244. številka. Ljubljana, v torek 23. oktobra. XXI. leto, 1888. Izhaja vsak dan zvečer. izimSi nedelje in praznike, ter velja po po S ti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto lo gld., za pol leta H gld., m četrt leta l gld., za jftdon mesec 1 gld. 40 kr. — Za It j n h 1 j a n o brez po£iljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec t gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr za Četrt leta. — Z:i tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje so od četirisiopne p< tit-vrste po 6 kr.. Če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., to se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirat.i. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in npravništvoje v Gospodskih ulicah It, 12. Uprav nifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t j. vse administrativne stvari. Iz deželnih zborov. Deželni zbor tcrsinjslci. (XVI. seja dne 2 0. oktobra 1 888.) (Kunec.) Poslanec De tel a poroča v imenu finančnega odseka o prošnji županstva v Veliki Loki glede [»odpore za napravo vodnjaka in nasvet ujo, da se dovoli 200 gld. podpore iz deželno-kulturnega zaklada in deželnemu odboru pa se naroča, da se obrne do c. kr. vlade, da tudi ona podpira to podjetje. Predlogi se v sprejme Poslanec Mu m i k poroča v imenu finančnega odseka 0 prošnji Alojzija Prašnikarja v Kamniku, da bi dežela prevzela še za 30.000 gld glavinskih delnic za zgradbo železnic*- iz Ljubljane v Kamnik in nasvetuje, da se vlada naprosi, da donesek 200.000 gld. primerno povekša, dežela kranjska pa dovoli razen že dovoljenih 50.000 gld., še 20.000 gld. Poslanec dr. vitez BI e i w e is- T r s t e n i 8 k i poroča v imenu finančnega odseka o prošnji županstva v Tržiči in družuikov glede deželnega doneska za zgradbo lokalne železnice iz Kranja v Tržič. Izdati bi se moralo za 200.000 gld. glavinskih, za 300.000 gld. pa prijontetnib obligacij. Ker pa vso zadeva ni še popolnoma jasno dognana, izroči se deželnemu odboru z nalogom, da v prihodnjem zasedanji o njej poroča. Predlog se vsprojme. Poslanec K lun poroča v imenu finančnega odseka o prošnji predstojništva zdravišča na Bledu glede brezobrestnega posojila 20.000 gld. za zgradbo, zdravniškega salona na Bledu, kateri bi se vrnil v desetih obrokih. Stvar ni nikakor jasna, ne ve se, kdo bo plačal posojilo, predrago hoče se kupiti tudi svet, torej se prošnja ue usliši. Poslanec Detel a poroča v imenu upravnega odseka o nižji gimnaziji v Kranji. Ta zadeva je že tretjikrat na dnevnem redu in v lanskem zasedanji sta poročevalec, deželni glavar dr. Pok 1 u k a r, in poslanec Klun stvar tako obširno razjasnila, da je teško kaj novega povedati. Ministerstvo o Igo-vorilo je na prošnjo deželnega zbora le to, da jej ne more ustreči, uzrokov pa ni povedalo. Stvar pa je tudi politične važnosti in vsekako je treba tak, za slovenski narod važen zavod vzdržavati. Skli- Ukrajinske dume. (Češki napisal E. Jeli nek; poslovenil P od v i d o v h k i.) IV. V ljnbiiuskcni hrepenenji. Bili sta dve vasi, bogata in uboga. V bogati imeli so se ljudje dobro, vozili se na trge, prodajali in kupovali. Njihove kočo skrivale so se v gozdu, ali za gozdom širil se je na vse strani rodoviten travnik in plodna ravnina povlažena z veselim potokom. Bujne trave živile so govedino in čebele, imeli so torej obilico mleka in medu. Tii ko je bilo do pol pota k mestu. Tam se je pričela pusta step, brez dreves in žive vode. Le tu in tam zanesle so se rose tiho v močvirja, v kojih so gnile ■ bičjo šibe in morda malo trstja. Nikjer ni bila step tako tožna in opuščena, nikjer ni divjal vihar tako žalostno. Tam se