica; Peter Pridigar, 24 let, zavirač drž. žel. — Angela Ivančič, 19 let, tkalka; Franc Sprajc, 25 let, »trojni ključavničar — Alojzija Ančimer, 24 let, name-ščenka; Franc Tement. 22 let, trgovski pomočnik — Silva Brez-ner. 19 let, frizerska pomočnica; Ivan Vuzem, 62 let, osebni upokojenec — Adela Habjanič, 56 let, osebna upokojenka; Miilan Her-net, 21 let, delavec — Darinka Klojčnik, 19 let. delavka: Franc Kosi, 26 let, livar — Silvestra Drevenšek, 21 let, sušilka blaga; Martin Matjašič, 55 let, Invalidski upokojenec — Jožefa Andra. šič, 41 let. delavka; Josip Pečenko. 24 let, nameščenec — Olga Čander, 27 let, bolničarka; Bartol Zelenič, 28 let, monter — Karolina Coh, 18 let. navij alka; Mate Drinkovič 31 let, ekonom — Branimira Koren, 31 let, name-ščenka.
ROJSTVA:	Pod-le so:	Mariia
Zist, 25 let, tkalka — Emilijana; Angela Brumen, 29 let, gospodinja
— Miro; Emilija Borovnik, 31 let, gospodinja — Zdenko: Ana Holer, 39 let, gospodinja, Dražen vrh
— Anico; Ivana Markovič, 36 let, gospodinja, Benedikt — Marjetico; Marija Najglič, 24 let, poljska delavka, Ruperče — Draga; Angela -Šalamun. 18 let, navijalika
— Nado.
ZDRAVSTVENA MENZA V MARIBORU lahko sprejme 299 abonentov, povprečno pa se hrani v njej 179 ljudi, ker abonenti težko . plačajo oskrbo. Celodnevna hrana za bolne na pljučih je stala doslej 255 din, za diabetike 355 din in za dietike 259 din. Vprašanje obstoja te menze je bilo že često na dnevnem redu sej sveta za zdravstvo Hi občinskega ljudskega odbora, katerega proračun je zaradi vzdrževanja menze obremenjen ■ 3 milijont din. Vsi dosedanji pri. manjkljaji so narekovali potrebo, da se loči zdravstveno jn social, ni karakter abonentov, hkrati pa tudi prehrana tuberkuloznih bolnikov in drugih abonentov.
Svet za zdravstvo je sklenil, da oe lahko odslej hrani v menzi vsak,' ki plača polno ekonomsko ceno, ne da bi moral predložiti zdravniško spričevalo. S tem s« bo bržkone število abonentov povečalo In hrane ne bo potrebno podražiti. Tisti, ki se hranijo po nujni zdravniški indikaciji, pa bodo morali zaprositi za' pomoč »vet za zdravstvo, ki Je že imenoval komisijo za reševanje prošenj. Hkrati Je bil sprejet sklep, naj Rdeči križ člmprej zbere prijave bolnih na klmčih za novo kuhinjo in pripravi kalkulacije — cene za prehrano.
Nevarnoot, da bo potrebno zdravstveno menoo kot edino tovrstno ustanovo v Maribora aM. NM. Je Osral teknt nbu. Upi
Gradišče v Istri
Kmetijska' zadruga v GraHšču gradi veliko upravno po*lc|?je.
Temelji te zgradbe so bili zgrajeni že pred leti, zdaj pa se jo za nadaljevanje zidave zavzela kmetijska zadruga. Ko bo stav. ba dograjena se bodo vanjo vselile tudi pošta, krajevna pisarna občine in še nekatere druge ustanove. Poslopje gradi gradbeno podjetje »Kraški zidar« lz Sežane. Isto podjetje je .pred leti zgradilo v tem kraju novo šolo.
Razvitje gasilskega prapora
V nedeljo j« bilo v Ormo&m veliko gasilsko slavje * razvitjem nov epa prapora. Gasilsko društvo je praznovalo 70-letnico obstoja. PriTedilo je krajevni gasilski zlet, ki je pokazal, da je v Ormožu in okolici zelo razvito ga. silstvo. Ta dejavnost ima že sto* letno tradicijo.
Ob tej priliki so se ormoški ga. silcl spomnili svojih tovarišev, ki so padlj v narodnoosvobodilni borbi »n so položili vence na njihove grobove.
V ormoškem gasilskem društvu, se lepo razvija tudi prosvetno delo. Vsi člani društva so vključeni v SZDL. Društvo si prizadeva, da bi dobilo več pomoči od občinskega ljudskega odbora, ker letos ni moglo pdača.ti 90.000 din za registracijo gasilskih . avtom o.
Z vsega
svetu
ČOLNI ZA ZSSR — Pristanišče Vladivostok si je nabavilo nekaj pomorskih tramvajev, ki so j-h bili naročili v kitajskih ladjedelnicah. To so udobni potniški čolni s 300 KS, ki prevozijo 50 milj na uro.
tonAza ZAHODNO-
NEMSKE TRGOVSKE MORNARICE — Zahodnonemško trgovsko mornarico je ob koncu letošnjega prvega polletja sestavljalo 970 ladij z 2,8 milijona BRT. Od letošnjega januarja seje trgovska mornarica povečala za 68 ladij, kar znese približno 250.000 BRT. V to število niso prištete posebna
ladje in tudi ribiške ladje ne.
ZAHODNA NEMČIJA VELIK IZVOZNIK POTNIŠKIH AVTOMOBILOV —
Zvezna republika Nemčija to je priborila drugo mesto na svetu, takoj za ZDA, v proizvodnji in izvozu potniških avtomobilov. Nemška proizvodnja potniških avtomobilov je v prvih štirih mesecih letos dosegla približno 283.500 vozil, kar je za približno 33% več kot v istem razdobju lani. Prvič je prekosila britansko proizvodnjo, ki je v istem razdobju dosegla proizvodnjo 274.300 vozil. Od januarja do aprila j# zahodna Nemčija izvozila 130.000 potniških avtomobilov, t. j. za 25% več kot v prvih štirih mesecih lani.
NAJVECJA petrolejska MORSKA VRTINA V ZSSR — Na jeklenem otočku, oddaljenem okrog 30 km od Bakuja, so pred nekaj dnevi izvrtali najgloblji morski petrolejski ’ izvor v ZSSR. Ta vrtina je globlja od 4.200 m. Po raziskovanjih sodeč, bo nafte dovolj.
NAJNIŽJA TEMPERATURA NA ANTARKTIKU — Po poročilu observatorija »Mimi« na južnem polu so na sovjetski polami postaji »Pionirska j a« zabeležili najnižjo temperaturo na An-tarktiku. Ob 13. uri po mo* ekovskem času je termometer pokazal —62.5 stopinj. Pred tem je 21. julija 1934
ameriški polarni raziskovalec Richard Byrd zabeležil na postaji »Baringo«, 180 km južno od glavne ameriška baze na Antarktiku — Little America — temperaturo® —61.1 stopinj.
SZ BO VRNILA KNJIŽNICO MESTU GOTHI — Sovjetska zveza bo kmalu vrnila ' dragoceno knjižnico mestu Gothi, s katero upravlja že od konca vojne. Biblioteka ima skoraj 300.000 zvezkov, med njimi izdaje Cicerona in Aristotela iz 15. »toletja, listine s procesa proti Ivani Orleanski in izvirna pisma Martina Lutra.
MORJA — IZVOR ATOMSKE ENERGIJE — Pred-etavnik ameriške komisije za atomsko energijo dr. Bischof je izjavil, da je v oceanih neizčrpna množina potencialne atomske energije, ki M lahko zadovoljila vse potrebe človeštva za nedoločen čas. Dr. Bischof meni, da je izkoriščanje te energije odvisno od rešitve problema, kako kontrolirano cepiti devterij. Devterlj je težki izotop navadnega atoma vodika. V naravi nahajamo po ep *ežk* ,ZOtr»n ne*- n-;bl’*Ž.nO i.000 atomu v	1
je tudi povedal, da se ameriška komisija za atomsko energijo aedaj ukvarja s' tem problemom.
St. iw *- is. rcrurJA mm ^ 7 SLOVENSKI P0B06E71LEC J «tr. 7 1
KI N O
je umrl v mese-oče LAMPRET . Zinka ln BoSa
Petek, 13. julija.
Dežurna lekarna: »Pri gradu« —» Partizanska cesta 1.
RADIO
5.00 do 14.40 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 14.40 do 15 00 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00 do 17.10 Domača poročila; 17.10 do 17.15 Zabavna glasba — vmes objave; 17.IS do 17.35 Skladbe iz XVIII. stoletja izvajajo sopranistka Mira Končič - Mracss-kova, violinist Ivan Pal in pianist dr. Roman Klasinc: 17.35 do 23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
UMETNOSTNA GALERIJA Razstava umetnin Božidarja Jake« je odprta od 10 do 18. ure.
KINO
Ptuj! ameriški barvni film »Ljubim Melvina«.
Murska Sobota: amer., film »Hondo«.
