LJUBLJANSKI ŠKOFIJSKI LIST. St. II. Vsebina: 15. Postni pastirski list prem. g. knezoškofa. — 15. Postna postava za 1. 1908. — 17. Fastenhirtenbrief Seiner fürstbischöflichen Gnaden. — 18. Fastenmandat für das Jahr 1908. — 19. Indulgentia plenaria tribuitur renovantibus vota baptismalia in fine missionum vel exercitiorum spiritualium. — 20. Pro indulgentia plenaria in fine Missionum lucranda valet etiam confessio peracta infra quinque ultimos dies — 21. De cumulatione Indulgentiarum a PP. Praedicatoribus et a PP. Crucigeris nuncupatarum in recitatione Rosarii. — 22. Commendatur pia praxis Novendialium precum in honorem SS. Sacramenti ante solemnia Corporis Christi praemittenda. — 23. Različne opazke. — 24. Konkurzni razpis. — 25. Škofijska kronika. xia la — 15. Anton Bonaventura po božji in apostolskega sedeža milosti knezoškof ljubljanski vsem vernikom srečo, mir in blagoslov v Gospodu našem Jezusu Kristusu. Plaši časi so težki, za vero in versko življenje vedno bolj nevarni. Zadnja leta so se začele celo od nekaterih katoliških učenjakov zlasti na Laškem in Francoskem, pa tudi na Nemškem po katoliških šolah, knjigah in časopisih razširjevati tako čudne zmote, da bi bilo krščanstvo sploh uničeno, ko bi se bile le preveč razširile. V pravem času so posegli vmes -sv. Oče Pij X., pa so lani zmote odkrili, obsodili in nam škofom dali taka navodila, da se zmote zares ne bodo mogle več širiti. No, te zmote za nas niso bile nevarne. Pač pa so nam nevarne druge, ki se pri nas razširjajo ter nam izpodkopavajo naše versko in čednostno življenje. In pogled na te nevarnosti me je nagnil, da Vam izpregovorim o vprašanju, kaj je človek, in kaj smo mi sami sebi dolžni, ako hočemo zares prav živeti in srečno umreti. Obhajamo pa tudi letos trojni jubilej, namreč jubilej o prikazovanju Brezmadežne v Lurdu, zlato mašo papeža Pija X. in fiOletnico vladanja našega cesarja Franc Jožefa I. Tudi o teh Vam hočem kaj povedati. Ves pastirski list pa naj bo v slavo božjo in v čast Gospoda našega ]ezusa Kristusa, ki nas je s svojo bridko smrtjo na križu odrešil, ter je s tem pokazal, koliko je vreden človek, koliko njegovo življenje in njegova večnost. I. Kaj je človek? To je preimenitno in za nas vse prevažno vprašanje. Da ga bolj pojasnimo, ga razdrobimo in se vprašajmo: kaj je človek sploh, odkod njegova sedanja slabost in kje pomoč. 1. Kaj je človek sploh? Na to vprašanje pač lahko odgovorimo, kaj ne? Človek je stvar božja; on sestoji iz telesa in iz neumrjoče duše, ki ima razum in prosto voljo, ter je vstvarjena po božji podobi; človek je namenjen za večno srečo, katero naj si zasluži z življenjem na zemlji, priznavajoč v 3 vsem svojem obnašanju Boga kot svojega stvarnika in gospoda. To je točen in jasen odgovor. Tak odgovor nam daje naš razum, tak odgovor nam daje ves človeški rod od začetka do sedaj, tak odgovor nam potrjuje tudi razodetje božje, katero natanko povč, kako je Bog človeka ustvaril in ga namenil za srečno večnost, ako mu na zemlji zvesto služi. Toda temu odgovoru se upirajo in proti-vijo novodobni navidezni učenjaki, ki ne marajo za Boga stvarnika. Kaj je torej človek po njihovih nazorih? Ako ga ni ustvaril Bog, odkod prihaja? Ako človeka ni ustvaril Bog, mora se trditi, da se je razvil iz živalstva, in sicer v teku mnogo tisoč let. Vsi namreč vemo in tudi sveto pismo nam pravi, da je bil čas, ko na zemlji ni bilo ne človeka, ne živali, ne rastline in sploh nobenega življenja. Na vprašanje, kako je vse to nastalo, pa trdijo naši laži-učenjaki, da se je prvo življenje samo razvilo iz mrtvih snovi; iz tega začetka so se polagoma razvijale vse rastline od najnižje vrste pa do najvišje, vse živali ravnotako od najnižje do najvišje in vrhunec tega razvitka naj bi bil človek! Za ta razvoj, da je bilo potrebno veliko milijonov let. Kako pa te trditve dokazujejo in dokažejo? Še ničesar niso dokazali; da, kolikor bolj prirodo proučujejo, toliko več dokazov se na-kopičuje proti takim brezbožnim trditvam. Samo nekatere stvari naj omenim. Odkod prvo življenje? Strogo znanstveno je dokazano, da življenje se samo iz življenja razvija; naj se brezživljenske snovi še tako umetno mešajo, življenje se iz njih ne porodi. Odkod torej življenje in njegov razvitek? Oni ne vedo. Dalje, ako se je človek počasi razvijal iz nižjih do višjih oblik in se je polagoma povzpel do sedanje podobe človeške, kje so pa njegovi predniki? Kako se je izvršil prehod iz živalstva ? Na to vprašanje znanost molči, nobenega odgovora ne ve; da, znanstveno raziskovanje dokazuje, da pri prvem svojem na- stopu je bil človek ravnotako popoln, kakor je sedaj, da on nobenih prednikov nižje vrste nima. Odkod torej človek? Potem odkod njegovo življenje? Odkod njegove misli in želje, ki niso navezane na telo, ki so nadčutne? Odkod predstave o resnici, o dobroti, o lepoti, o čednosti, o pravici, o odgovornosti, o duhu, o Bogu, o večnosti? Odkod zmožnost govora, odkod znanost, umetnost, napredek, verstvo? Novodobna znanost na to nima odgovora, da, naravnost prizna, da si vsega tega življenja razlagati ne more, ako pa kako razlago poizkusi, se ji tako ponesreči, da se kmalu sama svojih poizkusov sramuje. Toliko naj zadostuje. Že iz teh stavkov lahko posnamete, kakšna je novodobna vednost: Kaj ne, to ni vednost, le ime nevednost zasluži, pa naj jo tudi po najvišjih šolah razlagajo. Ostane torej stara in vedno nova resnica, da je človek stvar božja. Toda, ako je Bog ustvaril človeka, odkod v njem toliko čudnih nasprotij, odkod toliko slabosti in nizkosti? Le poglejmo! 2. Odkod naša slabost? Kako čudovit je naš razum! On spoznava prirodo in njene sile ter vpreže vse v službo človeško; nobena zvezda ni previsoko, noben prepad preglobok, vse razišče in spozna človeški razum. Kdo se ne bi čudil vporabi naravnih sil, na primer elektrike. Da, po prirodi se popne do samega Stvarnika, katerega sicer ne vidi, o katerem vendar za gotovo sklepa, da mora biti: Ker brez njega odkod priroda in njeni zakoni, odkod priroda in njena urejenost in njena lepota? Ako vidimo umetno stavbo ali krasno sliko, koj sklepamo, da mora biti spreten stavbenik in nadarjen slikar, akoravno ga ne vidimo; istotako sklepamo tudi iz lastnosti vidnega sveta na nevidnega Stvarnika. In vendar zopet, kako je to spoznanje megleno, temno, kako nezadostno, pa te le prelahko pahne v dvome in zmote, da po njih kakor v temi tavaš. In kako plemenita je volja človekova! Po prosti volji sem gospodar svojih del, po njej gorim za resnico in pravico, po njej se žrtvujem za bližnjega, za domovino, da jo osrečim! In vendar, kako je ta volja zopet slaba, omahljiva, nestalna! En sam pogled, strast se vname, strašen padec sledi; danes imaš najboljše sklepe, jutri jih prelomiš; danes obetaš Bogu zvestobo, jutri si v taboru njegovih sovražnikov. Pa tudi kak umotvor je človeško telo! Človek edini hodi pokoncu in ima pogled uprt na kvišku! Kako umetno je sestavljeno njegovo oko, njegovo uho, njegova roka! Kako nastopa! Vsaka poteza na obrazu ima svoj izraz, je izraz notranjega, višjega življenja! In vendar! Kako slabo je to telo, kako krhko v otroških letih, kako onemoglo v starosti, kolika zapreka čednosti v mladih letih! Odkod ta nasprotnost v vsem človeku? Na to vprašanje so si prizadevali dobiti za-dostljiv odgovor najbolj plemeniti narodi, in njihovi najbolj plemeniti možje. Seveda, odgovori so bili različni; nekateri so skoraj resnico pogodili, ker se jim je zdelo, da ta žalostni stan ne more biti prvoten, ampak da je človek iz boljšega stanu padel v nesrečo, pa bi se rad nazaj povrnil, toda se sam s svojimi močmi ne more. Kar seje tem plemenitim možem le dozdevalo, o tem smo mi kristjani natanko poučeni. Zares dobri Oče nebeški nas ni ustvaril in na zemljo postavil v tem prežalostnem stanju, v katerem smo sedaj. Iz razodetja božjega vemo to-le: Bog je človeka ustvaril, dal mu je telo in neumrjočo dušo, iz katere izvira vse telesno življenje; dodal je prvemu človeku posvečujočo milost, po kateri je njegovi duši vlil neko novo nadnaravno življenje ter jo usposobil za nadnaravni poklic, namreč za neposredno gledanje in uživanje Boga; s tem nadnaravnim darom je združil še drugih naravo presegajočih darov: nesmrtnost telesno, prostost od trpljenja in bolezni, moč nad prirodo sploh, posebno nad živalmi, vlito naravno in nadnaravno znanost, v kolikor mu je bila potrebna za pravo življenje in v dosego zadnjega namena, nagnjenje volje k dobremu in prostost vsake poželjivosti. Kaj ne, dobri Bog je prvega človeka res bogato obdaril! Dal je pa te darove Adamu kot zastopniku vsega človeškega rodu, ki se je imel iz njega poroditi; vsi potomci naj bi te posebne darove podedovali. Toda Bog je določil, naj se to zgodi le tedaj, ako bo Adam kot zastopnik vsega rodu pripoznal njega kot svojega Boga in Gospoda ter se mu za to v popolni pokorščini podvrgel; ako mu pa Adam pokorščino odreče, izgubi vse nadnaravne darove zase in za ves rod človeški, ki z njim zapade časni in večni smrti. In zares! Adam Boga ni ubogal, prestopil je njegovo strogo zapoved. Zato je pa izgubil: posvečujočo milost božjo ter postal nesposoben, da bi kdaj dosegel svoj zadnji namen, da bi kdaj prišel k Bogu in ga neposredno užival; izgubil je telesno nesmrtnost, prostost trpljenja, bolezni in poželjivosti in gospodarstvo nad prirodo; naturni darovi so mu sicer ostali, toda poslabšali so se: razum je potemnel, volja se je k slabemu nagnila, hudo poželjenje se je razvnelo in slabost v premagovanju težav se je pojavila. To je izgubil zase in za potomce in odtod izhaja ono zgoraj omenjeno nasprotje v človeku in njegovem življenju, odtod vsa naša slabost. Toda ali je ni pomoči in rešitve? 