Celjski spomeniki označeni
Plahuti triletna zaporna kazen za poskus umora
Informacije: 051/354809
m
ž|i _ _ JJ decembra naprej
obratujejo naprave
na smučišču vsah dan!
St. 9/ Leto 64/ Celje, 3. februar 2009 / Cena 0,81 EUR
_ I
umirajo pred našimi očmi
Nasilni vstopi v zatohla stanovanja onemoglih in obolelih občanov vse realneje odražajo duh V samo enem dnevu so poklicni gasilci, i, reševalci in socialna služba rešili štiri točnih ljudi.
i H : : -
Protestanti in pravoslavni za vrnitev premoženja
Predstavniki slovenskih pravoslavnih vernikov in protestantov se pogajajo za vračilo svojega denacionalizira-nega premoženja v Celju. Prvi so bili lastniki cerkve sv. Save (na sliki), drugi pa so imeli cerkev in župnišče tam, kjer je danes vrtec v Ka-juhovi ulici.
Stres odhaja v Maribor, kdo bo celjski škof?
Tretja os: Žalec in Celje za Arjo vas
NOVI UMI
Bodoči študenti
Pred vprašanje odločitve za študij so že resno postavljeni dijaki zaključnih razredov srednjih šol. V petek je namreč izšel razpis z razporedom študijskih dodiplomskih programov za študijsko leto 2009/2010. Na Celjskem bistvenih sprememb glede na lansko leto zaenkrat ni opaziti.
V razpisu letos še nismo dočakali visoke zdravstvene šole. Aktivnosti za njeno ustanovitev so se ob močni podpori celjske občine ter regijskih zavodov, od bolnišnic do domov za starejše in zdravilišč, začele v letu 2007, vendar je šola še v postopku akre-ditacije. Dobro pa je zaživela lani ustanovljena Visoka šola za varstvo okolja v Velenju, ki bo, tako kot lani, izobraževala po 50 rednih in izrednih študentov varstva okolja in ekotehnologije. Nekdanja celjska visoka komercialna šola, sedaj že akreditirana kot Fakulteta za komercialne in poslovne študije, za naslednje študijsko le-
to obljublja študij v že potrjenem programu turizma, vendar število razpisanih mest še ni znano. Bodo pa sprejeli po 70 rednih in 100 izrednih študentov komerciale ter po 60 rednih in izrednih študentov poslovne informatike.
Število mest na Celjskem v starih okvirih
Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije bo tako kot lani sprejela po 70 rednih študentov univerzitetnega programa ekonomija v sodobni družbi ter visokošolskega programa poslovanje v sodobni družbi ter po 20 izrednih študentov v istih programih. Na Fakulteti za logistiko bodo sprejeli 30 več izrednih študentov univerzitetnega programa logistike sistemov kot lani, skupno 80, 150 mest je na voljo za redne študente, prav toliko za študente visokošolskega programa gospodarske in tehniške logistike, ki jim je
na voljo še 100 izrednih mest. Univerza v Mariboru bo ponudila v Celju še 40 mest za redne študente gradbeništva ter prometnega inženirstva. Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani je v Celju razpisala 40 izrednih mest za visokošolski študij strojništva, Fakulteta za upravo pa v Žalcu 50 mest za redne študente visokošolskega programa uprave.
Iz primorske univerze prihaja v Celje razpis Fakultete za menedžment, ki bo v univerzitetni program menedž-menta sprejela 40 rednih študentov, po 40 rednih in izrednih študentov pa v visokošolski program. Novost pa je izredni študij mednarodnega poslovanja, v Celju bo na voljo 40 mest.
Od sobote vpis v višje strokovno izobraževanje
Vpis v programe višjega strokovnega izobraževanja je že mogoč, rok za prijave je prav tako do 9. marca. Do 21. aprila bo znano, ali bodo posamezne šole vpis omejile. V Celjubovnaslednjem študijskem letu poslovno-komer-cialna šola vpisala 150 rednih in 130 izrednih študentov ekonomije, po trideset izrednih mest v Rogaški Slatini in Mozirju. Srednja šola za hortikulturo in vizualne
Pocenili bone
Na pobudo Študentske organizacije univerze v Mariboru, ki tudi v Celju ponuja nakup bonov za študentsko prehrano, se je en ponudnik odločil za znižanje cene bonov. Pomaranča, ki študentom hrano nudi v Celju in Velenju in ki je po januarskem valu podražitev imela najvišjo ceno bonov, je ceno znižala za 50 centov. S 3,97 so se pocenili na 3,47 evra.
pred odločitvijo
Skrajni rok - 9. marec!
Prvi prijavni rok za vpis v visokošolske in univerzitetne študijske programe za študijsko leto 2009/2010 bo med 10. februarjem in 9. marcem, informativni dnevi bodo 13. in 14. februarja. Rezultati po prvem roku vpisa, vključno z morebitnimi omejitvami vpisa, bodo znani do 23. julija, med 26. junijem in 9. julijem pa bodo bodoči študentje opravljah preizkuse nadarjenosti in sposobnosti, če visokošolski zavod to zahteva. Drugi vpisni rok bo za študente konec avgusta, tretji pa v začetku oktobra.
umetnosti nudi 60 rednih in 30 izrednih mest za študij hortikulture. Šolski center Celje je razpisal: po 70 rednih in izrednih mest za gradbeništvo in mehatroniko in strojništvo ter 35 izrednih mest za logistično inženirs-tvo. Šolski center Šentjur ima na voljo 40 mest za izredni študij gostinstva in turizma, 60 rednih in 30 izrednih mest za program upravljanje podeželja in krajine ter 60 rednih in 45 izrednih mest za študij živilstva in prehrane. Najbolj pester nabor ponuja velenjski šolski center in sicer po 45 rednih in izred-
nih mest za program elektronike, 30 rednih in izrednih mest za geotehnologijo in rudarstvo, 40 rednih ter 30 izrednih mest za gostinstvo in turizem, 115 rednih in 75 izrednih mest za informati-
ko, po 45 rednih in izrednih mest za mehatroniko, sprejeli pa bodo še 45 izrednih študentov varstva okolja in komunale.
PM
Foto: SHERPA (Arhiv NT)
»Sredi brazde zapuščam svoj plug«
Dr. Anton Stres odhaja za nadškofa pomočnika v Maribor - Bo drugi celjski škof dr. Turnšek?
Mariborskega nadškofa dr. Franca Krambergerja (levo) bo nadomestil dosedanji celjski škof dr. Anton Stres.
Od sobote odmeva novica vatikanskega tiskovnega urada, da je papež Benedikt XVI. imenoval celjskega škofa dr. Antona Stresa za nadškofa pomočnika v Mariboru. Štajerska metropola dr. Stresu ni ravno tuja, saj je bil tam pred nastopom funkcije v Celju pomožni škof.
V skladu z drugim vatikanskim koncilom naj bi se škofje po dopolnjenem 75. letu tej službi odpovedali ter papeža zaprosili za razrešitev ter upokojitev. Mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger je papežu pred časom že predlagal imena kandidatov za njegovega naslednika, postopek je nato vodil apostolski nuncij v Sloveniji, nadškof dr. Santos Abril y Castello. »Postopek je bil z ime-
Škofe imenuje ali zakonito izvoljene potrdi papež. V postopku imenovanja novega škofa mora papeški odposlanec (nuncij) zbrati podatke o treh kandidatih, ki jih je treba predlagati Vatikanu. Apostolskemu sedežu poleg predlaganih kandidatov sporoči svoje osebno mnenje, mnenja škofov v cerkveni pokrajini (metro-poliji) ter stališča izbranih duhovnikov in laikov, ki so jim v krajevni škofiji zaupane posebne naloge ter se odlikujejo po modrosti. Civilna oblast nima pravice izbire, imenovanja, predlaganja ali odločanja o škofih.
m
novanjem škofa Stresa uspešno zaključen,« je takoj po imenovanju sporočil Tiskovni urad Slovenske škofovske konference,
Škof Stres, ki je bil ustoličen kot prvi celjski škof po 1500 letih, je bil ustoličen maja 2006. »V Celju sem bil zelo rad in to moje zadovoljstvo je naraščalo iz dneva v dan. Zato odhajam kar malo žalosten - čeprav vem,
da je moje geslo Vse zaradi evangelija in tudi jemljem svojo novo službo v tem duhu - moram priznati, da grem kar težko iz Celja. Celje je simpatično in prijazno mesto, tudi Celjani so prijazni ljudje, zato izkoriščam to priložnost, da se vsem ljudem, ki živijo na območju celjske škofije, od srca zahvalim za vso prijaznost in sodelovanje, ki sem ju bil deležen,« je
— Št 9 - 3. februar 2009
včeraj povedal dr. Stres. Poudarja dobro sodelovanje, ki je bilo med njegovim oranjem ledine nove slovenske škofije seveda nujno. »Sedaj res nekako kot orač sredi brazde zapuščam svoj plug in želim, da bo čimprej nekdo za menoj, ki bo za ta plug znova prijel,« dodaja dosedanji celjski škof.
