A Slovenian Languag« Newspaper — Dedicated to ihe Cultural Progress and Polilical Guidance of Americans of Slovenian Descent and Slovenes Scattered around Ihe Free World—Through Ihe Ptin-ciples of Christian Demo-cracy.
sLovensKA
For a Free Slovenia
In Harmony wilh lh« American Tradiiion of Freedom and Independ-ence. The SLOVENSKA DRŽAVA Champions Ihe Right of Ihe Slovenian People to iheir National Unificalion In Their Own Slovenian State.
Letnik — Volume IV
CHICAGO, ILLINOIS, 20. APRILA, 1953
Številka — Number 4
Brezuspešni boj za avtonomijo
Od 1. decembra 1918. pa do 1. 1935. se je slovenski narod po svojih zastopnikih brez uspeha boril za svojo samostojnost ali avtonomijo v monarhični Jugoslaviji. Že beseda avtonomija je bodla Srbom v oči ter so nam očitali separatizem,republikanstvo in protidr-žavnost ob vsaki priliki. Vsa leta obstoja Jugoslavije so bili srbski politiki prepričanja, da more Jugoslavijo "skupaj držati" samo močan centralizem s srbsko nadvlado. Govoriti javno o treh državah v federaciji je bilo že pro-tidržavno iji je grozila ječa in preganjanje.
Slepi v svojem idealizmu smo Slovenci šli 1. 1918. v ozirom "pod" Jugoslavijo, misleč, da so na jugu prav tako iskreni, kakor smo mi, in da se bomo lepo po bratovsko pobotali o medsebojnih odnošajih. Vedno bolj jasno so v Sloveniji videli, da so bili z vi-dovdansko ustavo prevarani. Kadar je pogovor nanesel na politiko je večkrat škof Jeglič nagla-sil: "Prevarani smo bili prevarani!" Davki so vedno bolj pritiskali na Slovenijo, v belgrajskih vladah so smatrali slovenske zastopnike za lutke, s katerimi se lahko poigravajo kot mačka z miši in vsake pol leta je bila vladna kriza.
Od 1. 1919. pa do 1925. je po finančni statistiki Slovenija plačala 768 miljonov 825 tisoč in 789 Dinarjev davka. V tem času je Srbija skupaj s Črno goro plačala samo 5 miljonov več. Pritiskali so nas tako, da je z ozirom na število prebivalstva prišlo na enega Slovenca 84 Din. davkov letno, medtem ko je Srb plačeval letno le 47 Din. (Glej Slovenep 1926. št. 21.)
Nejevolja nad takim postopanjem se je zbudila posebno spomladi 1926. ob proračunski razpravi v Beogradu, ko so se davki za Slovenijo še zvišali. Ob tej priliki je Slovenec prinesel uvodni članek: "Ali je Slovenija Srbska kolonija?" in "Na kraju". Poročila o naravnost strahovitih številkah, ki naj bi naložili že itak popolnoma izmučeni, pod težo davkov omagujoči Sloveniji nova težka bremena, so izzvala po vsej slovenski javnosti in gospodarskih krogih pravo konsternacijo. Vsakdo občuti in si pravi: To je uničenje Slovenije. Finančna in gospodarska moč Slovenije je pri kraju in dalje tako res ne moremo več . . ." Minister Uzunovič je zagovarjal to davčno obremenitev, češ, Slovenija je bogata dežela, zato lahko plačuje." (Slovenec 1926. št. 22).
Svoje razočaranje je Slovenec izjavil pod uvodnikom "...neomajni". "Nikola Pašič nam je te dni odkrito povedal, kako si zamišlja
to državo. Zanj je HSS samo razširjena Srbija, ki je za svoje na oltar velikih zaveznikov doprine-šene žrtve dobila od leteh nagrado v Avstro-Ogrski pripadajočih jugoslovanskih deželah. Iz te mentalitete dosledno sledi metoda, po kateri nas tretirajo naši oblastniki. Na njej je zgrajena vi-dovdanska ustava, ki so jo pustili slaviti s topovskimi salvami, godbo in razsvetljavo. Enakopravni na papirju in bratje, smo v pravem pomenu besede podložni centralizmu, ki nas ne zapostavlja samo politično, oziroma nam kakšne politične osebnosti sploh ne priznava, ampak tudi v gospodarskem oziru z nami drugače ravna kakor z drugimi, ki plačujejo trikrat manj davka nego mi, pa uživajo vse dobrote od vladne mize, dočim se pri nas niti prebita
para ne investira." (Slovenec 1926, št. 42).
Srbski centralizem je pozneje prešel v razne absolutizme in diktature in sploh niso prišli do kakega sporazuma o spremembi vi-dovdanske ustave. Srbi se enostavno niso mogli vživeti v kako federativno ureditev, ker bi s tem padli nazaj v malo srbsko državo in izgubili s tem dohodke iz slovenskih in hrvatskih kolonij.
Oni, ki danes še govorijo o kontinuiteti stare monarhične Jugoslavije in to celo v zvezi z neko federacijo so slepi in hote zapirajo oči pred realnostjo. Prehoda nazaj v staro stanje ni več Da bi pa Srbi ,to je sedanja generacija, ki je uživala vse dobrote stare Velesrbije, se mogla vživeti v potrebo federativne državne ureditve vseh narodov stare Jugoslavije p,a se nam zdi nemogoče. Zanje je potrebna še dolga šola.
Stanje v Sloveniji v začetku leta 1953
Dr. M. Krek je 5. oktobra 1950 v pvojem listu "Slovenija" priobčil "Poziv iz zasužnjene domovine. Poziv je bil njegova javna zavrnitev naše "Slovenske izjave" ter prizadevanj za samostojno slovensko državo. Vseboval je poleg drugega izjavo o današnjih političnih ciljih slovenskega naroda. Izjavo naj bi bili sprejeli "predstavniki slovenske katoliške politične organizacije iz treh slovenskih dežel" na tajnem sestanku 5. septembra istega leta. V njej pravijo, da "Slovenci zahtevamo združitev vsega slovenskega o-zemlja v Zedinjeni Sloveniji, ki naj bo enakopravna državna enota v bodoči Jugoslaviji kot zvezni državi jugoslovanskih narodov."
Pisec tega sestavka je položaj v domovini že tedaj precej dobro poznal. Vedel je, da je povsem izključeno, da bi se spričo brezobzirnega nadzorstva titovske politične policije mogli sestajati zastopniki katere koli bivše, zlasti pa katoliške politične organizacije. Prav tako se mu je zdelo neverjetno, da bi sedanji politični cilj slovenskega ljudstva bil tisti, kakor trdi ta, dr. Kreku poslana izjava. (Pozneje je prišlo na dan, da so jo sestavili na Višarjih trije pristaši dr. Kreka, ki žive vsi izven domovine. Na sestanku torej ni bilo niti enega človeka iz Slovenije — op. ur.)
Poziv dr. Kreka me je vzpodbo-del, da sem se začel živo zanimati za resnično politično in splošno stanje v Sloveniji. Hotel sem čim bolj stvarno in nepristransko dognati, kaj je resnica. Službeno mesto, ki ga imam tu v Evropi, mi omogoča, da skoraj vsak dan govorim z ljudmi, ki prihajajo iz Slovenije. Zadnji dve leti sem se posebno vrgel v to. Govoril sem
najprej z neštetimi begunci: z mladimi študenti, razumniki, delavci, delavkami, vojaškimi ubež niki, bivšimi člani milice in OZ-NAe, bivšimi kapitalisti, gospodarstveniki in proletarci; skratka z begunci vseh slojev in vseh političnih prepričanj.
Govoril sem dalje — kar je važnejše kakor z begunci — s številnimi pripadniki in uslužbenci sedanjega režima, ki prihajajo čez mejo z rednimi potnimi listi in se vračajo nazaj. Med temi so ljudje ,ki so bili ali so še na vodilnih mestih v upravi, gospodarstvu, sindikatih, kulturi, diplomatski službi in celo v partiji. Prišel sem v stike z najrazličnejšimi slovenskimi titovci, kominformisti, opo-zicijonalci vseh vrst in z bivšimi političnimi kaznjenci. Precej podatkov so mi dali slovenski in tuji kolegi, ki jih je to vprašanje zanimalo. Govoril sem dalje s tujimi obiskovalci Slovenije, pripadajočimi različnim narodnostim: z diplomati, časnikarji in navadnimi turisti, ki so bili nasprotniki ali simpatizerji Titovega režima. Govoril sem končno tudi z mnogimi Slovenci, ki hodijo na obiske v domovino.
Po dveh letih skrbnega stvarnega preučevanja njihovih izjav ter prav tako skrbnega prebiranja slovenskih režimskih in tujih listov, sem glede položaja v Sloveniji prišel do naslednjih zaključkov:
1. Slovenci in Jugoslavija.
Slovenski narod danes po grom-ni večini odklanja misel na vsako, komunistično ali nekomunistično Jugoslavijo. V tem so si e-dini pristaši bivšega katoliškega tabora vseh vrst, bivši liberalci, med njimi celo najbolj zagrizeni JNSarji, bivši socialisti, neodvis-neži, razočarani komunisti in še
posebno mladina. Vzroki za to so: splošno prepričanje, da ne bi Slovenija nikoli trpela pod komunizmom, če bi ne bili Slovenci po prvi svetovni vojni bili prisiljeni v Jugoslavijo; strahotni in vedno hujši politični ter gospodarski centralizem; izkoriščanje Slovenije v korist zaostalih balkanskih pokrajin; preganjanje vere, za katerim Slovenci bolj ali manj u-pravičeno slutijo roko pravoslav-ja; postopno odpravljanje vsake politične in kulturne avtonomije; nazadnje prepričanje, da se v e-migraciji zavzemajo za obnovitev prejšnje Jugoslavije samo politiki, ki so pristaši desničarske kraljevske in velesrbske vojaške diktature. Pred Jugoslavijo dalje Slovence plaši sovraštvo med Srbi in Hrvati, ki ga je komunistični režim samo potlačil, a ki bo z nezaslišano divjostjo izbruhnilo, če Tito pade. Ljudje so siti Balkana in žejni Evrope. Komunizem istovetijo z Balkanom in Jugoslavijo. Tega prepričanja jim ne more izbiti iz glave nobena sila. Sovraštvo do Srbov je zlasti med priprostim ljudstvom tako, da si tega ni mogoče misliti. Posebno je to sovraštvo hudo na bivšem Primorskem, kjer Srbe poznajo samo iz zadnjega časa in samo kot komuniste, torej zgolj z najslabše strani.
Večina ljudstva zaradi obupa in trpljenja ni sposobna ali si ne upa več kakor koli politično misliti. Ves njen politični program je povedan v geslu: železni zastor na Sotlo, potem pa obračun s pri-ganjači komunizma! To je po eni strani geslo tudi tistih, ki politično še mislijo. Ti so po drugi strani strastni zagovorniki popolne slovenske neodvisnosti. Žarišče tega prepričanja — zakaj spričo razmer o kakem delu za to idejo ni mogoče govoriti — je v kulturnih krogih, posebno v Akademiji znanosti in umetnosti ter na ljubljanskem vseučilišču. O tem pričajo številne izjave komunističnih ministrov, med njimi glavarja OZNA-e, Krajgerja, ter čistke in obsodbe v teh krogih. Nič manj ni ta misel zajela študentovske mladine .Vsak emigrantski politik, ki se zavzema za kakršno koli, staro, novo ali tudi demokratično Jugoslavijo in se glede slovenske bodočnosti jasno ne opredeli, je doigral. Gorje tistim politikom, ki se zaradi Jugoslavije tako ali tako približujejo titovcem, kakor je to na primer v Trstu!