3. Odkod pomoč? Zgodovina in razodetje nam pripovedujeta, da Bog človeka vendar ni zavrgel, marveč mu je obljubil Odrešenika. .Sam Sin božji je prišel na svet, vzel nase našo človeško naravo, pa z njo tudi naše zadolženje, da zadosti zanj neskončni pravici božji, nas odreši večnega pogubljenja, nam dobi nazaj posvečujočo milost božjo ter nam s tem zopet omogoči dosego našega zadnjega namena, dosego nam- reč naše večne in popolne sreče v neposrednjem gledanju in uživanju samega Boga. Seveda nas je, moral tudi poučiti o večnih resnicah, ker le ako smo poučeni, moremo storiti vse, kar je za dosego večnega namena potrebno. In zares v zgodovini vidimo izrednega moža Jezusa Kristusa, okoli katerega se suče življenje posameznikov, življenje narodov, da, vsa zgodovina. Dokazal je, da je pravi Bog, edini Odrešenik in Učenik. S svojo krvavo smrtjo na križu je zadostil pravici božji za dolgove vesoljnega sveta in ustanovil je svojo Cerkev, ki naj delo odrešenja nadaljuje med vsemi rodovi do konca sveta. To svojo Cerkev je sezidal na skalo, na Petra in njegove naslednike ter je obljubil ostati pri njej do konca sveta. V tej Cerkvi najdemo večno resnico, v tej Cerkvi se nam oznanja volja božja, v tej Cerkvi se nam ponuja milost božja, potrebna v dosego večnega zveličanja. Prostosti bolezni in smrti, prostosti poželjivosti, gospodarstva nad prirodo in tako razsvetljenega uma pa tako k dobremu nagnjene volje, kakor so jo imeli prvi starši pred grehom, nam pa Jezus Kristus ni nazaj dobil, ampak nam je vse te slabosti pustil kot priliko za vojskovanje, zmago in zaslugo. Iz teh nepobitnih resnic, ki sem Vam jih v spomin poklical, lahko razvidite, kaj je človek, kaj smo mi, kakšen je naš položaj in kaj je naša naloga na zemlji. II. Kaj je naša naloga na zemlji? Splošen odgovor je lahek: ako sebe ljubimo in sebi dobro hočemo, moramo storiti vse, kar je potrebno, da bomo deležni odrešenja. Zato se moramo okleniti našega Zveličarja in njegove Cerkve, v kateri edino se delo njegovega odrešenja nadaljuje in vsem ponuja. Kdor se po lastnem zadolženju loči od Cerkve in od Kristusa, ta se pač zveličati ne more; prav gotovo se izgubi, zabrede v zmote, nadvladajo ga strasti, živi v grehih in, ako se o pravem času ne povrne nazaj h Kristusu in Cerkvi, bo pogubljen vekomaj. Kako pogubno bi bilo to! Kako pogubno je pa šele delovanje onih oseb in onih društev, ki imajo namen z združenimi močmi delati zoper Cerkev in Kristusa; ki v ta namen ustanavljajo knjižnice v Ljubljani in po deželi, pišejo, tiskajo in širijo časopise in knjige ter prirejajo razne sestanke in zabave. Ali nimajo pri nas tega namena društva „Prosveta“, „Akademija“, „Svobodna misel“in druga slična, dalje časopisi „Narod", „Gorenjec“, „Notranjec“, „Štajerc“, „Svoboda", „Omla-dina“, „Svobodna misel“, „Rdeči prapor“, „Učiteljski Tovariš“ in slični? Ali nimajo istega namena vse prireditve od te strani? Naštel sem Vam jih, da se jih boste mogli varovati. Gorje mu, kdor je član veri sovražnih društev, gorje mu, kdor čita zmoti služeče liste, gorje mu, kdor zahaja v njihove knjižnice, da čita knjige neznanstvene, ki zmote v bliščeči obleki resnice podajajo in kvarijo um, hrepeneč po resnici, pa ga napolnjujejo z zmotami. Žali-bog se je že mnogo šolske mladine popolnoma pokvarilo; žalibog je mnogo mladih, nadepolnih dijakov že popolnoma izgubljenih in je v sredi med njimi mnogo pohujšljivcev. Srce mi krvavi, ko vidim, kako se izgublja naša mladina, kako odpadajo od Cerkve in od Kristusa, odpadajo od resnice Vaši otroci, kako zvito se zapeljujejo in strahujejo dobri, kako se jim v umazanih listih nudi kamen mesto kruha, kača mesto ribe, zmota mesto resnice, sovraštvo do Cerkve mesto ljubezni do nje! Dolžan sem, da Vas, dragi starši, na te žalostne okolnosti opozarjam. Pa tudi sami nase pazite, krščanski očetje in krščanske matere, pazite na dobre sinove, pa tudi na hčere, ki jih imate doma! Da se obvarujete zmot in ne boste zapeljani, pristopajte v naša krščanska društva," pristopajte v kmečko zvezo, v izobraževalna društva, v telovadna društva; da ne boste premoteni, čitajte samo dobre časopise in dobre knjige, časnika in knjig, ki sem jih zgoraj naštel, pa ne trpite med seboj, proč z njimi! Tako veleva Vaša vest, tako Vam veleva ljubezen do Vas samih! kdor tega ne stori, on greši zoper sebe in zoper Boga! Ali bomo zametavali Cerkev? zametavali delo Zveličarjevo ? zametavali Zveličarja samega? Proč torej od onih oseb, proč od onih društev in sestankov, proč od onih časopisov in knjig, ki nasprotujejo Cerkvi in Odrešeniku! Kdor tega ne stori, marveč gre v nevarnost in v njej ostane, je sam kriv, ako zabrede v zmote, se odtuji Cerkvi, obupa nad Kristusom samim. Zaklinjam Vas, bežite od krivih prerokov! Toda s tem splošnim poukom o naši dolžnosti za pravo vravnavo našega življenja še ne morem biti zadovoljen. Poučiti Vas moram še bolj natanko in povedati, kaj smo dolžni svoji duši in kaj svojemu telesu. 1. Kaj smo dolžni svoji duši? Nismo žival, imamo neumrjočo dušo, ki prihaja naravnost od Boga. Neumrjočo dušo priznavajo vsi narodi, zahteva jo naš razum in tudi delo odrešenja se nanaša na prepričanje, da je naša duša neumrjoča. Duša je glavni del človeka, zato moramo tudi glavno skrb na njo obračati. Kaj smo ji torej dolžni ? Odgovor bo jasen vsakemu, ako trdimo, da moramo vse storiti, kar je potrebno, da se udeleži duša odrešenja, ki ga ji Gospod po Cerkvi ponuja Kaj pa je treba storiti? Ker ima duša dvojno moč, namreč um in prosto voljo, moramo si prizadevati, da um ostane v resnici, volja pa v čednosti. a) Naš um. Um mora ostati v resnici. Um je namreč moč, s katero moremo resnico spoznavati. Kaj ne, kako čutimo veselje, kadar poslušamo razlago resnic in si vedno več znanja osvojimo! Resnice so pa raznovrstne. Najprej je potrebno, da se naučimo tega, kar nam ponuja ljudska šola: čitati, računati, pisati in pa tudi nekoliko iz raznih za življenje važnih predmetov. Dalje pa je potrebno, da se nauči vsakdo, kar za svoj stan potrebuje, tako kmetovavec, obrtnik, trgovec, učitelj, zdravnik, uradnik. Zraven tega je pa še potrebno, ali vsaj koristno, da se še dalje izobrazimo, za kar nam pomorejo dobre knjige, primerni časopisi, predavanja v izobraževalnih društvih. Po knjigah, časopisih in predavanjih nam govore možje, ki dotične vede goje in se s takimi vedami natančneje pečajo. Na nje se zanesemo, da nas bodo prav poučili n. pr. o raznih pravicah, o raznih narodih, o raznih rastlinah, o raznih zvezdah in drugo. Ni mogoče, da bi vsak človek vse sam preiskoval; nimamo ne časa, ne sposobnosti. Moramo se zanesti na strokovno izobražene mote. Med resnicami je pa vrsta resnic, katere mora vsakdo znati, ker si mora po dotičnih resnicah svoje življenje vravnati, in sicer koj od otroških let. Ne more čakati, da jih sam preišče; potrebuje zanesljivega učitelja, ki mu jih obrazloži koj, ko se začne zavedati. Katere resnice pa mislim? One o Bogu, o večnosti, o stvarjenju, o naši duši, o našem časnem in večnem namenu, o naših nalogah na zemlji. Kaj ne, o teh resnicah moram biti poučen koj od malih nog, točno, nezmotno! Kdo me bo poučil? Zgodovina priča, da so se vedno med vsemi narodi trudili najbolj plemeniti ljudje, da bi o teh za celo življenje preimenitnih vprašanjih našli resničen, zanesljiv, nezmotljiv odgovor. Trudili so se, toda resnico so našli le deloma in o tem niso bili popolnoma brez dvoma. Ako možje plemeniti in nadarjeni niso mogli najti popolne resnice, akoravno so se ves čas svojega življenja za to prizadevali, kako bi mogli najti vso resnico mi sirote! In vendar ne bi mogli živeti, ko je ne bi vedeli! Moramo imeti učenikov, zanesljivih učenikovi Ali imamo takih učenikov? Morda so nam v teh življenskih vprašanjih zanesljivi učeniki razni časnikarji? Morda naši ljudski učitelji in srednješolski profesorji? Morda naši višji in nižji uradniki? In ako ti ne, morda profesorji na visokih šolah, ki samo za vednost žive in debele knjige pišejo? No, ti nas morejo poučiti o raznih slovnicah in jezikih, o raznih ljudeh, narodih in državah, o raznih postavah in pravicah, o pri-rodnih zakonih in silah, o zvezdah in solnčnih sestavih: v teh tvarinah raziskujejo, najdejo novih resnic, popravljajo stare zmote in pomanjkljivosti ; mi jih poslušamo, priznamo, o čemer nas z dokazi prepričajo, mnogo tega jim tudi na besedo verjamemo. Toda, kaj pa o večnih resnicah: o Bogu, o stvarjenju, o duši, o večnosti, o našem namenu? Kaj pa o teh naukih, po katerih se mora vse naše življenje ravnati? Ozir teh resnic so pa gospodje sami jako nevedni, po temi tavajo, ponujajo nam razne nasprotujoče si odgovore. Na visokih šolah je veliko število sovražnikov krščanstva, premnogi taje samega Boga, veren učenjak komaj, komaj more postati profesor na vseučilišču! Kje torej dobimo potreben pouk o večnih nespremenljivih resnicah ? Imamo katoliško Cerkev; njo je ustanovil Jezus Kristus ; On ji je dal nalogo in dolžnost „naj uči vse narode in jim deli milost odrešenja.