Za dr. Antona Stresa Maribor v njegovi mladosti ni bil domače mesto, saj se je Stresova družina iz okolice Rogatca odpravljala po opravkih v Celje. »Moram reči, da se mi je Maribor, kjer sem bil pred prihodom v Celje šest let pomožni škof, prikupil. Tako, da ne odhajam s strahom ali kakšnim drugim pomislekom,« je med drugim povedal dr. Stres, ki prav tako opozarja na tamkajšnje dobro sodelovanje med škofom in duhovščino.
Celjane in okoličane seveda v tem trenutku posebej zanima, kdaj se bodo morah posloviti od svojega prvega škofa, ki si je v naših krajih pridobil spoštovanje. »Vse je odvisno od izbire naslednika. V teh dneh preneham biti celjski škof in ostajam samo upravitelj celjske škofije, s čimer se v praksi ne bo veliko spremenilo. Ko bo izbran novi škof in ko bo prevzel službo, bom jaz seveda odšel v Maribor,« omenja dr. Stres ter opozarja, da v Mariboru trenutno še ni nujne potrebe po njegovi navzočnosti. Nadškof dr. Kramberger je zdrav, poleg njega sta tam dva pomožna škofa, dr. Stumpf in dr. Smej, ki sicer »ima
V krogih duhovščine se pojavljajo ugibanja, kdo bi lahko bil drugi celjski škof. Kot morebitnega Stresovega naslednika na čelu celjske škofije največkrat omenjajo murskosoboškega škofa dr. Marjana Turnška, ki je doma iz Celja, kjer je maturiral ter bil med drugim štiri leta kot kaplan v Velenju. Prav tako je bil profesor enote teološke fakultete v Mariboru (pred nekaj leti smo ga v Novem tedniku predstavih kot teoretika eksorcizma) ter rektor mariborskega bogoslovja. V Murski Soboti naj bi ga zamenjal prekmurski rojak, sedanji mariborski pomožni škof dr. Peter Štumpf.
lepa leta«, vendar ostaja vitalen. »Tako lahko tu mirno čakam na naslednika, kdaj se bo to zgodilo, pa resnično ne morem reči. V najboljšem primeru v dveh ah treh mesecih, lahko pa se tudi zavleče.«
Izbor naslednika prvega celjskega škofa se bo začel v teh dneh, morda se je celo že začel. »Papeški nuncij razpošlje najbolj zainteresiranim vprašalnik, koga bi si želeli za celjskega škofa, nato Sveti sedež tem pričakovanjem ustreže, če so vsaj kolikor toliko enoumna.« Pa morebitna imena, ki pridejo v poštev za drugega celjskega škofa? »V tem trenutku ni mogoče reči ničesar, vse možnosti so odprte,« dodaja celjski škof dr. Stres.
BRANE JERANKO
OVI TEDNIK
* ■
Vsi bi radi pravico
Celjski denacionalizacijski vozli pravoslavnih vernikov in protestantov - Protestanti in občina na sodišču zaradi stavbe vrtca v Kajuhovi
Na ponovoletnih srečanjih predsednika vlade Boruta Pahorja s predstavniki verskih skupnosti so najvišji predstavniki slovenskih pravoslavnih vernikov in protestantov izpostavili predvsem denacionali-zacijske težave, povezane s Celjem.
Zelo malo Celjanov ve, da je stala na Gledališkem trgu do druge svetovne vojne nova srbska pravoslavna cerkev svetega Save. Lepi zgradbi iz leta 1932, ki je dajala temu delu knežjega mesta vzhodnjaški pridih, ni bilo usojeno dolgo življenje, saj so jo kmalu podrli. Po enem podatku naj bi to kmalu po okupaciji storili nacisti, po drugem naj bi bila med vojno močno poškodovana ter so jo zato porušili. Ostalo je nacionalizirano zemljišče, kjer je danes park s spomenikoma NOB in slovenske samostojnosti.
Po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku jugoslovanske države so začeli v Celje prihajati številni vojaki pravoslavne vere, pozneje drugi pravoslavni verniki, ki so se v knežjem mestu zaposlili ter tu ostali. Še v času skupne države je Katoliška cerkev »pravoslavnim bratom« začasno odstopila malo uporabljano cerkev sv. Maksimilijana pri celjski avtobusni postaji, kjer imajo danes pravoslavno bogoslužje ob nedeljah in praznikih. Celjska pravoslavna župnija ima približno dva tisoč vernikov ter sega od Koroške do Zasavja.
Slovenski Katoliški cerkvi je bilo vrnjenega precej njenega nekdanjega premoženja, zato so se podobna pričakovanja pojavila tudi pri drugih cerkvah. Letos januarja je pravoslavni paroh Pe-ran Boškovič iz Ljubljane
opozoril predsednika slovenske vlade na problem denacionalizacije zemljišča v Celju, ki je pripadalo pravoslavni cerkvi. Srbska pravoslavna cerkev je žal kar dvakrat zamudila rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo. Kot so povedali, do potrebnih listin niso mogli, saj je bila njihova metropolija v Zagrebu v vojni leta 1991 porušena.
Pomoč države?
Pahor je pravoslavnemu parohu omenil, da jim država v Celju kljub temu ne more neposredno pomagati, vendar bo na problem opozoril celjskega župana, da bi prišlo do rešitve v zadovoljstvo obeh strani. »Tako se lahko pogovarjamo z županom Šrotom, da vidimo, če bi lahko kupili zemljišče ali kaj podobnega,« je pred nekaj dnevi povedal celjski pravoslavni duhovnik Milan Dudukovič. Pravoslavni želijo namreč graditi novo cerkev, takšno, kot je nekoč že bila.
In kako vidi rešitev problema celjski župan Bojan Šrot? »Mestna občina Celje zagotovo lahko najde kakšno rešitev, kot jo je našla tudi za nekatere druge verske skupnosti. To sem pred leti v pogovoru s parohom že povedal, vendar je rešitev takšna kot za vse ostale ter kot je - ne nazadnje - zakonska možnost vsake lokalne skupnosti. Mi smo v stanju zemljišče najti, mogoče imamo kakšno občinsko zemljišče, ki je primerno za cerkveni objekt ter ga po primerni ceni prodati verski skupnosti,« omenja celjski župan. »Glede na vse dogodke, ki so se odvijali od tistega medvojnega leta, ko je bila pravoslavna cerkev porušena, minirana, pa vse do danes, pričakujem, da se bo v vključeva-
Nekdanja pravoslavna cerkev v Celju, na današnjem Gledališkem trgu, kjer je zdaj (na višji legi) park s spomenikoma NOB ter slovenske samostojnosti (iz arhiva Domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje).
