r : r"
THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V, AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJ A V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 99.
CHICAGO, ILL., SREDA 23. MAJA — WEDNESDAY, MAY 23, 1928.
letnik xxxvii.
volitve v nemčiji so prinesle zmago socialistom sn komunistom. - nacionalisti so daleč zadaj. v berlinu so aretirali sto članov mladeniskega .komunistlc. društva. — v glanchau je neki komunist ubil socialista.
Berlin, Nemčija. — V nedeljo so se vršile v Nemčiji dr-žavnozborske volitve. Z veliko večino so prišli socialisti kot zmagovalci iz volivnega boja. Poprej so imeli v reichstagu 130 članov, zdaj jih imajo 160. Tik za njimi so komunisti, ki so pridobili petnajst odstotkov, ali okrog devet novih članov v parlamentu. Nacionalisti so izgubili 22 poslancev, poprej so jih imeli 110.
Demokrati, to je stranka grofa Bernstroffa, ki je imela v prejšnem reichstagu le 32 članov, je še od teh zdaj zgubila 15 odstotkov, in oslabila strategične srednje stranke v parlamentu. Centralisti so obdržali svoje postojanke in kakor kaže bodo še za nadalje ostali odločilen faktor v nemškem političnem življenju.
V Munichu so nacionalisti zgubili 40,000 volivnih glasov in na Saksonskem 90,000. Njih glavni voditelj je prof. IIo-etzch'. — Na volivni dan je skoro po vseh krajih Nemčije deževalo, kar pa ni volivce zadrževalo, da bi ne šli na volišča. Nad 80 odstotkov Nemcev, ki Imajo volivno pravico, je storilo svojo dolžnost. — V Berlinu je policija aretirala o-krog sto mladih komunistov, ki so trgali lepake nasprotnih strank. Do hudih spopadov je prišlo v Glanchau, kjer je neki član organizacije komunistične rdeče fronte ubil predsednika socialističnega društva, ki si je prizadeval pomiriti razburjene duhove socialističnih in komunističnih fanatikov.
LETALSKA NESREČA.
PODROBNOSTI 0 RUDNIŠKI NESREČI.
Trije letalci prišli ob življenje. — Aparat padel v michigan-sko jezero.
Milwaukee, Wis. — Dva letala iz Milwaukee sta se ponesrečila in troje letalcev je prišlo ob življenje. Felix Val-das, star 22 let, je v viharju treščit z letalom ha zemljo in bil na mestu mrtev. Nesreča se je zgodila v bližini Sturtevant, Wis. Ista usoda je zadela Val-dasovega sopotnika, Emory Hugh'esa, šerifa Racine okraja, ki je tudi bil ubit.
Druga nesreča se je zgodila v bližin! mesta, ko je letalo, katerega pilot je bil James E. Rollins, član policije z letali, ki lovijo tihotapce s prepovedano pijačo, padel z aparatom v michigansko jezero in utonil.
-o-
utonil, ko si je prizadeval rešiti Življenje dečku.
Bend, Ore. — Frank T. Johns iz Portland, ki je bil od socialistične stranke leta 1924 imenovan predsedniškim kandidatom, je nameraval rešiti življenje 12 letnemu dečku, ki se je utapljal, pri tem pa sam utonil. Deček je padel z mosta v vodo, ko je lovil ribe, kar je videl Johns In skočil za njim. Oba sta prišla ob življenje.
šestdeset trupel dobili na površje. — Le štirinajst se jih je rešilo; ostali so vsi mrtvi.
—	Delo reševalne akcije počasi napreduje.
Mather, Pa. - Kakor je že bilo poročano, je v soboto nastala eksplozija v Mather majni in blizu dve sto delavcev je prišlo ob življenje. Štirinajst mož je bilo rešenih živih; pet težko ranjenih, ostalih devet je nepoškodovanih. Dan in noč so člani reševalne akcije na delu. V nedeljo zjutraj so imeli 36 trupel na površju, v torek zjutraj pa že 60. Za ostale nesrečneže, ki so še v jami, ni rešitve in nobenega upanja, da bi našli katerega živega. V ponedeljek popoldan je bilo še 138 mož zajetih, do katerih še niso prišli reševalci. Delo je pilrio mučno in zamudno; delajo z maskami na obrazih, da so zavarovani pred strupenimi plini, ko odstranjujejo zapreke, ki jim ovirajo pot do ne-srečnežev.
V nedeljo so že prišli v bližino, kjer je nastala strahovita eksplozija. Tukaj so našli največ žrtev.
Trupla ponesrečencev so prenesli v Recreation dvorano v svrho identifikacije. Nekatera trupla so bila silno ožgana in sedem jih je bilo tako naka-ženih, da jih ni bilo za spoznati.
Nick Shrake pripoveduje sledeče : "Kot član ponočnega ših-ta sem od vzpenjače ob štiri uri popoldne šel po glavnem rovu. Naenkrat začutim puh in slišim grozen pok. Črni dim se je valil po rovu. Izgubil sem pot in taval kake četrt milje naokoli, skoro pri vsakem koraku sem padel. Slišal sem človeške glasove in šel v tisto smer, nakar so me zapustile moči in se nisem več zavedel/' Shrake je bil eden izmed rešenih', ki je le lahko ranjen. Več žrtev je, ki so šele v soboto pričele z delom, torej prvi dan jih je doletela nesreča.
Kakor znano, pri tej kompa-niji delajo stavkokazi. — Maj-na je bila pregledana od državnih nadzornikov 12. maja in je bila najdena v dobrem stanju.
-o-
AVTOMOBILSKE NESREČE.
Chicago, 111. — Krasni dan je bil v nedeljo, ki je privabil avtomobiliste na cesto v tolikem številu, da so bili drug drugemu na poti. Razume se, da ni bilo brez žrtev. Šest oseb je bilo ubitih. To leto je avto ubil v Cook okraju 359 oseb^ -o-
—	Paducah, Ky. — Mrs. Haile je pri pospravljanju v sobi pobrala puško, ki je bila v kotu in jo položila na mizo. Orožje se sproži in strel zadene njenega leto starega otroka, ki je spal v postelji, bil je na mestu mrtev. k ...
RODNEY H. BRANDON.
Na sliki vidimo Rodney H. Bran d ona, ki je znan kot velik dobrotnik otrok in je ekseku-tivni tajnik od Loyal Order of Moose ter veliko pripomogel, da se je zgradilo 'Moose heart*, kjer skrbijo za številne sirote, otrok članov Moosove organizacije. Brandon je zdaj pričel1 z akcijo v političnem življenju. On je pripomogel, da je bil no-miniran Emmerson za guver-nerskega kandidata v Illinoisu.
DELAVSKE VESTI.
Premogarski vstaši si nameravajo izvoliti novega predsednika v državi Illinois. — Fishwicka ne marajo.
Bellevillee, III. — Freeman Thompson iz Springfield, 111. je na konvenciji v Springfiel-du, kjer so zborovali člani "save the union committee" rekel, da je predsednik Harry Fishwick, predsednik od United Mine Workers of America v državi Illinois, prišel na sleparski način na predsedniško mesto. Thompson je pristavil, da nobene unijske volitve niso "square." "John Hindmarsh, predsednik Sub-distrikta t. Springfield, ve o tem. Do $400 so dobile nekatere lokalne unije, da so volile osebe, za katere se je podplačalo." Tako je trdil Thompson. Thompson tudi obdolžuje Hindmarsha, da je preskrbel uradnikom spring-fieldske majne strojnice, da bi streljali na pikete, člane save the union. Sprejeta je bila resolucija, da si člani save the u-nion izvolijo svojega predsednika.
MADŽAR TOŽI FORDA.
Budimpešta, Ogrsko. — Ti-bor Polyat, znameniti ogrski slikar, je vložil tožbo proti Henry Fordu, ameriškemu kralju avtomobilov. Zadeva je sledeča: Ko se je Ford s soprogo nahajal na poti v Anglijo, je bil na istem parniku tudi Polyat, ki je Forda naslikal na platno. Ford je bil z delom zadovoljen, ne pa tako žena, ki je rekla, da zgleda na sliki njen mož starejši, kakor pa je v resnici. Rekla je, da zgleda na sliki kot bi bil 90 let star. Ker pa Ford ni slikarju vrnil njegovega dela in za delo tudi ni nič plačal, ga zdaj slikar toži. -» . "
Opozarjajte svoje prijatelj* m znance na zanimive povesti v "Amerikanikem Slovencu 1"
KRIŽEM SVETA.
—	Villa Hermosa, Mehika. — Vlada države Tabasco v Mehiki prepoveduje točenje alkoholnih pijač. Dovoljeno je le pivo in sadjev mošt.
—	Washington, D. C. — Predsednik Coolidge je imenoval Johna H. Cotterala iz Okla-home zveznim sodnikom osmega zveznega državnega okrožnega sodišča, katero mesto je zastopal pred kratkim umrli sodnik W. H. Sanborn.
—	New York, N. Y. — Dva bandita sta ukradla v uradu John Antonopulosa vrečico "nikelnov" in "d^jmov", ki je tehtala 70 funto^ v vrednosti $3,700. Bandita sfca v avtomobilu pobegnila, pplicija jima je sledila. Ko jima je postalo vroče, sta avto popustila in zbežala v malo ulico, policisti za njima. Mali dečki so našli v avtu vrečo in si nabasali žepe z denarjem. Ko so se policisti vrnili, je ostalo od plena le še $195.
—	Cass Lake, Minn. — O-troci so se igrali nfied tračnicami na tukajšnjem j železniškem mostu. Pridrvil vlak, dva 9ečka sta skočila še pravočasno na varno, trije so pa prišli pod kolesje stroja, ki jih je razmesarilo.
—	Rockford, 111. — Zadnje čase stopajo proh. agentje tudi na prste lastnikom obcestnih gostilen. Te dni so v več krajih zaplenili pijačo in krivce aretirali. Prizadeti so pa sumili farmarja, z imenom George Lerch, ki ima svoje posestvo v tukajšnji bližini, da jih je izdal oblastem. V soboto je pa nekdo vrgel v Lerchovo hišo bombo, ki pa k sreči ni eksplodirala.
—	Prairie du Chien, Wis.— Stanley Popelak, star 26 let, delavec v kamnolomu je po nesreči padel v jamo, kjer je bila globoka voda in utonil. Bil je edina opora materi, ki je vdova.
—	Murphysboro, 111. — Joseph A. Barth, star 55 let, najbogatejši človek v Murphysboro, si je v kleti svoje hiše s ktoglo končal življenje. Vzrok samoumora ni znan.
—	Milwaukee. Wiss. — Wis-consinski delegati za demokratsko narodno konvencijo v Houstonu, bodo tja poleteli z letali. Deset aparatov je določenih za polet.
—	Milwaukee, Wis. — Policija je prišla na sled družbi, ki je operirala s ponarejenimi čeki v tukajšnjem mestu. Aretirali so 18 letno Gertrude Baurenfield, ko je v neki trgovini hotela vnovčiti ček, ki je bil ponarejen. Dekle je izdala svoje zaveznike.
—	Sault Ste. Marie, Mich.— Fred J. Cole, star 45 let, železničar iz Fort William, je bil kaznovan z denarno globo, ker je bil pijan. To pa ga je tako vjezilo, da si je končal življenje.