2. Opozicija.
Ves slovenski narod je v opoziciji proti komunizmu in rdečemu režimu, toda organizirane ali kakor koli strnjene opozicije v Sloveniji ni nobene. Pritisk in nadzorstvo politične policije sta taka, da so nemogoči celo navadni prijateljski stiki in sestanki, kaj šele kakršno koli politično shajanje. Ta pritisk ni zaradi na-
Ali že veste?
da pripada bodočnost svobodnim (predsednik Eisenhower);
da je največji sovražnik demokracije masa (papež Pij XII);
da so v Sloveniji pred nedavnim obsodili na 4 leta zapora p. Pavla Berdena, S.J., superiorja jezuitskega doma v Mariboru, češ da je tajno organiziral katoliško akcijo. P. Berden, rodom iz Prek-murja, je najprej končal pravne študije na vseučilišču v Ljubljani, po končanih izpitih pa je kot diplomirani jurist vstopil v jezuitski red. Ob njegovi novi maši, ki jo je pel v domači vasi že za časa komunistične diktature, so se komunisti v časopisju zgražali, češ da je bila njegova vas v velikem zaostanku z oddajo živine, za za-kolj, da pa so imeli dovolj mesa za novo mašo. P. Berden je bil zelo priljubljen med mladino, pri razpravi pa je zanikal, da bi kaj organiziral;
da je jugoslovanski poslanik ▼ Kanadi, dr. Rajko Djermanovič, izjavljal v Vancouveru, da "je v Jugoslaviji popolna svoboda bo-gočastja in vere". Njegove laži je javno razkrinkal tamkajšnji nadškof William M. Duke;
da je objavil katoliški tednik "The Ensign 14. februarja obširni posnetek člankov iz katoliškega lista The Tablet iz Londona, Anglija, kjer z dokumenti zavrača napade jugoslovanskih komunistov na kardinala Stepinca:
da je ameriški zunanji minister Dulles izjavil pred odhodom v Evropo: "Vsem, ki trpe v komunističnem suženjstvu, zagotavljamo: Računali smete z našo pomočjo";
da je pariški politični tednik "La Tribune des Nations'' pred kratkim poročal o položaju Slovencev v Trstu ter med drugim zapisal: "Žal je res, da so in še postopajo krivično Slovenskimi prebivalci na (tržaškem) ozemlju in da so Italijani odgovorni za le nasilne krivice fašizma dediče v nasilne kriivce fašizma dediče v osebah različnih italijanskih "demokratov".";
da izdeluje nova tovarna y Ljubljani pisalne stroje? Letos jih nameravajo izdelati 1.000, prihodnjo leto 2.000, končni cilj je 10.000 na leto. Pozneje bodo tovarno prestavili na Savlje. Cena velikih pisarniških pisalnih strojev je 60.-000 dinarjev, malih prenosnih pa 30.000.
(Nadaljevanje na 3. str.)
videznega približevanja Zahodu nič popustil, marveč je prav zaradi tega še ostrejši. Zmotno je, svobodo zabavljanja in svobodo prihajanja tujcev v Slovenijo razlagati kot večjo politično svobodo. Popuščanje glede zabavljanja služi režimu za to, da ugotovi, kdo
Published Monthly by the "Slovenska Država" PubL Co. For the Editorial Board, Mirko Geratič, Editor Subscription rates $2.00 per year Address: 2307 So. Wolcott Ave., Chicago 8, m., USA. Telephone: FRontier 6-3032
Slovenska Država izhaja vsakega 20. v mesecu. Naročnina letno: Za USA $2.00, za Canado $2.00, Argentino 20 pesov, Brazilijo 50 cruzeirov, Anglijo pol funta, Avstrijo 30 Šil., Avstralijo 1 avstr. funt, Italija in Trst (F. T. T.) 600 Lir, Francija 500 frc.
Razočarani dr. Korošec I. 1926
Stanje v Sloveniji v začetku leta 1953
(Iz govora Dr. A. Korošca k proračunu 8. febr. 1926.)
Tako je tedaj govoril:
"Jugoslovanski klub je predložil narodni skupščini obširno in stvarno mišljenje o proračunu. Iz te ocene lahko vsakdo povzame, da je Slovenija z davki preobremenjena, da so bremena prekomerna, da se davki iztirjujejo neusmiljeno, lahko rečemo, več kakor rigorozno in da je Slovenija v gospodarskem pogledu zanemarjena in zapostavljena. Poslednje velja posebno za naše ljubljansko vseučilišče, za socijalne ustanove in za vse ustanove ministrstva trgovine in industrije, ki so za našo industrijalizirano deželo najbolj potrebne, pa so jih sedaj odpravili. Velja to za ministrstvo za javna dela in za železniško ministrstvo, ki pozabljata na naše ceste in železnice; in končno velja to tudi za kmetijsko ministrstvo, ki se ne briga niti za najpotrebnejši razvoj kmetijskega šolstva in organizacijo v državi."
"Jugoslovanski klub je zadnjič apeliral na narodno skupščino in celokupno javnost v naši državi, da naj se zmanjšajo bremena in da naj se neusmiljejena davčna praksa omili, pa ni našel niti najmanjšega odmeva. Mi nismo našli odmeva na drugi strani. V čl. 116. naše ustave je rečeno, da morajo biti bremena razdeljena v e-naki meri na vse dele države in da naj se davki plačujejo samo po davčni moči in progresivno. Ker pa to ustavno določilo ne velja za Slovenijo, mora slovensko ljudstvo samo razmišljati o tem, da organizira na učinkovit način odpor proli takemu preobremenje-vanju in takemu iztirjavanju davkov, kakoršnemu je sedaj izpostavljeno.''
Minister za javna dela: "Ali ste stenografi zabeležili organiziranje odpora?" Dr. Korošec: "Prosim? Minister Uzunovič: Nič, nič, samo stenografe sem nekaj vprašal!" Dr. Korošec: "Drugič vprašajte stenografe bolj potihoma in ne tako glasno!"
"Država ima dolžnost, da pomaga narodu v vseh njegovih tež-kočah. Ni pa njena naloga, da narode uničuje, ki žive v njej! Slovenija je izmed vseh pokrajin, ki jih šteje naša država, najbolj in-dustrijalna. V Sloveniji je 63%. kmetskega prebivalstva, povečini malih kmetov, ostali pa so delavci in pripadniki drugih svobodnih poklicev. Vzroki, da je Slovenija tako industrijalna, so ti-le: prirodno bogastvo naše dežele, njena prometna sredstva in pa kvalifikacija naših delavcev."
"Industrija se je v naši deželi po vojni razmeroma lepo razvijala in pričakovati bi bilo, da država, v katero smo po prevratu vstopili, to industrijo podpre — toda doživeli smo nasprotno. ..Vsa in-
dustrijska politika ministrstva trgovine in industrije gre za tem, da ubije vsako večjo industrijo v Sloveniji, še manj pa dovoli, da bi se ustanovila kaka nova industrija. Vsa naša zemlja pa je težka in neplodovita, zato pa naš narod dobiva svoj kruh v veliki meri v industriji."
"Pravijo nam, da delajo tako radi tega, ker to zahtevajo koristi državne obrambe. Koristi državne obrambe bi mogle torej narekovati, da uničimo ves narod, da uničimo vse gozdove, vse železnice, vse ceste, kajti priznati morate, da se more sovražnik prav tako okoristiti z našimi gozdovi, kakor se more z našo industrijo. Čudna je ta "narodna obramba" ki že apriori prepušča sovražniku vse narodno bogastvo v obmejnih pokrajinah. (Res je srbski generalni štab ves čas imel v svojem načrtu, da ne brani Slovenije. Op. ur.) Industrija se v vsaki deželi razvija po zakonu ekonomije in prosperitete, pri nas pa bi se morala industrija razvijati po nazorih nezrelega in nedoraslega militarizma. In kakor nalašč je kot nekak "quos ego" postavljen za najvišjega poveljnika v Sloveniji oni, ki se je izpostavil kot največjega sovražnika slovenskega napredka. Saj morate priznati, da je naša železniška industrija mala kovačnica v primeru z železniško industrijo Nemčije in Francije. Oni pa, ki velikih industrij še nikdar videli niso, pač pa so si o-gledali našo malo industrijo, so mislili takoj, da je naša industrija Krupp in Škoda, katere bi se v strahoviti meri lahko poslužili naši sovražniki, če bi prišli v deželo. Radi te industrijske politike imamo v naši državi nad 30.000 brezposelnih^ v katero število polje-deljski delavci niso všteti. Vi veste, da imamo v Sloveniji sezonske delavce ki so pozimi doma, poleti pa hodijo na delo drugam. Lahko si mislite, kako navdušeni morajo biti ti delavci za tako državno politiko, ki jim ne daje kruha, ampak morajo gladovati in od gladu umirati."
"Naš klub v svojem posebnem exposeju ni samo rekel, da je industrijska politika države proti našemu slovenskemu narodu napačna, ampak smo tudi dokazali, zakaj propada tudi nš kmetski stan. Preštejte eksekucije lanskega leta v Sloveniji in dolgove, ki so biil vpisani v zemljiško knjigo! Številke so strašne! Eksekucij je bilo 48.000, dolgov pa vpisanih 50 do 60 miljonov. (Poslanec Smo-dej: "Samo g. minister tega ne verjame!" — Minister Uzunovič: "48 hiljada egzekucija?? . . ." — "Da, 48.000 eksekucij!")
"Vsaj eno pomoč in nado je i-melo ljudstvo v Sloveniji, svobodno zadružništvo, ki si ga je ustvarilo v desetletja trajajoči borbi z oderuhi in bankirji, ki so organizirani nastopali proti ljud-
stvu. Nihče ni mogel preprečiti ustvarjanje tega svobodnega gospodarstva, niti oderuhi z intrigami, niti banke s svojo finančno močjo. Ali na žalost je prišla država sama in pričela uničevati o-no kar je bilo narodu v ponos in oporo, to je svobodno narodno gospodarstvo. Država je s takozva-nim zakonom o poljedeljskih kreditih ustvarila državno zadružništvo. Državne zadruge niso pričele niti delovati, a že so bili postavljeni krediti v proračun. A mi baš sedaj preživljamo težko gospodarsko krizo. Kmetijstvu bi bili poljedeljski krediti sedaj bolj potrebni kot kdaj poprej. Toda vlada teh kreditov ne more in niti noče izplačati, ker mora preje u-rediti aparat državnega zadružništva. Po mojem mišljenju državno zadružništvo, ki ga bo u-stvaril ta zakon, ne bo moglo niti najmanj koristiti našemu kmetu. Kmet se bo kmalu prepričal, da se bo po teh zadrugah denar samo zapravljal. Državna oblast s svojo politiko samo ruši to, kar je narod spoznal za dobro. Kadarkoli država prevzame v svoje roke kako gospodarsko ponogo, jo v korenini uniči, ker narodno gospodarstvo prospeva samo v svobodi. Zato je naloga vsake kulturne države, da odstranja vse, kar bi mogla škoditi tej svobodi in da pomaga svobodnemu razvoju gospodarstva v svobodnem narodu."