“ To nalogo in dolžnost je dal sv. Petru in apostolom ter njihovim zakonitim naslednikom, to je rimskemu papežu in škofom, z njim združenim. Njim je poslal Sv. Duha, Duha resnice, ki naj jih uči vse resnice in jih varuje zmot; njim je obljubil, da tudi sam ostane pri njih do konca sveta v pomoč, da njegove Cerkve tudi peklenska vrata ne bodo mogla premagati. Kako moramo Bogu za to napravo hvaležni biti !aV tej Cerkvi se zadosti našemu umu, ki hoče spoznati večne resnice. Zato pa iščimo resnice pri njej, edino pri njej. Visoko čislajte katekizem in radi ga prebirajte! Radi hodite k pridigam in h krščanskim naukom! Bežite pa od onih, ki rujejo zoper Cerkev, zoper cerkvene nauke in zoptr cerkvene oblasti. h) Naša volja. Zraven uma imamo tudi prosto voljo in v sebi čujemo glas vesti, da moramo dobro storiti, hudega se pa varovati. Mi se tega zavedamo. Prosta volja in pa vest sta nam jasen dokaz, da imamo neumrjočo dušo in da živi nad nami najvišji Gospod, pred katerim smo odgovorni za vsa svoja dejanja. Kdor Boga taji, tajiti mora prostost volje in tudi glas vesti. In zares, prosto voljo taji tisti kdor taji Boga in neumrjočo dušo in tudi vesti ne priznava. Mi obžalujemo može, ki so v svojem odporu proti Cerkvi in proti Bogu zabredli v zmote, katere so kar naravnost proti naši notranji zavesti in ostanemo zvesti svojemu notranjemu preglobokemu prepričanju o prostosti naše volje in o glasu naše vesti. Zakaj pa imamo prosto voljo? Zato, da smo za vsa svoja dejanja sami odgovorni. Namreč, kar storimo ali opustimo, storimo in opustimo, ker hočemo ; ko bi hoteli, bi se drugače odločili: zato se pa vsa naša dela nam uštevajo v zasluženje, če so dobra, v kazen, če so slaba. Starši karajo ali hvalijo otroke, sodnik predse kliče zločince in jih kaznuje in vsi čutimo, da je tako prav, da mora tako biti. To velja tudi v oziru na Boga; ker imamo prosto voljo, zato smo pred njim za svoja dela odgovorni; že vest, ki je božji glas, nas graja ali hvali; Bog pa nas bo sodil, ko po smrti, po dokončanem življenju in po izvršitvi naloge, nam od Stvarnika za življenje naložene, prestopimo prag večnosti; v tem trenutku nas bo Bog sodil in prisodil vsakemu, kakor je z življenjem zaslužil. Naša večnost je torej v naših rokah. Kaj pa iz tega sledi? Ako hočemo sebi dobro, sledi dolžnost, da svoje življenje uravnamo po volji našega Stvarnika, po zapovedih našega naj višjega Gospoda. To velja za vse ljudi brez izjeme: za mladeniča in starčka, za siromaka in bogatina, za podložnika in za vladarja, za duhovnika in neduhovnika, za vse stanove. Kaj pa hoče Bog od nas? On hoče, da verujemo, kar nam je razodel; da izpolnjujemo zapovedi, katere nam je dal, in da vporabljamo sredstva milosti, potrebna za vero in za izpolnjevanje zakonov božjih. Torej, najpoprej moramo verovati, kar je On razodel. Mi smo rojeni v katoliški Cerkvi, pa se nam, hvala Bogu, razodeti nauki že od mladih nog primerno našemu razumu razlagajo; ko smo dorasli, se nam je dokazalo, da se je Bog res razodel, da je Kristus edini Sin božji, da nam po katoliški Cerkvi govori. Kar smo popred verovali le na veljavno besedo svojih staršev in svojih duhovnih učenikov, sedaj sami znamo, naša vera postane še bolj razumna: mi znamo dokazati, da se nam je Bog razodel in kaj nam je razodel in sklepamo, da moramo Bogu verjeti, pa mu tudi res verjamemo. Od te razumne vere nas ne bo mogel odvrniti nihče, naj bi tudi prišel z visokih šol; saj ga ni učitelja zoper Boga, in kdor drugače uči, ta je gotovo v zmoti, ali se nam kar naravnost laže. Ker je pa takih krivih prerokov prav mnogo, ki ali sami prihajajo k Vam, ali Vam svoje spise pošiljajo, zato boste prav oprezni in se jih boste varovali. Spise in knjige pošljite nazaj, ali v peč z njimi; krivih prerokov, pa naj si bodo v počitnicah dijaki ali visokošolci, ali tudi kak uradnik, kak trgovec ah kdorkoli, ne poslušajte. Oni sami pouka potrebujejo; in odkod imajo pravico in oblast, nam svoje zmote vrivati in slepiti nas v najbolj važnih zadevah našega življenja! Dalje moramo izpolnjevati, kar nam je Bog zapovedal ali naravnost v svojih desetih zapovedih ali posredno po svoji Cerkvi, ki je tudi po njegovi oblasti izdala pet cerkvenih zapovedi. Tudi te zapovedi vežejo vsakega človeka, nihče ni izvzet, saj smo vsi stvari božje in nam vsem je Bog najvišji Gospod. In zapovedi božje? Ali nam niso naravnost potrebne? Saj brez njih ne bi mogli mirno živeti! Ali ni potrebno, da otroci starše ubogajo, da starši otroke lepo vzgajajo? ali ni potrebno, da premagujemo jezo, nevoščljivost, sovraštvo, zmerjanje, prepire, kletve, pretepe, pohujšanje? Ali ni potrebno, da živimo trezno, čisto, da se varuje zakonska zvestoba ? Ali ni potrebno, da ne goljufamo, ne krademo, ne delamo škode, ne lažemo, ne pričamo po krivem, ne natolcujemo, ne obrekujemo? In ker je Bog nad nami, ali niso potrebne prve tri zapovedi božje? In ali Cerkev ni prav določila, da posvečujemo nedelje in zapovedane praznike, da poslušamo besedo božjo? Ali ni prav, da si včasih pri jedi kaj pritrgamo, da se učimo brzdati nasilno poželjivost? Kdo bi si upal tem zapovedim se upirati? Grešil bi zoper Boga in zoper njegovo Cerkev! Grešil bi pa tudi zoper svojo lastno zdravo pamet, zoper svojo korist, da, grešil bi zoper skupno življenje v družini in v družbi sploh. In vendar koliko se greha stori! Kako se ponižni veri, pokorščini do Cerkve in njenih poglavarjev, zapovedim božjim in cerkvenim protivijo naše strasti! Temelj vseh strasti je samoljubnost, ki se pokazuje posebno v prevzetnosti in pože-Ijivosti. Prevzetnost in ošabnost ne mara za gospodarja nad seboj, posebno Cerkve se hoče otresti. Poželjivost pa zahteva, da se počut-nosti ugaja, da se telesni nasladnosti vstreza. Te strasti kličejo po svobodi in po razbrzdanosti. Odtod sovraštvo do cerkvenih oblasti, do Cerkve, do Kristusa, do samega Boga, sploh do vere. Saj jim vera omejuje svobodo poljubnega zmotnega mišljenja in poljubnega strastnega življenja. Odtod na sestanku svo-bodomiselcev v Pragi klic, da se Bogu ne bi podvrgel, ko bi se tudi tako jasno dokazalo, da je Bog, da se več tajiti ne bi moglo; odtod v slabih časnikih ne le samo nesramne povesti, ampak tudi naznanila, ki kar naravnost uče in priporočajo greh. In vse to v imenu svobode! Kaj ne, kako se sveta svoboda grdi, in z gnjusno razuzdanostjo zamenjuje ! Da mi v tako Bogu zoperno svobodo ne sovražni, jezljivi, pohlepni in poželjivi, kako zabredemo, marveč se na potu krščanskih brez strahu pred Bogom, brez prave skrbi za čednosti ohranimo, moramo se posluževati svojo dušo in za svojo večnost so pa oni ljudje, sredstev milosti, ki nam jih naš Zveličar ponuja, ki ne molijo, ki sv. zakramentov ne prejemajo! Taka sredstva so molitev in sv. zakramenti. Zgoraj omenjene strasti, namreč samoljubnost, Posvečujoča milost nas očisti smrtnih iz katere izhaja prevzetnost in poželjivost, jih grehov, podeli duši novo nadnaravno življenje popolnoma podjarmijo, in ji vlije tudi božje in dejanske čednosti, to Ako torej sebe ljubimo in hočemo, da je sposobnost za vero, upanje in ljubezen, nam bo naša volja čednostna, moramo pridno sposobnost za modrost, pravičnost, srčnost in in goreče moliti ter sv. zakramente radi in prav zmernost. Na temelju teh novih sposobnosti pogosto prejemati. To priporočam vsem, pose razvija v duši lepo krščansko življenje. sebno pa mladeničem in dekletom, ki so radi No, za tak razvoj je pa še potrebna dejan- mladosti in neizkušenosti v največjih nevar-ska milost, ki razsvetli um, da spozna dobro nostih. in hudo ter vžge in pokrepi voljo, da dobro No, hvala Bogu, da radi molite doma in ljubi in stori, hudo pa sovraži in premaguje, v cerkvi, posebno pred sv. Rešnjim Telesom; Te prepotrebne milosti, katere nam je hvala Bogu, da tudi sv. zakramente vedno bolj Gospod Jezus na križu zaslužil in brez katerih pogosto prejemate in to ne le žene in dekleta, se izveličati ne bi mogli, pa dobimo po molitvi katere posebno pohvalim, marveč tudi možje in po sv. zakramentih. in mladeniči vsaj v mnogih župnijah. Upam, Bog nam je pripravljen dati vsako po- da kmalu pride čas, ko tudi nobenega možaka trebno pomoč za čednostno življenje: le prositi ne bo, ki sv. zakramentov ne bi vsaj štirikrat ga moramo. Jezus pravi: ,,Kdor prosi, prejme; v letu prejemal, in ko tudi nobenega mladeniča kdor išče, najde; kdor trka, se mu bo odprlo.“ ne bo, ki jih ne bi vsaj na dva meseca prejemal. (Mat. 7, 8.) Prosimo pa, kadar molimo. Kako nesrečni so pa oni, ki ne molijo, Z molitvijo dosežemo vse potrebne dejan- ki v cerkev ne hodijo, ki sv. zakramentov ne ske milosti, da se spreobrnemo, ako smo v Prejemajo! Milost božjo izgube, um jim za grehih, da ostanemo stanovitni, ako smo še spoznanje večnih resnic otemni, volja jim za čednostni, da premagamo izkušnjave in strasti, ^.e^nos}j °Pe®a> samo z8°lj naravno življenje kadar nas bolj ali manj silno napadajo. ^ve’ življenje svobodno od molitve, svo- Z molitvijo dosežemo tudi milost, da radi bodno od C/rkve: fvobod"° °d f' ^kramen-in vredno prejemamo sv. zakramente, po katerih *ov; s™bodn° od krščanskih čednosti. Ali je _ ji- v - I , čudno, da so v nevarnosti v imenu svobode edino se nam podeljuje posvečujoča milost v’. , T _ božja in zraven tudi pravica do posebnih dejan- zavnf, cerkf ’ zav,recl Jffa’ zavrecI Bo8a ,n skih milosti, da moremo kot otroci božji, kot razodetje sploh; ah je čudno, da poizkušajo vojščaki Kristusovi v ljubezni do Boga in do ‘ako. s™bod”° j^ljenjc tud. zagovarjati m bližnjega živeti, pa svoje stanovske dolžnosti bramtlj ah Jec“dn0’ da sl.hoceJ° 2a 'ak° potočno izpolnjevati. bodo tudl PnstasCT dobltl z raznovrstno agi- , . j•. x , tacijo in organizacijo, ker s tem mislijo po- Resnicnost teh trditev nam potrjuje vsak- ..... . , . v. . Tr . , , , . , miriti m zadušiti nemirno svoio vest? danje življenje. Kaj ne, kako se boje greha, _ .