»IZOLimSA« Ljubljana*- Moste
VAMA
3ktif
*v*y£v»
»s
Pravo smer so zadeli tako, da so sledili bledi svetlobi, U Je pronicala'ls daljave. Pri prehodu v temnem hodnika •o jim zapirali pot krasni kapniki, ki so rasli tako na gosto, da so te morali na nekaterih mestih plaziti po trebuhu. Pri tem plazenja J* Milanček opazil Stefkov
noiek. Hura! Torej so le na pravi sledil
8«
Milanček In oba gasilca »o končno le priSIi do majhne odprtine, skozi katero ko zagledali modro nebo. Splazili so se skozi njo na prosto' in opazili, da Je ta izhod z zunanje strani le malo viden, ker je obraSčen s grmovjem in prikrit za debli debelih dreves. Vsi trije »o upali,
da bodo našli malega Štefka vsaj pred vhodom, toda njega ni bilo nikjer.
87
»Verjetno Je ttk pred izhodom zgreSil pot,« Je menil prvi gasilec. Potem J« naročil: »Vidva pojdita ▼ Jamo po
ostala dva fantiča, da se le onadva kam ne izgubita, Jat pa hitim v vas po parni.«
DI1EVV1I VESTI
KOLEDAR Petek, 11. julija; Dragan.
XXX
Na današnji dan so leta mo fašistični zločinci zažgali slovenski Narodni dom v Trstu.
. XXX
Na Prirodoslovne Matematični
filozofski fakulteti' J« 11. t. m.
na geoLoftkem oddelku diplomiral
Novak C. Dufian iz Ljubljane. — Čestitajo prijatelji!
Na Tehniški fakulteti Je diplomiral za ing. kemije vov. Lovro
LavriC. Čestita 'kolektiv Skof-Wa-
nekove.
Pravni oddelek pravno-ekonom-
ske fakultete Univerze v Ljubljani objavlja, da bo v petek, dne JO. julija 1»5« ob 10. uri v Zbornični dvorani Univerze, Trg
revolucije 11, javno branil doktorsko disertacijo s naslovom: »Pravni položaj inšpekcije dela v FLRJ pri Izvrševanju nadzorstva o uporabi, predpisov lz delavne
zakonodaje« kandidat Teofilo - Popovič iz Beograda, Ulica Sv. Save 30/11.
Namesto venca na grob pokojnega Ivana Orla sta podarila tov. Robert in Vida Rot iz Bežigrada občinskemu odboru Rdečega kri-
za Bežigrad, 1000 din. Iskrena
hvala!
Obvestilo! Sporočamo vsem, ki Imajo namen potovati v Inozemstvo, da smo s 1. julijem t. 1. odprji urad za posredovanje tujih viz za vse evropske države. Po-služite-se naših uslug ln prište-diie si dragoceni čas in trud. Za vse in/ormaeije se obrnite direktno na: Podjetje »TURIST« — Zagreb, Zrinjevac 18, tel. 26.373.
Obvestilo! Uprava cest OLO Ljubljana obve&ča, da je z 1. julijem tl956 prenehala, vzdrževati ceste Z.-’ In II. 're&a na področju.. mestnih občin Ljubljana ter morajo . interesenti • podcestnlti' in'
nadcestnih napeljav v bodoče vlagati prošnje za prekope cest in
posebna dovoljenja pri Upravi za ceste LSR — tehnična sekcija — Ljubljana, Parmova 33. — Uprava cest OLO Ljubljana — Vilharjeva cesta 14.
LASOL edino sredstvo proti izpadanju laa in prhljaju.
jOBOlOlOlOlOlOlOlOBOlOlOlOlOI
od 30. junija .do 21. Julija 1936 Fetek. 13. julija: ob 20.30: J. Gotovac »Simfonično kolo«; Mlakar »Plesalec v sponah«; Gounod »valpurgina noč«; R. Strauss »Nekdanje svečanosti«. Xastop Veronike Mlakarjeve. Iz.va.ja balet
ljubliarjske Opere. JCrižanke. V primem slabega vremena v Operi.
Pobota, 14. julija: ob 20.30; M. Begovlč »Bre* tre-t.iec"*«. Izvaja SNG Trst. — Sodelujeta Štefka DrolČeva in Miha Baloh. Režiser Jože
Babič. Predstava v krogu.
Viteška dvorana (Križanke). Xedelja, 15. julija: ob 20: slovesno odkritje spomenika Antonu Aškercu pri Križankah (vogal Emonske in Cojzovega grabna) ob 100-letnici njegovega rojstva. Cenjeno občinstvo naprošamo, da pride na prireditve v Križankah tečno, ker se bodo prehodna
vrsta ob pričetku predstave zaklenila.
Lovrenc na Dravskem polju
Člani tabora predvoja.ške vzgoje o skupaj s Člani 1ZUD Lovrenc na Dravskem polju uprizorili komedijo v treli dejanjih »Zadrega nad zadrego«.
Igro so naštudirati! v kratkem Ca/Mi in so z njo o-b uprizoritvi dosegli lep uspeh. Zasluga za lep uspeh gre režiserju Borisu To5u. Predstavi, je prisostvo-vaJo kot • 250 ~ mjadmeev i ix' tabor« predvoja^k^ vzgoje. Mladince Je 4® prej obiskalo mestno gledali e iiz Ptuja in druge igralske
skupine.	F.	B.
Kupujte knjige Založbe »SLOVENSKI
POROČEVALEC«
O
!CDBC3BC=)BC=>a0BC3B<Z>BC3BC9a0aC3»0BC3B0
'pBOBOlOBOBOBOBOBOflOBOBOBOBOJ
Grosistično podjetje s Špecerijskim blagom »EKONOM« Ljubljana Titova cesta lt
odproda 3-tonski avto znamke »TAM«
v dobrem stanju. — Interesenti sl ga lahko oglodajo m sedežu podjetja.
0
■
o
■
o
o
Trgovsko podjetje PETROL Ljubljana
RAZPISUJE MESTO
glavnega RAČUNOVODJE
Pogoj: najmanj dovršena popolna srednja Sola s večletno prakso v gospodarsko računskem sektorja kot samostojen računovodja.
Prednost imajo prosilci s prakso ▼ snnanJI
trgovini.
Plača po tarifnem pravilnika o*, po dogovora. Fonudbe pošljite najkasneje do 31. VIL 1956 na naslov: Trgovsko podjetje »PETROL*, Ljubljana —
Cankarjeva 5/IL
0
■
o
B'
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
c
kOIOBOIOBOBOBOIOBOIOBOBOBOB OBOBOlOBOHOBOBOOOBOBOBOBOaOI
RAZPIS
Upravo PAPIRNICE KOLIČEVO
KOLIČEVO p. Domlall
bo
0
m
0 ■ o ■ o ■ o ■.
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o <* -o ■ o ■ o ■ o
v iolskem letu 1956-57 vpisala ▼ L letnik Industrijska papimlike lole ▼ V trtah večje število gojencev.
Pogoji » vpis so naslednji:
1. Starost ne manj kot' 14 let ln a« več kot 18 let
S. Duševno in telesno zdravje.	t
t. Veselje do papirniške stroke.
4. Uspešno dovršeni 4 razredi gimnazije ali osemletke! ▼ izjemnih primerih 3 razredi gimnazije s obveznostjo podvreči se sprejemnemu izpitu v septembra IMS.
Šolanje traja tri leta. Sola Ima lasten internat, kjer so učenci v popolni oskrbi. Razmerje med podjetjem in starfti odn. varuhi gojencev se uredi pismeno s pogodho.
Prošnjam za vpis naslovl<onim na upravo Papirnic« Količevo, je treba priložiti: rojstna list zdravniiko potrdilo zadnje šolsko spričevalo.
Za natančnejše informacije« se obračajta n« upravo podjetja.
Gorskim reSevalcem lz .Hrastnika vse priznanje za njihov uspeh in iskrena zahvala za ves trud pri Iskanju, na Kozjem smrtno ponesrečenega, M. ' JamSeka iz Sevnice.	Svojci.
R02K0 MLEKO Telrit Bell je nepogrešljivo pri negi vsake žene. Prvovrstni materiali za ROŽNO-MLEKO Teint Beli so osigurani.
ZA NEGO LICA SAMO
.Vouit V.ous"
KVALITETNA KRUMA!
FLEX v hišo! FIex v. potno torbo! Masten madež lahko dobiS vsak Čafc, pa nobene brige če ima£ Flex!
Pazite na ziamko
GO-KO iinaH
sa dezodorizacljo toaletnih in drugih zatohlih prostorov.
GLEDALIŠČE
OPERA
Petek, 13. julija ob 20.30: Baletni
večer:-
Gotovac: Simfonično kolo, Mlakar: Plesalec v sponah, Gounod: Vaipurgina noč,
R. StrausS: Nekdanje svečanosti.
Festivalna predstava na Letnem gledališču v Križankah ali v primeru slabega vremena v Operi.
V baletu »Nekdanje svečanosti« pleše vlogo primabalerlne Pariške Opere Veronika Mlakarjeva koc gost.
ZAKLJUČEK OPERNE SEZONI
KONCERTI
-	ZIreti Do • drevi, "1S7 "t. mV7’ ..koncert; pevskega zbora »France
■prešeren« iz Kranja.
PUTNIK SLOVENIJA
Vas obvešča:
21.	julija	—	dvodnevni	avto-
busni izlet OPATIJA — PULA — POREČ, 3300 din.
21.	julija	—	dvodnevni	avto-
busni izlet PLITVICKA JEZERA
— CRIKVENICA — REKA, 3950 din.
21.	Julija	—	dvodnevni	avto-
busni izlet PREKO VRSICA v TRENTO, 2800 din.
