OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
XXXIII.—LETO XXXIII.
cleveland, ohio, tuesday (torek), MARCH 7, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 46
^ovi GROBOVI
DOMAČE VESTI
perish
jG
' O-, Eh Perish (Peric),
star 7q i^i. * ,
47 H. J ' stanujoč na 1380 E. repelja Painsvi
bil v	zvečer. Rojen je
47 CJf r,
je bil v bolniš-Painsville, O., kjer je
%o v »mrl v
»ahliat 4?^ Ameriki se je ^ DeW jev ZaL član	za peka. Bil je
te.	Srbske nar. jedno-
otroke: Mrs. Eli ml	William,
Mrs.	Kuhel in
tor o ^	Hoover v Men-
Veli'ko '	'^i^ata Johna in
ši Y ^°Jodnikov. Pogreb se vr-
'^Jose h	ob 8:45 uri
ga 7-,^, želetovega pogrebne-E. 152 SL, v arije Vnebovzete ob
»:30
Šče	nato na pokopali-
j- bradish
^ bolezni je umrl v Bra^jgv^ bolnišnici Anthony J. sica Av	na 15815 Cor-
^°n^a je bil iz broda klal ^ Ameriki se je na-
^P(išča hčere: Mrs. ^ Sporčič, Mrs. Mary %s, g. ' Braidich in Fran-^ eneg.^ '^osepha, šest vnukov Cod^il^ ^ P^avnuka ter več so-%ri^ J ^®na Katherine je
^ ^®trtek^ ■ Pogreb se vrši ^Jutraj ob 8:45 uri iz ^^®tovega pogrebnega %% SL, v
Jeror
cer-
»ato	ob 9:30 uri in

Pokopališče Calvary.
na
Sn(
j® braidich
oči
okro
g polnoči je umrl
domu George Brai-^ let, stanujoč na ^^tropp Ave. Pogreb Želetov pogreb-i,' Podrobnosti bomo po-
jutn.	^
V zjutraj ob 8.30 uri se ''la ■,, ^^dušnica v cerkvi sv.
^troj in. Sorodniki so vabljeni,
in
da se
prve obletnice
'""" Udeleže. ^^Lit ——_
Kaznoval
•C®''"
?s 4r"'°'' -
k ^	v mestu Parmi
% ^ inaščeval svoji ne-
Seja lovcev
Nocoj ob osmih se vrši seja Euclid Rifle and Hunting kluba v Slov. domu na Holmes Avg. Vabi se vse člane-lovce na polno-številno udeležbo.
Izredna seja direkiorija
Nocoj se vrši izredna seja di-rektorija Slov. društvenega doma na Recher Ave. Pričetek ob 7.30 uri. Radi zelo važne zadeva, ki se jo mora takoj rešiti, se prosi vse direktorje, da se gotovo udeleže.
Redna seja
Jutri zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja društva sv. Ane št. 4 SDZ v navadnih prostorih. Članice so vabljene, da se udeleže v polnem številu.
Iz bolnišnice
Mrs. Joe Brezovar iz 305 E. 232 St. seje vrnila iz bolnišnice ter se začasno nahaja pod zdravniško oskrbo na domu svoje hčere Mrs. Frances Kromar, 665 E. 160 St. Zahvaljuje se vsem za obiske, darila, voščilne kartice in cvetlice, ki jih je prejela. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu hčere.
Pozdravi
Pozdrave pošiljajo iz solnčne Floride vsem prijateljem in znancem Ciril in Mary Kunstel, ki vodita gostilno na St. Clair Ave., Mrs. Mary Burdek (Ore-kar) iz Detroita, ter Mr. in Mrs. Gust in Ann Supank iz Fort Pierce, Fla.
Popravek
V zadnjemu poročilu Mrs. Mary Vidrich o prispevkah za slepe otroke bi se moralo glasiti, da sta Mr. in Mrs. Sušnik iz Cherokee Ave. darovala $5 v spomin pok. Matt Zandar, Mr. in Mrs. Louis Pečenko iz Richmond Rd. pa sta darovala $5 v spomin pok. Joe Batich. Toliko v blagohotni popravek.

^	j® iGt starejši
i^il dorvi^^^^' j® nenadoma U**	našel ženo z ne-
ljubimcem. Med-^'kji J, ^ ljubimec ušel, je ženo prisilil, da je ip , ^^'iela na vroči peči. hude opekline

m

^ bolnišnici.
®0MBA pre-^ franciji
W °bčin	— Zupan
O obia^ J južni Franciji je {)f .>ovi / nenavaden ukaz, Sil 'Valcevj,^terega je vsem iti j.^.P''epovedano, dano-PofQ^ atomske bombe. Je pariški časopis Fi-
N>r.........-........
% 1.' Hai av. . ' ' bi i aretirajo vsako ose-
^ ukaz kršila.
Italijanski fašisti se hočejo boriti proti komunizmu
RIM, 4. marca — Italijanska neo-fašistična stranka Socialno gibanje je danes naznanila, da je njena pravica, da se "bori proti komunistični agresiji."
V izjavi so italijanski fašisti obtožili krščansko-demokratsko vlado de Gasperija, da je prešibka, da bi se borila proti komu-nizpiu in "zaščitila ljudstvo."
Voditelj novega fašističnega mladinskega gibanja, poslanec Roberto Mieville, je kar odprto povedal, da se stranka ne bo ozirala na svarila vlade, da se ne bo trpelo upostavitev novega gibanja, ki bi v Italiji ponovno spravil na oblast fašizem.
Italijanski fašisti imajo le šest poslancev v parlamentu in sploh ne ugovarjajo, če se jih označa za neo-fašiste (nove fašiste). Zadnje čase je nova fašistična stranka postala zelo aktivna na podeželju, kjer skuša dobiti podporo za prihodnje upravne volitve.
V Floridi
Obče poznana Mr. in Mrs. John Drenik, ki vodita Dreniko-vo podjetje (izdelovalci pive), sta se pred mesecem dni podala na oddih v toplo Florido, Želimr jima mnogo zabave in razvedrila ter srečen povratek!
Na obisku
Miss Mary Kaušek iz Underwood Ave. seje podala na daljši obisk v solnčno Calif orni j o, kjer bo obiskala svoje znanke in prijateljice. Mnogo zabave in srečen povratek!
Čitalnica SDD
Jutri, 8. marca se vrši seja Slov. nar. čitalnice SDD na Waterloo Rd. Prosi se vse čitalni-čarje, da gotovo pridejo, ker je to važna ustanova in vredna podpore vseh. Nadzorni odbor naj pride 20 minut preje, da pregleda račune zadnje veselice.
Zopet doma
Poznana Mrs. Anna Ljubi iz 6618 Bliss Rd. se je vrnila iz Polyclinic bolnišnice, kjer je srečno prestala operacijo. Nahaja se na svojemu domu pod zdravniško oskrbo, kjer jo prijateljice sedaj lahko obiščejo. Zahvaljuje se vsem prijateljicam za obiske, darila, cvetlice in voščilne kartice, ki jih je prejela v bolnišnici.
^^Pan mesta Vaucluse ^ policijskim urad-
bivši predsednik francije je umrl
PARIZ, 6. marca — Danes je umrl v starosti 78 let bivši predsednik Francoske republike Albert Lebrun.
Prvič je Lebrun bil izvoljen za predsednika leta 1932, potem pa leta 1940, ko ga je odslovil maršal Patain, ki je postal lutkarski predsednik po porazu Francije v drugi svetovni vojni.
nemci se selijo iz zapadne poljske
BERLIN, 4. marca. — Nemci, ki živijo v na področju rek Odra in Neissa, so se danes začeli seliti. V zapadno Nemčijo je danes dospela prva skupina od okrog 700 Nemcev. Pričakuje se, da se bo vkupno izselilo do 60,000 Nemcev.
Na pogajanjih med predstavniki poljske vlade in vzhodno-nemške meje je bil sklenjen sporazum, po katerem bo področje, ki je prej bilo pod Nemčijo, postalo v vsakem oziru poljsko. Toda zapadne sile te spremembe mej sedaj zavračajo, čeprav so jo odobrile na Potsdamski konferenci.
nemška provinca je postala republika
PARIZ, 4. marca. — Francija je odobrila status "republike" nemški provinci Saar. Sporazum, ki je bil podpisan med predstavniki francoske vlade in predstavniki Saara, bo v veljavi 50 let.
Sporazumu pa se medtem zo-perstavljajo Nemci, ki menijo, da bi Saar moral biti neločljivi del nemške države.
Francija, ki je po drugi svetovni "vojni okupirala Saar, ima velike koristi od te province posebno kar se tiče premoga.
jugoslovanski begunec je storil samomor
ZURIH, Švica, 4. marca—Neki jugoslovanski begunec, katerega so deportirali iz Anglije, je danes storil samomor s skokom iz švicarskega letala, ki je letelo nad St. Quentin, Francijo. Imi-gracijski uradniki so naznanili, da je jugoslovanski begunec prišel v Anglijo s ponarejenimi papirji, nakar so ga angleške oblasti poslale nazaj v Švico.
senator zagovarja vojne sirote
WASHINGTON .6. marca.— Demokratski senator Humperey je danes v senatu predlagal, da se v okviru zakona za begunce sprejme v deželo 25,000 evropskih otrok, ki so ostali brez sstaršev.
število brezposelnih se je zvišalo na blizu pet milijonov
WASHINGTON, 6. marca — Število brezposelnih v Zedinje-nih državah se je na osnovi vladnih statistik zvišalo na 4,468,-000, kar je najvišje število po avgustu leta 1941, ko je vkupno v deželi bilo brezposelnih 5,620,-000 oseb.
Trgovinski oddelek, ki je objavil številke o stanju brezposelnih, pravi, da se je od januarja število brezposelnih zvišalo za 204,000, večinoma zaradi zvišanja delovne sile.
V statistikah niso upoštevani delavci, ki so na stavki. Z njimi bi se število zvišalo nad 5,000,-000. Poleg teh je tudi delavcev, ki so bili začasno odslovljeni v odvisnih industrijah prizadetih zaradi stavk, kakor tudi delavcev, ki so le delno uposleni in katere se ne smatra za brezposelne.