—	Seattle, Wash. — Delavci Crescent Logging kompani-je so v bližini Twin podrli na tla. drevo, ki je bilo dolgo 260 čevljev in je tehtalo 200 ton. V premeru je merilo 12 čevljev. Velikana so naložili *na osem odprtih želeanižkni' Nagonov.
MORILEC DRUŽINE.
Slika nam predstavlja O v/en Obersta, starega sedemnajst let, ki je na farmi svojega očeta v bližini Burns, Kans., umoril starše in pet bratov ter sester in hišo zažgal. Izpovedal je, da je to storil radi tega, ker mu oče ni hotel dati denarja in avtomobil, da bi šel v mesto k svojemu dekletu.
ARETACIJE V CHICAGU.
Policijski komisar Hughes dobro čisti po mestu. — Dve sto petdeset oseb aretiranih v enem dnevu.
—o—
Chicago, 111. — Policijski komisar Michael Hughes je napovedal boj "zločinskim gnezdom", kjer se zbirajo temni elementi, ki žive od roparskih napadov in tatvine. V nedeljo so policisti obiskali v mestu 35 lokalov in aretirali 250 oseb. Ti prostori pa niso kakor drugi saluni v pritljičjih, temveč v stanovanjih v višjih nadstropjih raznih poslopij. Kar je bilo javnih lokalov, te je oblast že zapečatila, zato pa so zdaj malopridneži odprli tako zva-ne "beer flats", in sicer v poslopjih, kjer bi si človek ne mislil, da je kaj takega mogoče. Tam se torej zbirajo delr-mržneži in kujejo načrte za vlome in druge zločine. Bistremu očesu postave pa tudi ta skrivališča niso ostala prikrita in v nedeljo so posvetili v gnezda tako previdno, da so v nekaterih krajih imeli že policijske trucke naložene z a-retiranci, predno so se lastniki lokalov zavedli, kaj se godi.
STRUPENI PLINI UMORILI ENAJST OSEB.
Hamburg, Nemčija. — V tukajšnjem mestu je prišlo ob življenje enajst oseb, bile so zastrupljene od plinov, ki so uhajali iz skladišča, kjer imajo hranjene raznovrstne kemikalije, kakršnih so se posluževali v vojni. Ogroženo je bilo vse mesto ,vendar se je policistom in vojakom posrečilo u-dušiti strupene pline, k čemur je pripomogel tudi dež, ki je padal v ponedeljek. Člani reševalne akcije so dobili plinove maske iz Berlina. Prvi so čutili smrad po plinu prebivalci v bližini pristanišča, ki so bežali na varno.
Iz Jugoslavije«
aretacija prodajalke sumljivega blaga. — medtem ko je sla tatica po blago, je trgovec obvestil orožnike. — druge zanimive vesti.
Ujela se je.
V	neko gostilno v Gradcu pri Litiji je prišla 451etna Reza Sova, doma iz Zagradca pri Am brusu v novomeškem okraju. Ko se je ženici dovolj od-močil jezik, je začela pripovedovati, da je sirota, ki išče že dve leti po svetu svojega moža. Mož jo je ob neki priliki pustil v Semiču v Beli Krajini, sam pa je izginil neznano kam. Ženska je prelezla že Gorenjsko, preiskala Ljubljano, odšla preko meje na Goriško, obšla je hrvatsko Primorje, pretaknila sušaško luko, pogledala je doli na Hrvatsko, a svojega nezvestega moža ni našla. Po močnem vinu precej opogumljena, se je odpravila Sova na zasledovanje za svojo pogrešano zakonsko polovico tudi po Litiji. Vprašala je kar pri stojnici ob mostu, ali so kaj videli Sovo, njenega dezerterja. Ko je mislila Reza, da si je s primernim uvodom že pridobila naklonjena srca, je ponudila trgovcu N. več oblek, blaga in najrazličnejših drugih drobnarij v nakup. Trgovec je takoj sumil, da ponuja popotnica blago sumljivega izvora. Naročil ji je, naj le prinese blago, da ga vidi. Ko pa je odšla Reza po svojo bisago, je poslal trgovec po orožnike. XiČ kaj lepo ni pogledala ženska, ko je uzrla ob svojem povratku lesk bajonetov in mrke orožnike, ki so jo pozvali s seboj. Xa orožni-ški postaji so razprostrli vso njeno kramo: več ženskih oblek, kotenine, platna za blazine, črnega klota, 1 par novih copat in nove ženske nogavice. Orožništvo z vso verjetnostjo domneva, da so morale biti te stvari nekje pokradene. Reza se sicer izgovarja, da je kupila to in še več drugega blaga na Sušaku, kjer je iskala svojega moža. Oblastvo ne verujejo njeni izpovedi kar na slepo, zato so jo pridržala v preiskovalnem zaporu, dokler se ne ugotovi, kje je vse to dobila.
-o-
Nezgoda pri delu.
Delavcu-strojarju pri tvrdki Pollak v Ljubljani, Zatler Kancijanu iz Savelj, se je pri njegovem delu v tovarni pripetila nesreča. Ko je imel posla s kožami pri ogromnem valjarju, ki s težo 5000 kg stiska kožo in jo vleče iz drugega valjarja ven, se je ta valjar nenadoma in na nepojasnjen način spustil zviška na Zatlerjevo levo roko. Zmečkal mu je vse prste, malo je pa manjkalo, da mu ni odtrgalo celo roko.
-o-
Skozi okno je padel.
V	Zavodni št. 25 v Mariboru stanuje branjevka Katarina Koman v podstrešnem stanovanju. Njen 141etni sin Ivan je podvržen božjastnim napadom in treba ga je stalno čuvati. — Ker matere mnogokrat radi obrti ni doma, opravlja to delo služkinja. Dne 27. aprila se je mati odpravila z blagom v Savinjsko dolino. Ker je imela
precej blaga, ji ga je pomagala nesti služkinja k jutranjemu vlaku. Sin Ivan se je med tem ukvarjal ob nizkem podstrešnem oknu z nekim okvirjem. Naenkrat dobi božjastni ikipad in pade skozi okno kakih 0 metrov globoko. Dobil je notranje in zunanje poškodbe in so ga morali prepeljati v bolnico. -o-
Izreden družinski praznik.
V	nedeljo, 20. aprila je praznovala znana Grajžlova družina v Kozjem zlato poroko starcev žene g. L. Grajžlja, uslužbenca tukajšnjega davčnega urada. — Pred mesecem dni pa se je vršila zlata poroka staršev g. Grajžlja v Celju.
Samoumor v Invalidskem domu.
V	Celju v Invalidskem domu si je pognal bandagist protez-ne delavnice, France Jenko, kroglo iz pištole v desno sence in je takoj izdihnil. Jenko je imel hudo živčno bolezen.
Poroka.
Dne 1. maja t. 1. sta se v Celju poročila v Marijini cerkvi v Petročah g. dr. Josip Fischer, zdravnik Zdravstvenega doma v Celju, ter gdč. Milena Ste-pančič. laborantkinja celjskega Zdravstvenega doma, hčerka dež. sod. nadsvetnika g. dr. Hinka Stepančiča.
-o-
Zgodnja toča.
V četrtek, 3. maja zvečer je na Sv. Katarini, v Trbovljah in okolici padala med močnim deževjem toča. Na Sv. Katarini je bilo vse pobeljeno.
-o-
Umrl je v Trbovljah g. Janko Jesih. Pokojni je dobil kal bolezni pri vojakih. Iskal je , iravja na Golniku in v Dobrni, a ga ni našel. Rajni Janko je bil idealen fant, kakršne moramo danes iskati. Posebno ga bodo pogrešali trboveljski Orli in drugi društveniki, saj je povsod dal vse svoje najboljšo moči na razpolago.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO. Itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din____________$ 9.35
1,000 Din__18.40
2,500 Din _ 45.75
5,000 Din____91.00
10,000 Din________181.00
100	Lir ............................$ 6.00
200	Lir__________11.50
500	Lir_____27.75
1000	Lir__________54.50
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah 2e vraču*
Zaradi nestalno sti cen je nemogoč« ▼naprej cene določevati. Mero daje« to cene dneva, ko denar »prejmemo.
Nakazila se izvršujejo po polti aH pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNA POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO.
Pisma in pošiljke naslovite na;
ZAKRAJSEK & ČESARK, 453 W. 42nd 8T- NSW YORK. K &
)
AMERIKANSKI SUOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski lisi v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: CANAL 0098
Naročnina:
Za celo leto______________$5.00
Za pol leta _________________________2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo':
Za celo leto ________________________$6.00
Za pol leta ____________________________________ 3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year ______________________________$5.00
For half a year______________________2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year _______________________$6.00
For half a year ............................. 3.00
POZOR.—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 23. maja 1928.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.
J. M. Trunk:
Ženske v sovjetih.
Hudo je, ako cesar ni, če je., se dosti zanj svet ne zmeni. Tako nekako se lahko reče o ženskem vprašanju vsaj tam, kjer je že delj časa na dnevnem redu in se je v tem pogledu nekaj doseglo.
Pri nas v Ameriki so ženske dosegle skoroda vse, po čemur more hrepeneti kako žensko politično srce. Amerika se imenuje raj žensk ali ženski raj. Politično, so ženske moškim enakopravne. Ko bi ne bilo političnih pravic, bi bilo gotovo dnevno veliko hrupa, ker je pravica dosežena, ni hrupa, a baje je udeleževanje žensk na političnem polju zelo klaverno, komaj do 50 odstotkov.
Ruski sovjeti so se vrgli z vso vnemo na žensko polje. To polje je tam novo, bilo je skoroda neobdelano, prava ledina. Da so pri ondotnih razmerah, kakršna so bila pred revolucijo, nove oblasti obrnile svojo pozornost na pravo polje, se jim ne more odreči politične dalekosežnosti in preudarnosti. Zadele so v pravo smer. Vsaka struja, ki se hoče udejstvovati v javnosti, pa zanemarja žensko vprašanje, ali ne zadene prave smeri, je prej ali slej obsojena na izginitev. Ženske vprašanje je z javnim v najožji zvezi.
Sovjeti so toraj stopili na pravo polje. Kakšen bo končni uspeh, je druga stvar, in bo pokazala to šele bodočnost. Pokazalo se bo tudi v prihodnosti, če so sovjeti zadeli tudi pravo struno, pravo smer. V tem pogledu bi se skoroda zdelo, da ni ravno treba čakati na bodočnost, ker v celoti je boljševiška struna, ideja izgrešena, in bo izgrešena tudi ženska boljševiška struna. Zdaj baje doni ta struna, ako je verjeti raznim poročilom in vtisom ,zelo milo, blago, krepko, korenito, a u-tegne sčasoma začeti grdo brneti, ker struna ni na pravih go-slih. Prihodnost bo pričala.
Za zdaj nas zanima, da se je v Rusiji ženska ledina začela po sovjetih orati, in na novo razorani ledini baje veselo odmeva vik in glas novih delavk.