Nadalje Vas vabimo, da zahtevajte v najbližji poslovalnici »Put-
nik-Slovenija« programe naših avtobusnih izletov, ki jih prirejamo v inozemstvo:
TRST — dvodnevni avtobusni izleti vsak mesec,
PO KOROŠKI — dvodnevni avtobusni izlet vsak mesec, DUNAJ — trodnevni avtobusni izlet meseca septembra in oktobra,
MUNCHEN — Štiridnevni avtobusni izlet konec meseca septembra.
MILANO — Štiridnevni avtobusni izlet septembra z ogledom Benetk, Verone in Trsta.
Istočasno Vam bodo v najbližji poslovalnici »Putnik - Slovenija« pojasnili tudi programe avtobusnih izletov v BERLIN, po DOLOMITIH, v PRAGO, NAPOLI z Istočasnim ogledom RIMA, PISK ln FIRENC.
Vabimo Vas, da se udeležite naših kvalitetnih izletov, ki jih prirejamo z lastnimi udobnimi turističnimi avtobusi.
RAZPISI
RAZPIS
Okrajni zavod- za soc. zavarovanje v Ljubljani, Miklošičeva 20 r a z p 1 suje mesto pomočnika direktorja s - pravno-ekonomsko fakulteto,
mesto sekretarja s pravno ekonomsko fakulteto,
2 mesti strojepisk z znanjem stenografije po možnosti a srednjo ekonomsko šolo.
Prošnje predložiti na gornji naslov do 20. julija 1956.	R
ŠOLSTVO
RAZPIS ŠTIPENDIJ
Komisija za podeljevanje štipendij OLO Novo mesto razpisuje na osnovi temeljnega zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ 32/55), odloka o štipendijah (Uradni list FLRJ) št. 33/55 in pravil sklada za štipendije člen 10. naslednje pogodbene štipendije:
1. 4 štipendije ža študij na prirodoslovno mat. • fakulteti (2 matematika. 1 ioni. — germa.. l pedagog.);
2.	1 Štipendijo ca itudij na glasbeni akademiji;
3. 2 štipendiji za Studi) na toll za soc. delavce;
4. 7 štipendij za Studi) na VPS (1 mat., 2 angl., l predvoj., 3 defekt., 1 ročna dela);
5. 2 štipendiji za študij na Soli za telesno vzgojo;
6. 2 štipendiji za študij na višji gospodinjski šoli v Grobljah;
7.	20 štipendij	za	študij	na
učiteljišču, prvenstveno	moški	na
učiteljišču v Novem mestu;
8.	* štipendije	za	Študij	na
srednji glasbeni Soli;
9. 2 štipendiji za Studi) na toll za bolničarje;
10. 1 Štipendijo za Studi) na (oll Za otroške negovalke;
11.	1 štipendijo	za	študi)	na
Soli za sanitarne tehnike;
12. 2 štipendiji za študij oa Soli za zobotehnike;
13. l štipendijo za Studi) na ad> ministrativni Soli.
yai prosilci vloU, rasen pfavll-
no kolkovane prošnje. Se naslednje priloge: 1. kratek življenjepis,
2. potrdilo o imovihskem stanju,
3. potrdilo o prejemanju ali ne-prejemanju otroškega- dodatka,
4. prepis zadnjega šolskega spričevala r oziroma visokošolci potrdilo o opravljenin izpitih, a. mne-nie občine oziroma SZDL o prosilcu, 6. potrdilo o vpisu v Solo.
Komisija ne bo upoštevala prošenj, katerim ne bodo priložene vse. zahtevane priloge ln proSenj dijakov ali študentov, ki niso zajeti v razpisu.
Rok za vlaganje proSenj Je do 7. avgusta.
Komisija ne bo reševala prošenj, ki bodo dospele po navedenem roku.
Komisija za štipendijo • pri OLO Novo mesto
Prošnje za sprejem gojencev v
Dijaški dom v Šmihelu pri Novem mestu pošljite na naslov uprav«
na obrazcu 1,74 do '31. Julija t. 1.
Kolkovana mora biti z državnim
kolkom - 30 din in okrajne takao
20 dih. Nekolkovanih in prepozno poslanih prošenj ne bomo upoštevali. — Uprava.	S
OB VE ST Ii. 0
nove Legitimacije za pre-
02 po ,:2ELEZNICI ZA NOSILCE REDA NARODNEGA HEROJA. PARTIZANSKE SPOMENICI
mi, ZLATE MEDALJE OBILICA
IN REDA KARAIMORDJEVE ' ZVEjZDE Z MECI
S 1, 'julijem 1S53 so bile spremenjene ’ določbe žeteanitike potniške tariife, ki urejajo pravico nosilcev v naslovu ooienj&nih odlikovanj. Predpisane so nove legitimacije; ki jih bo izdajala uj>rava Železniškega- trajist>oitne-ga podjetja v Lj ubijam za vs-e ot>mo6Je LRS. Icaikor tli-dl za območje -Hrvatsikesa. deta", tetre in proge -1 Lirska
Ma.lulje. Ker pa iz ‘tehtiliftniih roz-losov še niso bile ‘ Izdane* nove legitimacije veljajo vse dosedanje prevozne olajšave do vključno 31. julija ln začnejo veljati nove določbe šele 1. avgusta 1S56.
Enoten postopek za prejem legitimacij je predpisan takole:
1. Narodni heroji predložijo pismeno prošnjo s priloženo doprsno siiiko velikosti 4.5X6 cm in od oblasti overjen prepis osebnih po-dajtlcov iz jtnjižice roda Narodnega heroja.
2. Za nosilce Partizanske spomenice 1341 predložijo podjetja ali ustanove, kjer Soi le-ti zaposleni, skupne sezname v 3 izvodih. V seznamih morajo biti navedeni vsi podat 4c{ io. k.njižice spomenice 1941; skupne sezname zaposlenih oseb potrdi podjetje ati ustanova.
Posamezni koristniki predložijo sami -pismene prošnje s priloženim prepisom: vseh podatkov iz knjižice Partizanske .spomenice 1M1. overjenim .od oblasti. Slike niso potrebne.
3. Nosilci reda Karadj or-dfjeve zvezde z meči. Belega orla z meči m Zlate medalje Obidita predložijo pismene prošnje. ki jim priložijo -doprsno sliko 4.5X6 cm in od oblasti overjen prepis odločbe o priznanju pravice nošenja odlikovanja. izdanega v letu -1£56 od Državnega tajništva za posle splošne uprave in bu-džeta FLRJ, oziroma Državnega tajništva za finance -FLRJ, za nosilce K. a r a, d j ordj e v e zvezde z meči pa odločbe todaine do konca leta 1‘9»5. ~Za red Karadjordje-ve zvezde se mora priložiti tudi zadnji čekovni odrezek mesečnega denarnega dohodka.
Pn vseh odlikovancih morajo, poleg omenjenih zahtevanih podatkov biti naveden,- tudi podatki kje in v kakSnem. svojstvu je zaposlen iri natančen nesiov »ta-novanja.
Izdajanje legitimacij, kakor tudi podaljšanje veljavnosti -konec leta je brezplačno.
Prošnje oziroma seznami se oddajajo na najbližjih 2e!ezmSkih postajah, kjer bodo upravičenci tudi prejeli legitims^ilie za koriščenje prevoznih olajšav razen za koristnike v Ljubljani, ki ">redložijo sezname, odnosno proS-.je neposredno občemu oddelku Uprave Železniškega transportnega podjetja v Ljubljani.
OBVESTILO -
Društvo prijateljev prirode Ljubljana - Center bo organiziralo v nedeljo, 15. julija 1956. množični izlet članov sindikata ln DPP v Iški Vintgar.
Odhod posameznih-skupin bo od 7. do 8. ure zjutraj* izpred Univerze na Trgu revolucije.
Od Ljubljano do iga vosi tudi redni avtobus.
Razlago o prirodnih lepotah ln ostalih zanimivostih Iškega Vintgarja bo oskrbelo DPP na samem lzletišču ob 11. url. •
Vabljeni vsi kolesarji, prijatelji prirodel	Odbor.
PfottpsroBOsporna stoika
' Poročilo za dne 12. 7. 195« Srednje dnevne temperature so se 'gi-bale včeraj med 17 Ln J0° CelZii j a, niinionad ne • temperature pa niso presegale 16° C.
Krajevne plohe so zabeležili po vsej Sloveniji. Največ dežja je padlo v Ajdovščini (26 mm). Po poro&llih protlperonospomih postaj včeraj J* padla toča v Sve-6imi. Črnem Kalu, Temnici in Šmarju pri. Sežani.
Napoved:	Vinogradniki Gori-
&ki:h t>rd. oleollee Šempetra pri Gorici. Ajdovščine Ajševice. Branika, Vrtojbe Volčje dr-a-g«. Kopra, Izole. Portoroža, Skocijana pri Kopru, Aiikarana. doline Rl-
Žane. Črnega kala. Ribana, Šmarja nad Koprom Strunjana poškropite četrtič svoje vinograde do 13. t. m.
Vinograde, prizadete po toči. ja treba talcoj očis>ti»ti in poškropiti. Kmetijski Inltitut Slovenije ln Hidrometeorološki zavod LRS-
RADIO
SPORED ZA PETEK Poročila:	S.05, s.oo. T.M, 13.01.
U.M, 17.00, 19.30 ln 22.00.