Brezposelnost v raznih državah
ŽENEVA, Švica, 6. marca — Mednarodna delavska organizacija je danes naznanila, da se je brezposelnost zvišala v šestnajstih državah sveta, padla pa v štirih. Število brezposelnih se je znižalo v Irski, Švedski, Avstraliji in Novi Zelandiji.
poljska bo prevzela cerkvena veleposestva
VARŠAVA, 6. marca — Poljski ministrski predsednik Ciran-kievic je danes v parlamentu naznanil, da bo država prevzela ve-leposestva rimsko-katoliške cerkve.
Cirankievic je izjavil da bo v parlamentu kmalu predložena zakonska predloga, na osnovi katere bodo podržavljena vsa cerkvena veleposestva, ki so večja od 250 akrov.
podzemske jame proti novim bombam
new YORK, 6. marca.—Ze-dinjene države imajo 4,000 podzemeljskih jam, v katerih se lahko skrijejo ljudje, če pride do napada s hidrogenskimi bombami. To so povečinoma naravne jame, v katerih so živeli prvi ljudje.
V jamah se bodo v prvi vrsti skrili važni ljudje, ker kljub velikemu številu takšnih jam ne bo prostora za vse. predvojne cene so šle za vedno
CHICAGO, 6. marca —The National Association of Assessing Officers je danes naznanila, da še predvojne nizke cene nikoli več ne bodo vrnile.
Vile rojenice
Unija premogarjev ponudila avtni milijonsko posojilo
WASHINGTON, 6. marca— Predsednik United Mine Workers unije John L. Lewis je danes ponudil United Automobile Workers uniji posojilo v znesku $1,000,000.
Unija avtnih delavcev se nahaja na stavki proti Chrysler Corp. Lewis je izjavil, da lahko dobi denar kadar koli želi.
V pismu predsedniku UAW Walterju P. Reutherju je Lewis med ostalim rekel, da je glavni odbor njegove unije soglasno odobril posojilo.
"Kot veste, so United Mine Workers of America pravkar izšli iz stavke velikanskega pomena. V tej stavki so se naši uniji zoperstavili združeni finančni interesi, v širšem pomenu finančni interesi, ki dominirajo avtno industrijo," je rekel Lewis v svojem pismu.
Predsednik UMW unije je oddal priznanje avtnim delavcem, ko so v stavki podprli premo-garje.
Okrog 90,000 članov Reuther-jeve UAW unije vposlenih pri Chrysler Corp. stavkajo že osmi teden. Unija se bori za penzije in ostale ugodnosti za svoje člane.
DRŽAVNI ODDELEK SMATRA, DA JE SVETOVNI KONGRES ZA MIR LE PROPAGANDNA ORGANIZACIJA
WASHINGTON, 4. marca—Državni oddelek je včeraj naznanil, da so bile zavržene vize dvanajstorici znanih članov Svetovnega kongresa zagovornikov miru, ker da so "komunisti in sopotniki."
Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Michael Oražen na Abbey Ave. in jima pustile v spomin krepkega fantka. V družini sta od preje dva fantka in ena deklica. Dekliško ime matere je bilo Lillian Zalokar.
*
Pri družini Mr. in Mrs. Albert Ulogar na Kildeer Ave. so vile rojenice pustile zalo hčerkico-drugorojenko. Dekliško ime mar tere je bilo Victoria Kozlevčar. Tako je poznana Mrs. Amalia Strgar zopet postala stara mama.
Čestitamo!
amerika izgublja v mrzu vojni,
pravi gen. donovan
NEW YORK, 5. marca—Major gen. William Donovan je danes izjavil, da Zedinjene države izgubljajo v tako zvani mrzli vojni s Sovjetsko zvezo in da bodo to vojno izgubile, ne da bi oddale en edini strel iz topov.
"Vojno, ki jo moramo dobiti, je vojna, v kateri se že nahajamo. To vojno vodimo potom ekonomskih pritiskov, političnih manevrov in najveČ potom izkoriščanja teh manevrov s propagandnimi sredstvi. To vojno, če bi šla kakor gre sedaj, lahko pomeni, da jo bo Amerika izgubila, ne da bi oddali eden edini strel iz topov," je rekel gen. Donovan.
Gen. Donovan je obenem opozoril, da mora ameriško ljudstvo pričakovati, da bo v nekih ozirih omejeno v svojih svobodščinah.
češki urednik je "imperialistični agent
PRAGA, 6, marca—Praški časopisi so danes naznanili, da je bil odslovljeni bivši komunistični urednik Vilem Novy, ki da je stopil v službo "zapadnih impe-nalistov." Novy je bil izobčen iz zveze češkoslovaških časnikarjev.
Zapadni opazovalci menijo, da bo kmalu na Češkoslovaškem prišlo do obravnave proti "agentom" Zedinjenih držav, Anglije in Jugoslavije.
hitlerjev podpiratelj bo tiskal časopis
LUENEBURG, Nemčija, 4 marca. — Otto Remer, ki je leta 1944 preprečil poskus, da se umori Hitlerja, je danes nazna nil, da bo začel prihodnji teden tiskati svoj lastni časopis.
Remerja, ki je preprečil zaroto proti Hitlerju, so na ukaz firerja povišali od majorja na glavnega majorja armade. . Znani podpiratelj Hitlerja je povzročil več nemirov s svo jimi govori, ko je zagovarjal na cistične ideje.
Ameriškemu konzulu v Parizu so bila že poslana navodila, naj zavrže vize vsakemu zagovorniku miru, ki bi želel priti v Zedinjene države.
Delegacijo, kateri načelujeta svetovno znani slikar Pablo Pi-ca%so in canterburški dekan ev. Hewlett Johnson, je demokratski kongresnik John McCor-mack označil za "sovjetsko fron-tovsko organizacijo." Njega je podprl tudi republikanski kongresnik Joseph W. Martin, ki je izrazil up, da Državni oddelek zagovornikom miru ne bo odobril viz za vstop v Zedinjene države.
Podobno stališče, kot je bilo izraženo v kongresu, je zavzel tudi Državni oddelek, ko je zavrgel prošnje delegatov Svetovnega kongresa za mir.
Bivši pomožni justični tajnik A. O. Rogge, ki je član ameriškega odbora za dobrodošlico zunanjim delegatom, je včeraj ponovno odšel v Državni oddelek, kjer je apeliral na uradnike, naj revidirajo sklep in pustijo zunanje delegate v Zedinjene države. Na ugovore, da so nekateri dele-gatje komunisti, je Rogge odgovoril, da se ne bi ničesar izgubilo, lahko pa bi se nekaj pridobilo, če bi se skupini delegatov dovolilo vstop v Zedinjene države.
Največ ugovarjajo ameriški uradniki Svetovnemu kongresu, ker vodi kampanjo, da se prepreči pošiljanje orožja v Francijo in skušajo pridobiti svetovno javno mnenje za vrsto mirovnih iredlogov, ki se ujemajo s predlogi sovjetske delegacije v organizaciji Združenih narodov.
Državni oddelek je pojasnil, da so delegatje nameravali predložiti ameriškemu kongresu peticije, s katerimi apelirajo, naj se konča s tekmo pri oboroževanju in prepove uporabo atomskih bomb. Ker pa kongres nima nobenih namenov, da bi sprejel peticije, so soglasno z Državnim oddelkom, bile zavržene vize zunanjim delegatom.
Medtem pa je tudi ameriški odbor za dobrodošlico delegatom podal izjavo v zvezi z akcijo Državnega oddelka, posebno v zvezi obtožbami, da so delegatje Svetovnega kongresa za mir del "sovjetske propagande." V svoji izjavi je ameriški odbor med ostalim rekel, da ni nobenega pomena, "če govorimo o miru med nami, zavračamo pa, da bi o miru govorili s predstavniki mirovnih gibanj iz drugih držav."	I
"Mirovni pogovori se morajo danes začeti med vzhodom in za-padom, med predstavniki dveh različnih filozofij. Kako more priti do takšnih pogovorov, če Državni oddelek ne dovoli nobe nemu, katerega stališče se razlikuje od našega, da bi izrazil svoje mnenje in sodelovanje pri miroljubnem kompromisnem sporazumu?"
sovjetski predsednik okrcal zed. države
MOSKVA, 4. marca — Predsednik Zveze sovjetskih socialističnih republik Nikolaj Švernik je snoči izjavil, da "anglo-ameri-ški imperialisti" skušajo sprožiti novo vojno proti Sovjetski zvezi.
Švernik, ki je govoril v Sverd-lovku v zvezi z volitvami 12. marca je v svojem govoru poudaril, da nobena sila na svetu ne more upostaviti kapitalistični sistem v Rusiji ali pa v kateri koli ljudski demokraciji vzhodne Evrope.
"Da bi zavrgli uničenje, ki jim^ grozi vsled prihajajoče ekonomske krize, anglo-ameriški imperialisti skušajo sprožiti novo vojno," je rekel Švernik. Toda sovjetski predsednik je poudaril, da se bo Sovjetska zveza borila na čelu vedno naraščajoče mirovne fronte sveta in izpostavila netilce nove vojne, ne glede kje se nahajajo.
nacizem ponovno dviga glavo
LONDON, 4. marca. — Predsednik židovskih naselbin v angleški okupacijski zoni Nemčije Norbert Wollheinm je danes na časnikarski konferenci izjavil, da nacizem ponovno dviga glavo v Nemčiji in da se bivši nacisti pojavljajo na važnih vladnih položajih.
Wollheim je izjavil, da bi svet 3il presenečen, če bi vedel koliko število bivših aktivnih nacistov je v sedanjem bonnskem parlamentu zapadne Nemčije. Izjavil je, da je v Schesnig-Hol-steinu okrog 85 odstotkov vseh sodnikov, ki so bili aktivni člani nacistične stranke.
Židovski voditelj je posebno trpko omenil, kako so nacisti za časa vojne umorili v plinskih celicah in taboriščih blizu 5 milijonov Židov in opozoril, da sedaj v Nemčiji lahko objavljajo v časopisih napade na Žide, ne da bi bili zato kaznovani.