Lenin je bil politično zelo razborit, ako žensk ni hotel vpreči v čisto politični voz, pač pa jih prideliti delu vladnega stroja. Morda je žensko naravo dobro poznal. Ako Lenin govori o ''veliki nestrankarski ljudski masi", ima gotovo pred vsem ženske pred očmi. Ženski značaj je bolj nestalen ovd značaja moških, tudi politični značaj. Hotel je toraj ženskam dati z nestrankarstvom nekako širše polje, in stalnost vlade pripustiti bolj moškim. To je bilo politično zelo previdno, in morda utegne udejstvovanje ruskih žensk v javnosti imeti večji uspeh.
Kako se udejstvujejo ruske ženske v javnosti? Baje jih je okoli 150,000, ki so zdaj zaposlene in udeležene v javnosti v najrazličnejših panogah.
Neka Miss Strong je potovala lansko leto iz Kitajskega v Moskvo in je prišla v dotiko z ruskimi odposlankami (delegatkami), ki so bile ravno na potu k oktoberskem ženskem kongresu. Svoja opazovanja objavlja v reviji Asia.
Tam piše: "Navaja se presenetljivo število več ko stoin-petdeset tisoč žensk, ki imajo poslanska mesta in so izvoljene v krajevne vladne sovjete, tako v selih kakor v mestih. Še obširnejše je pa število onih, ki so izvoljene v pododbore in zbore krajevnih oblasti, ter se udeležujejo dela pri zdravstvenih zadevah, pri nalaganju davkov, socialnem zavarovanju, v knjižnicah, šolah. Število žensk v najrazličnejših in bolj odgovornih uradih narašča od leta do leta: ženske so predsednice v selskih sovjetih, članice okrožnih eksekutivnih odborov, delegatinje na vseunijski kongres, in celo članice stalne vlade sovjetske Unije, namreč osrednjega eksekutivnega zbora."
Ce se ženske lotijo kakega posla, so bolj vztrajne od mo-
ških. Očividno se je oprijelo mnogo žensk z vso vnemo novih idej po revoluciji. Zgrabile so tam, kjer so moški popuščali. "Kdo se poprime tako dela pri šolah in bolnišnicah, kakor se ga lotijo zdaj ženske?" so se ponašale delegatinje, in imenovana Miss Strong je slišala, kako je neka pripovedovala: ". . . imeli smo staro šolsko poslopje, ki je pogorelo med revolucijo. Ves čas sem od revolucije leta 1919 ni bilo nobenega moškega predsednika v sovjetu, da bi se bil lotil dela pozida-vanja in upostavljenja šole. Ampak naša ženska predsednico je otvorila poseben razred, da se odpravi nepismenost, in je poskrbela za popravo kolibe treh prostorov za čitalnico, in prihodnje leto bomo imeli redno šolo štirih razredov."
Druga je poudarjala z vso vnemo, "da so ženske mnogo boljše pri delu na zadružnem polju. Poznajo, kako se gospodari, in zadružne zadeve so golo hišno gospodarstvo . . ."
S ponosom je pripovedovala tretja: "Nadomestila sem moškega kot predsednica vaškega sovjetar ker so moškega vtaknili radi pijančevanja v ječo.".
Na kongresu samem je bilo zelo živahno. Od 811 delegating je bilo do polovice pravih Rusinj, 116 Ukrajink in 221, ki so pripadale raznim narodnostim, toraj prava slika ruske narodne mešanice.
Debate so bile včasih ognjevite. Pritožb seve ni manjkalo, vsaka "delegatka" je hotela imeti nekaj za svoje okrožje. Kritika je bila obširna, omejila se je pa pred vsem na nedelavnost krajevnih sovjetov, nikdar pa ni zadela osrednje oblasti, za katero bi šle ženske, kakor se je zdelo, skozi drn in strn. Neki patriotizem se novo probujenim ženskam ne more odreči.
Ruske ženske imajo zdaj besedo, navdušene so, delavne. Ali ostanejo take, in kaj utegnejo doseči, pokaže bodočnost.
30. aprila Rt. Rev. Paul P. Rhode D.D. v Green Bay, Wis. — Rev. Sromonsky je rodom Slovak. Bogoslovne študije je dokončal v West Depir, Wis. Dve sestri sta redovnici, en brat pa še študira bogoslovje. Pač redke so družine, ki imajo štiri otroke, da služijo cerkvi Kristusovi.
Novomašniku želimo veliko božjega blagoslova v vinogradu Gospodovem.
Z delom je pa prav slabo, ker je za nedoločen čas prenehala z obratovanjem parna žaga in tako zvana Thomas Be-ry kompanija.
Pozdrav^ vsem čitateljem Amer. Slovenca!
A. Krašovec.
PRVI PIKNIK SV. JANEZA V DETROITU.
Detroit, Mich.
Naša nova cerkev se bliža dovršitvi. Še malo in preselili se bomo. Za tiste čase so že napovedane velike slavnosti in tudi na tem mestu se bodo kmalu naznanile.
Da pa ne bo preveč naenkrat, naj poročam danes samo o našem prvem pikniku, ki obeta biti zelo velik in lep.
Najprej smo mislili prirediti samo zabavo v novem cerkvenem poslopju, preden se blagoslovi in priredi za službo božjo. Mr. Frank Klemene je obljubil, da bo zabavo bogato o-skrbel z vsem potrebnim. Ker se pa pomlad tako lepo razvija, smo si mislili, da bi bilo še vse lepše gori na Travnikarjevi farmi, nego v novem cerkvenem poslopju. Zato smo dejali, da naj kar tako bo in sedaj vabimo vse detroitske Slovence na prvi piknik, ki se bo vršil v nedeljo, 27. maja. Vsi dobro veste, kje je pri Travnikarju na 11 Mile Rd., vsi tudi veste, da so pikniki tam vedno nekaj imenitnega. Torej pridite in poglejte! Kesali se ne boste in če bo kaj dobička za novo cerkev, tudi dobro veste, za kaj je namenjen.
Samo v slučaju, če bi se pomlad skazila ali bila prehudo mokra, bomo imeli prireditev doma na 386 Geneva. Pa upamo, da ne bo prišlo do tega.
Še kaj drugega. Zadnje dni smo imeli zopet polno bolnikov. Vsi špitali so jih bili polni. Hvala Bogu, večina je že premagala največje težave. Mr. Joe Elenich, ki je bil pred kratkim na potovanju v Le-mont, Joliet in Chicago, je takoj po povratku skoraj izkrvavel iz nosa. Že so izbirali zdravniki primerne ljudi, da bi
mu ž njihovo krvjo nadomestili izgubo. Pa se je mož ojunačil in njegova kri obeta, da bo brez tuje primesi opravila. Čestitamo !
Mr. Peter Zunich Jr. je imel nesrečo s svojim Fordom. Neki neprevidnež ga je krepko porinil v lesen drog ob cesti. Kara je dobila po trebuhu, Peter pa po glavi. Pravijo, da za Forda ni zdravila, Peter je pa že precej dober in bo kmalu spet napregel Forda, seveda novega.
Mr. John Iller se je prasnil v komolec in si je zastrupil kri. V Fordovem špitalu so ga zdravili. Bolelo je, pa pomagalo tudi. Bog daj, da bi bila roka kmalu spet tako močna kot je bila poprej.
Tudi Mr. Martin Umek je moral v bolnico. Upam, da je tudi on boljši in se kmalu vrne k svoji družini.
Tem in vsem drugim bolnikom vošči zanaprej prav trdnega zdravja.
Poročevalec. -o-
NOVA MAŠA V MANIS-TIQUE.
Manistique, Mich.
Tukaj je dne 6. maja ob 10. uri dopoldne pel novo sveto mašo Rev. Albert Sromonsky ob navzočnosti domačega gosp. župnika Rev. B. Schleversa in drugih .čč. gg. duhovnikov. — Slavnostno pridigo je imel neki pater frančiškan, ki je v lepih besedah razložil pomen nove maše in je čestital novomašniku ter njegovim staršem. Rev. Sromonsky je bil tukaj rojen in zakrament sv. krsta je prejel v St. Francis de la Salle cerkvi. Prve nauke je prejemal v župnijski šoli in je prvi novomašnik iz te župnije, odkar župnija obstoji.
V mašnika ga je posvetil dne
PISMO KANADSKIH DELAVCEV.
Prince George, B.C., Can.
Cenjeno uredništvo A. S.:— Prosim uvrstite te vrstice v predale Vašega lista.
Razmere v naši naselbini so prav pod ničlo, zlasti za nas Slovence in Hrvate. Delo je tukaj večinoma le v gozdu. Po zimi smo imeli tukaj nenavadno veliko snega in tudi mrzlo je bilo. Nekoč smo imeli nad 65 stopinj mraza. Sedaj je vendar zopet enkrat prisijalo gor-kejše solnce, katerega smo že tako težko pričakovali.
Tukaj v Prince George nas je nekaj Slovencev, Hrvatov in Poljakov; večina nas je brez dela.
Sprejmite presrčne pozdrave od nas Slovencev v tej naselbini.
Franc Nemanich, Ant. Pintar, Jos. Nemanich, Mart. Mlakar.
-o-
SPOMINI NA NOVO MAŠO.
Cleveland-Newburg, O.
V nedeljo, dne 13. maja, je bil pomembni dan za faro sv. Lovrenca. Na ta dan je daroval slovesno sv. mašo častiti g. novomašnik Rev. Benedikt Ho-ge, O.F.M., iz Bridgeport, O.
Ob pol 10. uri se oglasijo zvonovi iz zvonika ter s prijaznim potrkavali jem naznanja-
V cvetočem majniku se vse oživi in razcvete, tako so tudi naša društva oživela in prav pridno prirejajo razne veselice zunaj v prosti naravi. Lepo« je, ako se vsa družina zbere in se poda na prosto ven v sveži zrak. Tudi družba Slov. Narodni Dom priredi izlet v nedeljo, dne 27. maja na tako znanem Goriškovem vrtu v Randall, O. Vabi se vse rojake od blizu in daleč, da se te veselice udeleže. . Direktorij se neumorno trudi in skrbi, da se dolg čim prej poplača. Kajti denar, katerega plačamo na obresti, je takorekoč zgubljen, delnice naše pa brez obresti. Dvakrat na škodi. Kakor hitro bo dolg plačan, se .delnice o-brestujejo. Eden ne more vse storiti, vsak nekoliko, pa bomo veliko dosegli. Na svidenje dne 27. maja pri Gorišku!
J. Resnik, -o-
EVROPSKA SRAMOTA KITAJSKEM.
NA
TO IN ONO.
Ko so Evropejci po sili udrli v kitajsko hišo, se niso zadovoljili samo z izkoriščanjem zemlje in prebivalstva, marveč so to prebivalstvo v njegovi lastni hiši na uprav barbarski način žaliti. O tem naj govori le en dokaz: V Šanghaju so si Evropejci zasadili parke, jih ogradili, nato pa pred vhodom postavili napis: "Kitajcem in psom vstop prepovedan " — Kitajski nacionalisti so imeli s čim agitirat-i proti Evropejcem! Ta evropska sramota, ki star kulturni narod v njegovi lastni hiši izenačuje s psi, se je do danes šopirila v vsej javnosti. Šele sedaj so se Angleži odločili, da na napisnih deskah zbrišejo besedo "Kitajci" in bo vstop prepovedan samo še psom. Vprašanje pa je, kako daleč je še čas, ko se bo moralo belo pleme porajati s Kitajci, pod katerimi pogoji bo smelo ostati odnosno
MEZDE IN URE V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI.