______, , ... , v ..... . i ’ Kaj ne, nn pa na to pot ne gremo za njimi, kako natančno izpolnjujejo svoje dolžnosti, . t ^ OTT,J; , . „ v , . . . . . saj vemo, kaj smo svoji duši dolzm. kako odločno se bojujejo zoper svoje strasti, kako krotko, prijazno, čisto in sramežljivo si 2. Kaj smo dolžni svojemu telesu? prizadevajo živeti oni, ki radi molijo in večkrat „Zdrava duša v zdravem telesu“ so že k sv. zakramentom pristopajo; kako strastni, stari modrijani trdili. In res! duša in telo sta tesno združena v eno človeško naravo; telo prejema od duše svoje življenje, pa tudi duša je na telo navezana. Ako je telo zdravo in dobro, sebi primerno razvito, duša bolj lahko dela, bolj lahko misli, bolj določno hoče in bolj lahko premaguje razna telesna neurejena poželenja; ako pa telo ni dovolj razvito, ako mu je izpridena kri, ako so živci preveč razdražljivi, ako je domišljija pretirana in morda že umazana, potem duša ne more prav delovati, ne more dobro misliti, volja ji opeša, čutnost jo pritegne na svojo stran, domišljija jo premaga in nazadnje ne more, pa tudi noče strasti več premagovati. Dolžni smo torej skrbeti za to, da se naše telo lepo razvija in zdravo ostane; to je važno ne le za telesno lepoto in moč našega rodu, ampak tudi za čednostno življenje. Zato naj Vas na nekatere dolžnosti v tem pogledu opozorim. a) Otrok. Najpoprej morate, dobri starši, na to paziti, da se bo otrokovo telo lepo razvijalo in ne zaostajalo. V to je potrebno, da mati pazi in se varuje, še preden se otrok rodi. Ako mati pretežko dela, ako se nezmerno jezi in žalosti, je popolno zdravje njenega otroka v nevarnosti; da, celo življenje otrokovo bi se moglo uničiti. Jako škodljivo bi tudi bilo, ko bi mati ljubila opojne pijače, ljubila vino ali morda še celo žganje. Vse to škodljivo vpliva na telesni razvoj otroka; pa tudi duši bi škodovalo in ji po telesu vsadilo nagnjenje na razne strasti. Izkušnja uči, da se podedujejo strasti, vsaj nagnjenja do njih, pa se otrok rodi v dvojnem grehu, v izvirnem in v podedovanem od staršev. Starši, zlasti mati ne sme zanemarjati otrok v nežni mladosti. Mati mora skrbeti za čist zrak v hiši in za telesno snago otrokovo. Mati, ki bi pustila otroka v umazanosti, samega sebi prepuščenega, ne bi kazala materine ljubezni. Pa tudi za tečno hrano skrbite. Tu naj Vas opozorim na dva huda pogreška, ki se žalibog vedno bolj med nami razširjata. Čujem namreč, da se na mnogih krajih otrokom ponuja in sili vino ali celo žganje. Otrok se izpočetka brani, potem se privadi in nespametni starši se smejejo, ako otrok dobro potegne! Opojna pijača je za otrokov telesni razvitek škodljiva; posebno škoduje razvitku možgan, ki so duši za mišljenje neobhodno potrebni. Kaj ne, ako preveč piješ, se ti v glavi zmeša, in pijanec iz navade ima kratko pamet, skoraj bebec postane, pa tudi telesno hira in mnogo jih umrje prezgodnje smrti. Ako škoduje opojna pijača odraslemu človeku, ki ima telo in možgane že razvite, ali ne bo toliko bolj škodovala otroku, pri katerem je v telesu in v glavi še vse nerazvito in jako nežno, pa zato alkohol še bolj lahko pokaže svojo razdiralno moč; tudi obstoji silna nevarnost, da otrokovo telo, otroški možgani te razdiralne moči ne premagajo, ampak se pokvarijo, v razvitku zaostanejo, pa ostane otrok telesno slab, slab na umu, slab na pameti. Tudi čujem, da se ponekod širi pogubna razvada, da se zjutraj otrokom in sploh vsej družini daje čaj, v katerega se vliva žganje, ali celo špirit. V tej razvadi je dvojna nevarnost. Prvič dobi otrok pa tudi odrasli premalo redilne hrane, kakor jo telo potrebuje, da raste in da si nadomesti, kar pri delu potroši. Čaj namreč nima redilnih moči, ampak le bolj živce razdraži; kar še v večji meri velja o žganju in špiritu. Kako bi se torej otrok mogel razvijati. ako ne dobi dovolj redilnih snovi? Telesni razvoj mora zaostati, mišice in živci ne morejo postati krepki in močni, tudi kri se kvari in ni čuda, ako so otroci telesno slabotni, bledih in upadlih lic. Ko delim zakrament sv. birme, sem silno žalosten, ker se vedno bolj zmanjšuje število otrok lepih rdečih lic in bistrega razuma. Starši, prosim Vas, opustite omenjene pogubne razvade! Saj vendar svoje otroke ljubite, saj vendar želite imeti zdrave in brihtne sinove in hčere! In ali se ne bojite Boga? Kaj pa pravi peta zapoved božja? Zoper njo se ne greši le z ubojem, ampak tudi z vsakim de- 4 janjem, s katerim se zdravje bližnjega kvari. Torej ne dajajte otrokom ne vina, ne žganja, marveč jim vzbujajte v srcih gnjus do teh opojnih pijač; ne dajajte zjutraj ne sebi, ne otrokom čaja z žganjem, ali z rumom, ali s špiritom! Uživajte domačo hrano! b) Mladenič in dekle. Kar sem rekel o hrani in pijači za otroke, to velja tudi za mladeniče in za dekleta. Hrana naj bo navadna, domača; ker ta ima v sebi onih snovi, katere potrebuje telo za dobro kri in za vzdrževanje svojih moči. Ako greš na delo, pa imaš zjutraj črno kavo, čaj z žganjem ali žganje s kruhom, to ni dobro, ne daje novih moči, ne nadomestuje moči izgubljenih pri delu; saj nimajo redilnih snovi, pa samo živce razdražujejo. Zato pa tudi taki delavci niso vztrajni, hitro opešajo. Tako pravijo zdravniki, tako uči izkušnja. Ker pa v mladeniču in dekletu strasti postajajo bolj silovite, ker se posebno poželjivost razvija in je zmagonosna borba ravno od telesnega zdravja mnogo odvisna, moram o tem nekoliko več izpregovoriti. Človek trdnega zdravja in krepko razvitega živčevja se mnogo laglje ustavlja poželji-vosti, kakor pa človek, ki ima izprideno kri, ali mu je živčevje opešalo. Posebno hudo je, ako se telo navadi na poželjivost in so dotični živci razburjeni, naglo razdražljivi: zato se poraja v takem človeku mnogo hudih izkušnjav in tudi domišljija se omadežuje. Domišljija je prekoristna moč v človeku, dokler je urejena in čista; gorje pa nPadeniču in dekletu, ako se domišljija pokvari, omadežuje! Pri vsaki priliki, naj bo sama po sebi tudi nedolžna, predstavlja omadeževana domišljija rada prav živo razne nespodobnosti. Ali ni to mučno? ali ne napeljuje na greh? Pa ne samo mučno, tudi za popolno telesno zdravje je škodljivo. Saj vsakdo sam ve, da je domišljija v tesni zvezi s telesom in z njegovimi živci, pa zato grda domišljija hitro vzbudi v telesu hudo poželenje, razdraži živce, kateri prepogosto razdraženi pešajo. Kako važno je torej, da si domišljijo ohranimo čisto in neomadeževano, da si hudega poželenja v telesu ne vzbujamo! Laglje bomo živeli, laglje se bomo varovali grehov, laglje si bomo ohranili sveto čistost in nepokvarjeno sramežljivost. Kaj nam pa v tem oziru najbolj škoduje! Na to kratek odgovor. Opozoriti hočem na tri nevarnosti. Najpoprej škodujejo domišljiji in po domišljiji tudi telesu nesramne misli, nesramno govorjenje in petje in nespodobna dejanja. Kdo ne pozna teh nevarnosti? Kaj ne, misli vzbude domišljijo k dotičnim podobam, domišljija pa razdraži telesne živce, po katerih se vzbuja meseno poželenje. Grde misli so pa le prepogostokrat posledice nespodobnih govorov in pesmi, ki torej po domišljiji razdražujejo in kvarijo telo. Kako hudo pa so šele nespodobna poželjiva dejanja! Odtod mnogo grehov, mnogo pohujšanja, pa tudi mnogo telesne pokvarjenosti vsaj v tej smeri, da se telo ne more strastem tako odločno in uspešno ustavljati. Bolnišnice in norišnice nam pa pokazujejo prežalostne sadove pri onih, ki so se temu grehu dolgo časa pogostokrat in strastno prepuščali. To je splošen, resničen nauk. No, ne zadostuje; moram še na one prilike opozoriti, pri katerih je največ nevarnosti, da se izpridi mladenič, izpridi dekle, ker je tam dosti slabega govorjenja, mišljenja in dejanja. Sem spada pijančevanje in ponočevanje. Kaj se po gostilnah in pri ponočevanju govori, kaj prepeva, kaj misli in kaj dela? Ali ni le premnogo nespodobnosti? Ali se ne omadežuje domišljija? Ali se ne vzbuja mesena poželjivost? Ali se posledice ne poznajo vse poznejše dni? To posebno, ako se preveč pije. Mladenič zapravlja denar, kri mu zavre, v glavi se mu zvrti, želodec kvari in več ne ve, kaj govori in kaj dela. Drugega dne mu je v telesu jako slabo. Starši ga karajo, on se sramuje, togoti, pa je surov in morda še domače preklinja. Kako ga mora boleti, ko se zave, da je grešil, da je nedeljo ali praznik oskrunil, da je Boga razžalil, da je dušo umazal, da je morda nebo izgubil in pekel zaslužil. In posledice ? Morda telesno ne peša posebno — ker če pijančuje navadno le enkrat v tednu se močno telo kmalu popravi —, toda poželjivost je zmeraj silnejša, odtod mnogo skrivnih grehov, vest ga peče; odtod nemir, razdražljivost, surovost, kletve. Ali so te posledice za telo zdrave ? za veselo življenje koristne? za dušo srečne? Kaj pa, če je s popivanjem in ponočevanjem združeno grešno znanje in mladenič išče ponočne prilike, da zadosti svoji strasti, katero so pijača in umazani govori še bolj razvneli? O teh dejanjih moram molčati. Le Vas, krščanska dekleta, prosim in rotim, spoštujte svojo dekliško čast, varujte svojo deviško čistost, varujte svoja telesa v nežni sramežljivosti, ne izpostavljajte nevarnosti svoje največje lepote, svoje nedolžnosti! Potem boste ostale zdrave na duši in na telesu, ostale boste srečne in zadovoljne, pripravile se boste za srečen zakonski stan, pa boste dobre žene svojih mož, zdrave matere zdravih otrok. Razen pijančevanja in ponočevanja naj omenim še plese. Ko bi bil ples samo to, da se nekoliko poskoči, bi mu nihče ne ugovarjal. Toda, kaj pa na ples tako silno vleče? Huda, bolj ali manj skrivna poželjivost! Kaj se pa pri plesu navadno godi? Kaki so pogovori in kake šale? Kake strasti in kaka dejanja v lahkomišljeni družbi mladeničev in deklet? Ako se zraven še precej pije in so plesavke predrzne ali se ples more vršiti brez smrtnih grehov? In ali vse te okolnosti ne kvarijo telesa, ali mu ne vžigajo ognja strastne poželji-vosti, ki potem v njem ostane in tli in ga razjeda? Prosim Vas, očete in matere, od mladih nog vsajajte otrokom v srce sovražnost do pijače, do nezmernosti in do razuzdanega plesa! Ko iz otroka postane mladenič in dekle in se jim začno razvijati razni hudi nagoni, z ljubeznijo jih poučujte in svarite ter jih odločno odvračajte od posedanja po krčmah, od ponočevanja in plesa. Otroci Vaši naj bodo v Ma rijini družbi, naj pristopijo našim izobraževalnim društvom, kjer bodo čitali dobre knjige in časnike, čuli mikavnih govorov in se tudi sami vadili v govorjenju; zapišejo naj se mladeniči v naša telovadna društva, da dobe sebi primernega razvedrila in se telesno okrepe. Mladeniči in dekleta naj si napravijo „Čebelico“, da se zgodaj nauče prepotrebne varčnosti in bodo mogli kdaj biti dobri in zdravi gospodarji, dobre in zdrave gospodinje. Zraven Vas prosim, molite, častite prečisto Devico in božje Srcejezusovo, pa prejemajte radi sv. zakramente! c) Odrasli. Vkljub vsej skrbi za telo