V "Enakopravnosti" dobite iedno sveže dnevne novice dogodkih po svetu in doma!
Ameriško letalo nad Jugoslavijo
BEOGRAD, 4. marca—Danes se je nad Jugoslavijo pojavilo orvo ameriško letalo družbe Pan .American Airways, ki je na poti ia Kalkuto, Indijo. Letalo je preletelo Jugoslavijo v soglasju z nedavno sklenjenim jugoslovan-3ko-ameriškim sporazumom.
Letalo ameriške družbe je prvo ameriško letalo, ki je letelo nad Jugoslavijo po letu 1946, ko so jugoslovanske proti-avionske baterije sestrelile neko vojaško ameriško letalo, ki je kljub ope-tovanim svarilom preletalo nad jugoslovanskim ozemljem.
Soglasno s sporazumom bodo tudi jugoslovanska letala, izdelana v Zedinjenih državah imela pravico vršiti redno zračno službo med Beogradom in Frankfur-tom. S to zračno linijo bo Jugoslavija učvrstila svoje zveze z zapadom.
stran 2
enakopravnost
7. marca 1950
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) , By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) ___________________________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) ________________________________
For Three Months—(Za tri mesece) _______________________________________
.$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto) ____________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) ________________________
For Three Months—(Za tri mesece)
_______$10.00
____ 6.00
_____ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
Po 22 letiK na obisku v rojstni domovini
Milan Medvešek
11.
tradicije starega sveta v louisiani
Nobena od naših 48 držav nima tako romantične zgodovine kot ravno Louisiana ob Mehiškem zalivu, kjer se izhva v morje veličastna reka Mississippi, "Oče vodovja" v indijanskem jeziku. Ta država na našem skrajnem jugu postaja čezdalje bolj važna trgovsko in industrijalno, ali navzlic temu nas močno spominja na prve francoske in španske naseljence, katerih tradicije so se ohranile tamkaj do današnjega dne.
Najbolj se odraža ta dedščina evropske kulture ob prilikah verskih praznikov, v predpustnih praznovanjih in pustnem torku, ki ga tam naziva j o "tolsti torek". Ob tej priliki posebno v m<estu New Orleans, gl. mestu Louisiane, priredijo velik kdrneval, ki je v običaju že nad 125 let. Priprave za karneval se vrše vse leto. Teden dni pred pustnim torkom imajo karneval, na ta dan sam pa veliko parado, ki se vrši zvečer in je zelo impozantna ter slikovita in se pomiče dol po Canal Streetu, najširji ulici države in mesta. Parada pustnega torka se zaključi s pohodom Rexa, torej kralja festivala. Ljudje za to priliko oblečejo razne noše in si nadenejo maske, a ob sončnem zahodu pa iste odstranijo. Drugi dan po teh slavnostih in radovanju, ter rajanju, nastopi s Pepelnično sredo postni čas.
Prebivalci Louisiane skrbno hranijo tudi druge tradicije, kot kinčanje grobov 1. novembra, na Vseh svetnikov dan. To navado imajo tako katoličani kakor protes-tanje in na ta dan so v državi zaprte vse banke in vsi mestni in državni uradi. Tudi mnogi privatniki ob tej priliki dajo svojim uposlencem praznik, da lahko gredo okinčat grobove svojih dragih. Ljudje v resnici krasno okinčajo grobove in gredo navadno pogledat okrog po drugih pokopališčih v bližini kako so okinčani grobovi tamkaj.
V	New Orleansu tudi zelo čislajo sv. Jožefa, to posebno prebivalci italijanskega porekla in katoličani sploh. Prazniku, ki pade na 19. marca, pravijo Mi-Careme ah sredpostni čas. Pravijo, da so to praznovanje prinesli s seboj sicilijanski naseljenci. Še danes se njih potomci drže stare tradicije in na dan sv. Jožefa napolnijo cerkve, nato pa krasijo oltarje tega patrona, postavljene v privatnih domovih. Zvečer prirejajo plese in zabave, ki nehajo točno o polnoči, nakar se spet nadaljuje postni čas.
V	Louisiani so kraji porazdeljeni v fare ozir. župnijske okraje v smislu starih španskih cerkvenih tozadevnih naredb. Tudi civilne postave bazirajo na starih španskih in francoskih napoleonskih zakonih, dočim imamo v drugih državah zakone, ki temeljijo na angleških. Mnogo ljudi v južnem delu Louisiane govori le francoski, ker so nekako ločeni vsled svojega posebnega življenja ob vodah. Tudi potujejo največ po vodi in pridejo malo v stik z ostalim prebivalstvom. — Država Louisiana je dobila svoje ime po francoskem kralju Louisu XIV., ki je vladal v času, ko je francoski raziskovalec La Sal le v imenu Francije vzel v posest nižjo dolino reke Mississippi ter ob ustju reke zgradil trdnjavo. Okrog 1. 1673 so se pričeli v tem prede-lju naseljevati Francozi in v 1. 1716 je bilo ustanovljeno mesto New Orleans, ki je dobilo svoje ime po tedanjem regentu Francije, vojvodu Orleanskem.
Louisiana je bila dolgo let najvažnejša francoska postojanka v Novem svetu. L. 1762 pa je Francija prepustila teritorij zahodno od Mississippi Špancem. Napoleon je potem dobil to predel je nazaj potom tajne pogodbe iz 1800, ker je nameraval raztegniti svoje kolonijalno cesarstvo v Ameriki. V strahu pred angleško invazijo, je potem leta 1803 prodal to posest Zed. državam ameriškim za 15 milijonov dolarjev. Ta pogodba je poznana pod imenom "Louisiana purchase". L. 1812 je bil del novega ozemlja dodeljen k Uniji kot država Louisiana.
Mesto New Orleans je glavno mesto in pristanišče države, kot tudi drugo največje pristanišče Zed držav. V resnici sta to dve mesti v enem — mesto nebotičnikov in modernih drugih stavb, tovarn in rezidenčnih predelij in staro, romantično mesto, poznano pod imenom Francosko predelje (French * Quartere) ali Vieux Quadrangle. To slednje je navadno najzanimivejša točka za turiste, ki si radi ogledajo stari Orleans, kakršnega kažejo v novelah, filmih, itd.
(Za naše slovenske čitatelje je morda potrebno pripomniti, da je Louis po naše Ludovik — v slovenski literaturi so francoski kralji vedno navedeni kot Ludovik xil
Ne samo v Sremu, pač pa tudi v drugih krajih smo videli več vzornih eksemplarjev zadrug. Ena teh eksemplarjev je nedvomno zadruga v Lazaropo-Iju v Makedoniji. Lazaropolje je vrh gore, 1,400 metrov nad morsko gladino. O tej zadrugi in prebivalcih Lazaropolja več pozneje.
V	kolikor sem moral presoditi, žanjejo zadruge na drugih področjih večje uspehe kot na kmetiškem. To je povsem logično, kajti v čevljarski, krojaški, mizarski, trgovinski ali drugi zadrugi ne pride v poštev lastništvo zemlje.
V	Jugoslaviji so podržavili tudi majhna gostinska podjetja : gostilne, hotele, kavarne etc. Vprašanje, v kolikor je bilo pametno podržavljen je majhnih podjetij in obrti. Nedvomno se je marsikaj podržavilo ali socializiralo v prvem zaletu, v veri, da je treba podržaviti vse sektorje v svrho socialističnega gospodarstva. In pri tem se je posnemalo Sovjetsko unijo na debelo.
Jugoslovansko vodstvo na vrhu je nedvomno zelo inteligentno, zato bo gotovo na podlagi izkustev in preizkušenjž obdržalo vse tisto, kar se je izkazalo v praksi za pozitivno socialistično, kaV pa ne, pa enostavno zavrglo. Marsikaj se lepo sveti v teoriji, v praksi pa obledi.
Dovolj o tem. Iz Srema smo se zopet vrnili v jugoslovansko prestolnico, kjer smo ostali en dan, nato pa se z vlakom odpeljali na jug, in sicer v republiko Makedonijo. Dan pred odhodom v Makedonijo smo bili izredno zaposleni. Sicer pa smo bili vpreženi vse skozi, imeli intervju za intervjuvom, sestanek za sestankom in hiteli iz ene ustanove v drugo. Tako nisem imel niti toliko časa, da bi pošteno pokramljal z nekaterimi mojimi prijatelji, kateri so po raznih uradih v Beogradu.
Vzlic zaposlenosti pa sem si vzel čas, da sem se sestal v Beogradu z Rikom Jericijem, mojim nerazdružljivim prijateljem iz mladih let. Od sedmega leta pa do mojega odhoda v tujino sva bila kot prava pobratina. On je šel v Zagreb študirat jus, jaz pa s trebuhom za kruhom v širni svet. V tujini se mi ni prva leta nič dobro godilo, zato mu nisem imel ničesar dobrega poročati, slabe stvari pa človek najraje zase obdrži in tako se je kmalu med nama prenehala korespondenca, vendar pa sem mnogokrat mislil nanj.
Še predno sem dospel v Jugoslavijo, sem zvedel, da je sodnik na višjem vojnem sodišču v Beogradu s činom majorja. Moj brat Dolfi mu je sporočil, da sem prišel, nakar sva se prvič sestala pred hotelom Balkanom. Takoj sva se spoznala in krepko stisnila roke. Čas je sicer svoje delo opravil na najinih obrazih, vendar pa sem se jaz njemu videl kot sem bil in on meni istotako. To se pravi isto-tako plus — 22 let!
Domenila sva se za sestanek nakar je on odhitel v urad, jaz pa po svojih potih. Ko sva prišla skupaj, sva obujala spomine na mlada leta. Povedal mi je, da je danes še sam od vse družine, da je umrla mati, oče in sestra, starejši brat, kogar sem tudi dobro poznal, pa je — pobegnil v tujino.
"Kaj je storil?" sem ga vprašal. Pojasnil mi je, da se je ob času okupacije Novega mesta slabo zadržal, se družil z Italijani in Nemci, namesto da bi se pridružil borbi za osvoboditev
domovine. Ni sicer nikomur ničesar zalega storil, toda se ni pravilno obnašal, zato pa je pekla slaba vest in pobegnil v Avstrijo, kakor toliko drugih.