ležale koče ubog;* vasice, prikrite dobrotam. Imeli neso niti cerkvice, niti popa, le siromašno životarjenje. Še pitno vodo imeli so slabo. covanje na to, da se naredba zaradi gimnazij ne more preklicati, ni več veljavno, skrhala se je popolnoma na Češkem, kjer so več dobili, nego so imeli poprej. Torej nasvetuje, da se ponovi prošnja na c. kr. ministerstvo, da se spodnja gimnazija v Kranji vzdrži. Poslanec Klun zavrača suinničenje, da bi se državni poslaneifslovenski le „pro forma" potegovali za Kranjsko gimnazijo, mari pa bi jim bilo toliko zanjo, kakor za lanski sneg. Čuda pa ni, da se je gimnazija v Kranji razpustila, kajti pošiljala so se učnemu ministerstvu poročila , da so tamošnji učitelji duševne ničle, da manjka potrebnih stanovanj in da nemajo dijaki nobene prave podpore. Govor nik pravi, naj se v Ljubljani napravi druga gimnazija in naj se o njej pošiljajo taka poročila, kakor o Kranjski gimnaziji, pa bo nmalu razpuščena. Disciplina ni bila baš izgledna, dijak je plunil za svojim verskim učiteljem, ue da bi se bil zato kaznoval, in učitelji , ki so zahtevali, da se nekateri učenci kaznujejo, bili so imenovani denuncijanti. Ljubljanska gimnazija je /daj najbolj velikanska v Avstriji, ima 908 učencev, 21 razredov in toliko profesorjev, kakor deželni zbor kranjski udov, to je Hl. (V resnici le 35 Uredn.) Hoče se sedaj napraviti druga gimnazija v Ljubljani. Res, da je tu več učnih pripomočkov, inštruktorjev in podpore, a Ljubljana bi postala uprav dijaško mesto, kajti štela bi nad 4000 dijakov, ki bi se prav lahko udele zevali zapeljivih prilik, katerih nudi veliko mesto, katerih pa manka v malem mestu ko*Kranj. Gimnazijsko poslopje v Ljubljani je dosti premalo in nekateri prostori so taki, tako vlažni, da 'bi komaj služili za kleti. Treba bode tedaj zidati novo poslopje, da se ne bodo učeuci mej seboj pretepali, kakor je to bilo, ko sta bili gimnazija in realka v jednem poslopji. Zato je on v državnem zboru v interesu državnih financ priporočal, nuj ostane nižja gimnazija v Kranji, da ne bo treba druge gimnazije v Ljubljani. Zato gorko priporoča prošnjo za obstanek gimnazije v Kranji. (Dobro! dobro!) Dež man odklanja, da bi morebiti njegova stranka bila Kluna ali državne poslance sumničila, da njim niJbilo resno za vzdrževanje Kranjske gimnazije mari. Nasprotovati pa drugej gimnaziji v Ljub- Ljudje teh dveh vnsij so se poznali malo, dasi so si bili najbližji sosedje. Le beda hodi z bedo in pa zopet bogastvo z bogastvom. Bogastvo beži pred bedo in tudi ta ukra-linskabedase ni rada oprijemala bogastva. Izvestuo bi jo to le zaničevalo. Iu kaj! ni ga bilo pametnika, kateri bi mogel povedati, da so kedaj prišli svatje iz te bogate vasii v revno. Ali celo, da bi prišlo svatje iz uboge v bogato. Ne, ne, to se ni zgodilo in nikomur ni prišlo to niti na misel, dasi so tudi za plodno progo tega ženskega kota rastle krasne, earobrv Ukrajinke iu molojci ne zanikrni. Vedeli so o njih morda v bogati vasi, toda svatov vender neso pošiljali k njim. Sicer so imeli dosti svojih „ernoobrivek" in molojcev . . Le jedenkrat se je zgodilo za davnih časov, kar se potem zopet ni zgodilo ;.ele veke; vas bogata se je približala k ubogi! Ali to ni šlo le tako. V Golobcih -- tako se je imenovala uboga vasica — prišel je na svet rajskomil, pripraven Kazak. V mladih letih pasel je konje, kateri so mu neredko zašli v ti\>t|e k Ljubči — tako se jo ime-novala bogata vas. Ni torej čudno, da so v bogati Ijani ne gre, saj bi potem dobili lahko popolno nemško, a tudi popolno slovensko gimnazijo, iu s tem bi narodni poslanci pač dosegli svoj idejal- Vladni zastopnik