Celjski pravoslavni duhovnik Milan Dudukovič želi skupaj s svojimi verniki zgraditi pravoslavno cerkev. (Foto: SHERPA)
nje tega problema rešila država, mogoče s kakšno pomočjo. Z Jožefom Školjčem, ki je sekretar v kabinetu predsednika vlade ter se ukvarja s temi zadevami, sva se do-
govorila, da bomo skupaj iskali rešitev v želji, da tudi Srbska pravoslavna cerkev dobi svoj dom ali cerkev v Celju. Do takrat pa verjamem, da bodo dobrodošli v cerkvi
Od območja nekdanje protestantske cerkve v Celju, ki je stala pred gimnazijo v Kajuhovi ulici, sta danes ostala parkovna površina ter nekdanje protestantsko župnišče, v katerem je danes javni vrtec.
sv. Maksimilijana, kjer se odvijajo pravoslavni verski obredi,« je povedal o rešitvi župan Šrot.
Kako s protestanti?
V Celju imajo podobne težave tudi protestanti, evan-geličani. Zadeva je po dolgih letih reševanja celo na sodišču. Vzrok je vračilo nekdanjega celjskega protestantskega župnišča pri gimnaziji v Kajuhovi ulici, kjer so danes prostori javnega vrtca.
Nekdanje celjske protestantske cerkve, ki je spominjala na arhitekturo severne Evrope, se lahko spominja celo srednja generacija. Protestantsko cerkev, ki je stala zraven ohranjenega župnišča ter je bila nazadnje v klavrnem stanju, so leta 1967 porušili. Nekoč je tam molil del celjskih Nemcev, pozneje so se priseljevali v knežje mesto evangeličani iz Prekmurja ter iz drugih delov nekdanje Jugoslavije. Danes v Celju organizirane evangeličanske skupnosti ni, tukajšnji verniki pa so vezani na cerkveno občino v Ljubljani oziroma se vozijo v cerkev v Maribor, kjer jim mašuje duhovnica.
Na srečanju predsednika slovenske vlade ter evangeličanskega škofa mag. Geze Erniše je ta opozoril na nerešene denacionalizacijske probleme evangeličanov v Celju. »Bistvo problema je to, da se župnišče, ki bi moralo biti v lasti Evangeličanske cerkve v Sloveniji, ne vrne nam v last in posest v naravi. Cerkev v Celju je bila porušena, zato bi župnišče potrebovali za naše verske potrebe v celjskem koncu, kjer živi lepo število evangeličanov. Z županom smo se nekatere stvari že dogovorili, ampak do uresničitve tega ni prišlo. Rešitev problema vidim v tem smislu, da še enkrat sedemo
skupaj ter vidimo, kje je prepreka, da se to ne more vrniti evangeličanski cerkvi v naravi. Vsi dosedanji postopki, sodni, takšni in drugačni, rezultata niso prinesli, ampak pomenijo za našo cerkev po finančni plati veliko izgubo. Vedno znova prihaja do pritožb ter stroškov za pravne storitve,« pojasnjuje evangeličanski škof.
V Mestni občini Celje pričakujejo za rešitev problema pomoč širše skupnosti. »Denacionalizacijski postopek poteka, prav tako smo povedali, da smo pod določenimi pogoji pripravljeni odstopiti od zahteve, da objekt ostane v lasti Mestne občine Celje v naravi, vendar bi v tem primeru občina morala - tudi zaradi velikega povpraševanja po vpisnih mestih v vrtcih, še posebej na tej lokaciji - zgraditi nov objekt. Tu pričakujemo ravno tako vključitev države v reševanje tega problema,« pojasnjuje župan Bojan Šrot. »Na to temo sem imel že veliko pogovorov, na pobudo prejšnjega predsednika vlade ter še nekaterih. Rešitev ostaja odprta. Storili smo že precej korakov, objekt smo tudi geodetsko odmerili, se dogovorili, na kakšen način bi v primeru vračila v naravi urejali medsebojna razmerja za funkcioniranje vrtca v objektu in o izgradnji novega, ampak, kot že rečeno, zdaj ni na potezi Mestna občina Celje,« dodaja župan.
Obe celjski denacionalizacijski zagati, tako »pravoslavna« kot »protestantska« odmevata po vsej Sloveniji ter onkraj državnih meja. Brez tesnega sodelovanja vseh treh strani, to je verske skupnosti, občine in države, ju zagotovo ne bo mogoče rešiti
" BRANE JERANKO
Št. 9 - 3. februar 2009
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Prodajalci prestižnih znamk še zadovoljni
V	Sloveniji naj bi po statističnih podatkih prodaja vozil v zadnjem mesecu minulega leta padla za 28 odstotkov, kar je več kot dovolj, da so prodajalci vozil v skrbeh. A ne vsi. »Prestiž« baje še vedno gre v promet.
V	podjetju Ski & Sea, kjer vrednosti vozil dosežejo tudi 100 tisoč evrov, pravijo, da jim prodaja še ni upadla. Kot je povedal vodja marketinga Primož Ašenberger, je prodaja vozil prestižnih znamk celo v največjem porastu. Res pa je tudi, da na mesec tako ali tako prodajo le od 3 do 5 prestižnih vozil, zato je upad toliko težje zaznati.
Tudi v podjetju A2S, ki sodi med največje celjske trgovine z vozili, so s prodajo še zadovoljni. Promet naj bi jim upadel le za 5 odstotkov. Kot dodajajo, so pričakovali, da bodo upad najbolj občutili pri prodaji vozil nižjega cenovnega razreda, saj so tukaj denarnice kupcev najtanjše. Dejansko pa je upadla prodaja vozil višjega cenovnega razreda. To si prodajalci razlagajo s tem, da so kupci tak-
Za prestižne znamke denarja še ni zmanjkalo. A letno v podjetju Ski & Sea avtomobile kupi le kakšnih 10 Celjanov, ostali kupci prihajajo z drugih koncev Slovenije, največ s Primorske.
šnih vozil ponavadi mene-džerji in podjetniki. In ker so ti v podjetjih že začeli varčevati, so tudi nakupe novih vozil prestavili v kasnejše obdobje.
Težava je lahko lizing!
Primož Ašenberger opozarja le na eno težavo, ki zna upočasniti prodajo vozil -strožje kriterije lizinga. Vodja
Hypo leasinga v Celju Robert Senica v tem ne vidi večjih težav, saj se, kot pravi, kriteriji za odobritev lizinga niso bistveno spremenili. »Večinoma se zahtevajo malo večji pologi, še dosledneje se upoštevajo bonitetne ocene lizin-gojemalca, to pa je tudi vse. Ne glede na to, da do konca izplačil kot lizing hiša ostajamo lastniki predmeta lizinga, mora biti tekoča likvid-
nost lizingojemalca brez posebnosti, kakor tudi ocena likvidnosti skozi celotno obdobje trajanja pogodbe.« Govori pa se, da imajo veliko več dela kot doslej rubežni-ki, ki morajo kupcem vozil na lizing zaradi neporavnanih obveznosti odvzemati vozila.
Najslabše
gospodarska
vozila
Kako prodajno uspešen je bil januar, še ni znano. Po prvih ocenah naj bi bil odstotek upada podoben decembrskemu. Najbolj naj bi recesijo občutili prodajalci gospodarskih vozil. Tukaj se je prodaja skorajda povsem ustavila. Nekateri podjetniki in zasebniki so svoja gospodarska vozila celo odjavili, da so s tem nekaj privarčevali pri zavarovanju vozil.
ROZMARI PETEK
Lani januarja so trgovci avtomobilov v Sloveniji prodali 6 tisoč novih vozil, letos se bo končno število vrtelo okoli 4 tisoč.
Bi subvencije pri prodaji starih vozil rešile slovenske trgovce?
Minuli teden so, najverjetneje prvič v zgodovini, za eno mizo sedli vsi, ki so kakorkoli povezani z avtomobilsko branžo. Cilj okrogle mize je bil poiskati odgovor na vprašanje, kdo bi lahko največ pripomogel k ublažitvi krize. A žal državnih uradnikov, ki bi to morali slišati, ni bilo.