Riku sem dejal, naj mu odpusti in ga povabi domov, tedaj pa je dobil njegov obraz trd izraz strogega sodnika in odločno je dejal: "Ne, tega ne morem storiti. V Jugoslaviji tedaj ni bila samo ideološka borba, pač pa nacionalna in kdor narod zapusti v tako kritični uri, ni vreden odpuščanja!" Te besede je sicer izrekel trdo, vendar pa se mu je tresel glas. In kako se mu ne bi! Vsi so mu pomrli, ostal mu je le starejši brat, a on je — v begunstvu! Sam pri sebi sem si mislil, koliko ran je prizadela zadnja vojna, kolikor življenj strla, koliko tragedij vprizorila!
Rika sem kot vojaškega sodnika vprašal, če častniki in podčastniki še vedno pretepajo re-krute, kakor so jih v stari Jugoslaviji. "Kaj še! Če bi se kdo predrznil udariti vojaka, pride takoj pred nas," je odločno dejal. Iz tega bi se dalo sklepati, da v novi Jugoslaviji navaden vojak ni tako zaničevan kot je bil v stari Jugoslaviji.
Ker sem že pri vojaštvu, naj še omenim, da sem dobil vtis, da je vojaštvo izredno številno in da je vojni aparat zelo velik. Temu se ni treba čuditi. Danes prežijo na to ubogo državo od vseh strani. Najbolj tepena med vojno, najbolj tepena po vojni!
Vojaštvo v Jugoslaviji je tudi na splošno dobro oblečeno in prav tako dobro hranjeno. V položaju, kot se nahaja Jugoslavija, bi bilo slabo, če bi bila armada nezadovoljna. Vsekakor pa sovražno razpoloženje sosednjih držav tako rekoč for sira Jugoslavijo, da ima toliko mož pod orožjem. To pa stane veliko denarja! K sreči ta armada tudi ustvarja, namreč se aktivno udejstvuje pri gradnji industrije in drugih objektov. Videli smo mnogo vojakov, kateri so korakali na delo.
Dejal sem, da stane vzdrževanje tolikšnega števila vojaštva veliko denarja. To je sicer resnica, toda če bi morala Jugoslavija toliko plačati za sleher nega vojaka kot plača Amerika, potem bi kaj hitro zbankro-tirala. V nobeni evropski državi navaden vojak ne dobi še zdaleka tako velike plače kot ameriški.
Pred odhodom v Makedonijo smo bili v avdijenci pri zvezne mu ministru za prosveto in na uke čolakoviču. On je bil poprej ijredsednik Bosne in Hercegovine. Mož je izredno simpatičen in zgovoren. Znano je da je z Mošem Pijadem prevel v srbo-hrvaščino Marksov "Kapital" in napisal več literarnih del v času, ko je presedal po ječah.
Z njim smo se v prvi vrsti pogovar jali o šolstvu, prosveti, veri, novinarstvu in kulturnih vezah med ameriškimi Jugoslovani in staro domovino.
V novi Jugoslaviji se je šolstvo izredno dvignilo; veliko nepismenost so odpravili; knjig se nikdar dovolj ne tiska, dasirav-np se jih tiska neprimerno več kot v stari Jugoslaviji; drama, folklora, opera, glasba v splošnem je v ne j več jem zamahu.
Na novo je bilo odprtih veliko število šol in fakultet; število dijakov se je povečalo za 200 odstotkov! Povedal nam je tudi, da je danes v Jugoslaviji 170 madžarskih časopisov, 486 arnavtskih ali šiptarskih, 20 turških in mnogo drugih narodnostnih časopisev, kar je vseka-
j je bil tudi njen brat profesor I in komponist Kune. Njega sem I vprašal, če je v njemu in Zinki kor dokaz, da Jugoslavija ne I kaj slovenske krvi. Večkrat sem vodi nacionalistične politike, ka- namreč slišal, da je bil Zinkin
kor je dolžijo nekateri njeni ne-prijatelji.
Kakor drugi jugoslovanski predstavniki, tako se je tudi minister čolakovič dotaknil spora s Kominformo. Dejal je, da so bili vsi jugoslovanski voditelji silno iznenadeni vsled napada Kominforme na Jugoslavijo in da jim ni kazalo drugega kot da se energično postavijo po robu in branijo domovino, katera je toliko doprinesla v. borbi proti nacifašizmu.
Isti dan smo obiskali tudi v Ameriki dobro poznano pevko Zinko Milanovo (Kune), o kateri je ameriško časopisje pisalo, da je bila likvidirana v Jugoslaviji. Zinko smo našli zdravo in zadovoljno in nam je zapela tudi nekaj pesmi. Pri njej
oče Slovenec. Odgovoril je, da je bila njuna mati iz Žumberka, a oče pravi Hrvat. Zinka se je spomnila Jakoba in Katke Zupančič, kakor tudi Donalda Lo-triča. Prav tedaj se je pripravljala za koncertno turo po Ame riki in je sedaj tu.
Zinka nam je pripovedala, da je baš tedaj od svojega moža iz Pariza prejela poročilo, da francosko časopisje poroča, da so jo sovjeti obdolžili, da je špi-jonka. Zelo se je smejala tej obdolžitvi in se čudila, da se sovjeti toliko zanimajo zanjo. Ko pa sem se vrnil v Ameriko, sem slišal, da jo je ameriško časopisje obdolžilo, da je Titova ljubica. Kaj vse ne spravi skupaj časopisje! Resnica pa je, da C Dalje na 3. strani)
UREDNIKOVA POSTA
DVE USPEŠNI PRIREDBI
in Ludovik XIV. Louis torej ni naše ime Lojze ali Alojzij. Opisano, praznovanje Pusta pa je slično našim slovenskim predpustnim običajem in kraljevanju našega Kurenta. — Pre v.)	Common Council.
Sicer se je to poročilo precej zakasnelo, toda pravijo, da je bolje pozno kot nikoli. To pot bomo pogledali v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd., kjer so ondotni rojaki, v večini Primorci, pridno udejstvujejo na narodnem polju. V zadnje času so imeli dve uspešni priredbi, ki sta vredni, da se jih omeni.
V nedeljo 19. februarja nam je dramsko društvo "Anton Verov-šek" vprizorilo pretresljivo so cialno dramo v treh dejanjih "Volkodlaki." Ime je vzeto iz nemškega bajeslovja, katerega so moderni Huni zopet osvojili pri organiziranju nemške stra-hovlade v svojem zaledju v pro-šli vojni.
Ta drama se vrši na slovenskih tleh ob času nemške zasedbe. Pisatelj A. Remec je zajel njeni vsebini v zavedni Seršeno vi družini na spodnjem štajerskem in v izdajalskem značaju župana Zajšeka, ki je bil obenem vodja "Hajmatsbunda." V glavnem je v drami zapopadena neenaka borba med junaškimi partizani in brezobzirnimi gesta pove i, ki so zavednim Slovencem prizadeli silno trpljenje. Kakšen je bil končni izid te borbe, nam jvj vsem znano.
Igra "Volkodlaki" je bila iz diletantskega stališča zelo dobro vprizorjena. Režiral jo je Joe Godec, ki je obenem igral tudi vlogo Zajšeka. Scenerija je bila primerna, uniforme sijajne, tempo gestapovcev v prvem dejanju pa prepočasen. Dvorana je bila nabito polna in ljudje so dali igralcem toplo priznanje.
Vlogo mlade poštarice Ana Seršenove je imela turojena Frances Godnjavec. Oi^a poseda dobre igralske lastnosti za gotove vloge, toda za tragične karakterje ji manjka še bojevitosti, čustev in notranjih duševnih bojev. To hibo smo opazili ob smrti njenega nezakonskega otroka, ob blaznelosti njene matere in končno v prizoru z,županom v tretjem dejanju. Toda, ker je še mlada in navdušena za dramatiko, se bo potom dobrih vaj tudi v tem oziru izpopolnila. Le pogum, Frances!
Njeno mater Meto je presenetljivo dobro pogodila Eva Coff. To je bila težka vloga, okoli katere se je vrtela cela igra. Ona je bila tipična zavedna in poštena kmetica, ki je svojega vnuka rajši vtopila kot ga izročila Nemcem v svrho potujčenja. Eva se je odlikovala v srčni kulturi napram vnuku in v samozavestnem nastopu napram izdajalcu Zajšeku in gestapovcem. Ugajala nam je tudi njena razločna izgovorjava in blaznost, v katero so jo pritirali sovražniki slovenskega ljudstva.	*
Frank Kokal je imel vlogo Aničnega zaročenca iu voditelja
partizanskega odreda Ivana Po-lianca. On je dobra moč na naših odrih. Svoje vloge odigra več ali manj uspešno kakor pač odgovarjajo njegovemu značaju. Njegova posebnost so fantovske vloge. To pot radi priznamo, da je bil kos svoji nalogi. Bil je od ločen in strategičen kot se za vodjo spodobi. V ljubimkanju bi bil lahko bolj goreč, saj je imel čedno dekle. Nekoliko je tudi motil prizor v prvem dejanju, ko je sede namesto stoje jemal slovo od svoje zaročenke Ane, toda temu je bila kriva najbrž ona, ker mu je prepozno prinesla prigrizek.
Martina Hopšeta, Seršenovega soseda, je markiral Andy Božič. Kot večina igralcev, 'tudi on ne odgovarja vsaki vlogi, toda Hop šetova je bila kot narejena za njega. Tip starejšega in resnega kmeta ali delavca, je njegova posebnost. Odlikujejo ga naravne kretnje, ponos, dobrosrčnost in poudarjanje važnih besed. Ce izvzamemo močno primorsko narečje (na odru se rabi narečje ljubljanske okolice), je bil Andy cel Hopše, ki je izpopolnil sliko te drame.
Joe Godec je imel nehvaležno vlogo izdajalskega okupatorskega župana Frica Zajšeka. Ker je bilo v osvobodilni borbi mnogo izdajalcev, si partizanske igre brez njih skoro predstavljati ne moremo. Ta vloga zahteva popolnega brezznačajneža z otopelim čutom in primerno surovostjo. Godec je v svoji vlogi posedal vse te lastnosti in nam ustvaril pristnega in berzobzirnega služabnika Hitlerjeve soldatske. Joevu čestitamo na njegovi ^jre-pričevalni igri, zlasti, ker je imel obenem v rokah režijo.