g. Smole pravi, da gimnazija v Kranji se ni zaradi slabih poročil razpustila, nego kakor že I. 1878., tako tudi zadniikrat, zaradi slabega obiska. Tu ujšnja deželna vlada je priporočala obstanek gimnazije, učne moči so bile dobre, tudi disciplina učencev je bila izvrstna. Vodstvo je bilo dobro in je storilo mnogo za podporo dijakov. Da ie kak razposajen dijak se nespodobno obnašal, zato ni odgovoren potem ves razred. Bitke mej dijaki so včasih bile, to pa tudi, ako neso bili v jednem poslopji. Prostori v licej-skem poslopij so pač za ljudsko šolo slabi, gimnazija pa ima dob' e prostore, čeravno neso tako elegantni, kakor pri novih stavbah. Poslanec Klun vzdržuje svoje trjenje, da so se pošiljala neugodna poročila o gimnaziji na Dunaj, a vira ue more imenovati. Poročevalec De tel a pravi, da bi se gorenjski strani najbolj ustreglo, ko bi se napravila cela gimnazija v Krami. S tem bi se ustreglo tudi vsi kranjski deželi. Naj se minister Gautsch ne plaši, preklicati svoje naredbe, spodnja gimnazija naj ostane razpuščen;1, ustauovi naj se pa popolna gimnazija v Kranji Potem se predlogi vsprejmo jednoglasno. Poslanec Murni k nasvetuje naj se vsi predlogi deželnega odbora izroče odsekom, predlog ni treba več tiskati, prošnje, ki bi še došle, naj se oddado v rešitev deželnemu odboru. — Obvelja. (XVII. seja dne 22. oktobra 1 888.) Došel je protest občin Komendske fare, Kapla vas, Naševce, Klanec, Moste in Suhadole, da bi iz Glavarjevega ustanovnega zaklada zidala bolnica v Kamniku. Poslanec D e t e 1 a poroča v imenu finančnega odseka o prošnji občine Iladence zavolj podpore za napravo nove ceste iz Starega Trfea proti Radenci in nasvetuje, da naj se izroči deželnemu odboru, da potrebno poizveduje iu svoje nasvete stavi v -prihodnjem zasedanji. vasi poznali deloma Ivanka in da so slišali njegovo zvizanje, izvabljeno iz male piščalke, po njegovem glasu so ga tudi poznali. Ali inače neso bili nanj posebno pozorni, le da so kričali nad njim neuljudno svarilno besedo, kadar je pustil konje nemarno do samih vrtov. Le jedna osoba bila je v ti bogati vasi, katera ni nikdar pošiljala za Ivankom neuljudnih besed, rada je poslušala njegove pesni in za to gladila včash i njegove konje. Zdelo se jej je, kakor da niti v njenej vasi nemajo takega pripravnega Ka-začka. Ivanek se ni menil mnogo za to; razlagal si je bolj, da so njegovi konji tako lepi, in da jih zato ljubi Veroval je, da jej ugaja njihov lesk, kakeršnega neso imeli gotovo niti konji s panskega dvora. Ivanek je dnrastel. Tudi ernoobrva Efimka je dorastla. Od tedaj videla sta se češče od blizu, ali za njune razmere menil se ni nihče. Videla sta se, videla — ali nič več. Niti prilike ni bilo pregovoriti skupaj. . Ivanek ni niti vedel, kakošen glas ima Efimka. Vedel je le, da je zelo lepa, in mislil si je tudi, da v njih — v ubogi vasi — ne raste take bele golobice. (Dalje pvih. ) t Poslanec dr. Papež poroi'a v imenu upravnega odseka o trrni uši na Kranjskem in naglasa, da se vinogradniki premah« zanimajo za nasajanje vinogradov z ameriškimi trtami; temu so krivi deloma npiautelji trtniee v Kostanjevici, ki vinogradnikom pravijo, da u ameriške trte le za poskusno in se ne ve, se li bodo obnesle zoper trtno uš. Še bolj je krivo malomarnosti nepristno vino, ki se zmirom bolj širi po deželi. Konstatovalo se je, da so na Igu prodajali v dveh posodah nepristno vino, ki je prišlo z Ogerskega od firme Pollak in Rozman, katero J se je konfiskovalo. Poročevalec uasvetuje: 1. Izdaja poučne knjižice: „Nauk, kako zasajati vinograde z ameriškimi trtami", se vzame na znanje in in odobruje; 2. deželni odbor se po-oblaščuje: a) tla iz deželnih trtuic brezplačno od daje ameriške trtue šibe in ukorenineno trte, kolikor jih je na razpolaganje, malim neimovitem vinogradnikom, in b) da takim malim vinogradnikom, kateri svoje vinograde pravilno zasade z ameriškimi trtami, dovoljuje darila v denarjih do najvišjega zneska 50 gld. 3. V ta namen se za leto 1889. dovoli kredit 500 gld, iz deželno-kulturnega zaklada. 