5.00 do 7.00 Dobro jutro, dragi poaluialcl! (pester glasbeni spored); 6.20 do 6.25 Naš Jedilnik;
6.30 do 6.40 Reklame; T.10 Zabavni zvoki; 8.00 Slovenske narodne pesmi; 8.3U Radijski roman — Jan de Hartog:	Tbalassa — X; a.47 Igrajo veliki zabavni orkestri;
9.30 Italijanski satirik Trilussa;
10.00 Koncert po. željah; 11.00 Radijski koledar; 11.05 Vokalne skladbe slovenskih .skladateljev; 11.50 Za dom in žene; 12.00 Lahek opoldanski glasbeni spored; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Slavica Sikovec: Oskrba vinograda po toči; 12.40- Tri slavne arije pojo Nada Putar, Tomislav Neralič, Vladimir.. Ruždiak;. 13.IS .Zabavna, ‘glasba; '13:35 Za vsakogar nekaj
.v lahki ln zabavni glasbi; 14.30
Za lovce; 14.40 Želeli ste — poslušajte; 15.15 Zabavna glasba — vmes reklame; 15.35 Narodne ln umetne pesmi poje moški zbor Fr. Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja; 16.00 Utrinki iz lite-rature — Erili Koš:	Kruše viSki
župan — I; 16.20 Popoldanski ■ koncert:	Anton Lajovic: Pesem
jeseni — Uroš Prevoršek: Pieta, kantata; 17.15 Zabavna in plesna giasba; 18.00 Nove knjige; 18.10 Odlomki Iz opere »Rona« Borisa Papandopula; 18.90 Družinski pogovori —- Vladimir Cvetko: Otrokovo čtivo v počitnicah; 19.00 Zabavna .glasba, vmes-reklame; 18.30 Radijski dnevnik; 20,00 Konstantin Brailoiou: Glasba narodov sveta — XVII — Romunija — II; 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.45 Iz modernega glasbenega sveta — Dmitrij Šostakovič: Deveta simfonija; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Igra Plesni orkester Radia Ljubljana;
82.30 Mednarodna radijska univerza — a) Miroljubna uporaba atomske energije - Bertrand Rus-sel — Goriva atomskih peči: b) prof. Conrad: Medicinski pojem krize; 22.50 do 23.00 Melodije za lahko noč; 22.15 do 23.00 UKV program: Plesna glasba; 23.00 do
24.00 Oddaja za tujino — na valu 121.1 m (Prenos lz Zagreba).
MILI OGLASI
KINOOPERATERJA z» t>redv8(la* nje fiJtnov ob-10. in 15. uri v mesecu avgustu i#če Dom Ljudske milice »Maksa Perca«. Kot-tvikova U'Liea 8.	14267.1
VAJENCA. Iti im« veselje z.a mizarsko obrt. sprejmem, im po-moSni'ka. • Nastov v oglasnem oddelku.	14257-1
roSTREZNICO. trikrat tedensko, iščem. Naslov v oglasnem oddelku.	14244-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO _ i*čem. Zglasite »e od 14. do 18. ure. _ Naslov v ogl. odd. 14231-1 VAJENCA -KO v trgovino sprej_ mero. - Ponudbe po»Iati K. Z. Ba.rje, Ljubljana.	14264-3
DOBRO OHRANJEN OTROŠKI VOZIČEK prodam zg 4000 dim. Tome Olg«, Streliška 8.	14248-4
DECIMALNO TEHTNICO prodam.
StreliSka ulica 32.	14258-4
ENODRUŽINSKO HISO v bližini Ljubljane rurodam. Vseljiva takoj. Naslov v ogl. ocfd. 14282-7 DNE 1«. JULIJA OKROG 13.3» Je bil izgubljen na Miik.lošičevl c. do stanovanja — Marxov trg I. n. n»dstr.,' nov steznik. Najditelj« vljudno prosim, da sa vrne:	Hebar. Marsov trg št. 2/IT.
IZGUBLJENO SIVO ZENSKO JOPICO, od Tomačevega do Zal, vrnite prot; nagradi Trubarjeva TO (peikama).	14241-1«
DNE C JULIJA SEM NA CESTI »kozi Cmuč« našla jopO. _ Kumar Slavic«, Stožic* 198.	14235-1»
V 8S. letu starosti J* ca vedno zatisnila svoje blage oči naia predobra mama
MAKIJA BIZJAK rof. Ko«
paaeitalm v. Bteiirmh it. II
Pogreb nepozabne pokojnice bo r soboto, 14. julija 1956, ob 17. url, na pokopališče k Sv. Juriju v Stoiieah.
ZalujoCl: šin dr. Ivan « družino, hCl Marija por. Retelj z moten in brat Lovro Ko*.
IZGUBIL SE JE PES, 6me barve, nemški ovčar. Naslov v oglas-
n-em ockieMcu..	14229-10
PODPISANI MAJCEN IX>VRO iz
I>o*niaI	<*a ivlseen
platavac dolgov, kil bi'jih nrapra. vMia moj a žen« Majcen A n ica iz Prelc:?* 16.	13236-11
GOSPODINJSKO POMOČNICO zrn dva meseca »prejmem takoj. -Naslov y ogl: octdeliku. 14312-1 POŠTENO 28NSKO Jc teto Oni
staretniu otroku sprejmem sa
dopol-clamke ure. Bricelj Z.dein-
k*. Na veisi 3», LJubljama, Kodeljevo.	14233-1
IŠČEMO ZA TAKOJŠNJO ZAPO-SUTEV »tirojne tehniike, Mt-air-je. icleparje i«i klJufe^vniiftaTje. -»Karoserija«. IjJii'olj«>a. Kamni-žka ul.ioa 25.	142T9-1
PODJETJE »TOTBA«, LJUBIJA. NA, 21*. Hrušica 14; tel. 3J-S35.
i6£e honoj>amega iislužbenoa za £imatn>6no tenj ligtovocfcsrtvo ra -etotoo
1 meseca. - Interesenti naj se obrnejo na gornji naslov, ooi.ro-m-a telefonslco številko. 14277-1
PEKARNA VOJNIK sprejme sam-sOcega piekovaikega poanooruk* in vaje«iea za takoj.	14272-1
SPREJMEMO VODOVODNEGA INŠTALATERJA, ssmske.ga. ve-S6«gia vseh vodovodno- linštala-tersdtih del, po mo2>nosti tudi
vodovodne naprave. Interesenti
na se Javijo: »Vodovodne icu.ta-laerj e Kamnik«.	142*9-1
MUZEJ NARODNE OSVOBODIT. Vfi LRS, Ljubljana, Celo-vSka oasta 23, sprejme teikoj v službo več čuvajev in vodaiiikov, la-boran-fca za delo pri koneervaciji p^uptiirjia in stix>jepiisko. Predcios-t : imajo inve.lid,i im borci iz NOV.
Kamd'i'da't l naij se osebno zglasijo . v Muzeju NO, CelovSi&a cesta 23.
 ........ '	"	142CS-I
-V OSKRBO VZAMBM DIJAKA.
Nudim inžtmk€u\Je. _ Naslov v
ogl. < 1 dde!:k:u.	143U-2
ZLATO ZA ZOBE ugodno pro-dain Nas:<>v v og>l. od-d. 14334-4 NOVO MOŠKO ŠPORTNO KOLO »Adler«, ptrodtam. — Brcar, I»o-Ijanskia 16, n. stop.	14327-4
RADIO znaenike »Siemens«, ugodno prod«m. Žigon, Kebetova 16, Novi biokd — Šiška.	14319-4
DVE TONr CEMENTA, pod ceno. t»ikoj prodam. _ Naslov v ogl. odidielfcu.	1431S-4
FURNIRANO STARO SPALNICO ocUK-no ohranjeno, prodam. -Ogieid popraldne. Gradišče St. 15, in-.- reaidstr.. levo.,	14310-4
OTROŠKI VOZIČEK poceni prodam. Elipprova 21, vrata 39. -Ogled od 13.—20. ure. 14307-4 PRODAM:	otroško medeninasto
posteljo, sWr pult ‘m deoimaino tehtnneo. Jaikilli, Mestni trg 17, H. nadstri	14304-4
MOTORNO KOLO DKW S5* cctn, v doibiia-n »lainju. prodam. »Se. me>3adii<ie«. Mengeš. '	14276-4
KUPIMO »SLOVENSKI PRAVOPIS« (1950). Uredništvo poročevalca«.
LEPO DVOSOBNO STANOVANJE
2 vrtom; »amemjam, brer Vrta, taSpoj. Naslov v ogl. odd. J4IS4-9
NEMŠKA OVČARKA - »Cvetka« stara 14 mesecev, se J« izgn-bllla 11. t. m. Orne barve, nog1,e rumene. Vrnite proti nagradi: Novak, Ob Ljubljanici 31, Ljubljana.	14302-10
KMETIJ. ZADRUGA SV. PETER n.a Medvedjem sel<u — občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah razpisuje mesto poslovodje, ve-*Seiga poslovanja v prodajalni kmetijski zadruge iin odkupa limeti j slcilh pridelkov. Interesen-ti se nad zglasijo osebno ali pismeno pri upraivi KZ z navedbo dosedanjega službovscija. Pl3’5a po kolektivni pogodbi. - Nastop stužbe taikoj.	1433&-1
SPREJMEMO MOŠKO DELOVNO SILO za razna dela v recniiznih delavnicah. _ ECZ Ljubljana.