v otroških in mladih letih, jih bo vendar že v tej dobi mnogo umrlo. Daj Bog, da bi vsi srečno in v milosti božji odšli iz časnosti v večnost! Marsikatere prav nedolžne pokliče Bog k sebi, ker jih ima rad; pa jih reši iz nevarnosti zapeljevanja, da se ne bi izpridili in pogubili; marsikateri so si pa sami nakopali bolezen in so sami zakrivili smrt in daj Bog, da bi se bili v tem času spokorili in zveličali. Kdor pa doseže popolno starost, postane mož ali žena, ali živi kot samec v deviškem stanu ali vsaj spokorjen v čistosti, naj pazi na telesno zdravje, in naj se varuje, da si ne oslabi in pokvari živčevja uporabljajoč ona ista sredstva in varujoč se istih nevarnosti, kakor mladenič in dekle. Ako si zdrav, živi trezno, zmerno in čisto, pridno in mirno delaj v svojem poklicu v hiši, na polju, v gozdu, v tovarni, v rudokopih, pri svojem obrtu, pa si ne boš po lastni krivdi nakopal bolezni, premagoval boš telesno razburljive strasti in mirno pričakoval dneva, ki ti ga je določil Bog, da se preseliš k njemu uživat plačilo za zvesto službo na zemlji. Ce si pa v mladosti morda sam sebi kako bolezen nakopal, ali si z razuzdanim in nerodnim življenjem svojo domišljijo omadeževal, v svojem telesu poželjivost razvnel, pa radi tega veliko bolečin in še več skušnjav trpiš, potrpi, oziraj se na križanega Jezusa, bolečine in skušnjave daruj njemu za pokoro, zahvaljuj se mu, da te ni poklical v večnost o času tvojega grešnega življenja, moli in prejemaj sv. zakramente, pa se boš prav lepo pripravil za srečno in mirno smrt. Odrasle vse še prosim, bodite mladini lep zgled čistega in treznega življenja! Očetje in matere, nikar ne dopustite grdega govorjenja v vaši hiši ali pri skupnem delu, nikar ne puščajte otrok v slabe tovarišije ali k ponočnim delom! Bodite trezni! Kako lepo bi bilo, ko bi mnogi odrasli, posebno očetje, s popolno zdržnostjo od opojnih pijač dajali lep zgled mladini, lep zgled svojim sinovom! Bog daj! Prav po domače in na drobno sem vam razložil, kaj je človek, kaj smo dolžni svoji duši in kaj svojemu telesu, ako hočemo sami sebi dobro, zdravje na duši in na telesu, časno in večno srečo, ako se hočemo zveličati in se udeležiti vsega zasluženja in vsega odrešilnega dela našega Gospoda in Zvtličarja Jezusa Kristusa. K temu naj vam pa pomorejo tudi trije jubileji, tri slovesnosti, katere bodemo praznovali letos. Kateri so ti jubileji? 1. Lurd. Najpoprej je jubilej lurški. Dne 11. februarja je ravno petdeset let, odkar se je prečista Devica Marija prikazala mali Bernardki v Lurdu. Ni sicer verski nauk, da so ta prikazovanja resnična, vendar jih pa vsa petdesetletna zgodovina tako dokazuje, da bi bilo prav nespametno o njih dvomiti. Preveč se je čudežev dogodilo in to pri belem dnevu, pred mnogo-brojnimi množicami, pred vernimi in nevernimi zdravniki, ki so jih preiskovali in od katerih se je mnogo stotin izpreobrnilo. In koliko tisočev ljudi vsako leto tja zahaja počastit Brezmadežno, prosit jo pomoči v dušnih in telesnih potrebah! Toliko število čudežev je prav za prav slabo znamenje; dokazujejo namreč, da živimo v časih poganskih, za pravo krščansko vero nevarnih; ker le taki časi potrebujejo tako izrednega razodetja božjega. Časi so pa res taki, kakršne nam slika Gospod, ki pravi, da pridejo časi, v katerih bi se še izvoljenci mogli zapeljati. Kako dobra mati je torej prečista Devica Marija, ki nam za naše versko nevarne čase toliko čudežev od Boga izprosi. Njej na čast smo sklenili meseca majnika iti v Lurd. Jaz pojdem z vami; le mnogo naj se vas oglasi, da bo prvo slovensko romanje častno za nas in za prečisto Devico in Mater Marijo. Na veliki Šmaren bomo pa v Ljubljani priredili veliko lurško slovesnost za može in mladeniče naše škofije. Slovesnost bo dvojna: v cerkvi in zunaj cerkve. Razpored se bo o pravem času naznanil. Upam, da se tega dne prav mnogo častivcev nebeške naše Matere zbere v beli Ljubljani. 2. Sv. Oče Pij X. Sv. Oče Pij X. pa bodo praznovali 18. septembra svojo zlato mašo. Rojeni so leta 1835 v Riese na Laškem od preprostih staršev; v mašnika pa so posvečeni 1. 1858., torej ravno pred petdesetimi leti. Naš sv. Oče so namestnik samega Jezusa Kristusa, naslednik sv. Petra, glavar svete katoliške Cerkve : zato se bomo tudi mi veselili, ko bodo v krogu premnogih škofov imeli svojo zlato mašo, pri kateri, kakor upam bom pričujoč tudi jaz. Pri nas doma imamo dvojno praznovanje. Prvič so se nekatere odlične gospe zavzele in so nabrale prispevkov, da napravijo cerkvene obleke in sv. posod; vse se bo po želji sv. Očeta poslalo v misijonske kraje, kjer pomanjkanje trpč. Za ta namen so mnoge župnije darov poslale. Gospe same so za podarjeni denar kupile platna in drugih potrebnih stvari, skrojile in sešile in okrasile so vse. Prav lepa je bila izložba vseh izdelkov 9. in 10. februarja v Ljubljani. Blagim gospem, pa tudi vsem dobrotnikom in dobrotnicam po deželi naj ljubezen in spoštovanje do sv. Očeta poplača dobri Bog. Po sklepu škofovskega odbora na Dunaju se bo zlata maša sv. Očeta slavila med 18. sep- tembrom in 16. novembrom, med dnevi njihovega posvečenja v mašnika in njihovega posvečenja v škofa. Način, kako in čas, kdaj bomo pri nas to slavnost priredili, bom pravočasno naznanil. Pri shodih Marijinih družb, pri sestankih izobraževalnih društev se tudi sv. Očeta spominjajte; posebno pa prosim, spominjajte se sv. Očeta v molitvah. Ali smem upati, da se jih bote spominjali pri vsaki večerni molitvi, pri vsaki sv. maši, pri vsakem sv. obhajilu? 3. Naš vladar Franc Jožef I. Naš cesar pa imajo še bolj izreden in nenavaden jubilej dne 2. decembra. Tega dne namreč bo minulo ravno 60 let, odkar vladajo našo. Avstrijo kot vreden naslednik slavnih cesarjev iz prestare habsburške rodovine. Koliko so v teh dolgih letih delali, koliko pretrpeli, koliko grenkih ur preživeli! Živeli niso zase, marveč edino za svoje narode, da, za narode, od katerih jim niso ravno vsi vedno hvaležni bili. V teh letih smo imeli več krvavih vojska; ustava se je spremi nje vala, dokler nismo dobili splošne in enake volilne pravice; večkrat se je poizkusilo podreti stebre sv. katoliške cerkve; da se to ni zgodilo, so preprečili naš cesar, ki so veren in bogaboječ mož; ako pa imamo vendar več cerkvi krivičnih postav, krivi so narodi sami, ker so v dunajsko zbornico poslali kot svoje zastopnike može Cerkvi in Bogu sovražne. To šestdeset letnico presvetlega našega vladarja bomo tudi v naši škofiji slovesno praznovali. Saj smo zvesti Avstrijanci, saj vidimo v cesarju od Boga nam danega najvišjega svetnega poglavarja, kateremu moramo, pa tudi hočemo biti pokorni ne le na videz radi kazni, ampak tudi v vesti radi Boga. Čas in način tega praznovanja se določi in oznani bolj na jesen. Sedaj pa za svojega vladarja molimo in v vsem svojem nastopu pokazujmo, da smo mu kot verni Slovenci zvesto vdani. Sklep. Tako bo tekoče leto polno živahnega, spodbudnega in plemenitega gibanja. Prosim Boga, naj nas Slovence obvaruje pred organiziranimi zapeljivci; naj nam ohrani največo od vseh milosti, namreč milost sv. vere, katere se hočemo vredni izkazati z gorečo molitvijo posebno pred tabernakeljnom, s pogostim in z vrednim prejemanjem svetih zakramentov, s pravim, bogoljubnim, treznim in čistim krščanskim življenjem, s presrčno ljubeznijo do prečiste Device Marije in z globokim češčenjem božjega Srca Jezusovega, V to ime naj vas blagoslovi troedini Bog, Oče, Sin in Sv. Duh. Amen. V Ljubljani na Svečnico 2. februarja 1908. f Anton Bonaventura, knezoškof. 16. Postna postava za ljubljansko škofijo. Pooblaščen od svetega Očeta dnč 14. junija 1906 morem za našo škofijo dopustiti tudi za tekoče leto gledč posta mnoge polajšave od splošne cerkvene postave. Vsi verniki naj pazijo na sledeče določbe: I. Dnevi strogega posta t. j. dnevi, o katerih se ne sme meso jesti in je dovoljeno samo enkrat se nasititi, so: 1. Pepelnična sreda in zadnji trije dnevi velikega tedna. 2. Petki v štiridesetdanskem postu in v adventu. 3. Srede, petki in sobote v kvaternih tednih. 4. Vse od cerkve zapovedane vigilije, t. j. dnevi pred binkoštmi, pred praznikom svetega Petra in Pavla, vnebovzetja Marijinega, vseh svetnikov, brezmadežnega spočetja in pred božičem. II. Dnevi nekoliko polajšanega posta, t. j. o katerih je dovoljeno le enkrat se nasititi, zraven pa dovoljeno opoldne jesti meso, so: 1. Vsi ostali dnevi štiridesetdanskega posta razen nedelj. 2. Srede v adventu. III. Dnevi same zdršnosti od mesa, t. j. dnevi, o katerih je dopuščeno večkrat se nasititi, ni pa dovoljeno mesa jesti, so: Vsi ostali petki celega leta. IV. Ob zgoraj (pod I. in III.) prepovedanih dnevih je vendar dovoljeno meso jesti: 1. V vsej škofiji, kadar na prepovedan dan pride cerkveno zapovedan praznik. 2. V onih krajih (ne v celih župnijah), kjer se slovesno obhaja praznik cerkvenega patrona, ah pa je semenj. 3. Nekaterim osebam in sicer: vsak dan smejo meso jesti delavci v rudo-kopih in v tovarnah, sprevodniki po železnicah, popotniki, kadar morajo jesti v železniških gostilnah; vsi, ki so z družino in po-strežniki zavoljo zdravja v kopelih; vsi, ki so po okolnostih primorani jesti v javnih gostilnah in oni, ki so od drugih odvisni, pa si ne morejo oskrbeti postnih jedi. V. Vse postne dni je dovoljeno postne jedi zabeliti s svinjsko ali sploh tudi živalsko maščobo. VI. Ob dnevih posta in ob nedeljah v štiridesetdanskem postu se pri istem obedu ne smejo jesti ribe in meso. Kar se tiče večerje o dneh nekoliko polajšanega posta, prosim in želim, da se zvečer meso ne bi jedlo; vendar pa zavoljo dosedanje navade dopuščam nekoliko mesa tudi pri večerji vsem, razen duhovnikom svetnim in redovnim, katerim tudi ni dovoljeno uživati pri večerji mesne juhe. Vse one, ki se bodo danih polajšav po-posluževali, opominjam, naj si pomanjkanje v postu nadomeste z drugimi dobrimi deli, na primer z molitvijo, ako izmolijo dotične dneve po petkrat „Oče naš“ in „Češčena Marija“ na čast petim ranam Jezusovim, ali pa z obilnejšo miloščino potrebnim siromakom. Gospodje župniki in spovedniki so pooblaščeni, da smejo v slučajni resnični potrebi prepoved o zauživanju mesa še bolj zlajšati, vendar pa ne več, kakor samo na eno leto. Kdor mčni, da mu je stalne dispenze ali polajšave potreba, naj se zastran tega obrne na kn.