Mary Božič je imela le manjšo vlogo tipkarice v občinskem uradu. Dasi je bila v nemški službi, je vendar dovolj jasno pokazala sočustvovanje za slovensko stvar. Ne škodilo pa bi ji malo več finese in uglajenosti.
Vinko Coff je imel vlogo prvega gestapovca. Kakor njegova soproga Eva, tako je tudi Vinko že "star maček" na našem odru, dasi že precej dolgo nista nastopila. "Njegova poseb nost so mešetarske vloge kot Klander in obloški Tonček. Gestapovca je pogodil dokaj dobro izvzemši, da ni imel dovolj trde hrbtenice in vojaškega nastopa. Je že res, da ga je močna slivov-ka vpijanila, vendar je nemški vojak tudi v tem stanju automat s sigurnimj koraki in pokončno hojo. Njegova nemščina in sekanje besed je ugajala. Kot smo obveščeni, je on tudi naredil lepe uniforme. Upamo, da bosta Coffova še večkrat nastopila pri ■•Verovšeku."
Drugi gesLapo je bil v rokah
Franka Završnika, ki je sedaj prvič igral v Clevel# Njegova igra nam je ugap Bil je zvest tovariš svojemu F rejenemu. Živahen in napet P" zor so ustvarili: John Frank Vidrich, Steve Andy Turkman, Frank kvartet "Jadrana," ki so ob cu igre kot partizani udrli v činski urad ter ga "očistili'
"Volkodlaki" so želi ve uspeh tudi v gmotnem ■, ši se, da je "Verovškova
odločila 25% čistega preo# za knjižno kampanjo Progr nih Slovenk, kar je posne: vredno. Dalje se vrše tudi M ^ janja za ponovitev te dr novem domu v Euclidu. Ta je vredna upoštevanja in ' . ko dobila odmev tudi v r naselbinah.
V soboto 25. februarja priredila podružnica št. 4 zelo uspešno predavanje o merah v Jugoslaviji. Prer pomožni urednik Prosve i lan Medvešek, ki se SANSov zastopnik v -variša Kuhelja dalj časa ^ na potovanju po JugoslaviJ' smo že naprej pričakova ii njegov govor silno poučen. Obsegal je vse ondotnega življenja. NjeS vajanja so bila iskrena i" šana z zdravim humorjoRi-dal nam je o vrlinah ^ novega delavskega reži®® sodil je tudi kominformo, svojim bojkotom, sobo blokado zavrla tempo pet ® povzročila pomanjkanje
ljudstvom.	I
Predavanje je bilo za dobro obiskano. Navzoči
družbi '»■
lo do 300 ljudi, ki so z
odo
po

njem sledili govorniku. voru so sledila razna
ibo"
in odgovori, ki so bili oci zadovoljivi. Nato se prosta zabava in	p
•kramljanje, ki je trajalo
v noc.

Naznanilo in zahvala
.jgtC
Najprej naznanjam P Ijem in znancem, da se zdravje delno izboljšalo, sem še vedno pod zdra oskrbo. Spet sem na svoje nem delu.	.
Moja dolžnost je, da se jo-zahvalim vsem prijateljevi ( brotnikom za številne o ^ j^o bolnišnici in na domu. je« tudi za mnoge številne in pisma iz Clevelanda	s
naših naselbin širom katerimi ste mi želeli da bi lahko še vnaprej P'^yle* naše napredne časopise-pa hvala vsem!
Zastopniki
^^Enakoprayno^^^ •
Za St. clairsko okro^i®
JOHN RENK^ 1016 East 76th Str«®
UT 1-6888 •
Za collinwoodsko euciidsko okrožj®'
jOHN STEBL^) 26851 Oriole Ave""®
R Ed wood 1-4457
e
Za nevvburško okrozi
FRANK R El^ **
11101 Revere Ave""®
Diamond 1-8029
<. marca 1950
ENAKOPRAVNOST
po 22 letih na obisku v
rojstni domovini
(^<idali€vanje z 2. strani)
Zinka živi v vili na Dedinjah, toda to še ne pomeni ničesar.
Naj se dotaknem tudi Mila-nov. Med Jugoslovani je veliko Milanov. Na potu v staro do-Jiiovino sem se že v New Yorku znašel skupaj v družbi s tremi i" celo štirimi Milani! Poleg I'lene je bil v delegaciji Srb Mi-an Biga, na potu pa se je nam ^dno pridružil še kakšen drug ^an. Na primer po Jugoslavija nas je spremljal fotograf ilniskega ateljeja Zvezde Mian Markovič, tako, da smo bi-' skupaj vedno trije Milani. Na večer pred odhodom v akedonijo smo na hitro obis-tri akademije Rdečega kri-Nenadoma smo se znašli pri i mizi trije Milani: Milan Bi-jaz in neki velik pravoslav-P^ota (škof) 2 imenom Milan niiljanovič. škof mi je nato ovedal, da je minister polje-v vladi republike Srbije, acudil sem se, da je pravo-. pop oziroma škof v vladi sem ga vprašal, kako je mo-da služi Bogu in Titu.
ga ni spravilo v za-pač pa prav nasprotno, je, da je izgubil v par-g dva sina in brata in da ^ nurno vestjo služi Bogu, novi goslaviji in maršalu Titu!
po končanju akademij J. ®cega križa smo se odpelja-pPo.stajo in zasedli vlak na PriK^ ^®ograd-Skoplje. Toda ^ na vlak v Beogradu ni ta-enostavna zadeva kot je na v ^ Chicagu, kjer je naj-Jo železniško križišče na sve-Na Dernnii je bilo morje
potnikov, kakor da bi se nekam selil ves Beograd!
Med čakalci na vlak je bilo tudi več delavskih brigad, katere so se vračale domov z dela v novem Beogradu. In kako krasno so te brigade prepevale! Človek bi jih poslušal in poslušal z največjim užitkom kar naprej! A tu naj pristavim, da vse delavske brigade ne prepevajo, prav gotovo ne tiste, ki so prisiljene delati. Pozneje sem namreč videl v tovarni aluminija v Stmišču pri Ptuju delavske bigade, katere so spremljali na delo miličniki s puškami. To so bili jetniki, očividno ljudje, ki se niso hoteli vključiti v delo nove Jugoslavije. Toda o tem več pozneje.
Prisopihal je naš vlak. Pritisnili smo nanj od vseh strani. Nisem bil narejen iz voska, toda ko sem se znašel v tem človeškem vrtincu, sem se moral z vso silo prebijati skozi, drugače bi me zmečkali.
Danes so natrpani vlaki po vsej Jugoslaviji, zlasti na progah med važnimi industrijskimi in administracijskimi centri.
Za to "preseljevanje narodov" je več vzrokov. Nova Jugoslavija je danes dežela, v kateri kipi življenje z vso silo, s poletom, kateri najbrže nima primere v zgodovini narodov. Delavci, vojaki, kmetje, uradniki se vozijo iz mesta v mesto, vsak po svojih poslih in opravkih. A ne samo delavci in uradniki ter vojaki, pač pa tudi oni, kateri iščejo živil na kmetih, kakor tudi kmetje, ki vozijo svoje pridelke v mesta.
C
Early Tips For Anxious Gardeners
m
howV winter winds are still, astir ^ around the door, enthusi-start gardeners can get a head sur» Mother Nature, and in-fp-j garden-fresh mature crops the table as much as a P ®a-rlier than usual. An easy-»naW basement window hotbed »nn« this possible, and saves 1». by allowing the home-of plants and sets, ordi-,j,'y bought from a nursery. *''naow hotbed is simple in Con.i	(as shown in sketch),
listing of glass sash resting

On
Hoibed
Built Into Window
yooden frame, backed up are !!i ^ basement window. Seeds the Parted in flats placed under w:-j®sh, and the open basement Uiv\ ^ (must be Southern expos-
tT provides cellar warmth, 'mcort? right type of glass is the f in the construction of t)Ug '^ames. Pennvernon ^lass is lipL^ the best. It transmits sun-fe-y ®^®nly, abundantly and di-efrioi^V^^akinK the hotbed more in fv" Crops that can be started clyjJ^^es with fine results in-er lettuce, cabbage, cauliflow-(gp °^occoli, tomatoes, peppers, *<luasv niuskmelons, summer celery and cucumbers.
Here's another idea for the gardener who finds time hanging heavy while the ground is still snow or frost-bound. Prepare garden tools for the rigorous usage they'll get during the coming season. A good paint job protects them, and by using different, bright colors, makes them easy to locate against the brown and green of the earth and grass. From a safety angle that's important. It's surprising the number of twisted ankles and bruised shins that result from stumbling over dirt-camouflaged garden equipment.
Also, according to Hayes Quinn, noted color authority for Pittsburgh Plate Glass Company, science has proved that light colors have a tendency to make heavy loads seem lighter. It's worth a try, if a bright yellow wheelbarrow will take pounds off the payload.
These are just a few of the ways gardening can be made easier and safer through the use of
Color for Garden Tool#'
paint. Others will be discovered as this practice is carried out.
V Jugoslaviji sicer nihče ne umira vsled lakote, vendar pa je fakt, da je prehrana še vedno velik problem. Problem nj za industrijske delavce, je pa za one, kateri ne delajo v industriji. In tako se mnogi ljudje zatekajo po hrano na kmete, na drugi strani pa mnogi kmetje vozijo svoje pridelke, perutnino, jajca in sadje v mesto, kjer jih prodajajo po visokih cenah.
Zašel sem! Moje roke so me bolele, ko sem se prebil v vlak. Vlak je še dolgo čakal, predno smo se odpeljali proti Makedoniji, in radi tega smo dospeli s precejšnjo zamudo v Skoplje, prestolnico Makedonije.