Po podatkih, ki so jih pridobili s pomočjo ankete, je trgovcem in serviserjem v zadnjem četrtletju promet v primerjavi z enakim obdobjem lani upadel za 30 odstotkov. Prodaja rabljenih vozil se je zmanjšala od 15 do celo 60 odstotkov. Večina trgovcev kopiči zaloge tako novih kot tudi rabljenih vozil. Alarmanten je podatek, da kar 85 od-
V Uniorju, kjer je 70 odstotkov obsega dela vezanega na avtomobilsko industrijo, so zaradi padca naročil ob skrajšanju delovnega časa in za 10 odstotkov nižjih plačah skoraj v celoti ukinili nočno izmeno. Predsednik uprave Gorazd Korošec je dejal, da so se naročila lani novembra znižala za 28 odstotkov in decembra za 45 odstotkov, ter ocenil, da se bodo naročila v prvem četrtletju letos znižala za 34 odstotkov.
stotkov trgovcev, ki so odgovarjali, navaja, da so zaradi posledic finančne krize v njihovih podjetjih ogrožena delovna mesta in obstaja velika verjetnost odpuščanja, saj se pri vseh anketiranih kriza odraža v zmanjšani finančni likvidnosti. Banke so okrcali tudi zato, ker se zaradi zaostrenih pogojev lizinga vozila še težje prodajajo.
Z avtomobilsko industrijo je v Sloveniji povezanih deset panog - od elektro industrije do trgovine - skupaj zaposlujejo 150.000 ljudi, ustvarijo četrtino slovenskega izvoza. Slovenski avtomobilski trg je lani beležil 4-od-stotno rast prodaje (prodanih je bilo 68.880 osebnih vozil), v zadnjih dveh mesecih leta pa so zabeležili ogromen padec: novembra za 17 in decembra za 27 odstotkov.
Rešitev mnogi vidijo v uvedbi subvencij pri prodaji starih vozil. V Franciji in Nemčiji lastniki vozil, starejših od 9 let, pri nakupu novega dobijo 2.500 evrov subvencij. Odločitev se je več kot obrestovala, saj se pri njih že čuti nov zagon. Za Slovenijo so trgovci predlagali vsaj tisoč evrov subvencij, vendar država o predlogu še ni razpravljala.
RP
Znova na delo
Prvič v tem letu bosta začela obratovati jeklarna in valjar-na v družbi Štore Steel. Kot je nedavno povedal direktor Marjan Mačkošek, so konec lanskega leta izpolnili naročila, ki so jih imeli za januar. Ker ves januar niso zagnali proizvodnje, so si najbolj znižali stroške, zlasti elektrike, ki tudi sicer predstavlja velik del njihovih rednih stroškov. Najverjetneje bodo v tem mesecu prešli tudi na 36-urni delovni teden, čeprav bo ta organizacijsko zaradi narave dela težko izvedljiv.
Ifam presegel pričakovanja
Specializirani sejem robotike, mehatronike in avtomatizacije Ifam je letos zabeležil rekorden obisk. V treh dneh si ga je ogledalo 2.864 obiskovalcev kar je tisoč več kot lani, od tega je obisk strokovnih obiskovalcev lanskega presegel za 68 odstotkov.
Nagrajeni Cetis
Informacijska pooblaščenka Nataša Pire Musar je ob Evropskem dnevu varstva osebnih podatkov Cetisu podelila priznanje za visoko raven varovanja osebnih podatkov, ki ga je družba izkazala s pridobljenim certifikatom. Gre. za najpomembnejši mednarodno priznani dokument za področje informacijske varnosti, ki Cetisu daje konkurenčno prednost, saj vedno več državnih in mednarodnih razpisov zahteva ustrezno skladnost s standardi informacijske varnosti.
RP
Emo-Tech odpušča?
V podjetju Emo-Tech, ki sodi velenjsko poslovno skupino Fori, so po podatkih sindikatov kljub uvedbi 32-urnega tednika začeli z odpuščanji.
Po njihovih podatkih naj bi že odpustili devet zaposlenih. Spomnimo, da so v podjetju že konec leta delavci kar za nedoločen čas podpisali pogodbe o skrajšanem delovnem času. Ali bodo vložili vloge za delno subvencioniraj e polnega delovnega časa, tudi po štiridnevnem čakanju na pojasnila s strani vodstva podjetja nismo izvedeli.
RP
miww.novitednik.com www.radiocelJe.eom
m
St. 9 - 3. februar 2009
Stabilizacija na finančnih trgih
Dogajanje na Ljubljanski borzi se je vzporedno s stabilizacijo razmer na razvitih trgih nekoliko umirilo, saj so delniški tečaji na trenutnih nivojih našli podporo.
Prvi znaki o morebitni stabilizaciji nepremičninskega trga v ZDA in pozitiven odboj najpomembnejšega indikatorja za dogajanje v ameriškem gospodarstvu (leading indicator) v naslednjem obdobju so vnesli med investitorje nekaj več zaupanja v primerjavi s preteklim obdobjem. Ameriška zvezna centralna banka FED je v sredo obrestno mero, predvsem zaradi inflacijskega pritiska, pustila nespremenjeno pri 0,25 odstotka. Te novice so v preteklem tednu prispevale k trenutni stabilnosti na kapitalskih trgih.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 26.1.2009 in 30.1.2009
Jznaka	Ime Ei	rotni tečaj P	-ometvtEUR		%spr.
CICG	Cinkarna Celje	0.00	2,80		0,00
CETG	Cetis	0,00	0,00		0,00
GRVG	Gorenje	11,70	252,70		-3,07
PILR	Pivovarna Laško	45,83	123,20		-2,09
JTKS	Juteks	0,00	5,10		14,29
ETOG	Etol	0,00	34,30		1,17
Stabilizacija trgov je ohranila slovenski borzni indeks SBI 20 nad 3.800 indeksnimi točkami, kar pomeni 0,5-odstot-ni padec indeksa na tedenski ravni. Še nekoliko manjši padec je beležil indeks najpomembnejših domačih borznih družb SBI TOP, ki se je kljub le 0,2-odstotnem padcu zadržal pri 900 indeksnih točkah.
V preteklem tednu je le peščica domačih družb izkazovala pozitiven donos. Nekaj manj kot 1-odstotno rast je po spodbudnem poslovanju v letu 2008 beležila farmacevtska družba Krka. Novomeška dražba je lani poslovala v skladu s pričakovanji in ustvarila 950 milijonov evrov prihodkov, kar je 21,5 odstotka več kot v letu 2007. Čisti dobiček Krke se je povzpel do napovedanih 160 milijonov evrov, s čimer je dosegel 26,5-odstotno letno rast. Poleg dobrega poslovanja za preteklo obdobje je Krka napovedala, da v letu 2009 načrtuje 12-odstotno rast prihodkov in ohranitev dobička nad 160 milijoni evrov. Največjo rast je beležil Telekom, ki je pridobil 2,5 odstotka.
INDEKSI MED 26.1.2009 in 30.1.2009
Indeks	Zadnji tečaj	%spr.
SBI20	3.829,62	-0,82
Med tedenske poražence sta se uvrstila kranjska Sava in Gorenje. Sava je izgubila 2,8 odstotka in zaključila sredino trgovanje pri 246 evrih. Gorenjeve delnice so beležile 3-odstotni padec, saj se družba resno spopada s posledicami upada povpraševanja po proizvodih bele tehnike. Ta teden je dražba sporočila, da ima v prvem četrtletju letošnjega leta 25 odstotkov manj naročil kot v letu 2008, kar se posledično odraža tudi v ceni Gorenjeve delnice.
Najodmevnejša novica tedna je vsekakor odmrznitev razpolaganja z delnicami Mercatorja tako Istrabenzu kakor tudi Pivovarni Laško s povezanimi družbami. Urad za varstvo konkurence se je tako izognil tožbi pred vrhovnim sodiščem in Laščanom ter Istrabenzu dal možnost zastave Mercatorjevih delnic za pokrivanje obstoječih kreditov. Glede na razsežnost spora je vsekakor za obe družbi dobro, da se je spor rešil, saj bosta z navedeno sprostitvijo lažje zavarovali svoje premoženje. Ali bosta kljub temu prodali svoja deleža v Mercatorju pa bomo lahko izvedeli že ta teden.
ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
W
|v m W E. i -L N E S S
ASPARA
w v	( '
i^a «f Zimsko Jtepam razvajmije
ToseBm aicija: zmtsfeapravgwa 'etilna .tre* .ijp JtspiU ....-...■
Jtyr ; ieom 'htr-Atn^j	Ščsifttt	; V :
. e 040 494 444 t- wvrw.weäness-aspara. com
NOVI TEDNIK
AKTUALNO
Čeprav delate v velikem kolektivu, nikoli ne veste, kako zanesljiva je vaša zaposlitev. Delodajalec lahko zaradi recesije odslovi kogarkoli.
»Zakaj ravno jaz?c<
Vprašanje delavke, ki je po desetih letih dela kot ena od 19 zaradi recesije dobila odpoved - Podobnih zgodb bo še veliko, opozarjajo
»Ko bi mi vsaj povedali, zakaj so izbrali ravno mene. Ostalo je še 181 zaposlenih, jaz pa sem mati samohranilka z dvema otrokoma ... Celo ko sem se na delovnem mestu poškodovala, nisem vzela bolniške. Nikoli nisem jezikala, še vedeli niso, da me imajo... Zakaj ravno jaz?«
Neža (ime je izmišljeno), ki še ni dobro zakorakala v srednja leta, je bila že skoraj deset let zvesta enemu delodajalcu. Pet let so ji sicer podaljševali pogodbo za določen čas, čeprav je ves čas delala na istem delovnem mestu, nato so jo zaposlili. Ob dobri plači in redni stimulaciji se ji niti sanjalo ni, da bo kdaj odpuščena kot višek. Predla-
Neža je ob prenehanju delovnega razmerja prejela odpravnino v višini četrtine povprečne mesečne bruto plače v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo, in sicer za vsako leto dela pri delodajalcu. V njenem primeru je to bilo malo več kot dve plači ali 2.700 evrov. Plače so očitno v tem podjetju zelo dobre, zato je odpoved toliko bolj boleča. Na mestu je tudi vprašanje, zakaj niso raje vsem znižali plač ter s tem obdržali delavcev?
ni so ji še podpisali potrebne papirje za pridobitev dolgoročnega kredita, konec lanskega leta pa odslovili s skopimi besedami: »Zate nimam kaj povedati.«
»Po dva delavca naenkrat so klicali v pisarno. Povedali so jim, da so jih izbrali zato, ker je že njihov partner zaposlen pri njih. Da so gledali na to, da oba hkrati ne bosta izgubila službe. Zame, samohranilko, pa nič. Veste, to še bolj boli, če ti sploh ne povedo, zakaj so izmed toliko zaposlenih izbrali ravno tebe,« pripoveduje Neža, zdaj že bivša uslužbenka celjske Merksche. »Ne vem tudi, zakaj je izbor tistih, ki jih bodo odslovili, izdelal višji šef in ne moj mojster. Le on je vedel, kako zanesljiva delavka sem. Vedno sem prišla, ko je bilo treba oddelati nadure. 24 ur na dan sem jim bila na razpolago. Če ne bi bila pridna, ne bi vsak mesec prejela stimulacije. Nikoli nisem vzela bolniške... Zdaj mi je žal... Še ko mi je otrok zbolel in moral v bolnišnico, nisem mogla koristiti dopusta, temveč sem delala nočne, čez dan pa sem bila pri otroku,« se spominja in obenem kesa. »Vedno sem bila tiha, nikoli nisem jezikala. Zdaj pa gledam, kako so tisti, ki so šli mojstru naj-
bolj na živce, ostali, jaz pa sem morala pobrati šila in kopita.«
Pohlevnost ni jamstvo za varnost
Podobnih zgodb je (bo) v tem času veliko. Pridnost, zanesljivost, pohlevnost niso vedno jamstvo za varno službo. Neža je na primer, ko se je s porodniškega dopusta vrnila na svoje delovno mesto, morala podpisati, da bo delala tudi ponoči. Čeprav ji po zakonu ne bi bilo treba, saj je bil otrok takrat star šele deset mesecev. Tudi pri podaljševanju pogodb za določen čas so v podjetju zaobšli zakon. Pri odpravninah pa so delali po črki zakona, zato si Neža ne more prav nič po-
Sindikati opozarjajo, da v tem času ne »grozijo« le odpuščanja iz poslovnih, temveč tudi krivdnih razlogov. Kar je bilo včeraj še dovoljeno, jutri mogoče ne bo več. Zato svetujejo dosledno spoštovanje operativnih navodil delodajalca, čeprav se jih morda do včeraj ni držal nihče. Ne izpostavljajte se nevarnosti, da vas odpustijo iz krivdnih razlogov.
magati. Ni pravil, po katerih bi delodajalec nekoga lahko odslovil »iz poslovnih razlogov«, drugega pa ne. Četudi med zaposlenimi ostanejo le mladi, ki še nimajo otrok.
ROZMARI PETEK Foto: SHERPA (Arhiv NT)
V podjetjih, kjer ni sindikalne organiziranosti, so delavci še posebej podvrženi pritiskom in grožnjam z odpovedjo s strani delodajalca. Kot pravi predstavnik celjske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Forto Turk, prekrške pri takšnih in obrtnikih zaznajo šele, ko jim delavci potrkajo na vrata. »Najbolj so na udaru zaposleni pri obrtnikih. Sploh tam, kjer je malo zaposlenih, si niti pomisliti ne upajo na sindikat. Četudi jih lahko včlanimo le individualno, je takšnih zgolj 500. Pri svojeglavih obrtnikih včasih zaleže že grožnja z našo pravno službo ali inšpekcijo. A niso vsi enaki. Na svoje zaposlene čisto drugače gledajo stari obrtniki. Takšni, kot sta na primer Anton Blaj iz Griž ter Zvone Štorman iz Šempetra, ki sta tudi sama začela pri dnu. Takšni zagotovo ne bodo delavca prvi dan recesije odslovili. Če so bili z njimi v času prosperitete, bodo iz preteklih dobičkov zanje poskrbeli tudi zdaj.«
Januarja večja brezposelnost
Januarja se je na celjski Zavod za zaposlovanje prijavilo 1.305 iskalcev zaposlitve, kar je 8 odstotkov več kot decembra lani. Na velenjskem območju se je po sicer še neuradnih podatkih brezposelnost povečala za 10 odstotkov.	V
Med novo prijavljenimi brezposelnimi so na območni službi Celje prednjačili tisti, ki so jim konec leta potekle pogodbe za določen čas. Takšnih je bilo kar 616. Odpoved iz poslovnih razlogov je dobilo.198 ljudi. Število naj ne bi presenečalo, saj vsako leto januarja predvsem manjši
. obrtniki odpustijo nekaj delavcev. Lani naj bi bilo teh okoli 150.
Po še neuradnih podatkih se je brezposelnost na velenjskem območju, ki spada pod drugo območno enoto, povečala za 10 odstotkov. Za enak odstotek se je v Šoštanju in Velenju brezposelnost povečala že decembra, kar pomeni, da se je v zadnjih dveh mesecih število iskalcev dela povečalo za kar 20 odstotkov. Januarja se je tako v teh dveh občinah na zavod na novo prijavilo več kot 270 oseb, od tega so skoraj polovici potekle pogodbe za določen čas. RP
Odpuščanje kar po domače?
V času, ki prihaja, bodo delavci pogosteje kot doslej poiskali pomoč sindikatov, saj se nekateri delodajalci pri odpuščanjih zagotovo ne bodo držali zakonodaje, opozarjajo sindikalisti.
Kot je povedal sindikalist Forto Turk, bodo težave predvsem pri obrtnikih. »Lani konec leta je na primer manjši obrtnik Tomaž Jelenko v enem dnevu želel odpustiti kar polovico vseh zaposlenih, to je šest delavcev od dvanajstih, zaposlenih v Metaltraku. Po našem posredovanju je to sicer preklical.«
Tomaž Jelenko trditve Turka v celoti zavrača. Povedal pa je, da so zaradi zmanjšanega obsega dela odpustili dva delavca, eden pa se je upokojil. Sedaj kljub zmanjšanem povpraševanju ne razmišljajo o uvedbi krajšega delovnika, saj je dela za devet delavcev ravno dovolj.	RP
Brez dela tudi v
Bohorju
V mestinjskem podjetju Bohor Garden, ki je z imenom Rogaška Les pred leti delovalo kot del holdinga Steklarne Rogaška, nimajo dovolj dela za vseh 80 zaposlenih. Nekaj naj bi jih po podatkih sindikatov že odpustili, trenutno je dela za približno 30 delavcev.