Na podlagi Radičevega govora, "da se ni treba bati federalizma in ako je državni aparat proti federalizmu, je to tiranstvo, ki ga bo ljudstvo zrušilo", Dr. Korošec zahteva združeno samoupravno Slovenijo. "Mi se nismo nikdar sporazumevali. Naše največje zlo je, da ne moremo o svojih najres-nejših stvareh resno govoriti, ker delajo te stvari toliko neprilik. Že to stališče, da smo Slovenci narod sam zase, nam daje pravico, da se samostojno izjavljamo, kaj nam je v tem pogledu treba. Slovenski narod je dosedaj že večkrat izpovedal svoje mišljenje. On hoče združeno Slovenijo, on hoče, da ima ta Slovenija veliko in široko samoupravo. Mi smo za svojo široko Slovenijo, ne zahtevamo pa od Srbov in Hrvatov niti enega groša." (Jasno, kolikor je tedaj mogel in smel, je s tem povedal, da slovenski narod zahteva svojo državo v federaciji z o-stalima. Op. Ur.).
"Vi ste bogati, vi ste bogati livad, njiv in polj, mi pa smo bogati planin in kamenja, ali poleg tega smo bogati na enem, bogati smo v marljivosti in varčevanju. Zato ker smo bogati v marljivosti in varčevanju, zato nas ni skrb naše bodočnosti, ako nam daste široko samoupravo. A če smo že bogati, nočemo biti bogati za vas, ampak zase. Danes pa moramo biti bogati za druge, zase pa siromašni."
"Vsekakor je to sama neslrplji-vost in nerazborit nacijonalni imperializem, ako nas že sedem let držite v kleščah in nam ne daste onega, do česar imamo* kot narod pravico, ono, kar zahtevamo, samo radi svoje eksistence.''
"Glejte, danes je država tako urejena: Srbi vladajo, Hrvati se razgovarjajo a mi plačujemo. Nemci, Madžari in Muslimani so v akciji. (Medklic: to je mržnja!) Vas je 43%, to ni mržnja, to je dejstvo. (Glas iz desnice: Malo! več!) Dobro, koliko več? (Glas iz desnice: 51%). 43% vas je, a prišli smo tako daleč, da imate v
(Nadaljevanje s 1. str.)
vse je njegov nasprotnik — za vsak slučaj, kadar bo potrebno spet udariti po ljudeh. Svoboda za tuje obiske pa služi propagandi za Tita. Vsi ljudje, ki so bili po vojni obsojeni iz političnih vzrokov, razen kominformistov, so še vedno v ječah. Izpustili so samo nekaj takih, ki so podpisali vda-nostno izjavo režimu — kakor voditelj bivše mlade JNS dr. Alu-jevič, ali pa bivše angleške ljudi kakor sta dr. Furlan in Snoj, za katere je direktno posredovala britanska vlada.
Edina, recimo, organizirana oblika opozicije je katoliška Cerkev. Ljudje vseh prepričanj, tudi brez-božniki in svobodomisleci, dajejo izraza svojemu nasprotstvu do režima s tem, da obiskujejo cerkve ter pošiljajo otroke h krstu in birmi. Tako sta na primer demonstrirala proti režimu, poleg številnih drugih, Edvard Kocbek in-plesalec Pino Mlakar. Velik vzrok za preganjanje Cerkve, ki je danes v Sloveniji hujše kakor kjer koli v komunističnem svetu, je v tem dejstvu. Poleg tega je večina slovenske duhovščine usmerjena samostojno-slovensko.
Neorganizirana opozicija dobiva na kmetih izraza v slabem obdelovanju zemlje, v odporu proti oddajanju pridelkov, proti plačevanju strahotnih davkov in v pobojih komunističnih priganjačev, miličnikov in oznovcev. Dve tretjini zločinov na drželi se zgodi iz političnega sovraštva. Ti dogodki so dosti številnejši, kakor pa bi človek sodil po pisanju Titovskih listov.
Neorganizirana opozicija med delavstvom se kaže v malomarnosti, v sabotažah, v neizpolnjevanju izdelovalnih načrtov, v izzivanju delovnih sporov iz birokratskih razlogov, v popolni brezbrižnosti do političnega dela in v vse številnejših in vse ostrejših zadevah po vrnitvi večjih gospodarskih podjetij v slovenske roke. To daje pretvezo novi zakon o delavskih upravah v podjetjih, katerega pa oblasti izvajajo samo na papirju.
Nekaj opozicije je tudi v slo-
skupščini dobri dve tretjini poslancev. Dalje imate svojega kralja. (Glasovi iz večine: "Ali ni mar tudi vaš?")
"Da, tudi naš je, toda ni Slovenec, to morate priznati: Državno-pravno ga gotovo priznamo za svojega kralja, toda ni naš po rodu". (Veliko protestiranje od večinske strani.)
"Vlada je popolnoma srbska, diplomacija v ogromni večini srbska, generalilela popolnoma srbska, centralna uprava od 98% srbska, žandarmerija črez 60% srbska, carina 70% srbska, državna finančna služba prav tako. A-ko vidimo, da so posamezne panoge državne uprave od dne do dne bolj srbske, nam to ne gre samo na naše narodne živce, ampak tu gre nam tudi za naš kruh." (številni medklici).
"Ta centralistična ustava nas ni naučila, da smo bratje, ampak nas je naučila, da so pri nas državljani I. in 2. razreda. Mi Slovenci, in mislim, da tudi mnogo Hrvatov, se čutimo v tej državi kot državljani drugega reda. To politično zapostavljanje boli vsakega. To zapostavljanje boli naš
venski partiji sami. Predstavljajo jo razočarani idealisti, ki vidijo, kaj je komunizem, posebno jugoslovanski komunizem, v praksi; potem razočarani materialisti, ki niso prišli k polnim koritom, kakor so jim med revolucijo obljubljali — namesto tega so dobili nagobčnik in prostovoljno prisilno delo; in nazadnje kominformisti, ki jih je v SZZ partiji, milici in OZNAi več, kakor se na splošno sodi.
Po soglasni sodbi Slovencev in tujih opazovalcev pa je v Sloveniji dosti več opozicijonalnega razpoloženja in rrjožnosti za organizirano opozicijo kakor v kateri koli drugi republiki Titove Jugoslavije. Vzroki za to so: dejstvo, da je partijski in politični pritisk v Sloveniji daleč najhujši: dejstvo, da je Slovenija najbolj za-postavljana in gospodarsko izkoriščana — v Ljubljani in Sloveniji ni država po vojni postavila na primer niti enega šolskega poslopja —; dejstvo, da so se Slovenci na ljubo južnim pokrajinam morali odpovedati svoji nekdanji življenski ravni; dejstvo, da je slovenski narod globoko veren in imata Cerkev in duhovščina nanj velik vpliv; in dejstvo, da imajo edino Slovenci od vseh jugoslovanskih narodov v tujini organizirano politično gibanje za osvoboditev in osamosvojitev; gibanje, ki si je pstavilo nov in revolucionaren politični program, odgovarjajoč razpoloženju ljudstva v domovini — namreč, gibanje za samostojno slovensko državo.
To je prvi del ugotvitev iz mojega dveletnega skrbnega in treznega preučevanja položaja v Sloveniji. Poudarjam, da so to ugotovitve na podlagi trdih dejstev, pa naj bodo komu všeč ali ne. Prav bi bilo, da bi jih premislil vsak slovenski politik v tujini, zakaj prva njegova naloga je, da si upa pogledati stvarnosti v o-braz in jo priznati, ne pa potvar-jati položaj po lastnih željah in ga celo tujcem prikazovati tako.
Drugi del svojih ugotovitev bom objavil v prihodnji številki "Slovenske države".
Slovenski realist
narod. Zato je tako nasproten centralistični ureditvi države. Radi tega niti slišati noče ničesar o vidovdanski ustavi, v kateri je centralizem kodificiran."
"Finančni minister bi moral vedeti, kakšne so razmere v Sloveniji. Toda on jih ne pozna. Če bi jih poznal, potem bi do Slovenije drugače ravnal. On se nam pa posmehuje in pravi: "Vi ste bogati!" Vi lahko pridigate o centralistični ureditvi države, vi lahko govorite našim ljudem o edinstvu, o bratstvu, o osvobojenju, o zedi-njenju, toda, ako bo Slovenec pri tem izračunal, da mora vsak Slovenec plačati letno neposrednega davka 170 dinarjev, vsak Srb pa samo 60 dinarjev, potem si bo mislil: Vrag vzemi to edinstvo, to bratstvo, to osvobojenje in združenje in vse one fraze, ki mu jih prinašate.''
"V kulturnem pogledu je največja pridobitev oživotvorjenje ljubljanskega vseučilišča. Celo to ljubljansko vseučilište pa stane državo sedaj 9,000.000 Din. Vi pravite, da mi nismo aktivni, toda damo več davkov, nego je to (Nadaljevanje na 3. str.)
20. aprila, 1953
Strah pred mirom
Odmevi iz ljudstva
Brž ko so sovjetski mogotci ] spustili v svet prve mirovne go- 1 lobčke z oljčnimi vejicami miru, ■ je nastala panika na borzah. Ka- 1 kor je Eisenhowerjeva zmaga pri : volitvah čez noč dvignila vred- I nost delnic, tako jih je sovjetska ■ mirovna ofenziva čez noč znižala. Delnice so si sicer v nekaj dneh : zopet opomogle, ker zapadni dr- ! žavniki še ne verjamejo v resnost teh vab ter so vodilne osebnosti izjavile, da bodo države nadaljevale z vojno proizvodnjo tudi v primeru, če pride do premirja na Koreji. Toda pokazale so jasno : slabost gospodarskega sestava Za-pada, zlasti v ZDA, ki se mora za- | hvaliti svojemu razcvetu in blagostanju vsaj po mnenju lastnikov delnic predvsem obstoju oboroževalne industrije, ki je namenjena za uničevanje ljudi in dobrin.
V koliko je to prepričanje soodločalo pri spočetju nove sovjetske mirovne ofenzive, je težko vedeti zagotovo. Dejstvo je, da govore komunisti stalno o nujnem polomu ameriškega kapitalističnega sestava, da je to teorijo razlagal na široko malo pred svojo smrtjo tudi Stalin, da to teorijo obnavlja moskovsko časopisje vzporedno s sovjetsko mirovno melodijo in da beremo isto tudi v komunističnih časopisih, ki izhajajo na Zapadu. Osebno sem doživel, kako je to teorijo ter prerokovanje skorajšnje depresije razlagal neki ko-munec v umivalnici tovarne, kjer sem zaposlen, in kako mi je dva dni pozneje začel razlagati eden nekomunistov, ki pri tej razlagi v umivalnici ni bil navzoč.
Komunistični računi bi se danes toliko lažje uresničili, ker odločajo o gospodarstvu ZDA izraziti predstavniki gospodarskega liberalizma. Kolikor tudi zatrjujejo, da ne nameravajo odpraviti socialnih pridobitev prejšnje u-prave, dokazuje vendar vsakdanja izkušnja zlasti pri sklepanju ali obnavljanju delavnih pogodb v večjih podjetjih ne samo v ZDA, marveč tudi v Kanadi, da imajo predstavniki kapitala sedaj mnogo bolj gluha ušesa za delavske zahteve kot so jih imeli še pred nedavnim. V ospredju so zopet interesi kapitala, ki se hoče nedolžno skriti za "naravne zakone gospodarstva" in za "zakon povpraševanja ter ponudbe", interesi celote pa> so priznani samo po načelu, ki ga je izrekel sedanji vojni minister ZDA Wilson: "Kar je dobro za General Motor, je dobro tudi za ZDA."