14350-1
STANOVANJE IN HRANO dam
ženski z* pomoč v gospodinjstvu v družini do 14. u re. . Naslov, v ogl. odd. pod »Poštena«. 1429f>-l OSEBNI AVTO znamke »Opel. Admiral«, v uporaibnem- »tamju, prodamo. Ogled in informacije dnevno od 7. do 18. pri Obč. LO Radlje ob Dravi.	14354-4
MOŠKO KOLO perfektno, novo. prodam. Ponudbe pod »Legna-no« v ogl. ddd.	14251-4
KREDENCO iin dva manjša kosa kuhinjskega pohištva. starejše vrste, a dobro ohramjlemo. prodam, Boštic. Zapužlca 43, Ljubljana, Dravlje.	14344-4
TAKOJ ALI V JESEN? najame vrtnarska- druilma manjše posestvo. Ponudbe pod »Bližina in*
diustrije« v bgL - odd 	14is*-7-
OKROG 1 ha POSESTVO rajnih kultur ln stanovanjska feiSa z gospodarskim poslopjem ter sadovnjakom v Brezovem pri Sevnici naprodaj skupaj ali posamezno. Vprašajte:	Gorišek Miram, Brežice.	14SM-7
ZARADI SELITVE prodam novo hiSo z 19 a vrta v 2abji vasi pri Novem mlestu. Infoirnaclje vsa* dan popoldne. Naslov v podružnici SP Novo mesto t -'14331-7 SPREMLJEVALKO iSSetn Za dobo dopusta, ki bi m« bila v oomo4 Javite ac pod KS^ranJska« v UZU-U
SPORED ZA PETEK
■UNION«: ameriški barvasti fllm »GOLA DŽUNGLA«. Tednik EN it. 27. Predstave ob IB, 18 in 11. V glavni vlogi:	Jileonora
Parker in cnarlton Heston.
•KOMUNA«: ameriški film »AVSTRALSKI ROBIN HOOD«. — Tednik. FN 27. Predstave ob 16, 18 in 20.30.
»SLOGA«:	ameriški film »SLA
PO OBLASTI«. Brez tednika. —• predstave ob 17, 19 in 21. Ob 10 matineja Istega ftima.
»VIC«: ameriški film »SLA P W OBLASTI«. Predstave ob 16, 18 in 20.30.
•SOCA«:	ameriški	film »TAJNI
TOVOR«. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic v vseh Kinematografih od 14 dalje, za matinejo v kino Sloga pa '<d 9 dalje.
LETNI »BEŽIGRAD«:	ameriški
barv. film »GOLA DŽUNGLA«. Predstava ob 20.30. — Prodaj* vstopnic uro pred pričetkom predstave.
Mladinski kino LM — Kotnikova 8: predvaja za mladino finski film »OLIMPIADA«. Predstave vsak delavnik ob 15, vsaic torek, sredo, četrtek in petek tudi ob 10, vsako nedeljo pa ob 8.30 ln 10.30. Teleton 32-4Si. —
»SlSKA«:	italijanski film »DE-
KLETA IZ SANFSEDUANA«. V
glavni vlogi: Antonio Cifarielo in Rossana Podesta. Predstava ob 16, 10 in 20. Prodaja vstopni« od 15 dalje. Danes zadnjikrat.
»TRIGLAV«:	ameriški	barvasti
film »GENERALNI INŠPEKTOR«. V glavni vlogi:	Danny
Kaye, Walter Slezak ln Barbara Bates. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 13 dalje.
»LITOSTROJ«: švedski film »SAMO MATI«. Predstava ob 30. — Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
DOMŽALE:	ameriški barv. film
»CENA SLAVE«. Predstava ob 20. uri.
BLED: amer. barv. film »UPOR NA LADJI CAINE«. Predstavi ob 18 in 20.30.
NOVO MESTO »KRKA«: angleški barv. film »NOVCANICA«.
KRANJ »STORZlC«: amer. barv. film »STEZA SLONOV-.-, ob 13 in 20, jutri bo premiera amer. filma »SMRT PRIHAJA« ob 22.
KRANJ — LETNI KINO »PARTIZANK«:	italijanski film »ANA
ZAKEO«, Ob 20.20, jutri Ob 23 premiera angl. filma »HOBSON V ŠKRIPCIH«.
JESENICE »RADIO«:	amer.	z£b.
film »NA DIVJEM ZAFADU«.
Predstavi ob 18 in 20.
JESENICE »PLAVŽ«: amer. barv. film »BORBA ZA ZEMLJO«. —
Predstavi ob 18 in 20.
HVAR, BISER JUŽNEGA JADRANA, ponovno vabi: Popoina osil-crba.:	zajtrk, k-oiVtlo, veo&rj-a
(tudi plemenite ribe) 450 din, l,e:je pn-:i'vatne sobe 200 d.'m {hotelske 25«), krasni fz'.eti z ja-
-tlimicrajmi — iMil-na, P-P.:?!’. 'Z' n n. vino 100 di.n. zabave, ikon certj ia ples. _ Rezervv.s-aj te (eikontadja) Hotel Paia.ce Hvar.	14348-11
VEČJE TRGOVSKO PODJETJE v Ljubljani potrebuje za takojšnji nastop SOFEKJA - eneliamika za osebni avtomobil. Pc^iiabe o dosedanji z-a-po-slii/tvi s ■'krEitikim živ— ljeinj-episism dcss-la-vštii v odd. pod Si»fro »Vest!E*n«. 142^73-1
UME L!
Naznanjamo vsem sorodnikom
in prijateljem žalostna vest, da nas je za vedno zapu3til naš svale ln stric
MIHAEL 7.NIDAR
čevljarski mojster
Poljanski nasip 34 Pogreb pokojnega bo v petek ob 17. uri iz Jakobove mrliška veže.
Mengeš, 11. julija 195G.
Žalujoči ostali.
Sporočamo, da cu juniju najin tov. IGNAC Žalujoči hčerki z družinama.
razpisuje delovno mesto
Sefa tehničnega
ODDELKA
Pogoj:	strojni	tehnik *
daljšo prakso. Plača .po dogovoru. Pismene, ponudbe s kratkim življenjepisom in navedbo dosedanjega dela sprejema tajništvo, podjetja.
Zdravstvena postaja Krmelj
razpisuje mesto
STALNEGA ZDRAVNIKI j«
splošne prakse
z bivališčem v Krmelju. Nastop službe 1. 11. 1958. Stanovanje zagotovljeno. Plača po tarifnem pravilniku ln - uredbi.
Ponudbe poSljite Zdravstveni postaji Krmelj.
ZADNJE VESTI
Predsednik Naser položil venec Neznanemu junaku
BEOGRAD, 12. jul. (Tanjug). Predsednik egiptovske ______________
Mike Gamal Abdei Naser je nocoj ob 16 položil venec na grob Neznanega junaka na Avali, kamor je prišel v spremstvu jugoslovanskega veleposlanika v Kairu Josipa Djerdje.
Na Avali so bili tu-di vsi člani spremstva predsednika Naserja, egiptovski veleposlanik v Beogradu g. Husein Buždi s funikcitoineTji veleposlaništva, kakor tudi generalni major Pe-tar Rleut iin polkovnik Asi m Hodžič, ki sta v svečanem spremstvu, dodeljenem predsedniku Naserju.
Predsednika Naserja Je na
Avali sprejel poveljnik beograjske vojaške oblasti generalni polkovnik Pavle Jakši«, v čigar spremstvu je predsednik Naser položil venec in se nato vpisal v 'knjigo obiskovalcev.
Z Avale se je predsednik Naser s člani svojega spremstva odpeljal v svojo rezidenco na
Posveti v Moskvi
MOSKVA, 12. jul. (Tanjug) Prezidij CK KP Sovjetske »vese je danes priredil kosilo na čast delegaciji italijanske KP, ki se mudi v Moskvi. Italijanska delegacija, ki jo vodi Gian-carlo Paieta, je pnisostvovala tudi zasedanju sovjeta narodov.
Delegacija italdo-amake KP je četrta med delegacij am; zahod-nii« tecmunisiiičirih partij, ki šo v zadnjih 15 dneh obiskale Sovjetsko zvezo. Za francoskimi, belgijskimi, pa tudi predstavniki sjngietšiice KP, ki so še v Moskvi, so italijanski predstavniki iimeli razgovore z vidnimi
voduteiji KP Sovjetske zveze Hruščevom, Pospelovim ln Po-nomaTenkom. Današnje sporočilo o 'razgovorih med predstavniki I<P Italije in KP Sovjetske zveze poudarja, da so le-ti »,po-
Beigijsko-cmeriški dogovor
Bruselj, 12. jul. (AFP) — Kot sporoča belgijsko zunanje ministrstvo, so danes v VVashlng-tonu podpisali nov belgijsko-ame-riški sporazum, ki razširja in iz-popolnuje sporazum, katerega so sklenili lanskega julija v zvezi s sodelovanjem obeh držav v mirnodobski uporabi atomske energije. Na podlagi nove pogodbe se klasične informacije, ki sta Jih obe državi izmenjavali, sedaj razširjajo med drugim tndl na Informacije o poskusnih in drugih vrstah reaktorjev.
tekali v diuhu iskrenega prijateljstva in vzajemnega zaupanja med obema bratskima partij a-mia«.
Kot tu sodijo, imajo razgovori s predstavniikd komunističnih partij zahodnih držav značaj izmenjave mnenj v zvezi s položajem v zahodnih državah in n
medpartijskih odnošajih po XX. toonigijesu KP Sovjetska zareze. Spravljajo jih v zvezo tuda z zadnjim sklepom KP Sovjetske zveze o teuutiu osebnosti, v katerem je poudarjena izmenjava mnenj med predstavniki komunističnih partij.