Od Beograda do Skoplja je približno 300 milj, katere smo z vlakom prevozili v 14 urah! Imel sem čudne občutke, ko sem stopil na makedonsko zemljo, v republiko, katera ima za seboj pestro in žalostno zgodovino. Za Makedonijo so se skozi stoletja in stoletja tepli malone vsi narodi v jugovzhodni' Evropi: Bizantinci, Grki, Turki, Bolgari, Srbi, Benečani.
Zgodovina makedonskega naroda sliči v mnogih primerih zgodovini slovenskega naroda, zato smo se slovenski delegati prav domače počutili med Makedonci. Slovenci so na severo-zapadni točki Jugoslavije, Makedonci pa na jugovzhodni, Slovence so zatirali severni sosedje, Makedonce pa južni. Make^ donci imajo sedaj samostojno republiko v okviru nove Jugoslavije, toda mnogo jih je še vedno onkraj meja, v Grčiji in Bolgariji, a enako je mnogo Slovencev onstran slovenske republike, v Avstriji in Italiji. Toda Slovenci smo bili vsaj toliko na boljšem, da smo imeli vsaj nekoliko pravico do svojega jezika in šol, dočim so Makedon-
GIVE
W\\\\111 WXllUf!f/////r
1950 RED CROSS FUND
_II11.
ci šele v novi Jugoslaviji dobili pravico do svojih šol, jezika, kulture in umetnosti. Zato pa baš oni cenijo novo Jugoslavijo bolj kot kateri drug jugoslovanski narod.
Na postaji so nas sprejeli razni predstavniki med njimi tudi makedonski oderski igralec Ličko Guvolekovski, s katerim sva se hitro spoprijaznila, kajti v Cankarjevi sloviti drami "Kralj na Betajnovi" je že večkrat igral vlogo Maksa, katero sem že igral tudi jaz. On mi je pričel recitirati Maksove besede v srbohrvaščini, jaz pa njemu v slovenščini.
Makedonija je v novi Jugoslaviji napredovala v veliko večji meri kot ostale republike. Napredovala oziroma napreduje pa zato, ker je bila poprej najbolj zaostala, zapostavljena in zasužnjena. Za njen napredek imajo velike zasluge tudi ostale jugoslovanske republike, katere ji pomagajo na vseh koncih in krajih, da se dvigne iz zgodovinske zaostalosti in si zviša svojo življensko raven. Tudi Slovenija veliko pomaga tej republiki in makedonski nurod ji je globoko hvaležen. "Slovenci so imenitni
ljudje, dobri, izobraženi, naši veliki prijatelji!" smo slišali kar naprej iz ust Makedoncev.
V	prestolnici Skoplju vidiš niz kontrastov, točko, kjer se tako izrazito srečata zapad in vzhod. Na eni strani modeme zgradbe, krasne stanovanjske hiše, široke ulice in velike palače, na drugi pa majhne in starodavne kočice, tesne ulice, orijentalski obrazi in noše, zagrnjene muslimanke, mezgeci, primitivne delavnice itd. Res kontrast vrh kontrasta.
Skoplje je sicer precej trpelo v času vojne, toda danes ni sledu o ruševinah. Gradi se izredno veliko. Načrti za makedonsko prestolnico so izredno obsežni in se že danes s hitrim tempom uresničujejo. Nikdar ne bom pozabil Doma železničarjev. To je ogromno, ultra moderno poslopje, v katerem stanujejo železničarji. Ta dom ima tudi ene najboljših otroških jasli v Jugoslaviji, kakor sem že @me-nil na drugem mestu.
V	Skoplju in bližnjih krajih smo videli marsikaj zanimivega. Obiskali smo tudi razne mti-žeje, umetniške galerije, cerkve, majhne zadružne delavnice vsa kovrstnih obrti, veliko in moderno tovarno za poljedelsko orodje, dalje tekstilno tovarno, slovito zgodovinsko cerkev sv. Spasa itd. Vse to je izredno zanimivo in lahko bi napisal cela poglavja, toda po tej poti ne bi nikdar prišli v Slovenijo.
Iz pogovorov z mnogimi Makedonci sem prišel do prepričanja, da Makedonce bolj žali stališče Kominforme nasproti Jugoslaviji kot ljudstva drugih republik, dasiravno tudi v ostalih republikah nima Kominforma pristašev.
Na tem mestu naj omenim, da je pred časom obiskal Makedonijo ameriško-makedonski vo-
ditelj Smile Vojdanov. Makedonski narod ga je sprejel z odprtimi rokami. Mož je zelo občudoval velik polet, ogromen napredek nove Makedonije in to neštetkorat izrazil na raznih shodih, pri sprejemnih, v in-tervjuvih in spominskih knjigah. Nekatere njegovih izjav sem imel priliko čitati. So polne navdušenja za "prerojeno in iz suženjstva osvobojena Makedonijo", kakor je na mnogih krajih zapisal Vojdanov. Toda Vojdanov se je vrnil v Ameriko in ko je prišla Kominforma s svojo resolucijo na dan, se je star revolucionar izjavil za Komin-formo in trdil, da ga je policija nepren e h o m a zasledovala. Pri tem pa je značilno, da je njegov brat, kateri je bil tudi v Makedoniji, podal izjavo, da se je popolnoma svobodno kretal in zaeno obžaloval stališče svojega brata. Prvi Vojdahov je komunist, drugi pa trgovec.
Naj bo tako ali tako, naša delegacija je neprestano slišala pritožbe proti Smilenu Vojdo-novu, kakor tudi proti tajniku
STRAINS
Ameriško-slovanskega kongresa Pirinskiju.
Makedonski jezik, kateri je prvič priznan po mnogih stoletjih, je sličen srbo-hvaščini, a mnoge besede se približajo slovenskim. Slovenci smo imeli manj težav z makedonščino kot s srbo-hrvaščino.
V Makedoniji je danes več slovenskih strokovnjakov; profesorjev, inženirjev, katere Makedonci zelo spoštujejo.
Razumljivo je, da so nas gostoljubni Makedonci postregli s svojo mastiko, ki je neke vrste žganje, pomešano z janežem, toda nam ni ničkaj ugajala, dočim je zanje najboljša pijača.
Drugi dan smo se odpeljali proti Ohridu, kateri leži 1,200 metrov nad morsko gladino. Peljali smo se z majhnim avtobusom. Pot je bila več kot zanimiva. Avta je vozil skozi globoke soteske, stara zgodovinska mesta in preko strmih gora, tako, da nam je bilo kar vroče, dasiravno je bilo precej mrzlo vreme.	^
\ (Dalje prihodnjič)
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 1-7200
NICK POPOVIC, predsednik
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 1-0718
OVER
OBLAK
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 1-2730
Anton ingolič;
MLADA LETA
POVEST
(Nadaljevanje)
"r
Bi mi vse odpu-me imaš kljub vsemu ino v" ^j sem ti ves vdan in sa-^eš	da prideš in mi zatis-
A.li še ni čas? Še ni do-."^PUenja? Pridi, pridi, Ma-
in
zatisni oči
je hropel. Iztegoval je
•tiU roke predse. Oči pa so ki	bele visele na Marti,
^'^fevenela od groze.
dva koraka si od mene. pridi!"
'S; •»letii
je nevede pristopila, en korak se, in boš pri Pridi, Marija . . . Po-
zabi vse, kar je bilo, pridi in mi zatisni oči ..."
Vajda je hropel vedno bolj počasi in težko. Oči so se mu obračale navzgor.
"Pridi in mi zatisni. . . Marija ... da bom zaspal za vedno . . . O, zakaj ne prideš . . . Zakaj me pustiš trpeti še ob tej zadnji uri . . . Marija, zatisni mi jih, in mi bo lepo za vedno . . ."
Marta se je pognala k postelji in v grozi položila roko na Vaj-dove oči, ki so se polagoma zaprle . . .
Naslednje dni je ostala Marta v postelji in bledla.
še potem, ko je že vstala in sla v šolo, se ni mogla otresti groze tistega popoldneva, ko je zatisnila oči umirajočemu Vajdi.
Tinetu ni pisala mnogo. Ni mu mogla. Njegovih vročih besed ni lazumela.
Vse se ji je zdelo tako prazno, resnična je bila zanjo le smrt, ki bo prišla, in tedaj bo treba dajati za vse odgovor.	i
Šla je še enkrat k spovedi in po vse večere molila. Tako lepo ji je bilo sedeti ob priviti svetilki in moliti. Kakor tedaj, ko je še stanovala v samostanu. Tudi tedaj je toliko molila.
Šele čez dobra dva tedna se je nekoliko umirila.
Toda njena duša je bila polna rahlih misli. Mislila je na Tineta, toda to niso bile več tiste vroče misli in želje. Vse je bilo mirno v njej in njena pisma so bila polna te čudovite tišine.
"Tine moj, snoči sem šla na hrib nad cerkvijo. Sonce je zahajalo, vsa dolina je ležala v temi, samo po vrhovih so se belile kapelice, ob njih pa so ki-
peli v nebo visoki topoli. In mislila sem na Tebe. Glej, ali nisem jaz kakor majhna kaplica in Ti veliki topol, ki me čuvaš in braniš, ki stojiš ob meni kakor vojak podnevi in ponoči. In molila sem v tihi večer za najino srečo."
Tine pa ji je pisal vedno bolj vroče in hrepeneče.
Kaj ga ne ljubi več,- da mu piše tako mrzlo? Rad bi vročih besed, da bi čutil v njih sladkost njenih poljubov, njene mehke roke, njo vso! Ali ni v njej več tiste ljubezni? O, v njem pa je je vedno več! Saj hodi kakor vrtoglav okoli, se potika po gozdovih in poljih ter išče sledu njene ljubezni. Oče je hud nanj, mati je žalostna, ker ga nikoli ni doma. Toda on ne more gledati okna, za katerim se je pred tedni potopil med nageljne, ne more videti hiše, kjer je dneve in dneve presedel z njo na zofi in jo poljuboval!
O, da bi ona vedela, kako mu je, bi mu ne pisala takih pisem, kjer je ona. kapelica, on pa topol, ki stoji nekaj korakov od nje in
se ne more dotakniti niti njenih zidov. Ne, on ne mara biti topol, on hoče biti bršljan, ki se ovija okoli nje, breze, se je dotika po vsem telesu in jo vso ima!