4. C. kr. Vlada se naprosi, da se prekliče propo-ved 29. julija 1882, da se ne sme tržiti s ukoreninjenimi trtami in 5. da se strogo postopa po vladnih organih proti prodaji nepristnega vina. V splošui razpravi oglasi se poslanec Pfeifer: Visoki dež. zbor! Ko se je jela širiti trsna uš 1. 18G5 po Evropi, izdalo se je velikansko mnogo denarja za razne poskušuje in komisije, da se ta uš išče, najde in uniči; zlasti na Francoskem so si mnogo prizmijali, uničiti trsne uši — seveda brez uspeha. Navzlic tem nepovoljnim uspehom smo tudi pri nas drage preiskovalne komisije nastavili dobro vedoč, da ž njimi ne pre/enemo trsno uš. Opomnim tukaj na neko Ribniško burko; seveda je samo burka, ali šaljivo nadvezanje. Zgubilo se je — pravijo — žrebe, katero je šel Ribničan iskat po dolini, v kateri je vedel, da ga ni: vem, da ga ni v tej dolini, pa ga grem vender iskat, dejal je Ribničan, obhodil dolino za dolino ter tako dolgo tratil čas da mu je mej tem volk požrl njegovo žrebe. Vem, da s temi dragimi poskušnjami uši ne uničim, pa bom vender le poskušnje naredil, saj imam denarjev zadosti za vse še tako prazne in še tako drage poskušnje. To je Ribničauom seveda samo nadvezano; kajti Ribničani in Ločani, katerim tudi marsikatero smešno posiljujo, so duševno jako zl/ujeni kmetje; zavedajo se svoje duševne zmožnosti, da sami uganjajo Ribniške burke, ker dobro vedo, da njih duševno zmožnost mi vsi pripoznamo Tako se je pri nas za razne komisije zametalo mnogo denarja brez vse koristi, brez vsakega uspeha: novce je požrl volk, uš pa vinograde. Ko bi bili koj s početka rabili denar za nasajanje in odgojenje trsni uši zoperstavnih američauskih trt, ne pa zametavali za razne (filokserne) ušive komisije: ne bi bili sedai v tako obubnem stanji v ka-keršnem smo: imeli bi nekaj dragocenih poskusov morebiti tudi povoljnih uspehov z ameriško trto in nje požlahnenjem vsaj v tem oziru, da bi znali, katera vrsta ameriških trt se obnese v težki, lahki, peščeni itd. zemlji, potem če amerikanska trta v našem podnebji obdrži svoje prirojene lastnosti, to je, se ne prevrže kakor sem jest sam zapazil pri nekaterih domačih trtah: krhljikovec (Krachgutedel) zgubil je prvotni fini okus, ni več tako aromatičen ko pred 15 leti, slan-kamenka pozneje zori, ko pred 10 leti; prijatelj mi je pravil, da laški 8ivček (VValschriesling) se pričenja bližati naši beli zeleuiki. Mogoče, da se američanska trta pri nas drugače obnese, če jo dobimo s Francoskega, z Ogerskega, z Bize Iskega ali pa — kar je po mojem mnenji neizogibno potrebno — direktno iz Amerike. V tem oziru poljedelskega ministerstva referent menda sam nema jaBno določenega načrta, ker na primer državna trsnicu v Kostanjevici dobivala je amerikanske trte z Ogerskega, Francoskega, namesto naravnost iz Amerike; žalibog dotični uradnik ni naklonjen vino-rejcem, sicer ne bi pri nakupu američanskih trt tako štedil, stiskal in skopoval ter se ne bi proti vil brezplačnemu oddajanju američanskih prsnih ključev tem manj pa že požlabnenih trt, kar bi po nje govem mnenji prouzročilo preveč troškov. Gospod pa ne pomisli, da — če propadajo vinogradniki — bode usahnil prav izdatni vir državnih dohodkov, vir, proti kateremu je oni trošek, ki bi nastal