-šk. ordinariat. f Anton Bonaventura, knezoškof. 17. m m a 'Ul imrdj Aottos imb bes upolloCifdifit Stulilcs dmabcit -Sdtrltliifdiof von iuiliudi allen ©laubigen feiner Dii^efe fjeil unb .Segen non unterem fjerrn unb fjeilattbe Jefus ©Ijrijlus. Xie $eit jur (Srlaffttng beS getuö£)ntid£jeu 5afteit= 9)lariä - ©eburt 11*07 nernrteilt fiat, finb für unfere Hirtenbriefes ift ruieber gefomnteu. 'JJte ^eitläufe, in ©egenbett nidjt gefäfjrtic^, beim fie finb bei uns un= beiten wir leben, beftintmett mir baS XHema, baS id) befannt geblieben. ftu ©uerem üttufjen betjanbeln will. ©efäHrlicl) finb Hingegen bie^rrtümer ber beutfdjen 55ie Qrrtümer, weldje ber Heilige $ater sJ3iuS X. äRoniften, an bereit ©pipe ber Ütaturforf^er £>aecfel burd) fein fWunbjdjreiben „Pascendi“ am $efte ftef)t, »nelepe niept blofj baS <$^riftentuin, fonbent aud) ©otteg SDafeiu fred^ leugnen. ^aburct) fommt and) ber äftenfd) in eine ganj anbere ©tedung, alg er fie im ©Ijriftentum iitneljat. jubent mirb nad) Stbleugnuug ©otteg aud) bie d)rijtlidje SKoral »er= morfen unb mirb befonberg ber f$rleifd)egluft freier Sauf geiaffen. 9Jfit fiinfidjt barauf f)abe id) mir bie $rage geftedt, maž ift ber SUIenfdj unb meldje ^Sfli^ten fjabett mir gegen un§ felbft fomol)! riic£ficb)tiic£) ber ©eele alg and) ritcffic^tlid) beg Seibeg. ‘Siefe gemifj fetjr mistige unb tief eingreifeitbc $rage tuid id) be-autmorten. Ueberbieg mertont mir im Perlaufe beg ^aijreg ein breifadjeg Jubiläum feiern: bag Jubiläum ber ©rfdjeinung SOiaria iit Sourbeg, bag golbite ^3riefter= jubÜäum beg ^eiligen Paterg unb bag »odenbete 60. 9tegierunggjaljr unfereg ßaiferg. 9Iudj bariiber einige Sorte. SIKeg gereictje jur (££)re ©otteg unb unfereg ge= freujigten £)eilaitbeg. I. IDas i|t ber iHenfd) ? Sag ber Ptenfd) ift, ift mot)l eine ber erften fragen, über meld)e mir »or ung felbft tiar merbeit miiffen. S)eg leichteren Perftänbuiffeg megen moden mir biefe ^rage jerlegen uitb erörtern: 1. mag ift ber 9Jtenfdj überhaupt, 2. moljer fein gegenmärtiger ©djmädjejuftanb nttb 3. mo mirb ifjm Teilung an= geboten? 1. Sag ift ber Sftenfd) überhaupt? $ür ben gläubigen ©Ijriften ift bie Slutmort feljr leidjt unb »odfommeu tiar. Sir autmorten: ®er Wcnfdj ift ein ©efdjöpf ©otteg, befteljenb ang ©eele unb Seib, begabt mit SSerftanb unb freiem Sideit, ja, erfdjaffen nad) bem ©beubilbe ©otteg. Peftimmt ift er fiir eine emige, »odfommene ©IiicC= feligfeit, toeldje er fid) jebod) burd) tatjädjlidje 3tn= ertennung ber |>errfd)aft ©otteg beg ©d)öpferg iiber fidj unb burd) 2Inerfeunuug feiner »odfommenen 9Ib= hängigfeit »on ©ott »erbierten fod. $iefe tiare unb miffeitfdjaftlidj bemiefene 2lnt= mort gefädt ber freien moberiteit Siffeitfdjaft uidjt. Poberite Pljilofopljen unb befonberg moberne džatur= forfeher moden bag 'Jiafein eineg perfönlidjeit ©c^öp= ferg nid)t anerfennen, miiffen t)iemit aud) bie ©r= fdjaffung beg 9ttenfd)en famt beffen geitlicher unb einiger Peftimmung leugnen. Huf bie $rage, moljer ber iUIenfd), moljer überhaupt bag Seben auf ©rbeu, behaupten bie ©ottegleuguer, bag Seben fei junädjft aug ber Ieb= lofeit Materie eutftanbeu unb habe fid) im Verlaufe »on SDiidionen Sauren big jur |)öf)e beg 9ttenfdjem lebeng entmidelt. Sie mirb nuit biefe Peljauptung miffenfdjaftlid) bemiefeit? ©g merben »iele ©djeinbemeife »orgebradjt; febodh öon einer eingefyeitberen ^aturforfdiung mirb il)re |)altIofigfeit unb $alfd)f)eit immer meljr auf-gebeett. ©g ift ja eine offenfunbige £atfadje, bafj £ädel, beffen gottegleugnerifdje ©Triften aud) in San bad) leiber »iti gelefen merben, »on feinen befteu ©djiilern fdjoit »erlaffen morben ift, baff unlängft fogur im parlamente ein atpeiftifcher Profeffor laut befanitt fjat, ber dJfaterialigmug fei tief erfehiittert, bie befteu ©eifter menben fid), meil unbefriebigt, »on itjm ab. Um beit groben ftrrtum £>ädelg unb feiner Hnl)änger einjufefyeu, laffet ung nur brei fragen fteden: Soljer bag Seben überhaupt? ©g ift miffen-fc^afttich unb burdj »ielfad)e ©jperimente nad)gemiefen, bafj bag Seben nur aug bem Seben, bie lebenbe gelle nur aug einer lebenbeit $etle entftetjen fann. Sofjer nun bag erfte Seben, bie erfte gede? $ann moljer ber Plenfd)? ©r 'hätte fidh burd) eine ?Iitjaf)I »ou immer »odfommeneren SERittelftufen jur gegenroärtigen fmlje eutmicfeln miiffen. 9?un mo finb biefe SJiittelftufen ? fftirgenbg. Sm ©egenteil ift ber ©chäbel beg SJienfdjen, mie audh ungläubige Patur-forfeher augfagen, fdjon bei beffen erften Auftreten ebeufo »odfommen, mie gegenroärtig. ©nblic^ moljer bag Seben beg Pfenfdjen? So-her feine ©ebanfen uub fein Soden, roeldjeg mit bem körperlichen nichts gemein I)at? Soljer feine überfinnlichen Porfteduugen »oit ber Saljrljeit, ©üte, ©chönheit ? moljer jene »oit ber ©eredjtigfeit, »on ber Perantmortli^feit, »ou ber ©migteit, »on ©ott? Soljer feine ©prad)e unb Religion? feine Äunft unb Pilbung? fein goüfdjritt? Stuf alle biefe fragen öie 9?aturmiffen= fdjaft feine Slutmort; fa, aufrichtigere ÜJhturforfdjer füllen fid) geneigt, jur ©rflärung biefer ©rfdjei^ liuitgen einen perföitlicf)eit ©djöpfer anjuneljnten. $)iefe furgeit Slnbeutuugen mögen genügen; fie bcmeifeit ja bie Uumiffenfd)aftlidjfeit ber ntoberuen, tirdjenfeittblidjeu SJaturforfcber unb befeftigeu itttž im ^eftljalteu an bei' alten unb immer neuen 2Baf)rf)eit über @ott, über bie ©rfd)affitttg bež SJlenfdjett unb beffen 23eftimntung. 2. Söoher ber ©djmächesitftaub bež ÜJieiifcheu? SBettit mir ben SOceufdEjen betrauten, finbeit mir in i^ni neben großen SSor^iigen noch größere ©djhjädjeu. 2Bie herrlich ift ber SSerftanb bež SJteufdjen; fein ©ebiet ift feiner $orfd)ung unzugänglich; mie meit ift er in ber ©rfenntniž unb im ©ebraudje ber Siaturfräfte oorgebruugeu ! llttb beituodj mie buufel unb unoollfomnteu ift fein ©rfeuitett, mie oielett $rr= tüntern unb ©dpaitfititgeit fittb bie SJlettfdjeu untere morfen, unb §mar gattj befonberž in beit micfjtigften fragen über ©ott, beit SJieitfdjeit unb feilte 2ebettž= aufgabe. ®er SSide bež 90fetifd)ett ift für adež ©ute ttttb ©djütte begeiftert, and) Dpfer fdjeut ber SRenfcf) in feinem S3erufe unb im Söirfett jutn 2ßof)le bež 9iäd)= ften nicht; aüein mie fdpuad) ttttb erbärmlich ift and) nufer Söide: oott beit abfdjeulichfteit Seibeitfdjafteit hingeriffett gibt er fid) allen möglichen Saftent hin. Unb ber Körper bež ÜÜJeujdjen ? ©r ift ein ®uitft= merf ©ottež! SBie majeftätifd) ber aufrechte ©atig bež ÜJJeitfdien, mie bejaitberitb fein 23lid, mie auž-brudžooH fein Shttlijj, mie funftoolt all feine ©lieber! Uttb bettttoch mie fdpoad) ift biefer Körper, tuie oielett ©efaljren aužgefejjt, mie hinfällig in ber frühen $u= genb uttb im l)o^eit Stlter, meid) ein ,errett unb ®amen. ©djttlb barau jinb audE) jene £eil)bi= bliotljefeit imb jene Sndjbaublitngen, meldje jittenloje Romane unb glaubensfeinblid)e SBerle unter bat 33olf bringen. ÜEßeuit man jeinen ©eift mit ftrrtümern anfüllt, fein §er§ mit Serad)tuug gegen C££)riftu§ itub jeine ßirdje, ja, gegen bie cbriftlidje 2Beltanjd)aunng jelbjt erglidjeit läjjt, ift et bann ein SButtber, bajj mau jid) bent alten ^eibentum immer mebr unb meljr näljert ? 2Bat für ein Uttglücl, bie 28at)rt)eit oerlaffen, fidj Don ber ®ird)e, Don ©briftut mib feiner ©nabe lošgemadjt §u Ejaben unb jo ber ©rlöjung Derlujtig gemorbeit §u jein! Unb §tuar aut eigener ©djulb: nic^t ©briftut, fonberit falfdje s^3ropE)eten bat mau ft §u £el)rern unb Seitern anterioren! Sor einem abitlidjett Ungliid behüte unt ©ott! $a, ©ott toirb unt bemabren, trenn mir au unferer ©rrettung getreu mitroirfen unb unt gegenüber un= jere ißflidjten erfiidett merbett, mtb §mar fomobl jene ^Sftid^ten, meldje mir unferer ©eele gegenüber, alt aud) jette, melcbe mir unjerem Seibe gegenüber fabelt. 1. ))flid)tcn gegen ttttfcrc Seele. Söir fjabett eine unfterblidje ©eele. 2)ieje 2BaE)r= E)eit bemeift uttjere Seruunft, bezeugt uttfer täglidjet Sebett, bejtätigt uttjere Söitlentfreitieit, Derfünben alle Söller uttb -Kationen. Unfere ^jauptpflicbt im Sebett ijt nun bie ©crge für uttjere unfterblid)e ©eele. 2öir ntüjjen adet ttjun, mat notmeitbig ijt, bajj jie ber ©rlöjung teilljaftig merbe. Söeil nun bie ©eele ein hoppeltet Sermögett befipt, bie Sernunft uttb beit freien Söillett, fo müffeu mir uut fragen, mat für ißflidjten mir in bejug auf bieje beiben Sermögett §tt erfüHeit ^abett. a) ^3flid^ten in bejug auf uttfere Serttuitft. ®ie Sernunft forfd^t nad) 2Bat)rl)eit; baritt be- ftetjt ibre SerDodlomntnititg unb iljr ©liicl. ©t gibt nun oerfdjiebeite klaffen oott 2Babr= feiten; ber Sernunft eröffnet jtc^ ein meitet fjretb §ur fJorjcEjuttg: Fimmel uttb ©rbe bieten fid) it)r bar §u einer immer tieferen uttb untfaffettbereu ©rlenntnit. Side SBatjrljeiten fiitb ber Sernunft miirbig; et gibt jebocb eine Seilje Dott Sßaljrlieiten, bie ait 2Bicl)tig= leit uttb Kotmenbigleit adelt auberett oorattgeEjen uttb üott adett 9)ieitfd)en oljite Slutuabme erfattut merbett müffeu. ©t fiitb biet jene Söarljeiteu, meldje mein £ebett, meine Sebentaufgabe, mein Sebeittjiel betreffen. SOleine Sernunft uerlangt ttacE) einer irrtumtlofeu ©rlenntnit berfelbeu, ba icf) ja foitft itid)t leben lönnte. Kidjt blofj ber ©rmacbfene, and) bat Äinb muff fie erlentten unb iuneljabeu. 