U. S. Department of Labor je objavil zanimive podatke o mezdah in delovnih urah v avtomobilski industriji v osmih državah, vštevši Michigan, Illinois in Indiana. V teh treh državah je zaposlenih 91 odstotkov od vseh mezdnih delavcev v tej industriji. V s vrh o teh podatkov je bilo proučeno stanje kakih 144,000 delavcev ali 35 odstotkov vseh delavcev v tej industriji.
Tekom 1. 1925 je bil povprečni "i'ull time" tedenski zaslužek sledeči: za vajence $25, va\ "assemblers" $37.54, za "motor assemblers" $37.20, za avtomatične operatorje — moške $37.97, ženske -24.50, za strugal'je $35.94, za kovače847.47. za svedrarje (boring mil! operators) $38.71. za kladivarje (bumpers) $47.06. za žerja-[varje $36.08, za rezače sukna in
priti v kitajsko hišo.
14LETEN D£Č£K USTRELIL MATER IN OTROKA.
V	Pragi so našli u čini pred neko hišo ustreljeno Marijo Friihauf in njeno det . Splošno se je sodilo, da se je izvršil umor in so se v tej smeri vodile poizvedbe za storilcem. — Orožniki so prijeli i. Junekovo, pred katere hišo so našli žrtvi, in jo 36 ur neprestano izpraše-vali. Junekova, je ves čas trdila. da o stvari nič ne ve; končno pa se jo onesvestila. Tedaj je prišel iz skrivališča, kamor ga je iz strahu pred posledicami spravila njegova mati. 14-letni Stanislav Ju nek in priznal, da je on z očetovo puško po nesreči ustrelil Friihaufovo in njeno dete. Puška se je sama sprožila.
-o-
KOMPLICIRANA SORODSTVA.
V	nižjeavstrijskom kraju
(die setters) $39.77, za postav-Ijače avtomobil, vrat $42.34. jo, da je prišel čas, ko bo go-jza delavce pri vrtalni iiskalnici spod novomašnik drugič slo- I $35.81, za fužinarske pomoč-vesno pristopil pred oltar. Mo-jnike $38.40, za navadne delavsko in mladeniško društvo Naj- |ce $28.73, za strugarje (lathe sv. Imena se je polnoštevilno ' operators) $38.00, za črkopis-
ce, progarje in lakirarje $49.90, za mašiniste $40.30, za "metal finishers" $43.06, za kaluparje (molders) $41.97, za pleskarje $39.27, za barvne brizgače $42.50, za "punch press operators" $35.61, za preizkuševalce $32.46, za oro-darje $43.93 .za "top builders' $40.88.
Najvišje plače so v splošnem prevladovale v državah Michigan in Indiana. Povprečni "full time" zaslužek na teden v vseli strokah se je povišal od 66.2 centov v 1. 1922 na 72.0 v letu 1925.*
Leta 1923 je bilo 2471 tovarn za avtomobile in avtomobilske pritikline s skupaj 404.886 delavcev. Njih povprečna letna mezda je znašala$659,887,000. Povprečni letni zaslužek teh delavcev je znašal $1630.
-o-
Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Ameri-kanski Slovenec!"
usnja $26.78, za modelirje jZellu se je poročil posestni':
zbralo ter se uvrstilo od župni-šča do cerkve in kot pravi vojaki Kristusovi so stali v špa-lirju. Prostorna cerkev je bila polna vernega občinstva. Slavnostno pridigo je imel Rev. Ja-ger, duhovni pomočnik fare sv. Vida.
Govornik je v globoko zamišljenem govoru orisal težave duhovskega stanu in dobrote, katere duhovnik ■ dela med ljudstvom. Resnica je, da človek potrebuje duhovnika v začetku življenja, skozi celo življenje, najbolj pa še cb smrtni uri. Ena želja je pa bila v vsakem faranu fare sv. Lovrenca, in ta je, da bi skoro prišel čas, da bi tudi kdo izmed naših fa-ranov bil tako srečen, da bi kot novomašnik prvič pristopil pred oltar. Upajmo, da se to tudi kmalu zgodi, saj jih je več mladeničev v višjih šolah. Družini Hoge iz Bridgeport in č. g. novomašniku pa iskrene častit-ke!
Franc Kaltenbrunner neko Marijo Hauserjevo. Kmalu nato se je poročil tudi njegov sin iz prvega zakona s starejšo sestro svoje pisane matere. — Franc Kaltenbrunner je torej tudi svak svojega sina in tudi obe sestri sta si svakinji. Obenem je stari Kaltenbrunner svak svoji snahi in miajša sestra je tašča svoji starejši sestri. Vse je obrnjeno na glavo, a kaj bo šele ko dobita oba para otroke!
-o-
SKRIVNOSTEN ROP MRLIČA.
Xa pokopališču mesta Frank-furta ob Meni se je dogodil skrivnosten rop mrliča. Pokopati so hoteli moža, ki se je ponesrečil na delu. Ko so prišli po krsto v mrtvašnico, so opazili, da je ni. Kmalu potem jo je pripeljal neznan avto in v nji mrliča. Toda mrlič je kazal znake obdukcije, za katero ni nihče dal dovoljenja. Sorodniki in oblasti preiskujejo, kdo si je dovolil- to postopanje.
-o-
Oče, ki ima nadarjenega o-troka, se bo rad ponašel, da je vse to pobral po njem.
ainiiCTiHiiiniiiMM
Gospodarstvo.
Frank Pleško, slov. farmar v Lemonc, 111.
(Dalje.)
Učinek je bil zelo povoljen. Z vsakim zajemljajem z lopato po storčkih, je bila tudi po eno podgana ali več pomešanih z njimi. Takisto po kanalih in luknjah so se nahajale poginole podgane.
Zares interesantno je motriti njih do-movja, ki so tako lepo in skrbno opremljena in preskrbljena, a to osobito z dohodi in odhodi.
S tem nevarnim prahom in plinom pa nikakor ni priporočljivo delati kake poiz-kušnje v hišah ali sploh tam, kjer ljudje
živijo in prebivajo.
Ta metoda se lahko in brez vse skrbi v hlevih oziroma štalah in tem podobnih poslopjih poizkuša.
Dim je drugo sredstvo, katerega s prav takšnim uspehom lahko uporabljamo proti podganam kakor plin. In oni dim, ki pri-haj a iz avtoja po cevki odvodnici, ki je izpeljana pod avtomobilom, se zamore prav uspešno rabiti.
Treba je samo eno avtomobilno cevko odvodnico zvezati z gumijevo in jo napeljati v podganji dom, nakar se karburetor nekoliko odvije, tako da dajeta gazolin in olje dim od sebe ter je zmešan takorekoč in ima potem zelo fin učinek.
Za iztrebljenje, preganjanje in obenem za zastrupljen je podgan v hišah ali sploh, kjer ljudje prebivajo, pa oddelek za kmetijstvo Zedinjenih držav v Washingtonu, D. C., priporoča poseben strup, kateri se imenuje "barium carbonate". Tega se lah-
ko pomeša z mesom, sadjem, prikuho, žitom itd., in vsako tako zmes naj se skrbno spravi v papirnato vrečico ali škarnicelj ter se jo naj zvečer tam nastavi, kjer se domneva, da se podgane najraje zbirajo in shajajo skupaj k jelu." Na ta način se najlažje ubranimo teh nadležnih živali. — Prihodnje jutro pa moramo paziti, da odstranimo poginole podgane in pa da pospravimo strup, da se kam ne zanese in da si kaj drugega ne zastrupimo ž njim .
Že druga, balj navadna metoda pa je, da podgane lahko lovimo v pasti. Imamo sicer vsakovrstnih lovic, ki so vse zelo priporočljive, vendar imamo poleg vseh teh še dve novi iznajdbi. Ena od teh se imenuje 'snap' in druga "break-back". Obe sta se pokazali kot najbolj zanesljivi in mogočni podga-nolovki.
Toraj Mr. J. B. Peterson, okrajni agent ža kmetijstvo, vodi vse te vrste kampanje, od katerih je ona s plinom najbolj uspešno
zaznamovana, a vse so se dobro obnesle in upa, da vse te kampanje, če se jih bo skrbno nadaljevalo, bodo dovedle do za-željenega uničenja teh grdih, škodljivih in nadležnih živali — podgan.
Tudi opozarja in priporoča na to, da pazimo in damo vsakemu poslopju dobro podlago najmanje dva čevlja globoko in dva visoko. Z žično mrežo pa naj opletemo shrambe za koruzo, kar se je izkazalo še vselej za zelo dobro in koristno, a če pa tega nimamo pri rokah, pa naj za dva čevlja visoko ali več obijemo s pločevino ,kajti ta se ji polzi in tako zabranjuje, da se ne more povzpeti, da bi prišla v koruznjak.
II. Spomini na Chicago kot porotnik.
Dovolite mi, prosim, da vam podam nekoliko poročil, ker sem že pri pisavi, o mojem bivanju v Chicagi, ki ima več ali manj tudi gospodarske podlage v sebi.
Kadar človek pride iz dežele v veliko,
razsvetljeno mesto po zunanjosti, kot je na pr. veliki Babilon — Chicago, uprav tedaj se mu bolj vzbuja spomin, kakor kdaj poprej, ko uživa svit čarobne lune v prosti naravi in se obenem spominja na slovenskega pesnika, ki pravi:
Noč na nebu zvezdice prižiga. V jezeru njih svit pri svitu miga, Nič miru ne drami tihega . . .
Nikakor pa ni temu tako, kadar človek stoji med ali v osrčju nebotičnikov, tedaj se mu nudijo vsakojake prikazni, temne sence, zaduhli zrak in obenem debeli in črni oblaki, kateri ti zakrivajo svit nebeških lučic.
V tem spoznanju in v tem slučaju pa spoznavamo tudi temo človekovo in pri tistemu najbolj, ki je bil poklican od roke pravice na razsodišče kot porotnik, kateri je s prisego obljubil, da bo natančno, pravično in nepristransko sodil.
(Dalje prih.)
Sreda, 23. maja 1928.
AMERlICANSKjjUOVgNE«
bbhb ®

Z&padna Slovanska
DENVER, COLO.
NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA
ŠTIRI LETA:
UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver.. Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
1.	nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo.
2.	nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo.
POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah.
1.	porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O.
2.	porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicagp, I1L
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za -prejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakamice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati Član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZOf
OC-CKKKKK>OjX C^OO<KWOOC^KK>00000<X)000000<>00000000000000
$88,659.-18
F1NANČN J POROČILO ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE, ZA						
			APRIL, 1928.			