Marta se je bala teh pisem. In bolj ko se jih je bala, bolj so bila vroča in dolga!
Ni in ni mogla razumeti, kako se je zgodilo vse tisto, kar se je zgodilo. Saj tudi brez tistega je lepa njuna ljubezen! O, še lepša je! Saj nji še nikoli ni bilo tako jasno in svetlo! V tistih dneh pa ni nič razločno videla in vedela, samo brezumno jo je gnalo v Tinetov objem
Tinetovih pisem jo je bilo še bolj groza, odkar je nekoč sredi noči zaslišala iz sosednje sobe, kjer je zadnje dni spala Francka, liho pogovarjanje; včasih je razločila celo kako Frančkino ali upraviteljevo besedo. Ko pa je čez. čas zaslišala šumenje in škripanje postelje, je zardela od sramu in sf tiščala roke na ušesa, da ne bi ničesar slišala. Ko je drugo jutro srečala
nila stran, da ne bi Frančka videla njene rdečice.
In potem noč in za. nočjo. Vedno tisto poglasno govorjenje in škripanje postelje.
Tako ogabno ji je postalo.
In ona je mogla storiti isto? Tako ogabno in grdo?
Ne, ne, nikoli več!
Da, če bi bila poročena in bi potem rodila, že, toda tako nikoli!
Včasih je skušala moliti, da bi pozabila in ne bi slišala. A takoj je čutila, da bi bil greh, ko bi ob taki priliki mislila na Marijo in Boga. Včasih ji je bilo, da ne bo mogla strpeti več, da bo morala planiti s postelje in zbežati v noč. Toda takoj se je zavedela, da bi morala mimo Frančkine postelje. Šele proti jutru, ko je vse utihnilo, je zaspala.
Čez dan je hodila nema okoli. O, sedaj je razumela, zakaj ji
Tisto nedeljo je bil župnik zelo razkačen. Z nejeverniki, pijaai-ci, lenuhi in prešuštniki je zmerjal ljudj. V cerkvi je bilo tiho kakor v grobu. Marta, ki je sedela "na gornjem koncu, v ladji, je videla, kako so ljudje prepa-deni. Tudi njo je izpreletavala sveta groza.
V petek ji je pisal Tine, naj pride v soboto domov, če že on ne sme na Oglenšak; a zakaj ne sme, ne razume. Naj pride na vsak način, da se bosta še videla preden odpotuje v Ljubljano, kjer bo nadaljeval študije. Dolgo se je borila, a nazadnje ni šla. Samo pisala mu je. Danes zjutraj pa je že hotela oditi, a si je premislila in stopila v cerkev. Tako je sedela tam v stranski klopi tik pred velikim oltarjem in bila srečna, da ni šla. S sveto grozo je poslušala župnika, ki se jo togotil na prižnici vedno bolj in bolj.
Tedaj se je okrenil ves rdeč
upravitelj ni dajal več toliko
dela in je celo preval telovadbo ti velikemu oltarju:
v njenem razredu. A vse se ji je
Frančko in upravitelja, se je obr- ] tako gnusilo!
(Dalje prihodnjič)
f MVHIS
enakopravnost
7. marca 1950
M
# FERDO GODINA;
BELE TULPIKE
ROMAN (Roman je bil spisan leia 1941)
(Nadaljevanje)
Nikjer si nisem mogel najti mesta. Nič več me ni motilo, da so na farovž prihajala pisma in gospodje iz drugih krajev, vse to me ni motilo, živel sem veselo, brezbrižno življenje in sem opravljal svoje delo z največjo vestnostjo.
Zadovoljen sem bil, da sem povedal skrivnost o kongresu Grafiču. Naj si pomaga, saj' je škofov sorodnik.
Škofov sorodnik! Moja mati mora to zvedeti.
Mati je vlagala papriko za zimo, ko sem prišel domov. Papriko imam najrajši. Moja mati je zlata vredna. Noč in dan misli name.
Smejal sem se, ko sem šel pod izabelino brajdo k njej.
"No, si zdrav?" me je vprašala. Ni se smejala. Od tistega časa, ko me je obiskala v Lendavi, se ni več smejala. Vse je bilo kot prej, vedno sem bil dobrodošel doma, samo smeha nisem več videl na njenem obrazu.
"Počakaj, da bom to opravila." Sklonila se je zopet nad posodo in vlagala papriko za papriko.
Nisem si mogel kaj, da ne bi povedal vsega, kar mi je ležalo na srcu. Naj zve, da plebanuš Cotlin in dekan ne preganjata samo mene, ampak tudi Grafi-ča, ki je sin škofove sestre. To sem poudaril.
"Mislite, mati, da se za kongresom ne skriva tudi mnogo drugega? Salezijanci bodo pri spovedi koruzo v vrečice nabirali."
Gorel sem od zadovoljstva. Hotel sem materi povedati, da je bila vsa njena žalost prazna, da je bilo škoda vsake njene solze.
Molče me je poslušala. Ta molk me je zapekel. Ne bi ji smel tega povedati.
Vzravnala seje. Pogledala me je mirno in prekinila moje pripovedovanje o Grafiču,
"Tebi ni treba, da te kdo preganja."
To je rekla tako mirno, da nisem vedel nič več povedati. V prgišče sem ujel sonce, ki je prodrlo med izabelinimi listi na mizo.
Svoje matere nisem mogel pre pričati. Preveč dobro je poznala svet.
Šla je v kuhinjo, jaz pa sem vstal in ji od brajde vpil, da bom šel dol k murskim rokavom. Prišla je na stopnice vsa sključena, v črni ruti in z dobrim obrazom.
"Samo kmalu pridi."
Rekla mi je kakor takrat, ko sem v študentovskih letih šel lovit ribe. Kadar koli sem šel, ji je bilo to zadnje:
"Samo kmalu pridi. Treba bo nakositi travo in gudeke zapreti."
Čas pa je vse spremenil. Ni mi več rekla ne za travo ne za gudeke.
Reči moram, da se stara Mura ni v bistvu spremenila. Le bereki so drugačni. Vode v njih se sušijo počasi in več let. Tul-pike se nižajo z vodo. Vsako leto so peclji visokih, mesnatih listov krajši in listi manjši. Ko se voda posuši, tulpik ni več iz zemlje. Žabe še nekaj let rogo-vilijo med smrdečimi rastlinami, potem pa tudi žab ni več. Tu požene vrba in svet se spremeni. Kjer je bil pred leti živ-žav, kjer so cvetele tulpike, kjer smo lovili ribe, tam sedaj pastirji klestijo vrbe in pri velikih ognjiščih pečejo koruzo.
Šel sem dol k vodam. Pri stari Muri sem obstal. Sedel sem v travo in prisluhnil tihemu kramljanju ptic. Divja raca se je oglasila v šaru. Kaj bi Krampač sedaj, če bi jo slišal. Srce bi mu bilo.
Dva črna popeka sta se podila po tulpikinih listih. Beli ribič je priletel čez grmovje od Mure, se zadri, ko me je zagledal in se spustil nad vode. Kjer je letel, se je premikala voda, kajti ribe so v strahu hitele v globino.
"Rahela, kje si?"
Kjer koli sem bil sam, je bi-

Hew! PHILCO
"No-(5lar*e

%2V2 Inch Picture
MODEL 1433

•	Easiest Viewing!
•	JMahogany Veneer Cabinet I
•	Tunable Built-in Aerial!
Yes, new Philco system eliminates all glare .. . brings most enjoyable TV viewing ever achieved. And, in most locations, no installation needed. Yours in newest console cabinet.
$299-95
P/ui Tax and V/arraniy
NOTHING ELSE TO BUY 1
We Have New Philco 1214 In. Television As Low As $
199.95
COME IN . . . SPECIAL EASY TERMS
NORWOOD
APPLIANCE 8 FURNITURE
JOHN SUSNIK
6202 St. Clair Ave.	EN 1-3634
la V trenutku pri meni. Zri sem dol na vodo, pa nisem videl ničesar, ne popekov, ne ribiča, ne srobota.
Bila je pred menoj ona sama, za katero koprnim, za katero bi dal vse, kar imam. Videl sem jo v črni obleki, z zlatimi našivi, s črnimi, spuščenimi lasmi. Velike oče je upirala v mene.
Boj med dobrim in zlim je bil v meni končan. Da se mi je vzbudila vest, ko sem materi danes razlagal, to je bila samo pena! Živel sem že v prepričanju, da je v meni duhovnik eno in človek drugo. Dva svetova, vsak čisto za sebe. Popolnoma združiti se to ne da.
Mater sem razumel. Ona hoče to, kar je nemogoče. Jaz tega, kar je nemogoče, ne morem doseči, a vem, da moja mati ne bo tega nikdar razumela. Moja mati je predobro vzgojena in ne bo spregledala tega, kar bi ji za zmeraj pokopalo srečo.
^edel sem na bregu stare Mure in premišljeval. Včasih me je posilil kašelj.
Rahele sem se oklepal z vso močjo svoje duše. To je bilo bitje, nasproti kateremu sem bil popolnoma brez moči. Če bi mi rekla, da naj skočim v vodo, niti za trenutek ne bi pomiš-Ijal.
Zakaj me ni rodila druga mati! Zakaj moja mati tega ne more razumeti!
Sence grmov so rasle, še mene so dosegle. Vstal sem. Nekaj popekov, ki so med tem časom priplavali na sredo vode, je hitelo v šar. Cepetali so po vodi in si s krili pomagali.
Šel sem pl*oti domu. Po zaviti stezi sem prišel do visokih jagnedov. Povsod sem se ustavljal. Vse to me je spominjalo moje mladosti. Kadar koli sem vstopil v to "pribežališče", kakor sva s Krampačem zvala vode in prodove, vedno mi je nekaj reklo: "Počakaj, tu si skrival kržak, tam si trgal tul-
Uncle Sam Says

"Measure Your Own Progress" should be the ambition of every one of my nieces and nephews now that we are in the mid-Twentieth Century year. You have seen this country grow into the greatest power on earth. That progress can be measured, but how about yourselves? How much have you saved toward that bright and secure financial future to which everyone aspires? If not now an investor in U. S. Savings Bonds there is no better time to start than TODAY. START SAVING IN 1930 FOR 19C0. Enroll for the -iutomatic way of piling up .Savings Bonds where you work, or if self-employed, the Bond-A-Month Plan where you bank.