2)ie ©ejd)idjte leEjrt uut, baff bie ebelften 9Kätt= ner aller Söller nad) einer gatt§ fieberen ©rlenntnit biejer 2öaE)rE)eit geftrebt baben. Sldeitt bat angeftrebte $iel lomtte Don ibttett ttiebt Dotitommeu erreid)t meröen. ©ie erlanntcn §mar Dielet über ©ott, über bie ©migleit, über bett 3Dr?ettjdE)ett uttb feine Sebent^ aufgabe, jebodj febott ber gegettjeitige SBiberjprucb bemiet ibuen, bajj jie oielfältig int Irrtum befangen feien. Sludb mir merbett in unjerem Innern gemaltig angetrieben, uut mit biejen emigett, für ein georbnetet, Derniiuftiget Sebett unumgättglicb tiotmenbigeit 2Babr= beiten §tt befdjäftigen, biefetben in iE>rer ganjett Se= beutung, ibrem gattjen ©eE)alte nach §u erlentten. ^ebod), mie fotleu mir biet juftattbe bringen? ®ttrcb eigene jjorf^ung? UttmöglicE)! ©od bat $inb forjebett ? ©oll ber Slrjeiter, ber ßatibtttattn, ber ^jattbmerler, ber Kaufmann, ber Seantte, ber Sebrer, bat SRäbdjeit, bie grau forjefjett ? SSer bat betttt 3eit uttb gä^igfeit ba§u ? Slljo, mir brauebett §uoerläffige Sebrer Dott ber erjteit ftttgenb an. fabelt mir foldje £e(jrer? ©ittb oieKeidjt ©dptdebrer, ©pmitajialprofejjorett, Uttioerji^ tättprofefforen, Slerjte, Scamte, ©eneräle, ®amen ba§u befähigt? Sott biefen Sentftperfonen roirb bie ©rbe uttb mat att ibr ift, merbett bie £)immeltlörper unb ibre ©efepe, merbett bie üecjd)iebene ßranlbeiteit uttb ®e= jepe erforfcE^t. Slttf biejen ©ebietett bringen fie immer meiter unb tiefer, erlettnen immer neue Sfißabrbeiten uttb berichtigen alte ftrrttimer. ®aritt föttttett unb müjfett mir fie alt SeEjrer anerlettneit unb annebmen. StUein, mat bie emigett, für unt ade §um Seben notroenbigett SBabrbeiten anbelangt, lönnen mir unt auf biefe oerfdjiebetteit ßefjrer abfolut nic^t oerlaffeit. ®cnit biefe 2öab)rf)eiteit betreffen ein ©ebiet, weldjeg unferen ©innen weniger gugänglicf) ift, ein ©ebiet, auf weldjem ber Wenfcf), wie eg bie ©rfahrnng leprt, fetjr leicht irregetjt, fo bafj bie genannten Sefjrer felbft einež gnnertäffigen Srüljrerg benötigen, um ficf) richtig orientieren unb auf bem 2öege ber 2Bat)rt)eit bleiben 511 föniten. |>aben wir nun foldje Sehrer, bie mit einer allen intpouierenbeu s2luftorität unb mit irrtumglofer Sicherheit auftreten fönneu? 3Bir miiffeit folcf)e haben, fonft müßten wir au ber SBafjrheit, am Sebeit, ja, au ©ott fetbft bezweifeln. Unb ©ott fei ®auf, wir haben folcfje Setjrer, ©ott fjat bafür geforgt. 2Bir fabelt bie fatljolifche ®irdje; ©bjriftug hat fie geftiftet; beu Slpoftelu unb ifjren Nachfolgern gab er bie Vodmacht unb ben Auftrag, alle Voller ju lehren unb alten bie ©rlöfmtgggnabe anjnbieten; er oerjprad) bei ihnen ju bleiben unb ifjneti and) ben ©eift ber SBatjrfyeit ju fenbeit, auf baß er fie in ade 2£af)rljeit einführe. Unb bie ®irdje mit ihren ißäpften unb Vifdjöfett fteljt ba mitten unter beu Völfern alg bie Vermittlerin ber ung ooit ©hrijtug gebrauten üEBafjrheit unb ©rlöfuitg. SÖBie foden wir ©ott für biefe fjerrlidje Sfnftatt, für biefe unfehlbare Sehreritt baitfbar fein! Uuferer ©eele, ihrer Vernunft, ihrem SBarpeitgbnrft finb wir fdjulbig ber Kirche anjuhangen, iljre Sehren aitju= hören, ung aujneignen unb nufer Seben baruad) ein= prid)ten. 3-ern ooti ung foden hingegen bleiben alle falfdjeit Sehren, alle Viidjer unb äeitungeit, weld^e in ihren Slnfidjteu mit ben Sehren ber ®irdje nid^t überein= ftintmen, ober bie Kirche fogar befämpfeit, oerhöhneit, oerad)ten! 2)iefeg Veitehmen finb wir ber Vernunft fdjulbig. Neben ber Vernunft gibt eg in ber ©eele auch e”te SBiflengfraft. 2Bag finb wir unferer ©eele in bejug auf ben SBiden fdjulbig? b) ftiten in bejug auf unferen Söilleit. SGßir finb unš bewujjt, bafj wir einen freien SBiden haben unb jugleid} ein ©ewiffen, welkes uirg prn ©uten antreibt, oor bem Vöfett warnt, weltheg bie gute Xat lobt, bie böfe tabelt. ©chon bie Freiheit beg Söideng ift ein unum= ftöjjlicher Veweig oou ber ©giften^ eineg ©eifteg, oon ber ©giften^ eineg perfönlichen ©otteg. Slud) bag ©e-wiffeit weift hin auf einen he>I*9en ©efepgeber, ber bag ©ute wid unb belohnt, bag Vöje haßt unb beftraft. $ie Waterialiften müffeu fowohl bie Freiheit beg SBideitg alg auch baš Vorhanbenfein beg ©e= Wiffeng leugnen, ba ja biefeg hoppelte Vewufjtfein nicht erflärt werben fatnt, wenn man nur bie Wa-terie unb nicht auch &eu ®e*)t alg ejiftierenb annimmt. Sn ber S£at, wirb oon ben Waterialiften beibeg ge= leugnet, unb jwar gegen unfer gaitj flareg innereg Vewufjtfein, ja, gegen bie ©ewofjuheiten uitfereg täg= lid^eit Sebeug. ®enn, warum werben bie Äinber oon ben ©Itern, bie Untergebenen 0011 ben Vorgefepten getobt unb ge-ftraft? SBarum wirb ber Uebettäter unter guftimmung ader recfjtfc^affenen Weufdjen in ben Werfer geworfen ? SBarum? SBeil fiep bie Wenfdjen mit Freiheit für ihre tpanbluitgen entfdjliefjen unb eben begljalb für biefelben oerantwortlich finb. $ür ad unfere ^anblmtgen finb wir auch ®°tt oerantwortlich. f^rei folleit wir ung für ©ott ober gegen ©ott entfdjeibeit unb je nach unferer freien ©utfcheibung werben wir oon ©ott unferem tjöc^fteu Nidjter ewige Velohnung ober ewige Veftrafung empfangen. ©g entfteht nun bie ernfte 3frage: wofür foden wir ung entfd)eiben, um oor ©ott, au beffeit ©jiftenj wir 001t unferer SBidengfreifjeit unb unferem ©e= wiffeit fortwährenb gemahnt werben, einft befteheit 51t föniten. ©g wirb ein breifacheg erforberlid): SSir foden. widig glauben, wag ung ©ott ge= offenbart hat, wir foden treu erfüden, wag ung ©ott befohlen hat unb wir foKeu beharrlich jene Wittel gebrauchen, woburd) ung ber ©laube unb bie ©r= füdnng ber ©ebote ©otteg ermöglicht wirb. Vnnächft müffeu wir widig glauben, wag ung ©ott geoffenbart pat. Nun, ©ott fei 2)an!, wir finb in ber fatholifdjen Äircpe geboren unb werben oon ber erfteit Siinbljeit an in ben ©laubenglehren unter* rietet. ®ieg ift pnädjft bie Vft*d)t ber ©Itern, bann ber ©eiftlichen. Sft unfer Verftanb mit pnehmenbem Nltcr entwifelt unb benfreif geworben, werben ung auch bie ©ruitblagen beg ©laubeng bewiefeu. 3uitädjft erfahren mir jene 33ett)etfe, mobitrdj mir ooßfomnteit miffenfdjaftlidj überzeugt merben, ©ott tjabe fid) geoffeubart; aisbann merben jene iBemeife toorgefiit)rtr mobitrd) id) sur miffeufdjaftlidjeit Ueberseiiguug gelange, ©ott ljat bie mir 311m ©lanben oorgetegte SBahrtjeit geoffeubart. 21uS tiefen Semeifen mirb gefolgert, eS fei einzig toernünftig, ©ott ber emigcn untrüglichen SBaljrfjeit 31t glauben, Ifiemit alles feft itnb liuerfdjütterlidj für maljr 31t galten, maž mir ooit ©ott geoffeubart morben ift. ®a oon ben ©lanbenSmahrheiteit bie meiften and) s3ernnnftmal)rbeiten fiitb, muß id) mid) je nad) meinem Berufe mefjr ober meitiger bemühen, in ben $nl)alt berfelben einjubringeit, auf baß mein ©laitbe in ber Xat ein oernünftiger genannt merben fönne. $it biefer Slrt nnb SBeife mirb mein freier iöMde geneigt fein ben SSerftanb jnr Slnnafjme ber ©laitbenSmab)rb)eiten 311 bemegen nnb bei ber 9(n= ttabjme and) jnr 3pü ber SBerfudjung, jnr 3eü anftandjcnber ©chmierigfeiten feftjutialten. 2)enn id) bin ja überzeugt, baß alle fdjeiitbar nodj fo fel)r bemiefenen Seljrfäße, meldje ben fidjereit ©laubens-fäßeit miberfpred)ett, nid)t maljr fein fönnett, nnb mögen biefclben and) oon ben gefeiertften ©t)tnnafial= ober Uuioerfitätsprofefforen oorgetragen merben. SBeitit id) ben ©lanben itad) @ebül)r fdjäße, merbe id) mid) frei entfdjliejjen, ade ©laubeuSge= fahren 51t fließen. 3eititttgett, bie gegen ben ©lanben geridjtet finb, merbe id) nicf)t abonnieren nnb nid)t (efen, bergleidjen S3itd)er merbe id) meber laufen nod) auSleihen, glaubeitSlofe Seljrer 1111b iDlenfdjeit itber= haupt merbe id) nteiben. ferner müffen mir erfüllen, mas uns ©ott befohlen l)at. ®ie ©ebote ©otteS itnb bie traft götttid)er SBeoodmädjtignng erlaffeneit ®irdjengebote finb 1111S ja befantit. Uitfere Slufgabe ift eS, mtS mit nuferem freien Söidett für bie genanefte Befolgung berfelben 51t ent= fdjließeti. ©ott fjat aitgeorbnet, mir, feine ©cfdjöpfe, müffen folgen. 2öer luagt es, fid) gegen ©ott 31t empören! Unb bajn fiitb bie ©ebote fd)oit für uttfer 3eitlidjeS Söoljlergehen 0011 ber größten ÜBebeitfittig. SBir finb verpflichtet, nuferem freien SBideit biefe ütidjtung 31t geben. Ober foden mir uttS oon einer falfdjen Freiheit betören (affen? ©odett mir ntiS für ein Sebett eittfd)eiben, meines frei, baS ift, los ooit ©ott unb feinen ©eboteit ift? ®a mürben mir bie greiljeit uitfereS SBidettS 31t nuferem eigenen Unglttd mißbrauchen, ba mürben mir ititS ait uns felbft arg vergehen. 31 dein mie gemaltig finb uitfere 2eibeujd)aften! Uitfere Eigenliebe mid i()re eigenen Üöege maubelit; nufer ©tolj beugt fid) ungern unter bie 2(uftorität ©otteS, unter bie Sluftorität ber Stirdje; itnfere 23e= gierlicßfeit mid frei genießen, maS immer ißr einen ©ennß bietet. SBoburd) fönute ber SCßide geftärft merben, 11m nicht oon ©ott loSgeriffen unb auf Slbmege hivgebrängt 31t merben? Hut ben SBideu geniigeitb 31t ftärfen, müffen mir jene Mittel gebraud)en, meldje ber Ipeilaub eben 31t biefem 3>oede aitgeorbnet unb feiner ßirdje hinter^ laffett hai- ©oldje SDtittel finb baS ©ebet unb bie heiligen ©aframente. Um uämlid) allen gefährlichen üeibenfd)afteit mibcrftel)en 31t fönueit, benötigen mir einer befoit= bereu Erleuchtung unfereS SBerftanbeS, um baS gute unb baS 93öfe als foldjeS 31t erfeititen, unb einer befonberen ©tärfung beS SBideuS, um baS ©nte 31t lieben nnb 31t tun, baS SBöfe 311 l)affen U11^ olt befämpfeti. SDiefe ©rleudjtung unb ©tärfung mirb ooit ber mirflidjen ©nabe bemirft. ®ie ©nabe ift fein leeres Söort, fonbern etmaS unferer ©eele 1111b ißreit Kräften §itt3itgegebetteS. ®iefe ©nabe itmt mirb bitrch baS ©ebet erfleht unb bitrcß bie ©aframente mitgeteilt. ©0 hat ber (peilaitb aitgeorbnet unb mir müffen uttS fügen. Unb mirflid) bemerfeu mir im täglichen Seben, mie jene 9LUenfd)eu, meldje eifrig beten unb bie hei ligeit ©afrautente öfters empfangen, in ber i£at ©ott lieben, für ihr ©eelenljeil in ber Emigfeit beforgt finb, bie ©ititbe über adeS fürd)ten, bie Seibern fd)aften befäntpfen, ade ber ©eele gefährlichen ©e= (egeuheiteu itieibeit, immer fefter glauben unb über= haupt ein in ber Xugenb gegriinbeteS Sebeit führen! ÜDleufcheit hiit9p3pib meldje bie heiligen ©afra= mente nie ober fefjr feiten empfangen, meldje basu auch nidjt beten, 0 mie leben biefe bahiit oljite ©otteS= furcht, ohne ©ebanfeit ait bie Emigfeit, ohne ©orgeit für ihre ©eele, ohne chriftlidje Xugeitb! Sßie leben fie ba()in beforgt nur für ihre förperlidjc ©efunbheit, für if)re (£tjre nor bett 9Jienjd)eit, für itjr zeitliches äBoljl! Hub mie gleichgültig fittb fie gegen bcn ©laubett, mie lunnfelnuitig in bemfelben, mie leic£)t laffett fie fid) betören unb oermerfett ihtt ganz! 3» meld)er klaffe non SOferifc^en geljörft bit? O fel)re um, fo tange eS $eit ift! ©3 gibt einen ©ott, eS gibt eine inifterblidje ©eele, eS gibt eine ©migfeit! 