Razlog za velik upad povpraševanja po vrtnem pohištvu je izguba nemškega kupca, ki je novo pogodbo sklenil s tajvanskim proizvajalcem pohištva.
Nekdanje podjetje Rogaška Les, ki je sredi lanskega leta prešlo v prisilno poravnavo, je pred dvema letoma kupilo avstrijsko podjetje Woodline iz Celovca. Lani je podjetje preimenovalo v Bohor Garden, vzporedno pa ustanovilo podjetje Bohor Les, ki se ločeno ukvarja s primarno predelavo lesa.	RP
POPRAVEK
Mestna klinika na parkirišču
Popravek s pojasnili na članek avtorice Špele Kuralt z naslovom Mestna klinika na parkirišču, objavljenem v časopisu Novi tednik, na strani št. 9, dne 30. januarja 2009
Avtorica Špela Kuralt je v prispevku z naslovom Mestna klinika na parkirišču v podnaslovu Kupujejo investitorji mačka v žaklju zapisala trditev, ki delno ne drži, saj zapis ne odraža dejanske razprave podžupana in predsedujočega na 22. seji Mestnega sveta Mestne občine Celje mag. Marka Zidanška. Zapisana trditev: »Svetnik Primož Posinek je ob tem dejal, z njim se je strinjal tudi podžupan Marko Zidanšek, ki je vodil sejo, da je težava v tem, da občina prodaja zemljišča brez vizije, kaj naj bi se na teh zemljiščih delalo.«
Iz magnetograma 22. seje Mestnega sveta je povsem razvidno, da podžupan mag. Marko Zidanšek v kontekstu zgoraj navedene trditve ni pritrdil izjavi mestnega svetnika Primoža Posinka. Mag. Marko Zidanšek je po razpravi mestnega svetnika Primoža Posinka pritrdil zgolj razmišljanju, da je potrebno postopek izgradnje Nove mestne klinike oziroma zasebnega medicinskega centra nadaljevati ter da v danem trenutku poteka prva obravnava te zadeve, pri kateri tudi strokovne službe in investitorji poslušajo vse pripombe, ki jih svetnice in svetniki dajejo na seji itn.
Zapis avtorice prispevka v tem primeru ne odraža vsebine dejanske razprave in bralcu ne predstavi izrečenih besed mag. Zidanška, ki pa so ključnega pomena za objektivno poročanje.
Trditev, da je podžupan mag. Marko Zidanšek pritrdil izrečenemu stavku mestnega svetnika, da je težava v tem, da občina prodaja zemljišče brez vizije, kaj naj bi se na teh zemljiščih delalo, se izkaže kot neresnična in zavajajoča, kar pri bralcu povzroči povsem napačno interpretiranje prispevka. Še več, bralec dobi občutek, da Mestna občina Celje nima jasno začrtane vizije in postavljenih ciljev.
Ob takšni trditvi se lahko bralec upravičeno vpraša, kakšni ljudje vodijo Mestno občino Celje, če pritrdijo, da občina prodaja zemljišča brez vizije, kaj naj bi se na teh zemljiščih delalo?!
Nenazadnje velja dodati, da ima vodstvo Mestne občine Celje, tudi podžupan mag. Marko Zidanšek, jasno začrtano vizijo razvoja Mestne občine Celje in zastavljene cilje, kakšna bo podoba knežjega mesta v prihodnje, da bo življenje v njem čim bolj kakovostno.
TJAŠA PODERGAJS Služba za odnose z javnostmi in promocijo
Št. 9 - 3. februar 2009
NLRC
6
iz NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Logisti
ponovno v Celju
Fakulteta za logistiko v Celju jutri in v četrtek pripravlja konferenčno-sejemsko prireditev Logistika 09. Pričakujejo udeležbo številnih gostov in predavateljev iz Slovenije in tujine.
Logistiko 09 bodo jutri ob 9. uri odprli dekan fakultete dr. Martin Lipičnik, celjski župan Bojan Šrot in državni sekretar na ministrstvu za promet dr. Igor Jakomin. Ves dan bodo sledila predavanja in videokonference na temi primerov dobre prakse logistike ter načrtovanja logističnih centrov, ob 17. uri pa bodo razglasih logista leta. V četrtek se bodo vrstila predavanja o informacijski podpori logistiki in ponudbe tehnologij ter novosti na področju distribucijskih središč, obenem se bodo predstavljali logisti. Organizatorji s strani strokovnjakov pričakujejo predstavitev aktualnih tem in rešitev, v razstavnem delu pa močno udeležbo podjetij.	PM
Prenovljena celjska spletna stran
Celje ima po osmih letih prenovljeno spletno stran www.ee-lje.si, ki je na svetovnem spletu sicer že od leta 1997. Nova spletna stran ima novo vizualno podobo, osvežili pa so tudi vsebino. Stran so zasnovah v Mestni občini Celje s pomočjo Fit Medie, vizualno podobo pa je izdelalo podjetje Vivago -vizualne komunikacije.	ŠK
Delavnica v podporo
V ■ ■ v ■
žalujočim
Celjski odbor Slovenskega društva hospic, humanitarne, neprofitne organizacije, ki deluje na področju pomoči umirajočim ter njihovim svojcem, pripravlja jutri ob 17. uri delavnico za podporo žalujočim. Delavnica je brezplačna, odvijala pa se bo v prostorih celjskega hospica na Kocenovi ulici 8. Na njej bodo spregovorili o značilnosti naravnega procesa žalovanja, bo pa to tudi priložnost za postavljanje vprašanj, izražanje mnenj ter pogovor. Podrobnosti so na voljo na telefonski številki 051/418-446.	PM
Namesto vlaka avtobus
Na železniški progi Celje-Grobelno bodo danes, v torek, ter jutri, v sredo, potekala gradbena dela, zato bo namesto posameznih dopoldanskih vlakov organiziran avtobusni prevoz. Gre za vlaka, ki odpeljeta z Grobelnega ob 9.05 ter ob 10.59 ter za vlaka, ki odpeljeta iz Celja ob 9.21 ter ob 11.05. Zaradi nadomestnega avtobusnega prevoza morajo potniki ob prihodu računati na približno 10-minutno zamudo.
BJ
Dober
krvodajalski odziv
Območno združenje Rdečega križa Žalec je s pomočjo občinske organizacije RK Vransko v prostorih zdravstvenega doma pripravilo drugo krvodajalsko akcijo, ki jo je izvedel Transfuziološki oddelek Splošne bolnišnice Celje.
Kot je povedala strokovna delavka na območnem združenju Majda Pilih, so bih z akcijo izredno zadovoljni, saj je kri darovalo kar 119 krvodajalcev. Naslednja, tretja akcija, bo 31. marca v prostorih Kluba Mestne skupnosti Žalec. TT

lercato 160 let
Poslovni sistem Mercator, d.d.. Dunajska cesta 107, Ljubljana
Obveščamo vas, da imamo možnost oddati v najem naslednji lokal:
1 TC Šmarje pri Jelšah, Obrtniška ulica 11; 55,75 m2; - lokal za gostinsko dejavnost
Prosimo vas, da se nam v vlogi predstavite tudi s svojo dejavnostjo.
Vabimo vas, da pisne vloge najkasneje do torka 10.2.2009 pošljete na naslov: Mercator, d.d., Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo, Sektor dopolnilne trgovske storitve, z oznako "za najem lokala".
Mercator, d.d. si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov.
V času obnove tržnice naj bi ta delovala na parkirišču pri Turški mački.