Preostali 'i 1. ;i		jrila, 1028				
S	Smrt.	Bolnišk	Pošk.	»d. Onemog.	Upravni	
dr.	>klad	sklad	sklat	sklad	sklad	Skupaj
1.	171.48	145.20	..20.00	4.08	51.00	392.16
3	140.01	222.00	311.20	6.04	75.50	475.55
4.	27.20	28.00	3.40	.68	8.50	67.87
-	154./S	127.50	16.70	3.34	42.00	344.32
6.	28.02	32.40	3.60	.72	9.90	74.64
/.	147.47	106.20	15,40	3.08	38.75	310.90—
8.	28.08	30.60	3.80	.76	9.50	73.64
9.	85.08	83.20	10.80	2.18	27.25	208.51
11.	31.87	.52.10	4.00	.80	10.00	7S.77
12.	9.54	12.40	1.20	.24	3.25	26.63
	14.59	14.00	1.90	.38	4.75	36.52
14.	64.32	79.90	7.10	1.42	17.75	170.49
15.	36.0(i	35.00	3.00	.60	7.50	82.76
	1<>2.26	150.o0	20.70	4.1-5	51.75	389.45
1 7	38.12	-45.10	4.30	.86	10.75	99.13
20,	24.30	18.90	2.70	.54	6.75	53.25
J!.	63.87	70.80	(1.SO	1.36	17.00	159.83
—1.	02.78	83.20	S.00	1.62	20.50	206.10
23.	51.28	48.60	5.60	1.12	14.00	120.60
24.	2-4.0O	17.90	2.70	.54	6.75	52.55
) c	2'».5 7	34.00	3.00	.60	7.50	71.67
26.	31.02	39.40	3.20	.64	8.00	83.16
2/.	22.S8	28.40	2.00	.40	5.00	58.68
28.	10.08	14.60	2.00	.40	5.00	38.28
29.	55.15	43.70	6.10	1.22	15.50	121.67
30.	50.58	1*2.-40	4. NO	.96	12.00	139.74
31.		12.50	1.2( t	.24	3.00	26.47
32.	31..'1	37.90	3.80	.78 „	9:75	.83.54
33.	17.0,s	15.70	2.10	.42	5.25	41.45
34.	40.25	34.40	2.90	.58	9.05	87.18
15	11.16	13.80	1.40	.28	3.50	30.14
36.	34.11	27.90	2.40	.48	6.00	70.89
37.	.-.21	7.30	.70	.14	1.75	15.12
	1750.47	175S.2 0	207.00	41.64	524.45	4291.66
			OBRESTI:			
Od	$-4.000 \Val-	■nburg Elk	- Home	Fir^t M or 114 .	Bond	120.00
i )(>	$2,000 Pueb	lo Fountain Paving		District Bonds...............		60.00
• »d	$2.00(1 1'utb	lo Improve	men; D	-triet Bonds		(>0.00
< )d	$2.000 St. A	nthony's i i	ospital.	ii r ^ L Mortgag	e ...............	60.00
Sla	pni dohodki	za april,	1928			
$4,291.66
IZDATKI Z .S. Z.. ZA MESEC APRIL, 1928.
$300.00
$93,251.14
St.	Bolniška	1 'orodne	()peracije	Nagrade za	
dr.	podpora	nagrade	in poškod.	nove člane	Skupaj
1.	80.00	—.—	100.00	3.00	183.00
3.	126.00	—.—	—.—	2.00	128.00
4.	91.00	—.—	—.—	6.00	97.00
^	203.00	30.00	—.—	—.—	235.00
0.	42.00	—.—	100.00	—	142.00
7.	12.50	—.—	_.—	—,_	12.50
S.	152.00	—.—	—.—	—.—	152.00
(j	92.00	10.00	100.00	—.—	202.00
11.	22.00	—.—	—.—	—.—	22.00
1-4.	41.50	—.—	—.—	2.00	43.50
16.	108.00	10.00	—.—	12.00	220.00
17.	38.00	—.—	—.—	4.00	42.00
20.	-»7.(10	—.—	—.—	—.—	47.00
21.	86.00	—	75.00	2.00	163.00
_> >	47.00	—.—	—.—	2.00	49.00
23.	—.—	—.—	—.—	2.00	2.00
24.	59.00	—	—.—	—.—	59.00
i -	66.00	—.—	—.—	2.00	68.00
20.	104.00				104.00
27.	112.00	—.—	—.—	2.00	114.00
28.	49.00	—.—	—.—	—.—	49.00
29.	30.00	—.—	—.—	6.00	36.00
30.	388.00	—.—	—.—	—.—	388.00
33.	—...—	—.—	—	6.00 .	6.00
34.	lo.OO	—.—	—.—	—.—	16.00
3(	78.00	—.—	—.—	2.00	SO.OO
	2182.00	50.00	375.00	53.00	2660.00
RAZNI DRL01 IZDATKI:
Glasilo A. S., za tJrvo četrtletje ti 1......................... 359.70
Najemnino pisarne .......................................................... 18.00
Plača tajnika .................................................................... 125.00
Poštnina in Parcel Post ..................1............................. 4.56
Notarsko potrdilo ............................................................ 1.00
Horvat Fuel & Feed Co.. za kurjavo ...................... 8.25
Phil B. Twtchell, Actuary ....................................-...... 35.00
Kistk-r Stationary Co.................................................. 2.05
Premija na kupljenih obveznicah ............................ 12.20
Dozoreli obresti na kupljenih obveznicah ................ 49.75
$615.51
Preostanek 30. aprila, 1928 .......
Denver, Colo., 11. maja, 1928.
FINANČNO POROČILO ML. ODD., ZA MESEC APRIL, 1928.
St. dr.	Vplačali svoto	Ste. dr.	Vplačali svoto
1.	25.00	22.	2.55
3 ni poslala		23.	1.80
4.	5.40	24.	1.80
5.	10.20	25.	2.55
6.	1.35	26.	4.65
7.	2.55	27.	5.10
9.	6.90	29.	1.40
11.	1.65	30.	5.40
14.	5.20	31.	.15
15-	2.55	32.	- 2.25
16.	9>5	34.	.75
17.	3.55-	37.	.90
20.	- 2.55	_
21.	4.65	Skupni prejemki 110.70 $110.70
Preostanek 1. aprila, 1928 ..............................................................$ 3,223.06
Preostanek 30. aprila, 1928 ............................................................... 3,333.76
Denver, Colo., 11. maja ,1928	Anthony Jeršin, gL tajnik.
SPREMEMBE MED ČLANSTVOM Z. S. Z., ZA MESEC APRIL, 1928.
K št. 1 pristop.: Henrv G. Popish, c. 3745, R. 16, zav. $1000 in $1; Anna Koci, c. 3746, R. 40, zav. $500 in $1. Iz ml. odd.: Josephine Perko, c. 3747, R. 16, zav. $500 in $1; Sophie Andolshek, c. 3748, R. 16, zavt $500 in $1.
K št. 3 pristop.: Victor Miklich, c. 3749, R. 16, zav. $1000 in $1. Iz ml. odd.: Anton Stupnik c. 3750. R. 16. zav $500 in $1: Louis Mihelich, c. 3751, R. 16. zav. $500 in $1. Susp.: oje Merhar, c. 3306, R. 47, zav. $250 in $1; Joe Novak. c. 892. R. 37, zav. $500 in $1; Frances Novak c. 1609, R. 33, zav. $500 in $1; Frank Prince, c. 3024, R. 16, zav. $500 in $1; Paul Russ, c. 3211, R. 37, zav. $1000 in $1.
K št. 4. pristop.: Joseph Smith, c. 3752, R. 36, zav. $500 in $2. K št. 5 pristop.: Ignatz Hren, c. 3753, R. 16, zav. $1000 in $1. Iz ml. odd.: Staffie Drobnick, c. 3754, R. 16, zav. $500 in $1; Tony Propernick, c 3755 R. 16. zav. $500 in $1. Susp.: loe Merhar, c. 3306, R. 47, zav. $250 in $1; Joe No-
in $1.
K št. 6 pristop.: Emma Sarson, c. 3756, R. 17, zav. $500 in $1; Matt Shi-rola. c. 3757. R. 23, zav. $500 in $1.
K št. 7 pristop.: Vera Tomicli. c. 3758, R. 32, zav. $1000 in $1. Susp.: Clara McConaty. c. 2908, R. 41. zav. $500.
K št 9 pristopil iz ml. odd.: Edward Eflyas, c. 3759, R. 16, zav. $500 in $1. K št. 12 prestopila od št. 30: Anna Domenko, c. 3572, R. 17, zav. $1000
in $2.
K št. 14 pristop.: John Bonza, c. 3760, R. 22, zav. $1000 in $2; Mary Tanipter, c. 3761. R. 20, zav. $50 Oin $2; Paul Tampfer. c. 3762. R. 33, zav. $500 in $2. Zopet sprejet: Anton Suklje, c. 1462, R. 33, zav. $1000 in $1. Prestopil od št. 30: Edward Minctti .c. 3414. R. 29. zav. $1000 in $2. Znižal smrtnino iz $1000 na $500: Geo Strakey, c. 1566. R. 24.
K št. 15 pristop.: Emil Bulich .c. 3763, R. 21, zav. $1000 in $2. Iz ml. odd. pristop.: Julia E. Cullev, c. 3/64. R. 16. zav. $1000 in $2.
K št. 16 pristop.: Pauline R. Egan, c. 3765, R. 25. zav. $500 in $1; Mary Pabnick, c. 3766. R. 20, zav. $500 in $1. Zopet sprejeta: Anna Subotich, C. 1643. zav. $500 in $1.
K št. 17. pristop.: Angelo Danailoff, c. 3767. R. 31, zav. $1000 in $2: Mary Danailoff. c. 3768, R. 22, zav. $1000 in $2; Ernest Faycosh, c. 3769, R. 34, zav. $1000 in $2.
K št. 21 pristop, iz nil. odd.: Josephine Stupnik. c. 3770, R. 16, zav. $500 in $1. Zopet sprejeta: Marv Tekavec. c. 2125, R. 17, zav. $1000 in $1; John Tekavec, c. 2465. R. 29. zav. $1000 in $2.
K št. 22 pristopil iz ml. odd.: Joseph Leonelle, c. 3771, R. 16, zav. $500 in
$1.
K št. 24 pristopil: John Skufca. c. 3772, R. 20, zav. $1000 in $1. U«irla 15. aprila. 1928: Albina Skufca, c. 2331. stara 40 let. Vzrok smrti: Izgubljenje krvi. Pristopila k Zvezi 13. jnarca, 1921. R. 34. Zavarovana je bila za $1000. Pri št. 27 zopet sprejet: Joe Komat, c. 2605. R. 38, zav. $500 in $2. Pri št. 28 susp.: John Schenk. c. 2913, R. 28, zav. $1000 in $2: Frances Sell en k. c. 3421. R. 19, zav. $500 in $1.
K št. 29 pristopile: Rosic Chandek. c. 3773, R. 35. zav. $1000 in $1: Agnes Pianecki. c. 3774. R. 22. zav. $500 in $1; Mary Trcntel. c. 3775, R. 23. zav. $500 in 51.
Od št. 30 prestop, k št. 12: Anna Domenko, c. 3572 in k št. 14: Edward Minetti. c. 3414.
Pri št. 31 susp.: Hattie P. Brager. c. 3109, R. 29. zav. $1000. K št. 32 pristop, iz ml. odd.: Sophie Kaucic, c. 3783, R. 16. zav. $500 in $1. Pri št. 33 se v smislu pravil odpove boln. podp., operacijam in poškodbam. za časa njegovega bivanja izven Združenih držav: John Jerich, c. 3238.