Narodno gospodarstvo nobenega naroda ni samo po sebi navezano na vojaško proizvodnjo, če prav more ta privesti do velikega razmaha zlasti težko industrijo. Namen gospodarstva je proizvajati dobrine, ki jih človek potrebuje za človeka dostojno življenje. Vsaka vojna industrija, če-
Razočarani dr.
(Nadaljevanje s 2. str.)
potrebno za našo celokupno u-pravo, če vračunate militarizem in vse drugo, kar se nepotrebnega plačuje za razne delegacije. Mi smo aktivni, in radi tega naše vseučilišče ne slane nič ne srbski in ne hrvatski narod. Toda vsako leto se pojavlja isto, da nam tukaj pravijo: Vaš je denar, hočemo
prav je na žalost potrebna, pomeni sama po sebi odtegovanje ve- i likega dela narodne proizvodnje . od potrošnje in tako niža življen- : sko ravan celote. Večja zaposlitev je možna samo na podlagi večjega obdavčenja vseh razpoložljivih virov. Zato je samo po sebi možno vzdrževati enako stopnjo zaposlitve tudi brez vojne industrije. Potrebno je samo eno: Kakor prevladuje (ali naj bi vsaj prevladovali) pri določanju vojne proizvodnje interesi celote, ki si hoče tako ohraniti obstoj, tako bi morali tudi pri mirnodobski proizvodnji odločati interesi celote. Človeške potrebe so vedno večje kot pa možnost jim zadostiti. Zato se ni bati, da bi bilo kedaj koli na svetu preveč dobrin. Kratkovidna sebičnost kapitalistov, ki se skriva za teorijo gospodarskega liberalizma, je ona sila, ki si od skupne proizvodnje vseh proizvajalnih činiteljev prilaščuje prevelik delež. Široke množice delavcev imajo tudi v dobi depresij veliko neizpolnjenih želj in potreb, toda nedostaja jim nakazila do teh potreb — denarja. Rešitev je torej v dodelitvi večjega deleža na skupni proizvodnji delavcem, ki predstavljajo glavni del potrošnikov.
Strah pred mirom je tudi s stališča narodnega gospodarstva neutemeljen. Depresije so posledica človekove vere v "naravne zakone", ki so samo krinka za sebičnost lastnikov kapitala. Preusmeritev gospodarstva povzroča gotovo težave v poedinih panogah, ki so pa prehodnega značaja in jih more družba, če hoče, z raznimi ukrepi oblažiti. Seveda pa je treba postavili narodno gospodarstvo na druge temelje kot na gospodarski liberalizem, še preje pa premaknili vsaj preležni del človeštva iz materialističnega kolovoza v svel duhovnih vrednot ter družbo iz individualizma v obče-slvenost.
Kolikor je tudi ta naloga prvenstvena, pa bodo morali voditelji držav vsaj še za nekaj časa uporabljati tudi državno oblast za brzdanje neupravičenih zahtev predstavnikov kapitala, če ne bodo hoteli biti dejanski pripravljal-ci komunistične revolucije. Kljub temu, da odklanjajo načela u-smerjevanega gospodarstva, ne bodo imeli druge izbire kot slediti pozivu predsednika C.I.O. Wal-terja P. Reutherja, naj skličejo konferenco za polno zaposlitev in polno proizvodnjo", če nočejo voditi ZDA in ves še svobodni svet tje, kjer nas Sovjeti žele — v komunistično revolucijo. Res je, kot je zapisal W. Reuther v svojem pozivu predsedniku Eisenhower-ju "fantastično in nečloveško, naj bi se ljudje na Wall Street in drugje bali, da bo 'izbruhnil mir' in sledila depresija."	Driš
Korošec 1.1926
vam pa pokazali, da smo gospodarji mi in ne vi."
"V upravi vlada lenoba, korupcija in zastoj. Radi tega nas je centralizem privedel v krizo, da ne moremo delati. Zalo bo cen-i Iralizem še desetletja tlačil Slo-i vence in Hrvale in vsak drug na-■ rod, ki ni deležen dobrot lega cen-i Iralizma. Končno je jasno, da vo-
SLOVENSKA DR2AVA
dijo tendence vsakega centralizma do absolutizma in da noben centralizem ne vodi do demokra-tizma. Absolutizem je že tu. Ta absolutizem izvaja vlada. Vlada je vse. Večina ministrov ni tu in se niti ne ozirajo .na to, kar poslanci govore v parlamentu. Pravijo, vi lahko govorite kakor hočete, vendar bo prav tako, kakor vlada hoče. Par dni boste nezadovoljni, potem pa vse spet po starem."
"Ta centralizem je treba razrušiti, treba je dati narodom široke samouprave. To kardinalno vprašanje naše notranje politike je treba razčistiti. Vprašanje je le, ali ga bomo razčistili z mirnim prijateljskim razpravljanjem, ali ga bomo razčistili v dobi nemirov in neredov, kar bo na škodo eni in drugi strani."
(To vprašanje se ni razčistilo, dokler ni Jugoslavija razpadla kot trhla stavba ob prvem sunku. Komunizem ga je nakazal na papirju, vendar je ta komunistični centralizem še hujši. Zdi se, da to bo vprašanje tudi v daljši bodočnosti ostalo nerešljivo. Op. ur.)
Govor je povzet skorej celosti iz Slovenca 9. febr. 1926.
Ali že veste?
(Nadaljevanje s 1. str.)
da bodo letos dogradili železniški postaji v Mariboru in na Jesenicah, ki sta bili med vojno porušeni?
da bo letos 16. maj — Victoria day — državni praznik v Kanadi?
Čez 80 lel stara naročnica Slov. Države. G. Jontez iz Clevelanda nam sporoča, da je naš list naročila Mrs. Mary Mencinger, 1046 E. 74. Str., Cleveland. Naročnino je prinesla g. Jontezu kar sama,, ko je dobila naš list na ogled. Gotovo velika zavednost! Mrs. Mary Mencinger je stara že nad 80 let, več kot pol stoletja je že v Ameriki, pa je še vedno trdna Slovenka in odločna katoličanka. Takih nam je treba!
Prav rad prebira Slov. Državo. G. Miha Perko, Columbia, Tenn. nam piše: Ker sem tako oddaljen od vseh znancev, zato prav rad prebiram Slovensko državo. Potrjujem, da je vse res kar piše Slovenska Država.
Tudi jaz sem za idejo o slovenski državi, tako nam piše novi naročnik g. John Grm iz Loraina. Pravi, da je to zelo dobra zamisel, le nje uresničitev bo težka ker je med Slovenci toliko nesloge. Želi, da mu pošiljamo "Šmar-tinski Vestnik", ker ima tudi on svojce, ki so padli kot žrtev komunizma.
Lisi želi prejemali., po zračni pošli. Naš novi naročnik g. Štefan Plej iz Caracasa, Venezuela, nam je pridobil novega naročnika g. Leopolda Šivec, ki je tudi v Venezueli. Oba nova naročnika se pridružujeta našemu pokretu s podpisom Slov. Izjave! Živela! Da bo list čimprej v njunih rokah, želita, da mu list pošiljamo po zračni pošti. Doplačala sta zato tudi poštnino!
Z velikim zanimanjem prebiram SD, tako nam sporoča g. prof. Milko Jeglič iz South Benda. Piše nam, da je prenehal biti brezdomec. Sin Janez, ki je na Koreji, bo kmalu doma. Slovensko Državo prebere z velikim zanimanjem od prve do zadnje vrste.
Tudi v New Yorku ima SD prijatelje, kateri so poslali Slov. Državi lepe velikonočne pirhe v znesku $10.00. Bog povrni stokrat! Posnemajte še drugod!
Pozdravi iz Siama. Salezijanski misijonar, g. Joško Bevc, ki dela na misijonskem polju v Siamu, nam poroča, da SD v redu prejema In prosi, da mu list pošiljamo še naprej, želi nam, da bi se kdaj srečali v Svobodni slovenski državi!
Zlalomašnik Ivan Baloh nam
piše: Prejel sem prvo številko SD. Prosim še, pošljite. Ko list preberem, ga pošljem dalje. Članek "Odgovor" je krasen, kot da bi mi ga iz prsi vzel. Grem v 80 leto in,poznam vso politiko do dr. Bleiweisa nazaj. Še tega sem poznal in bil pri pogrebu kot otrok. Poznal sem škofa dr. Pogačarja, ICluna, dr. Poklukarja, pisatelja in urednika "Naroda" Jurčiča, Železnikarja; moj profesor je bil dr. Krek, prijatelji pa Štefe, Ter-seglav itd. Moj ideal je samostojna Slovenija, kvečjemu združena s Hrvati a proč od Beograda, ki ni bil nikdar prijatelj Slovencem. Še dr. Korošec, ki je vendar bil vplivni politik, ni mogel doseči avtonomije."
da je norveška vlada predložila parlamentu predlog, da razveljavi oni člen 140 let stare norveške u-stave, ki prepoveduje jezuitom delovanje na Norveškem?
da je v Dusseldorfu v Zapadni Nemčiji razposlal komunistični časopis svojim naročnikom koledar za 1. 1953, v katerem je izpuščen 21. december, Stalinov rojstni dan? To odkritje je povzročilo hudo razburjenje in sedaj iščejo krivca.
da izdaje kanadsko vojno "ministrstvo za častnike dvakrat na mesec majhne brošure o tekočih zadevah? Brošura od 1. februarja t.l. je naslovljena: Češkoslovaška, Študija komunistične tehnike", ki jo je napisal Vladimir Mourdy. Napovedana je tudi brošura o Jugoslaviji.
da imajo časnikarji v Kanadi tako zmešane pojme o komunizmu, da je torontski The Daily Star zapisal, da so Grčija, Turči-
ja in Jugoslavija sklenile obrambno zvezo pred komunizmom?
da je prejel pomožni škof New Yorka, Fulton J. Sheen letošnjo nagrado svobode za televizijo za svoj program "Življenje je vredno življenja"? Nagrade svobode dele na obletnico rojstnega "dne Georgea Washingtona, prvega predsednika ZDA.
da je podpredsednik ene največjih trgovskih hiš v ZDA Eears, Roebuck & Co. (ki se je v Kanadi
2
fi
T^i^i l i N n J11 m i i kigjrz^rTTTm 111H tU t^ fc^t I i H n IM i 11H l-^T^rrTTTTTTTTTTTTTl^^aDIJ^
For a Future Save With
ST. Paul Federal Savings & Loan Association Of Chicago
2116 WEST CERMAK. ROAD CHICAGO 8, ILLINOIS
Resources over $22,500,000.00
9
Current Divident Rate 3% per annum
Future Home of St. Paul Federal Mid-Year 1953.