Začetek decentralizacije na Poljskem
Virlava ,12. Jul. Kot poroča radie VarSava, Je poljska vlada ukinila m odlokom državno personalno komisijo, katere naloge bodo sedaj prevzela ministrstva, ki bodo tako dobila večjo samostojnost ln odgovornost za pravilno organizacijo uprave. Varšavski radio dodaja, da Je to eden ukrepov za postopno decentralizacijo v sistemu upravljanja.
Dedinj«, kjer J« ob 19 sprejel šefe tujih diplomatskih misij, akreditiranih v Beogradu.
Tuje diplomatske predstavnike s starešino diplomatskega ziboTa kanadskim veleposlanikom g. Jamesom Scottom Mac-donaidom je predsedniku Naserju in članom njegovega spremstva predstavil egiptovski veleposlanik v Beogradu g. Husein Buždi. Predsednik Naser se je zadržali s šefi diplomatskih misij v prisrčnem . razgovoru približno .pol ure.
S A H
REZULTATI 3. KOLA VI. ŠAMPION ATA LRS (po 4 urah igranja)
Grosek : Trampuž remi (20 potez), Germek : Puc remi (23 potez), ing. Levačič : Lešnik remi (21 potez) Stupica : Cuderman 1:0 (29 potez).
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da mi je umrla dobra žena, sestra teta in svakinj a
FRANČIŠKA HUBAD roj. FERJAN
Zapuže — Celovška cesta 297 Pogreb pokojne bo v soboto,
14. julija ob 10 uri na pokopališču v St. Vidu nad Ljubljano.
žalujoči mož Feliks, sestra Katra, brat Miha itn ostalo sorodstvo.
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma in za vedno zapustila naša ljubljena sestra, svakinja, snaha in teta
ALMA PERIC' roj. KUTIN
Pogreb drage pokojnice bo v soboto 14. t. m. ob 17. url iz Jožefove mrliške vežice na Zalah.
Ljubljana, IS. julija 1956.
Žalujoče družine: Perič, Milavec, Innocente, Borštner, Kutin.
Razkošje na vodi ob bregovih Drave
brestniSko jezero postaja vse veCji eldorado mariborskih Športnikov poleti
Cesta od Maribora proti Radljam je bUa v prvih Mih po osvoboditvi še bolj ali manj nezanimiva, seveda če ne upoštevamo okolice — temnozelenega pobočja Pohorja na levi In Kozjaka na desni strani. Drava se je zmeraj enakomerno leno vila med 'obema bregovoma in razen samotnega ribiča, ki je stal ure jn ure ob vojU, skoraj ni bilo najti kaj več, kar bi. vzbujalo mimoidočemu pozornost.
Kako vse drugače je tu danes, Se nekaj kilometrov iz Maribora, kako pa bo šele čez nekaj let, ko bodo vsj načrti, ki so zdaj Se na papirjih projektantov, uresničeni. Jezero, ki je nastalo v Bre. stemlci, potem ko je bila zgrajena hiCrocentrala na Mariborskem otoku, je popolnoma :(.>remeiiilo podobo pokrajine, obenem pa tudi usmerilo ljudi v ta prelepi kraj.
Približno tri kilometre daleč sega Brestemiško jezero proti Rušam, od koder se ksikor zavesa vije dim številnih dimnikov jn zaključuje romantični pogled. Prostora je tod dovolj ne samo za izlete, temveč tudi za šport. 2e pred dvema letoma je Branik priredil državno prvenstvo v veslanju, že nekaj let pa grade na obeh bregovih jezera razna pod_ jetja svoje postojanke. Ob lepem j vremenu se s čolnarn druga za , drugo spuščajo po obširni površini jezera bele jadrnice, katerim se pridružujejo še kanuji, kajaki in nato poleg navadnih »Blej_ cev« s kratkimi vesli in širokim dnom, ikalkor postrvi ozki in dolgi tekmovalni čolni z dvema, štirimi ali več veslači. Res, čudovita paša za oiko, ki ni vajeno takega razkošja na »celini«. Na morju je kaj takega pač vsakdanji pojav, saj je povsem razumljivo, da je modra gladina pokrita s čolni, in jadri. Toda tu pod Pohorjem, kjer so nekoč odmevali kvečjemu klici splava,rjev, učinkuje ta podoba čisto samosvoje — očarljivo.
Breg Je zdaj že ves drugačen. Ne da bi hoteli kogar koli zapo. stavljati, moramo reči, da je doslej na,j,lepše tam pri prvi čolnarni, ki jo je zgradilo pomorsko brodarsko društvo »Sidro«. Največ zaslug za to ureditev ima Mariborska tekstilna tovarna, kjer de-
luje to društvo v okviru Ljudske tehnike. Lep hangar, skoraj prepoln čolnov vseh velikosti in barv, klubski prostori, urejena obala s pomoilom ter igrišča za odbojko in prijetna bližnja okolica dopolnjuje pod-obo, ki mora navdušiti še tako razvajenega prijatelja lepe narave.
Sadovi tega dela pa so čedalje
plodnejši tudi v športnem delovanju članov »Sidra«. Prv.j naslovi republiških prvakov v Jadranju so že lani odšli iz mnogo bolj zna_ ni,h središč tega športa v Maribor. Letošnje prvenstvo na tem jezeru pa je samo še potrdilo prekinitev te tradicije.
Medtem ko je osrednja športna panoga društva v glavnem jadra_ nje, o čemer se lahko vsakdo prepriča že ob prihodu v čolnarno, kjer ob pomolu štrle v zrak številni drogovi jadrnic, je drug naj_ večji objekt na levi strani jezera — čolnarna Branika — predvsem namenjena veslanju. Vse to terja seveda velika denarna sredstva in prav to pomanjkanje je ovira, da se ta objekt ne more kosati s svojim mlajšim tekmecem. Predvsem imamo v mislih bolj estetsko dovršenost in število plovnih objek.
Crvena zvezda v Liubliani
Sporočamo žalostno vest, da Je 12. JuMja IBM nepričakovano umrl
RflDOJE HUDOKLIN
akademski kipar, profesor na Akademiji upodabljajočih
umetnosti v Ljubljani
Pogreb bo v soboto, 14. Julija 1956, ob 16.30 iz Nikolajeve mrliške vežice na 2alah.
Žalujoči: tena Fani, hčerki Vida la Alenka ter ostalo sorodstvo.
Dol. gradbeno podjetje Grosuplje in sindikalna podružnica obveščata vse znance in prijatelje, da je tragično preminil 4. julija 1956, to varil
STJEPAN STROK
delavce
Pogreb bo iz Nikolajeve kapelice dne 13. VII. 1956 ob 17. uri na pokopaliiče Zale.
Ohranili ga bomo ▼ trajnem spominu.
Dve zmagi čeških telovadcev
TRBOVLJE, 12. jul. Sinoči Je bilo tukaj pred več kot 5000 gledalci tekmovanje v vajah na orodju med moškima in ženskima reprezentancama CSB ln Slovenije. Gostje. so zmagali v obeh dvobojih, in sicer takole:
moški:	CSR 333.5», Slovenija
322.85;
ženske:	CSR 217.85, Slovenija
208.1».
•
' Moška ln ženska državna reprezentanca v kegljanju sta odpotovali v Zah. Nemčijo, kjer bosta nastopili v tekmovanju za »Pokal narodov«. Ekipo sestavljajo: Smoljanovič, Dobrilovlč, Silič, Fogelšek, Buneta, Likovnik in Starc ter ženske: Sinček, Jako-vac, Bulič, Simonič, Prezelj, Klemenčič in Pirc. Tekmovanje se začne danes v Erfurtu.
Osem grških atletov, ki bodo v sestavi grške reprezentance sodelovali na XV. balkanskih atletskih igrah od 20.. do 22. t. m.. Je že prispelo v Beograd. V glavnem so to člani grške mladinske reprezentance. ki so nedavno tekmovali v Nišu.
Zagrebški Dinamo Je na Švedskem Izgubil še zadnjo tekmo, ln sicer proti, enajsterici Malmoja s 1:2 (1:2). Zagrebčani so bili predvsem neučinkoviti pred vrati.
TRGOVSKO
PODJETJE
99
L	ES.ZV	ElV - LJUBLJANA
nudi po ugodni ceni ln solidni Izdelavi rezan les, lesonit, vezane pOoiče, pUarnlBbo ln ma« pohištvo ter sobno in kuhinjsko opremo. — Za prijetne počitnice nudi vsem potrošnikom udobne montažne hišica la lesonita. Podjetje opozarja, da bo nagradne žrebanje v mesecu avgustu ln je zadnji rek 31. julij 195«, zato pohitite s nakupom, če želite biti srečni dobitnik. — Za vsa naročila ln informacije se obračajte na naše poslovalnice ali direktno na Centralo za FLRJ, Ljubljana, Parmova 37.
J
Trgovska podjetja in potrošniki!