K št. 34 pristop.: Joe Skvarč. c. 3776. R. 39, zav. $1000 in $2; Marko Čer-van. c. 3777. R. 40, zav. $1000 in $2. Zopet sprejet: Mike Lamaka. c. 3358, R. 38. zav. $1000 in $2; Joseph Wadel. c. 3363 R. 41 zav. $500 in $2. Susp.: Anthony Ferlat. c. 3276, R. 34, zav. $500 in $2.
K št. 36 pristop.: John Kovacevich, c. 3778. R. 41, zav. $1000 in $1; Janko Popovich. c. 3779, R. 24, zav. $1000 in $2: Frank Salihar, c. 3780, R. 41, zav. £1000 in SI: Luka Vidovich, c. 3781, R. 40, zav. $500 in $2; John Žagar, c 37K2. R. 44. zav. $1000 in $2.
Pri št. 37 susp.: Frederick Sticbcr, c. 3618, R. 22, zav. $250 in $1: Otto Stieber, c. 3619, R. 16, zav. $250 in $1; Anton Yesenitcliing, c. 3620, R. 45, zav. $500 in $2.
Za gl. urad Z.S.Z.	Anthony Jeršin, gl. tajnik.
Širom Jugoslavije.
Grozen zločin 16Ietne dekli- je bila, da ni bilo vetra, ker si-
ce. V kraju Generalski Stol pri Ogulinu se je te dni pripetil zelo težek zločin umora. IBlet-na dt klica Mara Benič je živela pri svojem bratu, ki je bil že več let oženjen. Mar;*, je bila že dalj časa sprta s-svojo svakinjo. Nekega dne, ko sta spor in sovraštvo dosegla srvoj vrhunec, se je Mara odločila za zločin, ki ga je izvršila, ko je svakinja šla k potoku Brežnici, da si umije roke. Mara je zgrabila za sekiro in z njo udarila ženo svojega brata. Zadala ji je na glavi šest ran, katerim je nesrečna žena takoj podlegla. Pri materi je bil tedaj njen dveinpolleten otrok, ki ga po zločinu niso mogli najti in obstoji možnost, da je Mara vrgla poleg umorjene matere tudi otroka v vodo. Maro so aretirali orožniki in jo izročili sodišču v Ogolinu.
Najdeno okostje. Pri prenavljanju bivše Kvasove, sedaj
cer bi bila v nevarnosti vsa bližnja okolica. Na pomoč je priskočila domača požarna bramba, ki je ogenj hitro udu-šila. 1
Potres. Dne 2. maja so prebivalci v banatskih hribih nad Resico, Animo in Oravicami začutili močan potres. Prebivalstvo je v veliki paniki zapustilo hiše, vendar pa ni bilo večje škode. Dne 3. maja dopoldne je bil v Mostaru in okolici šibkejši potres, ki je trajal le dve sekundi. Središče potresa je bilo v neposrednji bližini Mostara. Šef metereološke postaje Klinger je izjavil, da je bila jakost potresa 12 stopinj. Culo se je tudi srednjemočno grmenje pod zemljo, čeprav je bil potres zelo šibek. V mestu je nastal velik strah, ker so sveži spomini na katastrofalni potres v Bolgariji in Grčiji. — Prebivalstvo misli, da je to uvod v močnejši potres, ki bo
odklonila, je potegnil nož in ji prizadjal sedem ran. Na poti v bolnico je deklica umrla. Ru-pena se nahaja v zaporu.
Samoumor ali nesreča. V noči na 4. maj je povozil tržaški brzovlak na progi med Poljčanami in Slov. Bistrica 32-letno Rozo Uršič . iz Raz-gorja pri Poljčanah ter jo popolnoma raztrgal. Bila je poročena in imela enega otroka. Zadnje čase se z možem nista razumela ter je večkrnt izginila za nekaj dni. Ker je že poprej grozila, da poj de pod vlak in sta se z možem zadnji \ečcr prepirala, gre tu skora j gotovo za samoumor. Menda je bila tudi nekoliko slaboumna.
Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Ameri-kanski Slovenec!"
Jermanove hiše v Oplotnici zadel Hercegovino, pri Konjicah so našli zidarji! Umor na Reki. Dne 30. apr. pod podom zgornje hiše okost-j je prišlo na Reki do krvave iju-je novorojenčka, ki je staro po bavne žaloigre. Anton Rupena,
izjavi zdravnika nad 10 let. Po zdravniškem pregledu je shranil okostje poveljnik orožniške postaje in ga oddal na pristojno mesto.
Ogenj. Dne 27. aprila je zgorel v Cezanjevcih pri Ljutomeru skedenj in velik kup slame g. Ferstu. Kako je izbruhnil ogenj, še ni dognano. Sreča
221etni mladenič iz Vodic v Istri, je imel dalj čas?, ljubav-no razmerje z 201etno Marijo Rotarič iz iste vasi. Ker je prišlo med njima do nesoglasja, je ona odšla na Reko, kjer ji dobila v neki gostilni službo natakarice. V gostilno ic prišel za njo Rupena in jo prosil, naj se vrne domov. Ko je ona to
JO S. SNIDER
▼ zvezi z
Hartford Undertaking Co.
1455-57 Gienarm St., Denver, Colo.
Keystone 2779	South 3296
se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu.
$2,660.00
Naznanilo in zahvala.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je ljubi Bog poklical k sebi našega dobrega očeta
Mihaela Smrekarja.
Umrl je nagle smrti 3. maja v starosti 69 let v South Wilmington, III. Pokojni je bil rojen pri fari Zatična na Dolenjskem. Pokopan je bil 6. maja s peto sv. mašo Braidwood, 111. V Jolietu zapušča tri sine — Lojzeta, Štefana in Mihata ter hčer Ano v Carmenwel, 111. V Sloveniji pa dva brata in eno sestro. Prisrčno hvalo izrekamo vsem darovalcem za sv. maše in cvetlice in vse tistim, ki so se udeležili pogreba in spremili našega ljubega očeta do hladnega groba. Bog naj bo vsem plačnik. Ti pa dragi oče, počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti.
Žalujoči ostali: LOUIS, STEVE IN MIHAEL, sinovi; ANA, hči.
Joliet, 111., 15. maja 1928.

Še jelčas do
31.maja
DA SI PRISLUŽITE LEP DENAR S TEM, DA NABIRATE NOVE NAROČNIKE ZA NAŠ DNEVNIK AMERIKANSKI SLOVENEC.
DOVOLIMO 50%
to seveda samo za nove i.aročnike. Kdor je brez dela
Kdor ima za poravnati naročnino na A. S. pa
nima denarja Kdor si želi nekaj prislužiti za društvena vplačila
Kdor želi nekaj storiti za katoliški tisk Kdor želi nekaj zaslužiti za priboljšek hajd na delo* pomagajte sebi in listu A. S.
Ko dobite novega naročnika, izpolnite naslednji kupon in ga nam dopošljite z denarjem vred. Nagrada se lahko pripiše k naročnini ali pa se izplača v blagu ali gotovini. Zaznamujte na kuponu, kako naj se Vam izplača.
Skupni izdatki v aprilu. 1928 ..................................................................... $ 3,275.51
........................................ $89,975.63
Anthony Jeršin, gl. tajnik.
AKO STE SE PRESELILI
ali če ne dobivate Glasila r.a pravi naslov, to vedno takoj sporočite upravi "Amcr. Slovenca" in zraven novega naslova vedno pošljite tudi stari naslov, ker s tem prihranite upravništvu mnogo dela.
RABITE TA KUPON,
katerega izrežite in pošljite na upravo.
Sporočam Vam moj novi naslov, ki je:
Ime ....................................
Naslov in mesto ___________
Moj stari naslov pa je bil:
Ime ................................
Naslov in mesto _______________
Sem član(ica) društva štev.
KUPON
ZA DOPOŠILJATEV NOVIH NAROČNIKOV.
Dne________________________________________________
Cenjeno upravništvo A. S. Chicago, IU.
Naznanjam Vam, da sem pridobil (a)................novih naročnikov kateri naslovi so:
1)	ime...........................................plačal(a) za naročnino $___________
Naslov.........................................................................
2)	Ime--------------------------------------------plačal(a) za naročnino $___________
Naslov_________________________________________________
3)	Ime______________________________ ..plačal(a) za naročnino $...______
Naslov ___________________________________________________________________
4)	Ime---------------------------------plačal(a) za naročnino $_____________
Naslov ________________________________________________________
Pošiljam Vam skupno svoto______________________$________
Mojo nagrado $----------------- pripišite k moji naročnini —
mi pošljite knjige; plošče, razno blago,' kakor označeno na priloženem naroČilu.
žetim imeti izplačano v gotovini
Podpis__i____:....;......_____;__________________________________ _
-i i " " itfiMiP
Naslov________________________________________________________________________
ENA IZMED ONIH KI JE VESELA, DA JE ČITALA TE VRSTICE
Mrs. Sukits, iz Pittsburgh. Pa., nam pisc: "Veseli me. da sem videl.i vaš ojjlas v časnikih. Poskusila sem vzorec Tritierjeve^a .trrcnkepa vina. ter sem bila z njim zelo zadovoljna, nakar sem ga kupila eno steklenico ter jra bom nadalje uživala, ker. odkar sem začela jemati to čudovito zdravilo je zaprtje zginilo. Priporočani *ra svojim prijateljem.'' Triner-ievo grenko vino odpravi zaprtie, slab apetit, zapreko in druge take želodčne nerede. Pišite na Jos. Trincr Co., 1333 S. Ashland Ave.. Chicago. II!.. j>o brezplačni vzorec, ter priložite 10c za pokritje poštnine.
No. 3.
Kupon za brezplačni vzorec
Ime __________________________________________________
Mesto ______________________________________________________
NE ODLAŠAJTE
Višek potovalne sezone se hitro bliža. Skupina rojakov za skupino odhaja v stari kraj, bodisi za obisk, ali za stalno. Za vsakogar, ki je namenjen na pot to poletje, je skrajni čas, da se definitivno odloči in si rezervira prostor.
NA 9. JUNIJA se vrši naše glavno skupno potovanje na neprekosljivem francoskem parniku "lie de France". To potovanje obeta biti eno od največjih. Udeležili se ga bodo rojaki iz Brooklyna, New Yorka, Pittsburgha, Clevelanda, Chicage, Indianapolisa, Jolieta in mnogih drugih naselbin. Razume se, da bo tudi to pot naš zastopnik spremljal rojake prav do Ljubljane in skrbel za udobnost potnikov. Naši potniki bodo imeli prostor v najboljšem delu parnika. Priglasite se čim prej tudi Vi. — Ne odlašajte več!


NA 30. JUNIJA, istotako na prvaku "lie de France" se vrši naše naslednje skupno potovanje, katerega se bo udeležilo posebno veliko rojakov iz Milwaukee, West Allisa in Sheboyga-na. Pridružite se jim tudi Vi in ne odlašajte. — Vsakdo je dobrodošel.