6720 WEST NORTH AVENUE
FRANK P. KOSMACH, President
m
zvezala s Simpsonom), T.V. Hous-er primerjal na konferenci ■za organizacijo trgovine v Bostonu stroške proizvodnje in prodaje? Ugotovil je, da znašajo v ZDA stroški za izdelavo v industriji pohištva, oblačil, gradbenih in športnih potrebščin samo 31%, dočim znašajo stroški prodaje celih 69% — več kot dve tretjini. V teh številkah so vključeni tako dobički tovarnarja kot trgovca.
da je 1. marca t.l. prenehal izhajati v Parizu komunistični ve-černik Le Soir, ki so ga ustanovili 1. 1937? Razlog: zmanjšana naklada, ki je padla od 600.00 (1946) na 138.000 (sredi 1952) ter 100.000 (1953) — in zmanjšano število o-glasov Komunisti v Parizu imajo sedaj samo še dva dnevnika — u-radno glasilo stranke L'Humanite in pa neuradno glasilo La Liberation.
da je švicarski kanton Zurich na zahtevo občinskega sveta v Zurichu obnovil staro prepoved jezuitskega reda iz 1. 1871? Trije jezuitski očetje so morali zapustiti svoje župnije. Oblasti dopuščajo delovanje jezuitov med mladino, prepovedali pa so jim javna prodavanja mladini. Švica ni članica UNO. Taka postavna določba namreč onemogoča članstvo v UNO.
Volk dloko menja...
Ob Stalinovi smrti se je svet nekoliko zavedel, kako malo vemo o življenju in snovanju ljudi, ki dejansko krojijo življenje skoraj polovice človeštva ter močno vplivajo na potek življenja ostalega sveta. Časopisje in državniki so ugibali, kaj neki utegne pomeniti ta osebna sprememba za človeštvo: ali nas bo približala miru, ali pahnila v krvavi metež?
Kmalu po Stalinovi smrti smo doživeli delno zaostritev odnosov med Sovjeti in Zapadom zaradi odstreljevanje in sestrelitve nekaj zavezniških letal. Toda viharnemu protestu je kmalu sledilo slikanje mavrice miru na svetovnem nebu, ki so jo začeli v silno živih barvah slikati sovjetski državniki.
Sovjeti so ustavili ali vsaj omejili strupeno propagando proti Zahodu v domačem tisku in radiju, najvišji državni predstavniki so začeli ponavljati Titovo vabo za Zapad, češ da moreta komunizem in zapadna demokracija složno živeti na isti zemlji, pokazali so pripravljenost dogovoriti se z Zapadom o preprečitvi nadaljnjih težav v letalskem pasu, ki ga u-porabljajo zavezniki za zvezo z Berlinom, nenadoma so vsaj v glavnem pristali na načela, ki so jih predstavniki Združenih narodov postavili glede vrnitve ujetnikov, kar je predstavljajo glavno oviro za sklenitev premirja v Koreji, sovjetski državniki so znatno spremenili svoje stališče glede svetovne razorožitve, začeli so gostiti predstavnike Zapada s kaviarjem in vodko ter napivati zdravice predsedniku Eisenhow-erju dovolili so obisk Sovjetije zastopnikom zapadnega tiska in jih spustili celo v Kremelj, itd; še več — doma so nenadoma ugotovili, da so po nedolžnem zaprli ter izsilili priznanja zločinov od 15 zdravnikov, ki so bili obdolže-ni, da so že zastrupili nekaj vodilnih sovjetov in da jih nameravajo pospraviti še več, razglasili so obsežno pomilostitev, znižali cene raznim potrošnim dobrinam itd.
Zapad se še ni znašel. Državniki na splošno še dvomijo v iskrenost teh sovjetskih mirovnih spevov ter zahtevajo potrditev z dejanji. Vsekakor pa so v neprijetnem položaju: proti miru biti ne morejo, v iskrenost sovjetskih potez pa po vseh dosedanjih skušnjah vendarle še ne morejo verjeti.
Razlogi za najnovejšo sovjetsko "mirovno ofenzivo"
Pravi razlogi, ki so narekovali to spremembo v komunistični taktiki, so znani samo vrhovom sovjetske hierarhije. Vsi podrejeni jih pač ponavljajo in si verjetno ne delajo zaradi nje sivih las, saj so tega že vajeni. Toda o-pazovanje dogajanj po svetu po 1. 1945, ko so se pojavila večja nasprotja med Sovjeti in Zapadom, nam dovoljuje vsaj domneve, ki ne bodo daleč od stvarnosti.
Med drugo svetovno vojno je vse zapadno časopisje poročalo o junaških sovjetskih zaveznikih samo ugodne stvari. Ta uradna politika, ki je potegnila za sabo javno mnenje, je tudi kriva, da je med naseljenci Se-verne Amerike slovanskega izvora še danes toliko pristašev komunizma, ki vztrajajo pri starem napevu, do-čim se ostalo javno mnenje v
glavnem pridružuje novemu pro-tikomunističnemu napevu. Opozarjanje javnega mnenja na nevarnosti komunizma, ki stremi za nasilnim prevzemom oblasti v vsaki državi, je ob vzporednem, čeprav počasnem poglabljanju verskega življenja ter prebujanju idealističnega svetovnega nazora začelo znatno zavirati napredovanje komunizma v demokratičnih državah. Oboroženi vposegi komunizma na Koreji in drugod so tudi slepcem dokazali, da ideja svetovne revolucije v komunizmu še ni zamrla, čeprav je Stalin polagal večjo važnost na utrditev komunizma v sovjetskem državnem sklopu in je bil mnenja, da bo svetovna revolucija uspešna šele, ko bo sovjetska vojaška sila dosegla toliko moč, da bo nazno-traj razkrojene in vojaško slabše demokracije z enim samim sunkom uničila. Te nasilne komunistične akcije ter težave, ki so jih Sovjeti povzročali v Evropi, so končno prisilili zapadne državnike do spoznanja, da je sila edina govorica, ki jo Sovjeti razumejo. Da je vojaška organizacija Zapada za Sovjete res boleča točka, dokazuje tudi nastop Višinskega v Združenih narodih, ko se sredi miroljubnih spevov ni mogel zadržati, da ne bi napadel obstoja obrambnih vojaških organizacij Zapada. Na Sovjetsko spravljivost so verjetno vplivale tudi zadnje eksplozije atomskega orožja.
Namen "mirovne ofenzive''
Cilj vseh teh miroljubnih sovjetskih podvigov je verjetno ta, da bi Sovjeti zaopet pridobili na času, izzvali s svojo miroljubnostjo zanemarjanje duhovnega in vojaškega odpora do komunizma med svobodnimi narodi ter tako v nekaj letnih nagnili tehnico ravnotežja sil zopet v svoj prid.
Sovjeti od svojih temeljnih načrtov ne bodo odstopili, dokler se ne odpovedo dialektičnemu mate-rializmu. Ker ne priznavajo nobenih nravnih obveznosti, jim je seveda lahko menjavati taktiko svojega odnosa do Zapada, kakor jim pač kaže, da bodo ceneje prišli do svojega končnega cilja. Zdi se pa, d? se tokrat — vsaj taktično — zopet povračajjo k marksistični teoriji, ki se je niso vedno dosledno držali. Po nauku dialektičnega materializma je namreč zgodovinski potek nujen. Tudi kapitalizem se bo sam po sebi zrušil, ker vsebuje v sebi kali svojega pogina (zakon o koncentraciji kapitala, o obubožanju delavcev itd.), ne da bi bilo za to treba kakega napora od zunaj. Borba za zboljšanje razmer delavstva je v bistvu naperjena proti komunizmu, ker umetno zavira naravni razvoj v razpad kapitalizma. Že Stalin je v svojem zadnjem velikem delu pred lanskim kongresom sovjetske komunistične stranke napovedal, da ne bo prišlo do vojne med sovjetskim blokom in Zapadom, pač pa do vojne med državami zapadnega bloka zaradi križajočih se gospodarskih interesov in kriz. Komunisti že dolgo napovedujejo, da se bo zlasti gospodarstvo v ZDA kmalu znašlo v depresiji in krizi, iz katere se ne bo več izmotalo. Morda so tudi Sovjeti mnenja, da temelji današnje gospodarstvo zapadnih sil predvsem na oborožitveni industriji (vsaj njihova
propaganda to stalno naglaša). Če bi jim uspelo dobro igrati vlogo mirovnega angela, bi javno mnenje pod njihovim vodstvom kmalu začelo zahtevati, da je treba prenehati z oboroževanjem, kar bi utegnilo povzročiti gospodarsko zmedo in polom, v katerem bi i-mela centralno vojena komunistična podtalna skupina možnost, da se polasti brez večjih težav o-blasti ter ostvari sen diktarure proletariata po vsem svetu.
Ko danes stojimo morda pred novo dobo komunističnega ribar-
jenja v kalnem, je toliko važnejše, da uporabljamo ves svoj vpliv na poedince v svojem okolju, in v mejah možnega tudi na oblikovalce javnega mnenja v zapad-nem svetu, da ostanejo stvari prikazane tako, kakor dejansko so, ne pa, kakor jih slikajo komunisti za debeloglave kaline, ki naj bi jim pot do cilja olajšali. Tudi za današnjo komunistično taktiko velja kot je nekoč za taktiko ponujene roke: Volk dlako menja, nravi pa nikdar!
Celjan
BRAZILJSKI SLOVENCI SO SE PRIKLJUČILI NAŠEMU POKRETU
V Braziliji so prijatelji našega gibanja ustanovili pripravljalni odbor za ustanovitev društva, ki bo imelo namen združiti vse poštene Slovence v enoto — dru-
štvo, katerega namen bo: narodno prebujenje Slovencev in propagiranje ideje za Slovensko državo. Kakor jih je malo, vendar so vsi kot eden v ideji slovenske države. Svoje delovanje nameravajo razširiti med stare slovenske naseljence kakor tudi med braziljske prijatelje.
ZNIŽANE CENE
COSULICH
Nekaj Standard paketov, ki
Paket si. 89 ..........$14.00
15 lbs. sladkorja 10 Ib.s masti 10 lbs. riža 6 lbs. kave
Paket št. 90 .........$16.25
10 lbs.	masti
10 lbs.	sladkorja
10	lbs.	riža 6 lbs.	kave
2 lbs.	t. mila Palmolive
1 lb.	čokolade l lb. čaja
Paket št. 91 ..........$13.75
22 lbs. sladkorja
11	lbs. riža
6 lbs. kave I-A 1 lb. čaja Ceylon I-A Vi lb. popra v zrnu
so popolnoma prosti carine:
Paket št. 15 ..........$12.90
20 lbs. bele moke 6 lbs. sladkorja 5 lbs. masti 3 lbs. kave I-A 5 lbs. mila
Paket št. 92 ..........$14.50
10 lbs.	sladkorja 10 lbs. testenin
10 lbs.	riža 6 lbs. kave I-A
2 lbs.	kakao
1 lb.	caja Ceylon I-A
Paket št. 96 ..........$13.50
10 lbs. sladkorja 10 lbs. riža 10 lbs. testenin 5 lbs. kave I-A 5 lbs. bakalara
Paket št. 28 ...
5 lbs. kave I-A 5 lbs. riža S lbs. masti 5 lbs. sladkorja
.$8.90
Paket št. 85 ..
6 lbs. kave I-A 4 lbs. riža
$6.50
Paket št. 101 ...