z brezplačnim delenjem požlahnjenih američanskih trt stokrati manji od ogromne škode po trsni uši. Tako postopanje mora hudo žaliti obupanega vinogradnika, ko vidi, da v nesreči ne najde tiste pomoči, tiste podpore, ki je kaj hitro pri roki, če na primer požar poškoduje kakšno majhno predmestje Jeru zalema ali če pohlevna reka Jordan prestopi svoje bregove, pa še bridk^je, grenkeje občuti krivico, ko more od uničenih vinogradov plačevati davke in več let čakati, da se odpišejo davki. V tem oziru si priprosti ljudje navadno pač sami pomagati ne znajo, ker ne poznajo dotičnih postav, politični uradniki pa (ex proprio motu) iz lastnega nagiba redkokrat priskočijo davkoplačevalcu na pomoč; tukaj treba pouka o tistih postavnih določbah, ki po trsni uši uničenim vinogradom dovoljujejo prostost od zemljišuega davka; mej take določbe spada drž. zakon dne 27. junija št. 3 ex 1886 §§ 7 in 8; takoj bi moral dež. odbor vmes poseči ter kratko napisati v jasni okrožnici primeren pouk v približno taki podobi, kakor se nahaja v II. zvezku letos izdanem od društva za ohranitev avstrijske vinorejo ter razposlati okrožnico do predstojnikov občinskih, farnih in šolskih uradov. V zmislu teh opazk priporočam dež. odboru izdavanje omenjene okrožnice. Mnogo imam še na srcu glede vinstva, moja gospoda: kako težaven, rekel bi obupan je položaj vinorejca, ki se ima borit proti podzemeljski filokseri in nazdzemeljski peronostori, vrh tega pa še proti brezvestnim vinskim trgovcem, ki hodijo v inozemstvo po tako imenovano brezdomovinsko vino, ki ga pri peljejo do Brežke ali Videmske postaje, tukaj par vedrov Bizelca oziroma Dolenca dokupijo potom vse oddajo in odpošljejo pod novo firmo »Dolenjca* ali „Vizelca" na določeno mesto; poleg tega bi omenjal, kako se semtertja nareja „cviček", kako si pri tem iščejo 100 in še več odstotkov dobička kolikor pošte na kapljica seveda ne more dajati — ali čas danes ne dopušča obširneje razprave, ker imamo rešiti še celo dolgo vrsto važnih predmetov ; tedaj za danes z Bogom! (Dalja prih.) Pol it i en i razgled. V;>i«aaiMk dežele. V LI u b I i aii . 23. oktobia. Nek poljski list je zadnje dni zopet pogret vest, da je stališče TaaltVjevn omajano. „Dziennik Polski" pa to odločno oporeka Taarlejeva vlada stoji baš sedaj jako trdno. S pomočjo Čehov bode izvela konservativni program svoj. V narodnem oziru bode dovolila Čehom jako daleč sezajoče koncesije. Knezu Clary-ju Nemci ne bodo z lepa odpustili, da je priobčil načrt za spravo mej Nemci in Cehi na 4Všii«-ni Posebno jih jezi, da je knez tudi Nemcem priporočal), da bi priznali jednako* pravnost narodnosti!. Nekateri nemški listi so kar zamolčali ta odstavek, kajti naravnost se ga neso upali pobijati, ker je utemeljen v ustavi, na katero baš opirajo svoje razloge proti kronanju cesarja češkim kraljem in proti državnemu pravu češkemu. Posebno mu zamerijo zategadel, ker je knez bil po|»rej pristaš* ustavoverne stranke. S svojimi predlogi pa Claiy najbrž ne bode nič dosegel, kakor o svojem času tudi dr. Fischhof ni. Nemci hočejo vsekako le gospodovati ter ne marajo za nikako spravo. Naravno je, da se mnogo ugiba, kdo bode namestnik uioravski Mej drugimi imenuje se grof Sigmund Thun. Nemci bi pa radi videli, da bi bil grof Merveldt. kateri je v Š lezi ji večkrat dovolj jasno pokazal neskaljeno nemško mišljenje svoje. To je tudi uzrok, da se je po vseh nemških listih takoj po zvršenih premembah v ministerstvu zatrjevalo, da bode šlezijski deželui predsednik naslednik Schbnbornov na Moravskem. Topništvo mislijo zopet nekoliko preustrojiti in pomnožiti. Osnovale se bodo mobilne skupine baterij