NA 14. JULIJA se vrši naše zadnje skupno potovanje to poletje in sicer to pot na priljubljenem "Paris-u". Tudi za to potovanje je priglašenih že več rojakov. Priglasite se čipi prej tudi Vi.
Lahko pa potujete tudi z vsakim
drugim parnikom, kajti mi zastopamo
vse važne linije in Vam lahko postrežemo v vsakem slučaju.
Pišite nam po Vozni Red parnikov, cene in druge informacije, dalje po slike paznikov, kabin itd. Pošljemo jih
brezplačno.
OBRNITE SE NA NAS TUDI:
a)	kadar pošiljate denar v stari kraj,
b)	kadar želite dobiti denar iz stare-
ga kraja,
c)	kadar ste namenjeni dobiti kako o-
sebo iz domovine,
d)	kadar rabite pooblastilo, kupno
pogodbo, izjavo ali kako drugo notarsko listino in
e)	kadarkoli imate kak drug posel s
starim krajem.
SLOVANSKA BANKA
Zakrajsek & Češark
455 Wert 42h j Štteet, New York, N. Y.
aumiiKAWSia siovmc
Sreda, 23. maja 1928.
— ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus.
Lovski nož in gibčnost, to je bilo edino, kar je vsaj nekoliko odtehtalo premoč Kršakovo, sicer pa je silna žival daleč nadkriljevala slabotnega človeka in da ni bilo še druge okol-nosti, ki je soodločevala v tej neenaki borbi,
_ Trzan, Claytonov sin, mladi lord Greys-
toke, bi bil umrl kakor je živel, neznan in nepoznan v divji afriški džungli.
Toda sin Claytona je imel dar, ki ga je dvigal daleč nad vse živali, dar, ki ga je Stvarnik podaril le človeku, — razum. In razum ga je rešil smrtnega objema železnih mišic Kršakovih in ga obvaroval njegovih strašnih zobov. —
Z izzivalnim rjovenjem je planil Kršak nadenj.
Mladi Clayton je potegnil nož in mu je z enako divjim krikom skočil nasproti, da bi prestregel napad. Vse preveč previden je bil, ni čakal, da bi ga objele dolge, strahovite Kršakove roke.
V	hipu ko sta si bila dovolj blizu, je pograbil nasprotnika za dvignjeno zapestjo in mu z drugo roko porinil nož pod rebra.
Naglo je spet potegnil nož iz rane, da bi sunil še v drugič in bolje. Pa ni prišel do tega.
Z enim samim zamahom svoje železne pesti mu je izbil Kršak orožje iz roke, daleč v stran je odletel nož.
Trzan je bil brez orožja —.
Spoprijela sta se.
Kršak je nameril svoje zobovje na vrat be-lokožca, da bi mu pregriznil vratno žilo. Tako napada gorila.
Pa Trzan je dobro poznal bojne šege svojih tovarišev, njegova mišičasta roka je pograbila nasprotnika za vrat in držala njegovo glavo v toliki oddaljenosti, da mu zobovje ni moglo priti do živega.
Zato pa ga je Kršak udaril po glavi in mu odtrgal šop lasi s kožo vred. V hipu je bil Trzan ves krvav. Da ni njegova roka oslabela vsled rane pod pazduho, gotovo bi mu bil črepinjo prebil.
Zdrknila sta na tla, se valjala, suvala in tolkla, — dvoje divjih, besnečih bitij v borbi za življenje in smrt.
V	kratkem odmoru, ko sta oba nekolika odnehala, da spet prideta do sape, si je zamislil Trzan prekanjen načrt.
Skušal bo priti nasprotniku na hrbet. Tam mu njegovo zobovje ne bo več nevarno in tudi njegove roke ne, več moči bo imel na razpolago, zadušil ga bo.
Hitreje nego je upal, se mu je nakana posrečila. Nevedoč kaj namerava zviti nasprotnik, ga neumna žival ni posebno ovirala.
Toda ko je končno Kršak opazil, da ga namerava belokožec napasti od strani, kjer mu s svojimi pestmi in zobovjem ne bo mogel več blizu ,se je vrgel s tako silo na hrbet, da je Trzanu skoraj sape zmanjkalo in da ni mogel drugega ko trdno se oklepati Kršaka in paziti, da se mu ne izmuzne.
Pa vkljub temu mu je zopet in vedno izno-va ušel iz rok in vedno iznova je moral grabiti za njim.
Pri tem neprestanem ruvanju in valjanju In lovljenju je slučajno zašla njegova roka Kršaku pod pazduho ter se. je z dlanjo in pestjo oklenila njegovega tilnika. Ta prijem je v moderni rokoborbi znan pod imenom 'pol-Nelson'. Če si nasprotnika tako prijel,mu izlahka prelomiš tilnik, braniti pa se ne more .
Tudi mladi Clayton je v hipu spoznal vrednost takega prijema. Da ga še okrepi, je spravil Kršaku tudi levico pod pazduho in za tilnik, sklenil prste obeh rok — in trenutek pozneje je Kršaku pokala hrbtenica pod "popolnim Nelsonom".
Borca se nista več genila.
Molče sta ležala na tleh. Trzan Kršaku na hrbtu, z rokami tesno sklenjenimi v strahoviti prijem, Kršak pod njim, težko sopeč in hropeč. Niže in niže mu je lezla glava na prsi pod strašnim pritiskom Trzanovih sklenjenih rok.
Mladi Clayton je vedel, kaj se bo zgodilo. Še pritisk — in Kršakova hrbtenica se bo prelomila.
In on, mladi, slabotni belokožec bo zmagovalec, bo največji junak rodu Kršakovega, nepremagljiv borec vse džungle —.
Toda prav kakor je malo prej razum pokazal Claytonu način, kako bo premagal nasprotnika, tako mu Je tudi sedaj povedal, da ni prav, Če ubije Kršaka.
Zakaj bi ga naj ubil —T
Res da je bil KrSak njegov sovražnik, strese! mu je po življenju; |e od zgodnje: mladosti.	" • Toda — aH bo on, Trzan, za včdrio ostal v
Kršakovem rodu —? Ali ni "človek", Kršak in njegova čreda pa so "živali" —?
Čutil je, da leži prepad med njim in med njegovimi nekdanjimi tovariši. In čutil je tudi, da dolgo ne more več ostati med njimi.
Bral je knjige, ki so jih spisali ljudje in ki je k njim spadal tudi on sam. In knjige so mu odprle pogled v čisto nov svet, v novo življenje —.
Kake čudne sanje je sanjala njegova živahna, plodovita domišljija o življenju ljudi daleč tam za morjem —. In sam ni vedel, kako je prišlo, pa delal je načrte in naklepe, kako bi prišel med ljudi. Srečal je črnce. Ti so bili ljudje. Gotovo —. Pa niso bili ljudje, njemu enaki. "Črnci" so bili.
Nevede in nehote se mu je v srce prikradlo hrepenenje po njemu enakih bitjih.
Začutil je domotožje —.
Čemu bi se torej še nadalje mudil med živalmi —? Niso ga razumele. Živele so svoje življenje, on pa je že zdavnaj skušal živeti življenje ljudi —.
Našel bo sredstva in pota, da pride med ljudi.
In tedaj mu tudi Kršak ne bo mogel več škodovati —.
Čemu bi mu torej vzerživljenje ? Postava džungle zapoveduje, da ne ubijaj brez potrebe.
Ne bo ubil Kršaka —.
Pa še eden vzrok je imel, da ga bo pustil živeti.
Če ga ubije, kdo bo za njim poglavar —?
Po postavah in navadah džungle bodo njega izvolili za kralja in poglavarja. Če ubije Kršaka, bo on najmočnejši, bo nepremagljiv borec, velik junak —.
Glavar pa noče biti —. Druge načrte je imel.
Torej jim je moral pustiti Kršaka. —
Zarenčal mu je glas, ki je v Kršakovem rodu pomenil, d& se naj nasprotnik vda.
Kršak ni odgovoril.
Huje so pritisnile Trzanove mogočne mišice, Kršak je kriknil in nato žalostno zastokal. Vdal se je.
Tedaj so se Trzanovi prsti razklenili, izpustil je nasprotnika iz strahovitega objema, onemogel se je zgrudil poglavar rodu goril po tleh.
Z napetim pričakovanjem je sledila vsa čreda strašni borbi in z nemim začudenjem so gledali nenavadni izid.
Prepričani so bili, da bo belokožec Kršaka ubil in nato po postavah džungle zahteval zase poglavarsko čast .
Mesto tega pa je v zadnjem trenutku izpustil že skoraj premaganega nasprotnika živega iz rok —.
Globoko v njihovo živalsko pamet se je vtisnila zavest, da je belokoži tujec nekaj posebnega, da pa je obenem tudi nepremagljiv borec in velik junak.
V	plahem strahu so gledali na silnega be-lokožega junaka.
Tako je stopil Trzan prvi korak po poti, ki si jo je izbral, — po poti do njemu enakih bitij.
XII.
Trzan — "zli duh džungle".
Zdelan in polomljen od borbe s Kršakom ter z veliko krvavo rano na glavi se drugo jutro odpravi Trzan proti obrežju. Saborin kožuh je vzel seboj.
Pot je bila za ranjenega in potolčenega Trzana precej dolga. Počasi je potoval, prenočil je v vejah in šele pozno drugega dne je prišel do koče.
Par dni se ni genil z ležišča, razen če se je šel k potoku umivat ali pa v gozd si iskat sadežev in druge hrane.
V	desetih dneh je bil spet čisto zdrav, le vrh glave se mu je vlekla strašna, polzacelje-na brazgotina od levega očesa k desnemu, — spomin na rano, ki mu jo je zadjala težka roka Kršakova.
Čas zdravljenja je hotel tudi sicer koristno izrabiti. Lotil se je Saborinega kožuha in si začel krojiti obleko. Pa koža se je tekom dni posušila in ker o strojarstvu ničesar ni vedel, je moral na svojo veliko žalost opustiti vse lepe načrte s Saborinim kožuhom.
Uničene so bile njegove nade, da bo imel obleko in da bo podoben ljudem. Zabrižen je gubal čelo.
Z živalskimi kožami ni bilo nič. Prehitro so se posušile Tri trde so postale kalčor skorja.
Kje bi dobil obleko —?
Misli so mu uhajale k črncem.
L JPalJe prihV);	"
, SLUŽBE IŠČE
slovensko dekle. Če kakšna poštena družina rabi katero, naj piše na naslov: Fred Stabler, 318 Second Str., Oglesby, Illinois.
P 0 Z 0 R11!
Izdelujem najboljša zdravila na svetu! Alpen tinktura, ki učinkuje takoj, da prenehajo izpadati lasje in v kratkem času zrastejo lepi gosti in krasni. Bruslin tinktura proti sivim lasem od katere vam v par dneh postanejo popolnoma naturni, take barve, kakoršne ste imeli v mladosti. Wahčič Fluid proti revmatizmu, trganju po kosteh in proti oteklini, je uspešno zdravilo, ki vas v kratkem času popolnoma ozdravi. Izdelujem še mnogo drugih zdravil, katerih bi ne smelo manjkati v nobeni domači lekarni, katero držite pri hiši. Pišite takoj po brezplačni cenik, katerega bi morala imeti' vsaka družina. $5.00 vsakemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha.