Tržnica pri Turški mački
Celjska tržnica naj bi bila obnovljena do poletja. Mestni svetniki so na zadnji seji sprejeli odlok o podelitvi koncesij za izgradnjo in tudi za upravljanje celjske tržnice. V naslednjih dneh bo tako objavljen razpis za koncesionarja, obnova pa naj bi se predvidoma začela aprila. Med obnovo bo tržnica delovala na nadomestni lokaciji.
Tržnico bodo obnovili preko javno-zasebnega partnerstva. To pomeni, da bo koncesionar, ki ga bo občina izbrala na razpisu, tržnico obnovil, občina pa bo tržnico preko najemnine v desetih do petnajstih letih odplačala. Obnova naj bi stala 2,6 milijona evrov, za najemnino pa naj bi občina v desetih letih plačala še dober milijon evrov več. Sicer je
bil glede koncesionarja na seji podan pomislek, da ga bo težko dobiti, saj naj bi bil odlok o podelitvi koncesije prezahteven. Vodja oddelka za okolje in prostor Roman Kramer pravi, da pa je za obnovo tržnice že zanimanje. Že v prednovolet-nem času so namreč navezali stike z morebitnimi investitorji, tako da naj bi tržnico obnavljal konzorcij podjetij s Celjskega.
Na občini so pripravili že vse potrebno za začetek obnove, narejena je bila tudi ocena morebitnih arheoloških najdb. Po Krameijevih besedah težav zaradi teh naj ne bi bilo: »Ne bomo šli v neke globine, saj gre za točkovne temelje do 90 centimetrov pod sedanjimi tlaki. Bodo pa vsi izkopi pod strokovnim nadzorom, tako da upamo,
da nas ne preseneti kaj, kar ne vemo.«
Po odloku, ki so ga sprejeli mestni svetniki, bodo na novi tržnici med drugim vsi prodajalci morali imeti naveden izvor blaga. Kontrolo porekla blaga bo izvajal koncesionar.
Obnovljena tržnica se bo odpirala na Linhartovo ulico. Za branjevke bo predvidenih nekaj več kot dvesto mest, še dodatno pa bo nekaj zaprtih razstavnih mest. Na tržnici bo možnost tudi ureditve ribarnice, pekarne, tam bo tudi manjši steklen paviljon, kjer bo možno urediti gostinski lokal. Vendar, kot je Kramer pomiril nekatere svetnike, ureditev lokala ni nujna: »Gre za kvaliteten nastavek
za neko dogajanje, popestritev v mestnem jedru. Kon-cesionarju dajemo proste roke, da lahko izven obratovanja tržnične dejavnosti pripravi tudi kakšne druge prireditve, na primer novoletni sejem. Mislim, da se skupaj z Zavodom Celeia Celje da ta prostor zelo dobro izkoristiti.«
Med obnovo bo tržnica delovala na nadomestni lokaciji. Kramer je pojasnil, da občina ne bo sama iskala nadomestne lokacije, ker ji je v interesu, da se tržnica čim prej obnovi, ne pa, da bi bila nadomestna lokacija dalj časa v uporabi. Predvidoma naj bi tržnica v času obnove delovala v bližini obstoječe tržnice, pa tudi na parkirišču pri Turški mački.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
Župan sprejel častnega meščana Marolta
Častni meščan Jože Ma-rolt je v soboto praznoval 85. rojstni dan. Ob tem jubileju mu je čestital tudi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot.
Jože Marolt sicer ni rojen Celjan, vendar je v Celju pustil velik pečat. Začel je kot profesor na celjski gimnaziji, bil je tudi ravnatelj takratnega Muzeja revolucije. Na njegovo pobudo so uvedli samoprispevek za gradnjo vrtcev, osnovnih šol, dograditev srednjih šol ter ustanavljanje oddelkov višjih šol. Bil je tudi edini predsednik Občinske skupščine Celje, ki je to funkcijo opravljal dva mandata, in sicer od leta 1974 do leta 1982. Pod njegovim vodstvom se je Celje razcvetelo. Položih so temeljni kamen za Mednarodni obrtni sejem in zgradili prvo razstavno halo. Zgradili so tudi dom upokojencev, avtobusno postajo, center srednjih šol, posodobili so štadion. Marolt ostaja skromen: »Moram biti hvaležen vsem svojim sodelavcem, saj to ni odvisno od enega samega človeka. Dobro smo sodelovali in si pri-
Zupan Bojan Šrot in Jože Marolt
zadevah za nadaljnji razvoj Celja. Mislim, da je bilo takrat marsikaj storjenega, kar pa se danes tudi uspešno na-
daljuje.« Za uspešno delo oziroma za pečat, ki ga je Marolt pustil Celju, ga je Mestna občina Celje leta 2004 na-
gradila z nazivom častni meščan.
ŠK
Foto: SHERPA
Št. 9 - 3. februar 2009
NOVI TEDNIK
jev
Tretja os: Celje in Žalec podpirata Arjo vas
Civilna iniciativa Bra-slovče (CIB) je lani sredi decembra vložila zahtevo za revizijo vladnega sklepa o začetku priprave državnega prostorskega načrta za traso F2, od Šentruperta do Velenja, njihovo zahtevo pa so na ponedeljkovem sestanku podprli žalski in celjski predstavniki gospodarstva, kmetijstva in obeh občin.
Kot je ponovil Urban Jeriha, v CIB ne nasprotujejo gradnji hitre ceste, vendar menijo, da trasa ni bila pravilno izbrana. Kot navajajo,
je bilo vrednotenje tras zavajajoče, v bistvu sta trasi F2 in F6 (odsek Arja vas-Vele-nje) skoraj enako ocenjeni, trasa F6 je prometno veliko bolj učinkovita, F2 ne povezuje regionalnih centrov in je najmanj za 144 milijonov evrov dražja od F6, poteka pa po najboljših kmetijskih zemljiščih. To je le nekaj razlogov, zakaj v CIB zahtevajo revizijo vladnega sklepa in zahtevajo pravilno vrednotenje tras, seveda pa so trdno prepričani, da bi bila boljša cestna povezava od Arje vasi do Velenja.
Redko kje je slišati tako očitno in močno podporo, kot jo je zahteva CIB doživela na ponedeljkovem srečanju v Žalcu, ki sta ga pripravila poslanca Andreja Rihter in Lojze Posedel. Oba sta se zavezala, da bosta zahtevo z vsemi izrečenimi argumenti prenesla na vlado, od katere pričakujejo čimprejšnjo novo presojo, hkrati pa naj bi se o najboljši rešitvi dogovarjali tudi z Velenjem. Nekaj odgovor naj bi bilo znanih že v petek, ko v Žalec prihaja minister za okolje in prostor Kari Erjavec.
US, foto: TT
Na ponedeljkovem srečanju je bilo največ govora o kmetijskih zemljiščih, ki bi jih trasa F2 najbolj prizadela.
Levji delež pod streho
Objavljen seznam končnih upravičencev za vračila vložkov v telefonijo
Zadnji petek v januarju so na spletni strani Občine Šentjur objavili seznam končnih upravičencev za vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Kdaj bo tudi denar, je odvisno od Slovenske odškodninske družbe. Vložki v materialu in delu pa bodo gotovo še več mesecev v presoji sodnega izvedenca.
Kot smo že pisali, se je pobuda za vračila leta 1996 rodila prav v Šentjurju. Splet naključij in izredno zapletena situacija v ozemeljsko razpo-tegnjeni občini pa je pripeljala do tega, da vračila v Šentjurju rešujejo med zadnjimi. Kakorkoli že, seznam, ki so ga skupaj z državnim pravobranilstvom pripravljali zadnje leto, je gotovo najtežje pričakovano čtivo med občani. Od petka dalje ga je mogoče prebrati na spletnih straneh občine www.sentjur.si ter na oglasnih deskah na občini in posameznih krajevnih skupnostih.