U :•>. /"Tca-uT> i>. ,i£iir,ncn:
pike, tu si videl prvič Vido." Bila je pač neumna mladost, ki je bila lepa, kakor je lepa vsaka stvar, katero sem tu preživel.
Mati me je že čakala. Truden sem se vrnil s prodov.
"Sedel bi rajši doma. Vidiš, da sem zmeraj sama," mi je rekla.
"Vode sem šel gledat."
"Kot da jih ne bi še nikoli videl."
Molčala sva.
"Šola se je začela, mati. Zdaj bom imel manj časa," sem začel.
"Dobro."
Z vsem je bila zadovoljna. Le tega ni smela niti slutiti, da bi njenega sina kdo vzel Bogu in njej.
Vozil sem proti Lendavi. Na zadnjem ovinku pred mestom
sem srečal Rahelo. Od daleč se mi je samo zdelo, da je ona.
Vozil sem čisto počasi proti njej.
Snel sem rokavico in sem ji dal roko.
"Tako pozno na sprehod?" sem jo vprašal.
"Mamo in očeta iščem." Begala je z očmi od proge do potoka. "Pred Krampačevima vam nisem mogla snoči nekaj pokazati," je govorila. Šlo ji je na smeh. "Pridete kaj k nam ob priliki?"
Meni se je zameglilo pred očmi. Komaj sem se zadržal, da ne bi pokazal, kako je to radostno vplivalo na mene.
"Bom! Kdaj pa?"
Pomislila je. Pojavila se ji je lahna guba na čelu. Z očmi je nehala begati in iskati starše.
"Jutri predpoldne utegnete?"
"Velja! Samo radoveden bom preveč."
"Ne smete biti." Pomolila mi je roko in šla po trati k Črncu.
Kdo je bil srečnejši od mene? Vem, da v Lendavi nihče.
Prišel sem prezgodaj k Brun-nerjevim. Rahela je še bila v domači obleki. Ko sem pozvonil, mi je prišla odpirat.
"O!" Začudila se je v prvem trenutku. Nato me je pa vsa drugačna kot po navadi peljala v svojo sobo. Šla je počasi po hodniku do svoje sobe in me spustila naprej. Ljubka sobica z eno posteljo, omaro, mizo, umivalnikom in velikim ogledalom, ki je segalo od stropa do tal.
Meni je srce bilo. Še nikdar nisem bil v sobi meščanskega dekleta. Jaz nisem imel svoje sobe, vse do tedaj ne, dokler nisem postal kaplan.
"Ne zamerite, gospod! Dolgo smo spali." Nasmehnila se je pri zadnjih besedah, ker sta oče in mati itak vsak dan ob določenem času bila doli v trgovini.
"Čaj, gospod?" me je nato vprašala kratko, se prijela za
Vsa naročila, ki jih prejmemo do 15. marca, so jamčena, da bodo v rokah
PREJEMNIKA v Jugoslaviji pred
VELIKONOČJO!
Potom naše tvrdke lahko pošljete NEOMEJENO zalogo moke in paktov ENI IN ISTI OSEBI!
Najfinejša bela
MOKA
v močnih vrečah po 100 FUNTOV na dom pre-jemnilca
$ia25
VELIKONOČNI PAKET "U " — $16.—
4	Ibs šunke (v zavitku) 2 lbs zimske salame
2 lbs svinjsko masti 2 lbs sirove kave 10 lbs bele moke 2 lbs sladkorja 2 lbs čokolade
PAKET it. 3 — $14.50
5	lbs sirove kave 10 lbs sladkorja
5 lbs	riža
10 lbs	spaghetti
5 lbs	svinjske masti
5 lbs	mila za pranje
DOPOLNILNI PAKET
-B" — $5.—
5 lbs mila za* pranje 2 lbs mila za umivanje
PAKET št. 1 __ $14.50 PAKET št. 2 — $14.50
5 lbs sirove kave 10 lbs sladkorja 10 lbs riža 5 lbs spaghetti 5 lbs svinjske masti 5 lbs mila za pranje
PAKET št. 4 — $14.50
5 lbs sirove kave 1 Ib čaja 10 lbs sladkorja 10 lbs riža 5 lbs svinjske masti
DOPOLNILNI PAKET
"A" — $5.—
1 Ib čaja 1 Ib kakao
1	Ib čokolade
2	lbs mleka v prahu
20 lbs bele moke 5 lbs sirove kave 10 lbs sladkorja 5 lbs mila za pranje 5 lbs svinjske masti
PAKET št. 5 -
3 lbs sirove kave 1 Ib čaja 5 lbs sladkorja 1 Ib 1 Ib
$9.50
čokolade kakao
1 Ib mleka v prahu
PAKET št. 6 — $20.—
10	Ibs sirove kave 10 Ibs sladkorja
10	Ibs riža
10	Ibs spaghetti
10	lbs svinjske masti
10	Ibs mila za pranje
Vse naše označene cene značijo, da se poiiljalev računa vse do naslova prejemnika, oziroma do pošte ali železnične postaje, kjer prejematelj stanuje v Jugoslaviji; vpošleta je tudi zavarovalnina za slučaj da se pošiljatev izgubi. Mi smo EDINA tvrdka, katera Vam jamči tako kvaliteto, kakor tudi za odškodnino eventualne poškodbe pošiljatve, katere nadomestimo v popolnosti.
POŠLJITE NAROČILA, PISMA. DENARNE NAKAZNICE ALI MONEY ORDRE NA:
EXPRESS TRADING CORP.
EXPORT—IMPORT
27-18 40th AVENUE-LONG ISLAND CITY 1, N. Y.
TELEFON: STILWELL 5-9083
naslanjač in nagnila glavo naprej. Velike oči so me vprašale, tiste velike oči, katere sem videl vse noči. Vse je otrpnilo v meni. Nisem opazil sonca, ki je skušalo prodreti skozi zavese v ta prijetni prostor, kjer je živela Rahela. Za trenutek je bil v sobi mir. Nisem vedel, kaj bi rekel. Ona pa je obstala tako ira čakala.
"Prosim," sem dahnil. Saj mi
ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich 18115 Neff Rd., IV 1-4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLED ALI KOT NOVL ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
je bilo vseeno, kaj mi bo ponesla. Molče se je obrnila in odšla iz sobe. Tiho je zapri" vrata za seboj.
(Dalje prihodnjič)
Naročajte, širite in 'Enakopravnost.'"
Pošten moški ali ženska
dobi lepo opremljeno sobo v jem. Si lahko kuha. Prednost Slovenec ali Slovenka.
Vpraša se po 5. uri popoldne
22901 IVAN AVE.. RE l-^ggL-
Mlad slovenski zakonski
s leto in pol staro hčerko novanje s 4 ali 5 sobami. Zelo mi družina; ne kadi in ne pije ter hrupnih obiskovalcev. Ima zel® bra priporočila. Kdor ima stano nje za oddati naj pokliče
HE 1-3692	__-
HIŠA NAPRODAJ
6 sob in dve solnčni sobi Zimska okna, mreže, jeklen) d®" ki zastori, gorkota na vročo vod , stoker fornez. Velika lota Dve garaži. Za dogovor poK" RE 1-5885 40 E. 217 SI. ___*
Mary A. Svelek
LICENCIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St. - KE 1-3177
POGREBI PO ZMERNIH CENAH. LEPI, DOSTOJANSTEVENI
Ambulančna posluga podnevi in ponoči.
Vršimo vse notarske posle.
Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni.
1891
1950
Naznanilo in zahvala
žalostnega ter potrtega srca naznanjam vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul moj dragi in ljubljeni soprog
Torn Vidovich
kije previden z svetimi zakramenti zaspal v Gospod" dne 24. januarja 1950.
Pokojni je bil rojen v vasi Osunja, župnija Žuni-berak dne 27. februarja 1891.
Pogreb se je vršil dne 28. januarja iz Goluboveg^ pogrebnega zavoda v cerkev sv. Nikola na E. 36 i" Superior Ave.	'
Sv. mašo zadušnico je daroval preč. g. Msgr. Fin®' Po sv. maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališč® Kalvarija in ondi položeno k zemeljskemu počitku.
Na tem mestu se v prvi vrsti zahvalimo Msg''" Firisu, ki je pokojnega previdel z sv. zakramenti, opravil sv. mašo zadušnico, spremil truplo pokojni^^ iz Golubovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Nikol®' in potem na pokopališče Kalvarijo vse do njegove^® groba,| za vse to naš iskreni Bog plačaj stotero.
Dalje se zahvalimo vsem, ki so poklonili toliko lepj^ vencev ob krsti pokojnika ter mu tako izkazali zadnjo čast.
Enako se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali sv. maše, ki se bodo opravile za dušo dragega pokojnik^'
Iskrena zahvala vsem, ki so dali na razpolago svoj® avtomobile na dan pogreba ter prav tako vsem onimi so prišli pokojnika kropit, ko je počival na mrtvaške^ odru. Prav tako vsem onim, ki so se udeležili pogreb*' zlasti pogrebne sv. maše ter pokojnika spremili na govi zadnji poti na pokopališče.
Iskrena zahvala društvu Žumberak št. 21 HBZ, podružnici št. 6 SMZ za vso pomoč in naklonjenost.
Iskrena zahvala pogrebnemu zavodu GoluboveJ^*^ za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso prvovrstni poslugo.
Končno se zahvalim vsem, ki so mi na en ali druž^ način kaj pomagali, me bodrili in tolažili. Bog pla^*] vsem skupaj.	»
Ti pa dragi nepozabni soprog počivaj v miru v hladni zemlji ameriški, in lahka naj Ti bo ameriška gruda, duši Tvoji blagi pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želim. Bog daj, da se enkrat vsi srečni snidemo na desnici Gospodčvi v večnem veselju izvo-. Ijenih.
Tvoja žalujoča soproga
ANTOINETTE VIDOVI^^
Cleveland, Ohio, 7. marca 1950.