TRGOVSKA PODJETJA KMETIJSKIH ZADRUG »KMETOVALEC« V PTUJU VAM NUDI KOSOVNE IN VA-GONSKE POŠILJKE DOBREGA JEDILNEGA KROMPIRJA PO 15 DIN FRANKO ŽELEZNIŠKA POSTAJA PTUJ. NUDIMO TUDI OSTALO ZELENJAVO PO NAJNI2JIH DNEVNIH CENAH, KOSOVNE POŠILJKE OD 500 kg NAPREJ. NE ZAMUDITE UGODNE PRiMR OBRAČAJTE SE PISMENO NA PODJETJE »KMETOVALEC« PTUJ ALI TEL. ST. 155 ALI 169. ZA SOVJMM DOBAVO JAMČI »KMETOVALEC«, PTUJ. ,
Letošnji nogometni državni prvak Crvena zvezda se bo te dni nekoliko sprehodil ln bo to nedeljo obiskal tudi Ljubljano. Go. voriti o odličnih igralcih tega kolektiva, navajati imena in kva. litete Beare, Mitiča, Seknlarca, Rordinskega, posebno pa še Toplaka ter naštevati njihove uspehe v neštetih nogometnih spcipa. dih doma in na tu.i-em, bi bilo seveda odveč. Odredov stadjon ob Titovi cesti bo ta dan prav gotovo sfirejel številno ljubljansko ln okoliško publiko, da bo po dolgem času videla odlično nogometno moštvo letošnjega državnega prvaka pri delu. Odred bo skušal postaviti na igrišče najboljše, kar ima, in sicer v tejle razvrstitvi:
Georgijevski, Babnik, Medved, PLskar. Udovič,. Berginc, KI.m61-šar. Slamberger, Žižek. Cuban, Kranjc, Hočevar, ZdTavkovič, Per. me in Bcrgelj.
Spored bo dvojen, in sicer predtekma ob 16. uri, glavna prijateljska tekma med Zvezdo in' Odredom pa se bo začela olj 17.30 uri. Vstopnice si že od danes da. De lahko nabavite v prodaji naprej v Odredovi pisarni, Kidričeva 0. Prldte in e al ej te si to tekmo, ne bo vam žal!
SVETOVNO JAPSALNO PRVENSTVO
Dober plasma »KoSave*
Pariz, 12. Jul. Jugoslovansko dvosedežno jadralno letalo »Ko-šava« s pilotoma Kajnom in Stefanovičem je včeraj zmagalo v sedmi disciplini svetovnega prvenstva v jadralstvu — v hitrostnem preletu na 300 km. Čeprav letalca nista preletela vseh 300 km, sta vendar dosegla prelet na daljavo 225 km, kar jima je prineslo maksimum 800 točk. Po tej zmagi bosta Rajn in Stefanovič zanesljivo zasedla drugo mesto v skupnem plasmaju.
Vodeča britanska ekipa Je preletela 1:70 km. vendar Je imela že do sedaj toliko prednosti v točkah, da bo še nadalje ostala na prvem mestu.
V kategoriji enosedežnih letal Je Saradič preletel 180 km in vse kaže, da bo talko ostal na četrtem mestu tudi v splošni oceni. Američan Mac Ready Je v tej-disciplini dosegel odlLčem rezultat in si talko zagotovil zmago na prvenstvu. Bil Je v vseh disciplinah najboljši udeleženec.
Jugoslovanski pilot Maks Ar-bajter danes ni imel dneva ln se je spustil že po 50 km leta. Po vsej priliki se bo plasiral v drugi del razpredelnice med enosedežnimi konkurenti.
Tragično Je preminil naS sinček ln bratec
MARJAN VIDETIČ Na zadnjo pot ga bomo spremili v petek 13. julija ob 16.30 uri iz Janezove mrliške vežice na Zalah.
Neutolažljivi: mamica, očka ter brata Stanko ln Janez.
Ljubljana, 12. julija 1958.
Enajstorica Crv. zvezde Je v sredo gostovala na Reki in odigrala prijateljsko tekmo s članom prve cone Rijeko. Na splošno presenečenje so v tej tekmi zasluženo zmagali domačini. 3:2 (2:0). Za Rijeko sta bila uspešna Veselica (2) in Relič (1), za goste pa Spajič
in Top laik. Na tekmi je bilo oko. ii 4500 gledalcev. Moštvo državnega prvaka se mudi ta čas na oddihu v CrSkvenici.
NAJBOLJŠA STRELSKA ENOTA NA DOLENJSKEM
Novomeška strelska družina, imenovana po narodnem heroju Vinku Paderšiču. je še mlada, vendar si je z marljivim delom ustvarja ime enega najboljših strelskih kolektivov na dolenjskem. Posebno so se nj eni strelej icnkazaJi na okrajnem prvenstvu v Črnomlju, pa tudj na nedavnem republiškem prvenstvu v Ljubljani. Seveda za zdaj še ne morejo posegati v borbo za prva mesta, bodo pa to gotovo štorih na bližnjih tekmovanjih.
Podrobnejša analiza kaže, da s0 Novomeščani po delavnosti že prebijte*;! ' znane streliške centre. V ekrlipnem tekmova-nju na ljudski ta-rei so pred Koprom, Trbov-Ijsoni. Novo Gorico itd., v hitrem streljanju z vojaško puško pa celo že na petem mestu. Med posamezniki so bili najboljši Skube. dr. PavL:<5. Vidmar im Hrovatič. V tekmovanju s pištolo je dr. Pavlič zasede! častno peto mesto im si. je kot edini Novomeščan osvojil bronasto kolajno »mojstra strelca«.
V ostailem so se novomeški strelci okrepili tudi organizacijsko. Okrajni strelski odbor skrbi, da. se, ta šport širi do sleherne vasi in vedno znova je slišati o ustanavljanju novih družin po zaledju. Najboljše družine in sekcije dobivajo od njega or oži e j.n mtunicino. Za razvoj strelskega šd ort n v Novem mestu Da je izrednega pomena pion?rsiko strelišče. kri ga bo g redil okrajni strelski odbor. 2elja vseh je. da bi bilo 6iimpre*j uporabno. F. M
•.
_ Na kongresu mednarodne teniške federacije v -KJ&benhavenu je bila včeraj sprejeta za članico teniška zveza Sovjetske zveze. — Zastopnik SZ je Izjavil, da bo sovjetska ekipa že leta 1957 nastopila v tekmah za Davisov po-kal.
V prvi kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo je
državna reprezentanca Sovjetske zveze premagala enajstorico Izraela 5:0 (3:0). Izraelci so se ves čas igre v glavnem samo branili. Povratno srečanje bo 31. julija v Tel Avivu.
Prva finalna tekma za mladinsko nogometno prvenstvo Jugoslavije med Hajdukom iri Buduč-nostjo bo 15. julija v Splitu,- povratna na teden dni pozneje v Titogradu.
Na igrišču SOK Ljubljana v Šiški bo v čast Dneva republike v soboto ln nedeljo turnir mestnih reprezentanc v odbojki, na katerem bodo nastopile izbrane vrste Maribora. Novega mesta, Raven ln Ljubljane. Turnir se začne v soboto ob 19.30 uri ln nadaljuje v nedeljo od 8.30 ure dalje.
Zapustila nas ja naša nadvse ljubljena mamica, tašča ln svakinja
HENRIKA BERLIC - KOVAČIČ
učiteljica v pokoju
Pogreb naše nepozabne mame bo v soboto, 14. julija 1956, ob 17. uri na Mestnem pokopališču v Celju.
Celje, 11. julija 1956.
Žalujoči: sin dr. Leon Berile ln rodbine Kovačič
tov, kakor n« zgolj Športni pomen, kajti tudi veelači Branika so \že odločno posegli v dogodke slovenskega veslaškega športa, saj so na lanskem prvenstvu pospravili največ lovorik. Kritične finančne razmere (en sam tekmovalni čoln stane najmanj milijon dinarjev) pa občutno zadržujejo še večji kvalitetni razvoj VK Branilk.
Medtem ko se med obema športnima kolektivoma na levem bregu jezera bije tiha borba, pa se na desnem bregu prav tako nemo, vendar vztrajno uveljavlja nova konkurenca. Število drogov Je čedailje večje, pa tudi okolica čolnarne,. ki se na temnozelenem ozadju gozda odeva v lepo belo praznično prevleko, s čimer ia postaja pravi, ne pa zapuščen otok, kakršen je bil še lani v tem času. Tudi največjt črnogledi so se ušteli in presenečeno usmerjajo oči proti desnemu bregu Jezera, kjer vstaja nova postojanka
— čolnarna brodarskega društva mariborske »Eleflctroikovine«.
Zal pa vse te lepote še niso povsem dostopne širšemu krogu ljubiteljev narave in vodnih športov. Večidel obrežja namreč še ni urejen, talko da se za zdaj v tej prijetni vodi še ni mogočo kopati. Mimo tega pa je tudi vsa premalo poskrbljeno za redni prevoz Mariborčanov v to smer. Kdor se hoče vsaj malo ohladiti v teh pasjih dnevih, mora pač hočeš nočeš ubrati pot pod noge, v najboljšem primeru pa se odpraviti tja z lastnimi vozili — na nožni pogon.	(stl)
vi. šahovski sampionatlrs Vodita Germek in Mišura
Rezultati H. kola: Trampuž — Bajec remi (v 25. potezi), inž. Gabrovšek — dr. Smigovc prek. (v remi — poziciji), Kočevar — Stupica remi (v 33. potezi), Cuderman — inž. Levačič remi (v 29. potezi), Lešnik — Preinfallk prek. (v dobljenem položaju za črnega), Mišura — Germek remi (v 20. potezi), Puc — Vospernik remi (v 23. potezi) in Longer — Grosek remi (v 31. potezi).
Preostale partije I. kola:	Vo-
špemik — Mišura 0:1 (v 32. potezi), Stupica — inž. Gabrovšek remi (v 40. potezi) in dr. Smigovc
— Balec remi (v 24. potezi).