JAKOB WAHČIČ 1436 E. 95th St., Cleveland, Ohio
Z RAKETAMI V SVETOVNI PROSTOR.
I
Listi so poročali o zanimivih poskusil, ki so jih napravili z avtomobilom novega tipa. Ženejo ga z doslej neznano brzino posebne rakete. Na temelju teh uspelih poskusov so se odločili v Opplovih delavnicah v Riisselsheimu, da bodo izdelovali rakete, ki se bodo dvignile lahko 150 km nad zemeljsko površino. Posebni avtomatski registrirni aparati bodo služili za proučevanje ozračnih plasti v tej višini. Eksperimenti se bodo izvršili kmalu. Op-plove delavnice imajo še velike načrte. Med drugim premišljujejo tam o tem, da bi izdelovali rakete, ki bi preletele razdaljo med Berlinom in New Yorkom v dveh urah in ki bi prenašale v svoji notranjosti pisemsko pošto.
-o-
Šola izkušnje je odprta vsaki dan štiriindvajset ur.
G
i
<x>oooo<>ooooooo<xKx>oiooo<>ooooooco<>oo<>ooo^
PISANO POLJE
»oooooooooooo- j m Trunk oooooooooooo
•	v .	^^ ™>S>
Iti a Million-to-One YoureinLove"
ZOPET NOVE PLOŠČE!
Vsem našim odjemalcem naznanjamo, da smo dobili zopet štiri lepe nove slovenske plošče, katere si bo gotovo hotel naročiti vsak.
80481	Seničica — Dolg fant .............................................75
To ploščo je izdelal znani Deitchmanov orkester iz Jo-lieta. Kdor je čul "France Polko" ali "Jolietsko Slovenko", bo gotovo hotel imeti tudi "Seničico".
80482	Nocoj je luštna noč — Njega ni .............................75
80526	Ribniška — Naš maček ...........................................75
Te pesmi so zapeli naši popularni pevci "Adrije". Kako lepo ubrano zapojejo te naše krasne narodne pesmi, aranžirane na poseben način, ki je fin in umeten, obenem pa preprost in domač, kakor pesmi same. Pa kaj bomo govorili, kdor je čul pevce 'Adrije' na "Ženitovanju", "V krčmi", "Romanju", "Amerikanec v starem kraju", bo kar hitro naročil še te dve plošči.
80527	Na Dolenjskem, valček.
Kadar so godci veseli, valček .................................75
Tu je pa zopet naša Račič-Fojsova godba. Pa to nista navadna plesna valčka, katera so to pot zaigrali. Plesna valčka sta seveda, toda, da jih čujete! Same pristne narodne pesmi, katere ljubi in žvižga vsakdo rad. Človeka kar vzdigne, da bi plesal in pel, ko posluša te krasne melodije, melodije našega slovenskega srca. Brez te plošče pač ne sme biti nobena slovenska hiša. Račič-Fojsova godba igra spremljavo tudi na ploščah pevcev Adrije. Izdelali so tudi:
79433 Nagajivka Mazurka — Cokljarji — Šmarjanka................................... .75
79484 Vesela Gorenjka. — Korajža velja, polka .........................................75
Druge novejše slovenske plošče:
Ženitovanje, 1. del. — 2. del, 12 inčev__________________________________________„.$1.25
Romanje k Materi BožiL 1. del. — 2. del, 12 inčev ...........................$1.25
Izgubljena pesem — Jolietska Slovenka _______________________________________ .75
Amerikanec se poslavlja od rojstnega kraja....................
V krčmi, 1. deL — 2. del .....................................................................
Amerikanec na obisku v stari domovini.
Gozdni zvok — France polka____________________________________
O j ta zakonski stan—Nova-stara pesem, smešni prizor s petjem Radi kotla v keho — Ravbar na gauge smešni prizor s petjem....
68923
68924 50331
80333 80332
80334
30183
30184
.75 .75
.75
.75 .75
ZA MESEC MAJN1K BI PRIPOROČALI SLEDEČE PLOŠČE:
-8924
19981 21216 78913
Romanje k Mater ji božji ................................................................... $1.25
Hail, Queen of Heaven — Mother Dear, orgije in petje.................75
Ave Maria — The Rosary, orgije.............................................................75
Ave Maria — O salutaris, Tamjtum ergo, petje in orgije.............../ .75
Vae nove plošče so izdelane po novem ortofoničnem procesu in igrajo najboljše na ortofoničnih Viktrolah. V*i, kateri nimate ortofonične Viktrole, pojdite h kakemu prijatelju, ki jo Jma in slišite razliko. Prostori "Amer. Slovenca" so odprti vsak dan, in vsak torek in soboto zvečer do 9. ure. Kateri imate priliko, pridite in slišite nove slovenske plošče in ortofonične Viktrole. Ako mislite stare gramofone zamenjati šajte nas za pogoje.
VhtiiaT 2 vsakim naročilom pošljite potrebno svoto.
▼ OaIIVi - Pri naročilu od 5 plošč ali več, plačamo poštnino mi. Ako je pa naročilo manj, kakor 5 plošč, potem pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
Bo nekaj gnilega.
Gotove ideje se porajajo kot posledice zunanjih dogodkov. Ko je Bismarck po zmagi nad Francozi stal na višku svojih uspehov in slave, je začel sanjati o zavoje van j u protestan-tizma ne samole nad katoliki, temveč nad vsem svetom. Najprej se je seve spravil nad nemške katolike in je z železno silo mislil ukloniti njih tilnik. Za tem bi sledilo drugo. Varal se je. Boj s katoliško cerkvijo je bil krut, pa ni cerkev podlegla, temveč Bismarck je moral nastopiti pot v Ka-noso.
Vse kaže, da je tudi nekaterim Francozom zmaga v svetovni vojni šla v glavo. Kar je v ozadju znane Action fran-caise, ni samole nek \j monar-hističnega, temveč nekaj krivega in zablodnega v bistvu, v načelu. Cerkev je morala nastopiti in zaklicati: do sem in ne dalje!
Kdor se strastno zarije v kako idejo, le težko odstopi in pripozna zmoto. V mnogih slučajih se prikaže neko klubova-nje, gola trma. Ako je grof Marcelly ostal pri svoji ideji in trmi, je pač le njegova krivda, če je zapadel kazni, da ni imel cerkvenega pokopa. Iz Mont-lucona se poroča, da je bil pokopan na svojem vrtu. Precej luči pa prisije v vso zadevo, če je obrede izvršila njegova hčerka, ki je bila menda nekdaj nuna.
Če je zadeva istinito taka, kaže, da v družini pač ni vse v redu, da je nekaj gnilega, in taka gniloba prilično izbruhne i na dan. Neomadeževan katolik ne bo trmast.
Nič novega.
"Companionate marriage — poskusni zakon", kakoršnega propagira znani Ben Lindsev, je zelo nevarna zmota, ker posega namen v bistvo zakona, ko o pravem zakonu še ne more biti govora. Protestant je so zavrgli pojm zakona in ni čuda. da potem tavajo sem in tja. Pri tako važni socialni napravi, kakršna je zakon, na kateri sloni dobrobit družbe, se o kakem poizkušali ju ne more govoriti. Lindsey se vedno pritožuje, da ga ne razumejo, in da on drugače misli. Mogoče. Misel je morda ta, da se morata zakonska dobro poznati. Po Lindseyevem načrtu je napaka v tem, da skleneta zakon samole za poizkušnjo.
Medsebojno spoznanje je na mestu. Katoliška cerkev dobro pozna človeško naravo. Naravnost prepoveduje zakon, ki bi sledil samole po kakem površnem spoznanju ženina in neveste, n. pr. pod kakim oknom. na plesišču, pri mehkem luninem svitu ... V svrhe
za nove, vpra-
1849 WEST 22nd STREET
CHICAGO, ILL.
RECORDS
Feen^mint
• Olajševalno ' sredstvo, ki seli ga lahko žvečil kakor žvečilni i Šrum.
OKUS PO METI. v drogerijah
medsebojnega dobrega spoznanja in preudarka zahteva naravnost neko dobo — zaro-čenja. Ako mlada zaročenca prideta do prepričanja, da sta za neločljivo zakonsko življenje, potem šele stopita v zakon.
Zaročenje, to je doba "poizkusa. a ni noben zakon, kakor morda Lindsey hoče, ker pač zakona prav ne pojmuje in ga smatra po protestantovskem naziranju za golo pogodbo, ki se sklepa in razdira.
Doba zaročenja, kakršno zahteva katoliška cerkev, je poizkus, in ni nič novega, se je za zakon vedno zahtevala, po-izkusni zakon, o kakršnem govori Lindsey, pa je naravnost proti bistvu zakona, zato zelo
nevarna zmota.
* * *
Programi in — dejstva.
V začetku aprila t. 1. je urad socialistične delavske interna-cionale izdal svoj majniški program. Prva točka se glasi: Proti militarizmu, — dalje: proti vojni.
Ta socialistični program je obstajal že od nekdaj. V svetovni vojni je program kleknil kakor kak pipec. Socialisti so na svoj program lepo pozabili, vsaj nemški socialisti so bili za vojno naravnost navdušeni. — Ker pa ni bilo uspeha, pa se mora priti zopet na — program.
TCakor je socializem otrok liberalizma, tako je komunizem dete obojih. Komunisti radi predbacivajo socialistom, da niso dosledni, se izneverijo svojemu programu. Bratje naj stvar poravnajo med seboj.
Ampak prav čudna ilustracija komunističnega antimilita-risticnega programa je sledeče poročilo v dnevnem časopisju o majniškem praznovanju v Moskvi. Čitam med drugim: "Ruski boljševiki so razvili velikansko demonstracijo za prvi majnik. Nastopila je rdeča armada, ki je izredno dobro o-premljena in izvežbana. Za armado je korakalo nad milijon mož in žen, enako oboroženih s puškami in bajoneti. Oboroženi vojni tanki, vojni vozovi, strojnice, konjenica. Carji nikoli niso videli takih vojnih sil, kakršne je prinesla in razvila revolucija. Vojna sila Rusije šteje nad 15 milijonov boril-cev."
Pravijo, da je to delavska armada. He, he . . delavska gor ali dol . . goli militarizem je, ki bije antimilitarističnemu programu naravnost v obraz. Bijemo se na prsa za programe, ampak dejstva pa nas bije-jo po — glavi.
Obiskujte svoje domače gledališče
"THE REX'\ kamor zahajajo vsi prebivalci mesta Sheboygan, Wis,* da vidijo najlepše predstave.
KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE
A. F. WARHANIK
zanesljivi lekarnar — zaloga fotografienih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL.
Vsaki čas in minuto
dobite naa na telefon. FRANK E. PALACZ, pogrebni*. LOUIS J. ZB7RAN, potadUfc. 1916 W. 22nd Stmt
Phone: Canal 1267, Stanovaajtki Rockwell 4882 in 57*0.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom ■e priporočamo n m. ro&la za premog — dfn in prava* žanfe pohištva ob čaan »elltve.
Pokličite > Telefon: Roosevelt SOL
LOUIS STRITAR
2018 W. 21 at