200 lbs. bele moke 33 lbs. masti 22 lbs. sladkorja 11 lbs. riža 6 lbs. kave
.$48.50
Paket št. 82 ....
3 lbs. kave 5 lbs. riža 1 lb. sladkorja
.$9.05
Paket št. 98 ..........$37.50
100 lbs.	bele moke
22 lbs.	testenin
22 lbs.	sladkorja
22 lbs.	masti
11 lbs.	riža 6 lbs. kave 4 lbs. mila za pranje
100 lbs. najfinejše bele MOKE ........................$11.50
100 lbs. najfinejše koruzne MOKE ..................$11.00
33 lbs. najbolje vrste svinjske MASTI ..........$11.25
Vsi paketi kakor tudi vreče, brez razlike plačajo poštno takso Din 200., katero lahko plačamo za Vas mL če nam napla-čale $0.70 pri vsakem paketu.
Vse pošiljke gredo direktno iz našega lastnega skladišča v Trstu in dospejo v roke prejemnika v času od 15 do 20 DNI. Vse cene se razumejo franco prejemnik, z plačanim prevozom, in zavarovalnina do zadnje postaje ali pošte. Jamčimo za delno ali celotno izgubo. Pakiranje prvovrstno, blago I. kvalitete.
Za vse Vaše potrebe in sporočila za pošiljanje raznih drugih stvari, kakor platna, štofov, čevljev, vseh hišnih in osebnih potrebščin, šivalnih strojev, zdravil po receptu in pakete hrane sestavljene po Vaši želji — obrnile se na
BRANC0 COSULICH
279 Queen St., West; Toronto, Ont., Canada.
Telefon EM 6-3877
Na vsa pisma odgovarjamo takoj! — Zahtevajte naše popolne cenike!
Cena za USA ili kanadske dolarje enaka.
To in ono
Narodni renegali so najhujši.
Nedavno srho v SD objavili poročilo o smrti preč. g. župnika Franca Mažir, kateri je umrl oktobra lanskega leta v neki zapuščeni župniji blizu Springfielda. Njegov dober prijatelj, duhovnik iz Koroške, nam v zvezi s tem sporoča naslednje: S preč. g. Mažir jem sem bil dobro poznan. Bil je župnik v Šmarjeti pri Velikov-cu. Mažir je bil slovenskega mišljenja, radi katerega je prišel v spore z tamkajšnjim nadučite-ljem, ki je bil doma iz Ljubnega na Gorenjskem. Ta je je kot narodni odpadnik škodoval Slovencem, kjer je le mogel. Svojo ženo je prisilil, da je šla župnika Mažirja tožit nekega nečastnega dejanja. To svojo trditev je celo podkrepila s krivo prisego. Župnik Mažir je bil obsojen in je odšel v Ameriko. Po 30 letih, ko je dotični nadučitelj, renegat umrl, je prišla njegova žena na škofijo v Celovcu in pred pričami izpovedala, da jo je mož takrat prisilil k krivi prisegi. Škofijstvo je to izjavo poslalo župniku Ma-žirju v Ameriko. Nad 30 let je blagi mož moral nositi na sebi po nedolžnem madež, ki ga je nanj vrgel narodni renegat-koroški nemčur. Kdo ve, če so sploh popravili krivico, ki jo je Rev. Mažir trpel na svojem dobrem imenu kot duhovnik in kot Slovenec?
Velika draginja v Tito vini. Iz
nekega pisma posnemamo: "Draginja je taka, da sploh ne vemo, kako naj obrnemo te uboge dinarčke. Govedina stane Din 180, boljša moka je sploh za višji sloj, le težko jo je dobiti, sveže svinjsko meso, stane Din 220. kg, suho meso Din 300.
Nestrpnost koroških renegalov. V Tinjah bo 27. aprila birma. Domači nemčurji se na to priliko pripravljajo s tem, da pobirajo podpise za nemško službo božjo, po fari. V svoji nestrpnosti in sovraštvu proti Slovencem gredo tako daleč, da podpise celo ponarejajo.
Ubogi paketi . . . Kaj se dogaja z darilnimi paketi, ki prihajajo iz Amerike svojcem v Sloveniji, pove pismo, ki ga je priobčil "Slov. Poročevalec od 6. jan. 1953: "Paket je prišel in je srečno prestal viharje na dolgi vožnji po morju, ne morem pa tega trditi o njegovem potovanju skozi carino in od tam dalje. Prišel je namreč s čudno vsebino, ki sem jo vsula iz sicer cele ovojne škatlje na mizo in v enem samem kupu občudovala ameriške darove: riž pomešan s finim sladkorjem, zdrobljenim milom, čokoladnimi bonboni, vsebino "kokošje juhe" raztresene iz vrečice. Na pol prazne pa sem jemala iz paketo lepe, o-riginalne škatle in vrečive, v katerih je bila nekoč vsa omenjena vsebina skrbno ločena in zaprta . . Zaman sem iskala veliko tablo čokolade, ki jo je sin izrecno namenil ostareli materi."
Naš dopisnik iz Trsta nam piše, da komunajzarski cariniki odpirajo celo konzerve in iščejo v njih — propagandni material. Strah i-ma velike oči . . .
Tako spoštuje zakon koroški deželni glavar Wedenig? Zakon o dvoježičnih šolah na Koroškem predpisuje, da se mora slovenščina v mešanem ozemlju na šolah
PISMO IZ CLEVELANDA
Iz Johnstowna, Pa. sem prejel sledeče pismo:
"V roke mi je prišla Slovenska Država in v nji vidim Tvoje 'pismo', katero me je tako razveselilo, da Ti takoj pišem in se Ti zahvalim za tisto, kar si napisal o Ivanu Molku. Ko so o Božiču aretirali pomož. urednika pri Pro-sveti, Witkoviča, sem takoj pisal gl. predsedniku SNPJ Culkarju in ga opozoril na Molka v istem smislu kakor pišeš Ti v S.D. Bil sem mnenja, da naj bi gl. odbor na svoji seji v februarju poravnal krivico, ki jo je naredil (Molku) pred devetimi leti. Odgovor od Culkarja je bil (Zaje je bil med-tome že izvoljen za gl. urednika Prosvete) da naj grem k društvu in da naj društvo na seji zahteva, da se to zgodi, namreč da se postavi Molka nazaj. Odpisal sem mu, da eno društvo ne more dosti narediti, posebno še, ker je cenzura pri Prosveti (saj jih poznaš, da kar ni zanje ne priobčijo ali pa s popravkom vse po svoje zavijejo). Obenem sem mu povedal, da je glavni odbor zagrešil krivico, zalo je dolžnost lega glavnega odbora, da io krivico popravi! Društev in članstva niso vprašali, če smejo Molka odstraniti; čemu torej čakati na dreza-nje od njihove strani?
"Kot lahko vidiš, ni nič pomagalo. Čudim se pa tudi jaz, da ni v glavnem odboru vsaj par rnož, ki bi zadevo prinesli na dnevni red, da bi članstvo čitalo to v zapisniku. Morda bi se potem oglasilo kako društvo in zahtevalo, da se stari računi poravnajo. Povem Ti, mene je kar sram, da je pri društvih in članih taka zaspanost, taka brezbrižnost! Kje je tisto bratstvo, na katero smo se včasih tako sklicevali? In kje je tisti čut za poštenje in pravičnost, s katerim smo se nekoč bahali kakor bi bili imeli monopol nanj? Ali je res vse hudič vzel!"
Pisec je John Langerholc, eden izmed redkih — tako strašno redkih — slovenskih socijalistov v Ameriki, ki so se odločno zoprsta-vili komunistični infiltraciji naprednih vrst, vključivši SNPJ in Jugosl. soc. zvezo, žal, zaman. Toda krivda ni bila njihova. Krivdo za njihov neuspeh nosijo so-potniški kolovodje pri SNPJ, JSZ in SANSnu: Fred A. Vider, Mirko Kuhelj, Milan Medvešek, Matija Petrovič, France Česen in drugi; dalje tedanji urednik Proletarca France Zaje, bivši gl. urednik Prosvete Tone Garden in Vatro Gril in Janez Boštjančič pri me-tropolski zarjaveli devici Enakopravnosti, ki so preprečili, da članstvo SNPJ in JSZ in napredni tabor vobče niso imeli prilike, slišati obeh plati zvona, marveč zgolj komunistično oz. sopotniško plat. Ker so imeli v rokah VES napredni tisk, so to zlahka dosegli. Ker je še vedno v njihovih rokah, še vedno pihajo v naprednem taboru strupene komunistične sape in demokratični socijaiist Ivan Molek nalik Cankarjevemu hlapcu Jerneju zaman čaka na pravico.
•
Zadnjič je na nekem predavanju v naši veliki vasi padel očitek, da smo ameriški Slovenci preveč materijalistični, da nam manjka idealizma, ki je ohranil Slovence skozi stoletja pri življenju. Saj veste, kaj je materijalizem? Lju-
bezen do polnega želodca, do lepe in tople obleke, do mehke postelje, do avtomobila, električnega hladilnika, štedilnika, pralnega stroja itd. To hrepenenje po u-dobnosti samo po sebi seveda ni nič napačnega, saj tudi evangelij nikjer ne pravi, da se človeku ne sme dobro goditi na tem pukla-stem svetu. Na kratko povedano, se še svetnik ne more čisto ubraniti materijalizma. Sicer pa ta postane škodljiv in poguben šele potem, ko postane sam sebi cilj in namen in ko prepriča človeka, da je to VSE, kar more pričakovati od življenja in od večnosti: nekaj več kot vol ali muha, toda ne dosti več, vsaj ne bistveno. Toda vrnimo se k ameriškim Slovencem in predavatelju! Ko sem domgv gredoč premišljeval o tem očitku, sem se nehote spomnil na krasno cerkev sv. Vida in veliki Narodni dom na St. Clairju. "Glej," sem pomislil, "metropola in druge slovenske naselbine po Ameriki mrgole slovenskih cerkva in narodnih hramov: ali je to znamenje materijalizma? Pa vse neštete akcije za pomoč tej ali oni stvari, ki so se in se še porajajo med nami kakor gobe po dežju: tudi pomanjkanje idealizma? Koliko truda, koliko denarja, koliko ljubezni je zazidal ameriški Slovenec v svoje cerkve, narodne hrame in neštete druge kulturne in družabne ustanove — iz materialističnih nagibov? Bežite! Saj še naši naprednjaki niso zbez-ljali za komunističnimi propagan-disti iz materialističnih nagibov, temveč iz golega — idealizma, pa če verjamete al' pa ne!
Če pomislimo, da med vsemi neštetimi tisoči starih priseljencev ni bilo dva tucata izobražencev, temveč si je moral naš človek sam vzgojiti svoje učitelje in voditelje, ki so bili večinoma samouki, tedaj — nu, da se preveč ne razvlečem, jaz bi se tej naši a-meriški veji brez razlike rajši odkril in občudoval idealizem, ki jo je obdržal na površju v tujem in hudo materijalističnem svetu kakor pa da bi govoril o materija-lizmu.
Seve, če pa je imel predavatelj v mislih naše novejše priseljence, se bo pa moral pogovoriti z njimi.