Vodita Germek in Mišura z lVJ
točke.
MLADINSKO PRVENSTVO
Za dnje kolo preditekmovan j a za letošnje republiško mladinsko ša_ hovsfico prvenstvo je dalo te-la rezultate:
A-skupina; Djordjevič — Ivanič, Jazbec — Lorene in Romih— Mestek i:o ter Kneževič — Ratajc in Jamšek — Mavrič remi. Vrstni red:	Kneževič (Mb) in Romih
(Drav) 7, Mestek (Koč) 6, Jazbec (Trb) in Lorene (Lj) 5'/= itd.
B-skupLna:	Sturm	— Picek in
Cerpnjalk — Dolenc 1:0, Studnička
— Janžek 0:1 ter Berčič — Stepančič in Topalovič — Sprajc remi. Vrstni red: Cerpnjalk (Mb) 8, Sturm (Lj) 61/*, Sprajc (Rog. Sl.), Janžejk in Studnička (oba Mb) 8 itd.
V finale so se plasirali prvi štirje iz vsake skufpine z naslednjim številom točk: Cerpnjaik, Kneže_ vič in Romih 2'/-, Sprajc 2, Sturm 1 ter Jamželk, Jazbec in Mestek
'Z«.
Rezultati prvega oz. četrtega kola finala; Sturm — Mestelk 1:0, Jamšek — Kneževič 0:1, Cerpnjalk
— Jazbec prekinjeno im Sprajc — Romih prek. Vodi Kneževič (Mb) 3'/.,
V nadaljevanju mladinskega ša„ hovskega prvenstva Slovenije so bili v finalu doseženi še ti-le re_ zultatj;
Drugo (peto) kolo:	Jazbec —
Sturm .1:0, Romih — Janžek 0:1, Kneževič — Sprajc remi in Mestek — Cerpnjaik prek.
Tretje (šesto) kolo: Janžek — Mesteik 0:1, Cerpnjaik — Romih remi, Sturm — Kneževič remi in Sprajc — Jazbec prekinjeno.
S 4'/i točke vodi Kneževič (Mb); sledijo: Cerpnjak 3 (2), Romih (Drav) 3 (1), Sprajc (Rog. Sl.) 2‘/, (2), Sturm (Lj) 2'/» itd.
NADRADE AMD »ZDRAVKO VRHUNC«
Na nedeljskem žrebanju po dirkah za »Nagrado Podutika« ja prejel moped »Tomos« 24-letni in_ stalater Franc Cerar jz Ljubljane, za ostale dobitke pa so bila Izžrebane vstopnice z naslednjimi številkami:	73»,	2316.	10904,
12034, 2331,	6019, 8105, 8940,	22205,
6229,	855,	7222,	424,	15110,	2380«,
17301, 909, 3223, 462, 3485, 1362, 10416, 11323, 23818, 17208. 6222, 6230, 17919, 8006, 8323, 7518, 8324, 1S68.
Vsi imetniki izžrebanih vstopnic naj dvignejo nagrade v pisarni društva ob Celovški cesti 41, danes od 17. do 19. ure.
E
S
m
K
H
Nasip in cevi so me stale štiri milijone. Toda videti bi morali potem Ophir — električne centrale, električno razsvetljavo in stotine delavcev, ki so delali noč in dan. Mislim, da zdaj nekako vem, kaj menite z ustvarjanjem. Ophir sem ustvaril in bo* ve, da je bilo to prekleto delo. Prosim vas ne zamerite mi. Nisem se hotel hvaliti. Toda ta Ophir! Se sedaj sem ponosen nanj, če se spomnim, prav tako kot sem bil ponosen nanj takrat, ko sem ga poslednjikrat videl.«
»In pri tem ste priigrali nekaj, kar je bilo mnogo več vredno od denarja,« ga je Dede hrabrila. »Ali veste, kaj bi storila, če bi imela toliko denarja, da bi morala igrati poslovno igro še naprej? Poglejte si vsa ta gola pobočja tam na jugu in zapadu. Kupila bi jih in jih pogozdila z evkaliptusi. To bi storila zgolj iz veselja do tega. Ce bi pa imela v sebi strast do igre, bi naredila prav isto kot vi in spremenila drevesa v denar. Tako sem spet pri svojem mnenju. Namesto da bi dvigala cene premogu na tržišču, ne da bi s tem komu kaj koristila, bi raje ustvarila tisoče in tisoče kubikov lesa — ustvarila tam, kjer ni bilo prej nič. In vsak. ki bi se z brodom prepeljal na to stran, bi zrl na pobočja, polna gozdov, in se radoval. Koga pa ste vi razveselili s tem. da ste podražili tono premoga iz Rock Wellsa za štiri dolarje?«
Sedaj je moral Daylight molčati, ko je prenehala in čakala na odgovor.	.
»Bi raje videli, če bi počenjal take reči?« je naposled
vprašal.
»Bilo bi bolje za svet in za vas,« je odgovorila tiho in se tako izognila neposrednemu odgovoru.
Sestnaj»to poglavje
Ves teden je v pisarni vsakdo vedel, da se Daylight ukvarja.« velikimi načrti. Razen nekaterih manj pomemb-
nih poslov, se že več mesecev ni bil z ničemer ukvarjal. Sedaj, pa je hodil okoli, zatopljen v globoke misli. Večkrat se je nepričakovano odpravil na daljša potovanja preko zaliva v Oakland ali pa je ure in ure negibno presedel zn svojo pisalno mizo. Videti je bilo, da ga to, kar ga zaposluje, močno veseli. Vepkrat so prihajali k njemu ljudje ter se z njim razgovarjali. To so bili ljudje novih obrazov in popolnoma drugega kova od tistih, ki so ga običajno obiskovali.
V nedeljo je- Dede izvedela vse, kar je bilo s tem v zvezi.
»Mnogo sem premišljeval o najinem razgovoru,« je pričel, »in porodila še mi je misel, ki bi se je rad lotil. Naredil sem načrt, da se Vam bodo lasje ježili. To je tisto, kar imenujete vi zakonitp, a hkrati najbolj tvegana igra, v katero se je kdaj nekdrf; spustil. Kaj bi rekli k temu, če bi začel saditi minute tako, da bi rasli tam, kjer raste zdaj ena. .potem dve minutk Ah, da, tudi nekaj dreves mora biti poleg, recimo nekaj milijonov dreves. Ali se spominjate kamnoloma, ki mi je služil za pretvezo? No, tega bom sedaj kupil. Kupiti hočem, vse te griče, od. Berkeleya pa vse do San Leandra na drugf'strani. Nekaj je že mojih. Toda nikomur niti besedice. Se inekaj časa želim kupovati, preden se bo stvar razvedela, kajti nočem, da bi' se cene prenaglo dvignile v nedogled. Ali vidite tisti grič tamkaj? Ta je že moj z vsemi svojimi pobočji vred, ki se razprostirajo, skozi ves Piedmont. pa vse do pol pota proti tistim valujočim gričem, ki se spuščajo k Oaklandu. A vse to ni še nič proti temu, kar nameravam kupiti.« v ,t f
»In vse to lejzavoljo tega, da bi zrasli dve minuti tam kjer je rasla doslej le ena?« je Dede vprašala, veselo se smejoč njegovemu skrivnostnemu govorjenju.
Očaran je strmel vanjo. Kadar se je smejala, je znala
vreči glavo vznak na svoboden, fantovski način. A njeni zobje so ga čedalje znova in znova navduševali. Niso bili majhni, bili pa so pravilni in močni in brez najmanjše napake; in bil je prepričan, da so najbolj zdravi in najbolj beli in najlepši zobje, kar jih je kdaj.videl. Več mesecev jih jo primerjal z zobmi drugih žensk, ki jih je srečeval.
Šele ko se je nehala smejati, je lahko nadaljeval.
»Prevozni sistem med Oaklandom in San Franciscom' je najbednejši enovprežni konjski sistem v vseh Združenih državah. Vi uporabijeta vsak dan brod, tedensko torej šestkrat. Mesečno je to štiriiridvajsetkrat oziroma tri sto na leto. Koliko časa potrebujete vsakikrat za prevoz? Štirideset minut, če imate srečo.'Jaz vas pa nameravam prepeljati v dvajsetih minutah. Ce se temu ne pravi, da bosta rasli dve minuti tam, kjer je rasla doslej ena, mi lahko razbijete glavo. Vsakikrat vam hočem prihraniti dvajset minut. To se pravi dnevno štirideset minut; pomnoženo s tri sto da na leto dvanajst tisoč minut — in to samo za vas, eno samo osebo. To je okrog dve sto ur. In sedaj pomislite na to, da lahko tisoč in tisoč drugih pra.v tako prihrani teh dve sto ur. To vsekakor pomeni ustvariti nekaj, kaj ne?«
Dede je lahko le brez diha prikimala. Njegovo navdušenje jo je lahko potegnilo za seboj, četudi ni razumela« kako se lahko prihrani toliko časa.
»Dajva,« je rekel, »jahajva na tisto vzpetino tamkaj. Ko boste zgoraj in boste lahko nekaj videli, vam bom vsa pojasnil.«
K suhi strugi- velikega kanjona, ki sta ga morala prekoračiti, je vodila nizdol ozka steza. Pobočje je bilo strmo in pokrito z gostim grmovjem in goščavo, skozi katero sta si konja le s težavo delala pot. Bob, ki takih zamud ni trpel, se je nenadoma obrnil in poskusil smukniti ob Mab