2)enfe baran, benfe an bie Pflichten, bie bu beiner ©eele, ihren VerftaubeS= unb ihren VMlleuS= fräften fdiulbig bift. 2. Richten gegen öen £eib. Unfere unfterblidje ©eele ift fein reiner ©eift; mit ihren niebereren Kräften ift fie beftimmt, fid) mit einem Körper 511 oereinigen, beit fie beleben nnb als Söerfjeng ihrer Xätigfeiten beniitien foH. SDiefe 3Ser= einigung ift fo innig, bah Sed1 llllb ©eele nur f*lte menfchtiche jßerfönlid)teit bilbeit. 9Jcit ben nieberen Kräften, 001t benen bas tör= perticae £ebcn nnb ©ntpfiuben, baS finnliche ©rfennen unb Begehren aitSgeht, ift bie ©eele an ben Körper fo gebunben, bah fid) biefe Kräfte ohne ben Körper gar nicht betätigen fönneit. SlnberS oerhält eS fid) mit ben höheren Äräftcn, mit bem Verftanb unb bem freien SBillen. Unfere eigene ©rfahruitg lehrt uns, bah unfer geiftigeS ©rfeniten unb freies Söollett ganz felbftänbig mirft unb an bie förperlichett Organe nicht gebunben ift. 9Zur infoferne ift unfer Renten unb äöoKen 001t beit förperlichett .ßuftänbeii abhängig, als unfer ©eift in feinem IDeufen bie finnlichett VorfteEuitgen 511m ?luS= gangSpunfte hoßn unb ©pott beßaubelt merbett. bleiben mir ftanbßaft unb ißaratterfeft: oon adett guten Seuteit merbett mir ßocßgefdjäßt, auiß oon beit lüfteriten Sitmenfcßen mirb uttg ittnerlid) Veteßrung gejodt merben! Sag ltng feboeß am meiften aufrecht erhalten fod, bag ift unfer gnteg ©emiffen, bag Soßlgefaden ©otteg unb ber ©ebatife ait bie Emigteit Ilnfere 3ubtliien. Snt Verlaufe bež ^fatjreS merben mir brei fepr bebeutenbe Jubiläen feieit. 1. i’mtrkß. 3unäcpft fommt bag Jubiläum nuferer Sieben grait oou Soitrbe». Sint 11. februar fiitb eg 50 3apre, feit fie bag erftemal einem einfadjen SMbcpeu oon Sourbeg in einer meit offenen ©rotte erfdjienett ift. ©eit jener $eit finb bort jtoei ßircpeu gebaut, taufenbe oon äReufcpeit aller Nationen pilgern ad= jäprlidj bapht unb eine Uujapl oon ganj befonberen Teilungen oon Dttberfulofe, ßrebgfranfpeiten, SBunbeu, 33eiit= nnb ®nod)enbriid)en, Daubpcit nnb 23liitbpeit ereignet fiep bort oor beit Singen einer sapdofen fülenge, in ©egeitmart oon gläubigen, irr= unb un= gläubigen Siebten, unb jpoar plöplicp, oollfomnten, bauerpaft. Söenn and) bie ©rfepeinung SOlariä in Sourbeg tein fird)licpeg, um fo meitiger ein ©laubeng=Dogma ift, fo märe eg boep ob ber genannten anfjerorbent= liepett, in Sourbeg früher ungepörten Datfacpett oer= megeit unb uttoerttünftig bie SBaprpeit ber ©rfcpeiitung beftreiten ju moden. Die -Hienge ber natürlich uic^t §u erflärettben, plöplicpeit Teilungen, bie auep bie ungläubigften Siebte itad) forgfältig augeftellten Unterfudjuugen $11= geben müffeit, finb für beit ©eift nuferer $eit fein giiuftigeg geugnig. Denn nac^ bent Slugfprucpe peiliger SSäter gefdje^eit SBituber nidjt megeit ber ©läubigeu, foubertt megeit ber Ungläubigen. Unb in ber Dat ift gerabe graufreiep, bag Sanb, in metuent ber Unglaube perrfept, bag Sanb, meines mit 9?iefenfcpritten ber oodftänbigeit Slugrottung beg ©priftentitmg unb einem neuen |>eibeittume entgegeueilt. giir ttng gläubige ©priften fiitb feine neuen SBuitber itotmenbig, beitn itnfcr ©laube beruht auf anbereit mepr alg geitiigeuben S3emeifen, megpalb mir bie ©rfcpeiitung uitb bie SBunber oon Sourbeg gaitj rutjig tjaben beobachten unb uuterfuepen fönneit. 9fad)= bem fich biefelbeu alg ec£)t enoiefeit haben, finb mir ooK heiliger f^reube unb moden bag erfte Jubiläum feierlich begehen, gälten fidh jeboch biefelben a(g falfcp ermiefett, mären mir ganj rutjig bei unferer cpriftlicpen 2öelt= unb Sebenganfdpauuttg geblieben, iit ber mir burep bie Sourbeg = ©rfcpeiititngen nur beftärft morben finb. Die Ungläubigen hingegen finb in feiner fo günftigeu Sage. Denn, menn eg rnapr ift, baff in Sourbeg SBituben, föitoepettbriicpe, Duberfolofe plöfjlicp oodfommen geheilt merben, io müffeit boch auch oou ihnen übernatürlich mirfeube Kräfte, eine ©eiftermelt, bie Jungfrau unb SÜhitter Sütariä, ber ©ottegfopn, ber Schöpfer, bie fatpolifcpe Äircpe anerfannt, bagegen mufe ihre SSeltanfcpauung alg ganj falfcp, ipre Sebettg-ricptuitg alg gaitj unrichtig anerfannt unb folgen richtig aufgegeben merben. SSiele Ungläubigen, auep puuberte oon ungläubigen Slerjteu haben biefe f5olge= riingeu in ber Dat gezogen mtb fiep befeprt. Diefeg Jubiläum modelt mir bnrep eine 93olfg= madfaprt naep Sourbeg im SDlonate fJJJai unb burep eine Sourbegfeier in Saibacp am fjefte fUlariä=£)itm melfaprt begepeu. Süiit £>i(fe ber Unbeflecfteu modett mir im ©laubett feft bleiben, utifer Seben nacp bent= felbett eiitricpteit, unb uug namentlich in nuferer cpriftlicpett SBeltanfepauuitg nie beirren uitb erfepüttern laffeit. 2. f)tU9 X. Der peilige fßater feiert peuer am 18. @ep= tember feine ^ubelmeffe. Da merben 50 Sapre feit feiner ifkieftermeipe oergattgen fein. ÜDtit bem peiligeit SBater freut fiep bie gattje cpriftlicpe SBett, freuen ttng auep mir. fßiuö X. ift ja feit 1908 bag Dberpaupt ber ganzen fatpolifcpeit Äircpe, ber ©tedoertreter ©prifti, ber fftacpfolger beg peiligeit betrug, ber SJcittelpunft ber fatpolifepen ©inpeit. ©türmifcp finb bie feiten, in beiten ipnt bag 9hiber beg ©cpiffleiug fjßetri anoertraut morben ift. Die SBelt ftept im 3eiei(= anftalt ©otteg auf ©rben. $ebocp ^ßiug X. oerliert ben fühlt ttiept, fottbern pält poep bie ffapite ber Sökprpeit uitb ©ere^tigfeit. Ueberalt in ber ®ircpe, im Älerttg, itn SSolfe mid er reformieren, ben ©turnt befepmieptigen unb adeg mieber in ©prifto erneuern. Daper feitte oielett, energifepen, flaren, tiefeingreifenben ©epreiben, unter benen bie perrlidpe ©njpflifa „fjJagceitbi" burep ipre flare ©ittmicfelung imb entfdjiebene Verurteilung ber mobentiftifchen ftrrtitmer, welche in ber $ird)e fetbft heimtiidifcher SBeife oerbreitet mitrbeu, ber= oorragt. Uub mir füllten ttttS nicEjt freiten, baf3 ttttS bie göttliche Vorfehititg einen folgen Vater nnb Hirten gegeben fjat ? SBir mollen ttttS freiten nnb wollen beShalb fein 3ubiläum feierlid) begehen. 3unäd)ft t)at and) itnfere ®iözefe eine SiebeS= gäbe bent 2Bttnfd)e beg 1)1- VaterS entfpredjeitb bar-gebracht: id) meine fird)lid)e 2Bäfd)e nnb tjl. ©efäfte fiir bie Uuterftütmng auswärtiger ÜDtfiffiotten. ®ie ebelftett grauen t)errfc^erg gebriidt uub tief oerwnnbet! 3a, tief oerwnnbet! SDenit uitfer guter ßaifer lebt nid)t für fid), fonbern er lebt nur für feine Voller, welche ihm bie Vorfehuug ©otteS anoertraut hat. Unb mehr uod) hätte er für feine Golfer getan, wenn biefe Voller ihn burd) leibeufdjaftlidje mtb glaitbeitlofe ttttb oaterlaitbsoerräterifdje Slbgeorb-nete §tt feinem größten Seibwefen itid)t baratt gehin-bert hätten. 9httt biefer Vater, ber allen Sdjnterj nnb Kummer feiner Golfer miterlebt, mitgefühlt hat, ber als ein herrliches Veifpiel einer fettenett ©ebttlb, eitteS uuerfdjütterlidjeu ©otteSoertrauenS, eines niemals warn felttbeu ©laubenS oor uttS fteht, befchliefft baS 60. 3al)r feiner fdpoereit Vegientttg. Uttb biefer Stag follte ait uns ganz ftiU itttb fpttrloS üoriibergehen? Stein, baS Jubiläum unfereS ®aifcrS wollen itttb werben wir feierlid) begehen. 5Die eigentliche freier wirb am 2. Dezember ftattfinben; biefem Xage wirb jebocf früher noch eine fird)lid)e freier oorattgehen. S)ie Slrt uub Söeife ber freier wirb rechtzeitig oerlautbart werben. Snjwifchen wollen wir für ben ^aifer beten uub für ihn §tt ©ott um Sdjuh uttb Segen flehen. 3d)luü. ©S wirb fid) fjtentit baS laufenbe 3af)r jtt einem redjt heiligen uub freubig bewegten 3ahre geftalten. Sit allen Umftänben wollen wir nictjt oergeffen, toaS ber Sfteufd) itn 2id)te ber dfriftlichen SBahrpeit ift, wir wollen alle itnfere Pflichten fomoljt riidfichtlich ber Seele als auch SeibeS genau erfüllen. SÖfit ^)ilfe ber lieben Sölutter ©otteS ttttb bttrd) bie ©ttabe beS göttlichen Her5eng Sefu wollen wir uns bemühen beit heiligen ©laubett ju bewahren uub trop aller 2eibettfd)afteu itttb Verfügungen itt einem ed)t ctjriftlichen Seben auSharren. 211S Uttterpfaub bafitr fegtte alle ber allmächtige ©ott, Vater, Sohn uttb heiliger ©eift. Simen. 2 a i b a d), am $efte per @rfd)einung iOlarieuS Zit 2ottrbeS, am 11. februar 1908. t JUtfon Bonaventura, Sürft&ifäof. 18. Jvnftcumfliiönt fiir öic Vnilmriicr Oiigcfc. ©euefjitiigmig bc§ 2lpoftolifd|eit Stiil)lcö oom 14. ftuni 190H fann id) fiir bie 2aibad)er ^iö^efe mehrere Stachfichten oont allgemeinen fird)lid)en gaftem geböte and) für baS laufenbe $al)r jugeftebjen. ©S babeit bentuad) bie (Gläubigen ber Saibacfyer Oiö^efe in betreff biefeS SirchengeboteS in biefent ^at)re sJtachftef)eitbeS 51t beobachten: I (Eigentliche ftreuge Safttage, i>. h (läge, au kneit ber ©etiuli 0011 SIeifd)lpeifen ocrboten unb nur einmalige .Sättigung erlaubt ift, finb folgenbe: 1. Oer Slfdjermitttooch unb bie brei lebten Oage ber Starmodie. 2. Oie Freitage ber nier§igtägigen fyaftem nub ber Slboentjeit. ü. Oie fUhttmoche, Freitage 1111b Samstage ber Guatembergeiten. 4. Oie SSorabeube oor fßfiugfteu, ^etri un& s$auli, sDtariä=