Ivan Jonlez
RAZNO
Kidrič umrl. V Ljubljani je umrl B. Kidrič, vodilna osebnost slovenske Komunistične Partije. Kidrič je bil oče petletnega plana, ki je tako žalostno propadel. Zgodovina Slovencev bo o njem pisala, da je bil strupen sovražnik katoliške Cerkve, sovražnik kmet-skega stanu katerega je hotel po sili spraviti v takozvane zadruge in skupno s Baeblerjem ter Kardeljem sokrivec gorja, ki je s komunizmom zadelo Slovence.
Preprečena Stalinova komemo-racija v Chicagu. V nedeljo 12. t.m. so hoteli komunisti v Chicagu proslaviti spomin umrlega Stalina v neki dvorani na Chica-go Str. Nasprotniki komunizma, pripadniki baltskih narodov in Ukrajincev, so komemoracijo razbili. Policija je morala intervenirati in ščititi prireditelje.
TO IN ONO
(Nadaljevanje s 4. str.)
poučevati po tri ure na teden. Koroški deželni glavar g. Wede-nigg, ki je izvoljen gotovo zato, da ščiti zakon, je tik pred minulimi volitvami, kar na svojo pest v Velikovcu skrajšal pouk slovenščine na — eno samo uro. Torej toliko kot nič! Kaj porečejo k temu socialistični zavezniki — koroški Titoisti? Molče, ker jim tako ukazuje KPS, ki je izdala slovepstvo na Koroškem, v Trstu in povsod drugod!
Izjava dr. Krnjeviča. Glavni tajnik HSS g. dr. Krnjevič je v svojem govoru na protestnem zborovanju proti preganjanju kat. Cerkve v Titovini med drugimi izjavil: "Mi se od Srbov razlikujemo po veri, preteklosti in značaju. Naš značaj je popolnoma različen in velika napaka je bila storjena v preteklosti in še večja bi bila v bodočnosti, združiti oba naroda skupaj".
Titov poslanik v Kanadi dobil po nosu. Jugoslovanski poslanik v Kanadi, Rajko Djermanovič je v svojih izjavah večkrat napadel hrvatskega kardinala Stepinca ter sv. očeta Pij a XII. S temi izjavami je vzbudil med katoličani splošno ogorčenje. Nadškof v Vancouverju William M. Duke je Titovemu ambasadorju javno odgovoril. Na vlado so prihajali številni protesti. Vlada je zato dala vedeti Djermanovič-u, de so "njegove izjave obžalovanja vredne in da ne želi, da se kaj takega še ponovi".
Gomilarjeva trgovina
z mesom in živili
se toplo priporoča Slovencem
v Chicagu.
Pri Gomilarju lahko dobite kranjske klobase, suhe šunke, prekajene svinjske želodce itd. Obiščite (^omilarjevo
trgovino 1801 W. Cermak Road, Chicago, 111.
Amerikanska Slovenka piše
Rojena sem v Ameriki. kot hčerka slovenskih starišev iz vinorodne Dolenjske. Po smrti starišev sem se preselila k omoženi sestri, ki je poročena s Slovakom, ki je rojen v Ameriki. Ta mi je začel odpirati oči, ko mi je pri-povedal o težki in mučni borbi svojega naroda, ki ga niti dobro ne pozna, toda mu je z vsem srcem predan. Začela sem premišljevati in poizvedovati pri znancih iz stare kontre o moji domovini in o slovenskem narodu. Dobivala sem razne odgovore, vendar so se v"si strinjali v tem, da je to majhen, toda visoko kulturno stoječ narod, ki pač zasluži lepšo bodočnost. S svakom sem razgovar-jala o tem, kaj bi mogli mi mladi ameriški Slovenci, ki skoraj več slovenščine dobro ne obvladamo, storiti za svoj narod, katerega člani smo po svojih očetih in materah.
Rekel mi je, naj se obrnem na urednika nacionalnega slovenskega lista "Slovenska Država", ki je glasnik tistih, ki se bore za osvoboditev Slovencev, da bodo sami vladali in svoj denar sami trošili za svoje potrebe.
Moj znanec, tudi tukaj rojeni Slovenec, ki pa bolje obvlada slovenski jezik od mene, in ki je tudi pomagal pri sestavljanju tega pisma, mi je preskrbel naslov in sedaj se obračam na Vas g. urednik s prošnjo, da mi obrazložite, kaj bi mogli mi tukaj rojeni Slovenci in Slovenke storiti za svoj trpeči narod, kako mu pomagati za osamosvojitev.
Rada se bom odzvala in poagi-tirala za Vaš list po svojih razmerah pri znancih in prijateljih. Boste videli, g. urednik, da čutimo tudi mi slovensko, čeprav smo dobri in zavedni ameriški državljani. Svak mi je povedal, da so pri vseh narodih, ki se bore za svobodo svoje zemlje v stari domovini, navdušeni sodelavci ravno tukaj v Ameriki rojeni pripadniki >do-tičnih narodov.
Daj Bog, da bi se moje želje izpolnile ter da bi tudi mi slovenski Amerikanci mogli kaj doprinesti k osvoboditvi Slovenije.
Mary L., Pittsburgh, Pa.
(Odgovor uredništva: Pismo, ki smo ga dobili, nas je izredno razveselilo. Podrobnosti Vam sporočimo pismeno. Eno povdarimo danes Vam in vsem ostalim, tu-
kaj rojenim zavednim Slovenkam in Slovencem: Naročajte "Slovensko Državo", če znate toliko slovenski, sicer pa agiritajte zanjo pri starih slovenskih pionirjih. Važna je tudi finančna podpora listu in ideji! Tretje, kar svetujemo je: Podpisujte slovensko Izjavo in sodelujte pri Slovenski Narodni Zvezi!)
MEDEN APPLIANCES
Television Sales and Service Refrigerators — Washing Machines 1804 W. CERMAK RD., CHICAGO 8, ILL.
NAROČAJTE PAKETE preko solidne
slovenske firme
«
CITRUS
pri MIHAELU STAUDOHAR,
2050 W. 23rd STREET, CHICAGO 8, ILLINOIS
Firma Citrus izplača Vašim v domovini za vsak $1.00 po 370 Dinarjev.
ŽAREK UPANJA ZA RAZBITE DRUŽINE
Po poročilu New York Timesa pripravlja Jugoslavija olajšave ne samo za potovanja v tujino, marveč tudi za izseljevanje. Po izjavi podpredsednika Zveznega izvršilnega sveta Aleksandra Rankoviča bo dovolila vlada izselitev ne samo članom družin starih izseljencev, ki so zapustili domovino iz gospodarskih razlogov, marveč tudi družinskim članom političnih beguncev. Podrobnejša določila bodo izšla letošnje poletje ter bodo stopila takoj po objavi v veljavo, ker ne potrebujejo odobritve zakonodajne skupščine. Vsako prošnjo bodo reševali posamično. A. Rankovič je izjavil, da se je vlada odločila iz člove-čanskih razlogov za ta korak in da je mneja, da je sedaj že nastopil čas, ko more tako izselitev dovoliti, ne da bi izpostavila nevarnosti komunistično revolucijo. Vendar pa ne nameravajo dovoliti izseljevanja političnim nasprotnikom, ki prebivajo v državi. Ker je vlada izdala potna dovoljenja že v nekaj osamljenih primerih, je vendarle upati, da se bo vsaj za večje število družin končalo nečloveško stanje prisilne ločitve, ne da bi bilo treba zato tvegati življenje s tajnim begom preko meje. Po neki statistiki živi v begunstvu okrog 600 slovenskih družinskih očetov, ki imajo družine še v domovini.
Iz Chicaga in okolice
Pred nekaj leti DP — danes seržanl ameriške armade. V A-
meriki ni važno to, kdo si po narodnosti, ampak predvsem sposobnost in poštenje. Da je to res, nam priča primer Tonela Velbla, ki je leta 1950 kot DP prišel s svojimi stariši iz Avstrije v Chicago. Pred približno poldrugim letom je bil Tone od Strica Sama pozvan k vojakom. Poslali so ga na Korejo. V vojaški službi je pokazal toliko volje in sposobnosti, da je postal najprej korporal, pred kratkim pa je bil povišan v čin seržantta. Tonetu, i je zaveden Slovenec, k temu ki povišanju prav iskreno čestitamo. Z veseljem ga bomo pozdravili v svoji sredi, ko se bo vrnil koncem maja zopet v Chicago k svojim stari-šem, na 1848 W. 23 St. — O Tonetu Velblu je pisal tudi West Side Times od 19. marca.
Frank Kamer — ameriški državljan. Dne 24. marca je položil prisego zvestobe ameriški državi Mr. Frank Karner iz 2107 S. Lombart Ave., Cicero.
Sestanek SNZ 15. marca je bil lepo obiskan. Predaval je urednik SD Mirko Geratič o slovenskem kmetu, poborniku za slovensko samostojnost.
Punčko so dobili. V družini našega naročnika Mr. Franka in Josefine Matkovič na 2030 W. 23rd Str. so dobili zalo deklico. Hotel sem od tetke štorklje zvedeti še, kako bo mali ime, pa je že štorklja odvihrala, češ da je zelo bizi . . . Naše čestitke očku in mamici!

Fina koruzna moka . do zadnje postaje.. $11.45 5
Najiin. bela kanadska '000' moka 100 lbs. do zadnje postaje.. $11.45
Dodajte za vsako vrečo moke poštno takso 200 Din. ali 67 centov.
J 50 lbs. najfinejše BELE MOKE......$6.75 j 50 lbs. KORUZNE MOKE..............$6.50 g
PROSIMO, UPOŠTEVAJTE! Pri vseh paketih je vračunan in plačan prevoz, carina in poštna taksa!
POŠLJITE BREZ SKRBI! MI PLAČAMO PREVOZ, CARINO IN POŠTNO TAKSO. [I
POZOR! Ko pošiljate darove, sporočite svojcem, da ste Vi v naprej plačali prevoz in carino. Ako od Vaših zahtevate plačilo carine ali prevoza, naj zahtevajo potrdilo za plačilo. Mi jamčimo povračilo denarja, katerega Vaši plačajo na račun carine ali prevoza.
DVAKRAT DNEVNO pošiljamo po zračni pošti (Air
vw^wwwwwwvw-vuw Mail) Vaša naročila, v TRST, kjer je naše veliko skladišče prvovrstnega, svežega AMERIŠKEGA in KANADSKEGA blaga.
Pošiljajte darove Vašim dragim v domovini preko naše NAJVEČE in NAJSI-GURNEJŠE AGENCIJE. Pri nas dobite NAJNIŽE CENE in NAJBOLJŠE BLAGO.
•	Paketi se izročajo prejemnikom v Stari Domovini v teku 15 do 30 DNI.
•	Jamčimo vsako pošiljko za delno ali celotno izgubo!
Paket štev 1....$33.75
20 lbs. Riža — Rice 20 lbs. Sladkorja — Sugar 10 lbs. Masti — Lard 6 lbs. Kave — Coffee 15 lbs. Špagetov - Spaghetti 10 lbs. mila (Laundry) 10 lbs. fižola — Beans 10 lbs. bele moke — Flour
Paket štev. 17..$10.50
10 lbs. Sladkorja—Sugar 10 lbs. Riža — Rice 10 lbs.Špageta 10 lbs. Bele moke—Flour
Paket štev. 3.„.$32.15
30 lbs. Riža — Rice 20 lbs. Sladkorja — Sugar 6 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Masti — Lard 10 lbs. bele moke — Flour 10 lbs. Ječmena - Barley 5 lbs. mila — Laundry
Paket štev. 4....$ 15.95
10 lbs. Masti — Lard 10 lbs. Sladkorja — Sugar 5 lbs. Špageti - Spaghetti 5 lbs. Kave — Coffee 5 lbs. Ječmena — Barley 5 lbs. Mila (Laundry)
Paket štev. 5~~$21.75
5 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Sladkorja — Sugar 5 lbs. Špagetov - Spaghetti 5 lbs. Riža — Rice 10 lbs. Masti — Lard 10 lbs. Mila (Laundry) 10 lbs. bele moke — Flour Odpremljamo vsakovrstne pakete po naročilu. Odpremljamo Vaše lastne pakete. Pišite!