za oblegovanje. To bode neka srednja stvar mej poljskim in trdnjavskim topništvom. Sprva se bode osnovalo pet tacib skupin, dve bodeta na Dunaji, jedna v Budimpešti, dve pa v Galiciji. Oii't'rNiii vladni listi silno proslavljajo državni proračun. Nikdo bi ne bil pričakoval tako zboljšanje financ. Opozicijski listi tudi priznavajo, da je proračun ugoden, in da se srlada prizadeva, da bi odpravila deficit Dvomijo pa, da bode tudi računski zaključek tako ugodim. Nepričakovane zahteve za vojaščino lahko tudi nakrat uničijo vso ugodnost proračuna in zatorej ni gojiti nade, da bi se kmalu doseglo ravnotežje v budgetu Vnaiije ra : Katra Kogej, delavka, 55 let, za vnetjem hrustanca. opol. 9. zvečer 740 0 mm. 737 8 mm. 739 9 mm. — 5 0°0 7'6°G 08° (J al. hv/„ si. sev. si. BVt. megla d. jas. jas. 0*00 mm. dožja. Srednja temperatura l*!0, za 8'9° pod normatom. HD-cLZiSLJsl-sia. borza dne 23 oktobra t. i. (Izvirno telegrafićno poročilo.) včerai — Papirna renta.....*•<■• JJ«* — Kld- Srebrna renta..... - 8'2;>;> „ Zlata renta...... B 109 «ft — „ 5 , marčna renta .... »98-— — , Akcije narodne banke . , 872*— — a Kreditne akcije......313'80 — , London........ n 121 — , Srebro........ , —' — „ Nai>ol......... « — i C kr. cekini ... . trti — n Nemfike marke .... , 59 f>2yt — - 4°, državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 134 gld, Državne srečke iz 1. UMM 10o „ 172 ,, Ogerska zlata renta 4° , . . ... 101 „ ijgerska papirna renta B" „ .92 „ fV','0 Štajerske zemljišč odvez, oblig. 104 ,, Dunava reg. srečke 5°;0 . . D»«» gld. 120 „ Zemlj. obe. avstr. 4'„ zlati zast. listi . 122 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ Prior, oblig Ferdinandove sev. žel -zime 99 „ Kreditne srečke.....100 gld 181 ,. Rudolfove srečke..... 10 ., 20 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 ,, 114 „ Trammway-društ. velj. 17. danes 81'Tfl 8240 109*80 •7*70 870-— 31140 121-70 9*K4< f r> 7.s 59*60 — i.r. 25 „ w „ 60 „ 75 75 25 ,. •JO *,'. 75 „ 10 391 GLAVNO S KLADI STE1 poznate kas najbolje okrepljujuće piće, i i kas izkuAan llek proti trajnom kftilju pfučevlne I I ifln'ca bolesti jirkljana I proti mč.b'rnlm k nt ant, j RINKE .HAT TO VIJ A Karlovi vari i v.idn. Notarski pisar, z lepo pisavo, izurjen v vseli notarskih in sodnijskib opravilih, ki je fce 4 leta v takej nliižbi. >.«'Ii »tvoje iiicmIo spicnu uil i. — Kdo V pove upravništvo n8ToVenikega Naroda*4. (709-2) Učenec se išče za tukajšnjo špecerijsko prodajal niča. Dečki upravništvu z dežele iri.ajo prednost. .Slovenskega Naroda". ,1 ion Natančneje pri (717—1 UST more vsakdo I»rez gluvnice tn riziku sasluž ti s prodaj«« sakonito dovoljenih državnih papirjev In srečk proti plačilom na obroke /.a neko Budimpeštansku banko ki je jako i»n dobrem glasu. Ponudbe vsprejeina administracija uil s/ v Budimpelti, HiifLvaiierunHN«* Xr. 18. (629) VELIKA 500000 in a x I-z kol nujji d ll»in -l»iir-l»e <>r me »i iiiinir u . Vsak dobi originalno srečka z državnim grbom v roko in ob jedtieiu uradni naert žrebanja, iz katerega *v. razvidi vse, natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-neniui državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju n« ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srećko pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsot.) povrniti. Na željo se uradni nai---ra«o--gi Ivan Potočnik, krojač v aSL^.g>r-----r^.^---1^,4-.^------rMt ilustrovan IV =3 za leto 1889. Uredil, Izdal in založil DDra-grotin. ^IrlToar. Doliva »e v ..Narodni 'risknriii** in v buli varni J. t.ioniiiii-jevi v l .jnirl jstui. — Cena tO Ur., po posti 15 kr. Vsebina: Popolen ksilen