Paket štev. 6....$ 14.75
10 lbs.	Riža — Rice
6 lbs.	Kave — Coffee
10 lbs.	Sladkorja — Sugar
10 lbs.	Špagetov - Spaghetti
Paket štev. 7....$27.75
20 lbs. Riža — Rice 10 lbs. Sladkorja — Sugar 6 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Špagetov - Spaghetti 5 lbs. Masti — Lard 5 lbs. Griža — Farina
5	lbs. Ječmena — Barley
1	lb. Čokolade - Chocolate
2	lbs. Cocoa y4 lb. Popra
% lb. Čaja — Tea
Paket štev. 22..$16.90
25 lbs. bele moke — Flour 10 lbs. Sladkorja — Sugar
6	lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Riža — Rice
Paket štev. 9......$9.25
2 lbs. Kave — Coffee 2 lbs. Sladkorja — Sugar 2 lbs. Riža — Rice
1	lb. Olja — Oil
2	lbs. Griža — Farina 400 gr. Marmelade
Paket štev. 11..$12.25
5 lbs. Kave — Coffee 5 lbs. Masti — Lard 5 lbs. Sladkorja — Sugar 5 lbs. Ječmena — Barley 5 lbs. Griža — Farina
Paket štev. 24..$ 14.00
25 lbs. Sladkorja — Sugar 25 lbs. bele moke — Flour 10 lbs. Riža — Rice
Naši "SPECIALNI" Paketi
V močnih dvojnih vrečah ali lesenih zabojih. Najboljše pakovanje. Cene vračunane do zadnje postaje prejemnika.
20 lbs. Riže — Rice........$ 8.35
20 lbs. Graha — Beans..$ 6.25 40 lbs. Graha — Beans..$12.95 100 lbs. Graha — Beans..$24.95
20 lbs. Špagetov ..............$ 6.95
40 lbs. Špagetov ..............$13.50
100 lbs. Špagetov..............$24.95
20 lbs. Sladkorja - Sugar $ 6.25 50 lbs. Sladkorja - Sugar $14.25 100 lbs. Sladkorja - Sugar $22.70
25 lbs. Grisa - Farina......$ 7.75
37 lbs. svinj. masti-Lard $12.50 25 lbs. Ječmena - Barley $ 7.50 10 lbs. Bakalara —
Stock Fish ................$ 7.40
25 lbs. Leče — Lentil......$ 8.45
10 lbs. mila za pranje
(Laundry Soap) ......$ 5.40
6 lbs Kave (Santos) ....$ 6.70
Olje olivno, 5 litrov ..........$ 9.75
Meso v konzervi, 5 lbs.......$ 4.45
Šunke v kantah, 11 lbs.......$16.25
Mleko v prahu, 10 lbs.......$10.25
Kokošja juha — Lipton,
24 pkg.......................$ 5.75
Salama "Gavrilovič", lb.....$ 1.50
Slanina, sušena panceta lb. $1.00
Cikorija (Frank), 5 lbs.......$ 4.50
čokolada, 4 lbs.................$ 5.25
Cocao, 4 lbs.......................$ 5.00
Tomato Paste, 10 lbs.........$ 6.50
ZA NAŠO BODOČNOST

Vaši v Domovini potrebujejo denarja, če želite poslati denarno pomoč tedaj to storite preko nas. Za EDEN ameriški ali kanadski dolar DAMO 300 DINARJEV. Lahko pošljete večje svote.
ZDRAVILA pošiljamo po zračni pošti "Air Mail". Jamčimo dostavo v 8 dneh.
STREPTOMYCIN s
65 centa gram Penicillin: v olju (in Oil) 3 miljone units ....$4.75
P.A.S.: 500 tablet.. $ 8.95 1000 tablet.. $1700
RUTIN: 500 tablet..$5 00
R I M I F O N
200 tablet ... 500 tablet
.$ 6.45 $12.95
Vaša pisma, čeke ali Money Order pošljite z zaupanjem na
USA Express Co.
(Trade Mark)
720 TENTH AVE. (Between 49th & 50th St.)	NEW YORK 19, N. Y., USA.
Telefon: PLaza 7-6459
Naslov naše podružnice: USA EXPRESS CO.
5501 Blvd. East, West New York,
>rk, New Jersfey J
Ob pokrelu za suvereno Slovensko državo se krešejo različne misli. So optimisti, ki dobro vedo, da je do uresničitve tega ideala trnjeva pot, a imajo vero v končno zmago pravice. Pred očmi jim je veličastna borba Ircev za svobodo, katero so bojevali skoro tristo let, večkrat brez upa na uspeh, a končno vendarle dosegli svoj cilj. Imamo tudi črnoglede ljudi, katerih je strah vsakega napora. Najraji bi se spet povrnili nazaj v "dobre stare čase" predvojne Jugoslavije.
Prihajajo pa tudi taki, ki bi radi pokret za suvereno Slovensko državo potisnili v kot, zmanjšali njegov pomen ter vse slepo prepustili negotovi bodočnosti. Ti trdijo: Najvažnejši problem, ki mora združiti vse Jugoslovane, je borba proti komunizmu v domovini. Ko bo doma komunizem strt in bo konec Titovega nasilja, potem si bo narod v domovini že sam v svobodnem glasovanju izbral obliko vladavine — ali sožitje v Jugoslaviji, ali pa se bo odločil za suverene narodne države.
Brez dvoma drži: Ni emigranta, naj bo to Slovenec, Hrvat, Srb ali Makedonec, kateri ne bi želel skorajšnjega propada komunizma. Nespravljivo sovraštvo napram komunizmu, bodisi da je to komunizem Stalinovega ali pa komunizem Titovega kova, je vsakemu zavednemu Slovencu emigrantu ki količkaj krščansko čuti, skoraj prirojeno. Saj ni slovenske družine, ki ne bi objokovala katero žrtev komunističnega divjanja. Vsakdo, kdor je vzel na sebe težko breme begunstva, ima dovolj vzroka sovražiti komunistično ideologijo, se proti njej boriti ter pomagati jo končno tudi streti.
Kaj lahko praktično storimo proti komunizmu mi, ki smo zapustili slovensko zemljo in šli v emigracijo? Zaenkrat imamo na izbiro le možnost razkrivanja komunističnih laži, možnost prikazovanja komunističnega nasilja nad vestjo in osebno svobodo. Kot poznavalci resničnih razmer v domovini lahko dokažemo, da Titov komunizem ni za las boljši od sovjetskega. Lahko svarimo, opozarjamo, protestiramo, zbiramo podatke o krivicah, ki jih povzroča sedanji Zapadni "zaveznik" nad brezpravno množico državljanov. Politiki, kateri sede v raznih mednarodnih zastopstvih, imajo pa dolžnost, biti tolmači enoglasne volje zatiranega naroda, ki ne mara nobenega komunizma — ne Stalinovega, niti Titovega. V pogledu protikomuni-stičnega nastopanja smo res vsi eno. Ni razločka med pristaši te ali one skupine. Toda komunizma ne bomo štrli s samo propagando. Le pripomoremo lahko do spoznanja, da je vsak komunizem — tudi Titov — ogrožanje človeškega dostojanstva. Komunizem — se bo zlomil takrat, ko bo dokončno zlomljena centrala vsega zla — Moskva; s padcem moskovskih oblastnikov bo iz-podmaknjen stolček tudi ostalim manjšim tiranom v Srednji Evropi. Ni mogoče, da bi se po padcu svetovnega komunizma obdržal kak "nacionalni" komunizem, kakor nekateri zmotno označujejo titoizem.
Delati neutrudno proti komunizmu, to je naša osnovna krščanska in človečanska dolžnost. S tem izkažemo hvaležnost tudi A-meriki, ki nas je sprejela pod-svoje okrilje. Toda ali naj zato zanemarimo svojo drugo narodno dolžnost, boriti se za resnično os-vobojenje, ki je možno le v suvereni državi? ..Ali naj molčimo in čakamo v slepem zaupanju, da si bo narod po zlomu komunistične tiranije svobodno izbiral oblike države?
Ne varajmo se! Če se bomo povrnili nazaj v dobo predvojne Jugoslavije in čakali na možnost svobodnega glasovanja o naši narodni bodočnosti, bomo potegnili "ta kratko". Zakaj? Naši fantje tudi danas služio pri vojakih na jugu države. V Sloveniji in na Hrvatskem se nahajajo srbski vojaki, srbski policaji in žan-darji. Ali smemo upati, da bo centralna oblast v Beogradu res dala narodu priliko svobodno izreči svojo voljo? Z gotovostjo smemo pričakovali, da bo narod "izrekal" svojo voljo pod pen-dreki in puškinimi kopiti, kakor je to bilo vedno za časa volitev od leta 1929 dalje do razpada Jugoslavije.
Kaj nam preostane? Biti moramo v tujini glasniki narodnih pravic. Ker narod doma ne more svobodno odločati, niti svobodno misliti in govoriti, mora biti slovenska emigracija listi vir, preko katerega bo izraženo stoletno hrepenenje po lastni slovenski državi. Prazan je govor: Uničimo komunizem, ostalo naj počaka. Storiti moramo prvo in drugo. Ne smemo prezreti prvega, ne opustiti drugega. Oboje je važno!
Skušnja uči, da rabijo Zapad-njaki mnogo časa, predno doume-jo kako reč. Šest let je trebalo, da so vsaj nekoliko spoznali, da s komunizmom ni mogoče sodelovati. Mar mislite, da bodo Zapadni politični voditelji, predvsem Amerikanci, kar na prvi pogled razumeli naše narodne težnje? Še malo ne! Na ves glas moramo ponavljati, kaj hočemo. Pravzprav bi morali to delati že davno, vsa leta slovenske politične emigracije od 1. 1941 dalje. Mnogo smo zamudili, po lastni krivdi.
Zato moramo pozdraviti delo Akcijskega odbora za suvereno Slovensko Državo. To delo podprimo s sodelovanjem. To gibanje mora postati vsenarodno. Naš glas se mora v svetu slišati! Dokler tega glasu ne bo, zamanj u-panje na kak uspeh.
Mirtič
JUTRO BREZ SONCA — odličen roman slov. pisatelja Ivana Jonteza lahko dobite tudi v naši upravi. Pišite takoj ponj!
Poravnajte naročnino, to je naša stalna prošnja! Velja tistim, ki so na to svojo dolžnost pozabili! Ne odlašajte!
Poštna zona — je važen del vsakega naslova. To velja zlasti za večja mesta... Če vidiš, da pri Tvojem naslovu ni poštne zone, nam sporoči točen naslov in poštno zono. Zadostuje dopisnica. — Javljajte nam sproti spremembe naslovov.