Sklenjene poravnave temeljijo predvsem na pogodbah. »Res pa za določene akcije v
Za zakonce in starše
Jože Palčnik
nekaterih krajevnih skupnostih dokumenti praktično niso obstajali,« je o zahtevnosti postopkov povedal direktor občinske uprave Jože Palčnik. »Po drugi strani so v nekaterih krajevnih skupnostih prav vzorno hranili dokumentacijo in poravnave sploh niso bile problematične.« Najprej so objavili sezname za območja nekdanjih KS Blagovna, Dramlje, Loka pri Žu-smu, Planina pri Sevnici, Pre-vorje, Ponikva, Slivnica pri
Celju, Šentjur-center in Šent-jur-okolica. Včeraj so dodali še seznam za Kalobje in nekaj drugih območij. »Tudi za to krajevno skupnost so postopki praktično zaključeni. Šlo je za usklajevanje zgolj pri enem ali dveh posameznikih, kjer so manjkali podatki.« Poravnave pri objavljenem znesku vračila ne zajemajo zahtevkov za vlaganja v materialu in lastnem delu. Kot so poudarili na občini, se temu ne nameravajo odpovedati, zato je to predmet posebnega postopka. Trenutno je v rokah sodnega izvedenca, ki se bo s tem ukvarjal gotovo več mesecev. »Kdaj bodo ti postopki zaključeni, je težko reči. Na Telekomu s tem v zvezi namreč nimajo nobenih podatkov.«
Vsekakor je levji delež poravnav zaključen. Kdaj bodo upravičenci tudi v resnici prejeli denar, je odvisno od Slovenske odškodninske družbe. Občina obljublja, da ga bodo nakazali najkasneje v mesecu dni, potem ko ga bodo dobili.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
Družinski inštitut Bližina iz Celja, zasebni neprofitni zavod, kjer nudijo strokovno terapevtsko pomoč posameznikom, parom, otrokom in družinam v stiski na podlagi relacijskega družinskega modela terapije, pripravlja tudi letos večere za zakonce - partnerske delavnice. Februarja bodo nadaljevali z novo skupino parov oz. zakoncev. Srečevali se bodo vsak drugi in četrti četrtek do maja ob 19. uri v Don Bosko-vem centru na Hudinji.
Gre za izobraževalna srečanja, namenjena spoznavanju partnerskega odnosa in samega sebe. Delo v delavnici je sestavljeno iz kratkih predavanj zakonskega in družinskega terapevta/-tke, ki se vedno končajo z vprašanjem, ki služi kot iztočnica za nekajminutni pogovor med zakoncema (ne pred skupino); ta cikel se ponovi tri- do štirikrat na srečanje. Na srečanjih bodo govorili o tem, kako razreševati konflikte, o vplivu izvornih družin, o potrebah, željah in načrtih, bolečih občut-' jih v odnosu: sram, žalost, osamljenost, strah ...
Namen delavnic je izboljšati medsebojno komunikacijo in razumevanje ter poglobiti sočutje drug do drugega in do sebe. To je tudi priložnost pogovoriti se oz. narediti dobra izhodišča za pogovor o bolj težavnih temah, ki se jih doma partnerja morda izogibata. Prijave za večere zbirajo do 10. februarja.
Vsak prvi in tretji četrtek v mesecu pa bodo ob 19. uri v Don Boskovem centru v Celju večeri za starše, kjer prijave vnaprej niso potrebne. Vodili jih bodo zakonski in družinski terapevti. Večeri za starše so zasnovani kot preplet predavanja, vprašanj in igre vlog. Prvi večer bo S. fe-
bruarja vodila Sara Jerebic, spec. ZDT, govorili pa bodo o vlogi mame v družini. Sledile bodo teme kot so Odhod od doma - vstop v svet, Vpliv družine na samopodobo otroka, Vloga očeta v druži-
ni, Razumeti otroka/mladostnika, Ko se najina otroka prepirata, Kako se z mladostnikom pogovarjati o spolnosti? Ko se v družini pojavi depresija ...
AB
Družinski inštitut Bližina je izdal nov plakat. Na njem je navedena spletna stran http://www.blizina.si/kam-popomoc.htm. Na spletni strani so zbrani podatki o vseh organizacijah v savinjski regiji, ki nudijo podporo družinam. Do sedaj so zbrali podatke o 420 organizacijah, seznam pa še dopolnjujejo. Plakate so že poslali vsem centrom za socialno delo, zdravstvenim domovom, občinam, knjižicam in župnijam. Projekt je podprlo tudi ministrstvo za delo družino in socialne zadeve z namenom, da v vseh regijah vzpostavi koordinacijo programov v podporo družinam. V naši regiji je bil za to nalogo izbran Družinski inštitut Bližina s sedežem v Vodnikovi 11 v Celju. Podrobne informacije nudijo na telefonskih številkah 03/492-55-80 ali 041/332-306.
ORGANIZACIJE ZA POMOČ IN PODPORO DRUŽINAM V SAVINJSKI REQUI
	f, o IP t' - 11	I fc 0	1 II
VSE INFORMACIJE NA ENEM MESTU			
podatki o organizacijah, ki nudijo pomoč, Informacije In programe:
•	družinam,	• bolnim,
•	zakoncem,	• Invalidom,
•	mladim,	* upokojencem...
http://vmw.bHzlna.Bl/kampopomoc.htm
M MjKisnnvbUotio, »MNa i* iDcMUK iM>m.
Omane« mStmar sua»», muh»« una is, asos m»
tU: 03/«329580 MMM* »llUUMttlUaM fittft'/WWWtJtUrte.M
Stoj ka za An i to
Lions klub Žalec letos praznuje 10-letnico delovanja. Člani kluba so se odločili, da bodo spet pomagali. Tokrat so se v sodelovanju z vrtcem v Braslov-čah odločili pomagati pet in polletni deklici Aniti Le-skovšek, doma iz Podvrha.
Za deklico, ki ima cerebralno paralizo, so kupili stojko, to je rehabilitacijski tehnični pripomoček. Zaradi dolgotrajnega zdravljenja mora biti deklica za kratek čas vpeta na stojko tako v dopoldanskem času v vrtcu kot tudi doma. Pripomoček je
zaradi teže in velikosti zelo težko vsak dan voziti od doma v vrtec in nazaj. Stojka ima delovno mizo in bo pripomogla k boljši stoji ter izravnanosti telesa in nog. Najpomembneje pa je, da bo deklica ob redni uporabi dosegla podaljšanje mišic in kit in se izognila operativnemu posegu nog.
TT
V imenu Lions kluba Žalec sta pripomoček izročila Dušan Gostinčar in Robert Žagar, ob prisotnosti staršev, vzgojiteljic vrtca in ravnateljice Andreje Zupan pa se je v imenu družine zahvalil oče Matej.
Št. 9 - 3. februar 2009
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Lepše za stanovalce in zaposlene
V Domu Nine Pokorn Gr-
Vrnitev v obnovljeno staro šolo
Rdeče-bela očesca več kot le kažipot
Savinjski markacisti so se zbrali na letnem zboru v Pristavi pri Mestinju
movje, ki nudi bivanje 233 odraslim duševno bolnim ter duševno in telesno prizadetim stanovalcem, so zaključili obnovo ženskega oddelka, nove prostore pa so predali namenu na prisrčni slovesnosti.
Dom Nine Pokorn Grmovje je ena od ustanov, ki skrbi za odrasle telesno in duševno prizadete stanovalce iz cele Slovenije. Dom, ki bo prihodnje leto slavil 30 let dela, stoji v bližini Galicije, zadnja dva meseca pa ga vodi Tomaž Lenart, ki je na Grmovje prišel s celjskega Jožefovega hriba. Obnovitvena dela so trajala manj kot dva meseca, izvajalo pa jih je gradbeno podjetje Remont Celje. Naložbo v višini 360 tisoč evrov
Direktor zavoda Tomaž Lenart je funkcijo prevzel s 1. decembrom lani. Prej je bil ravnatelj varstva starejših na Jožefovem hribu v Celju, sicer pa z družino živi v Slovenskih Konjicah.
Ob odprtju prenovljenih prostorov so kulturni program pripravili stanovalci doma na Grmovju, s pomočjo zaposlenih pa je bilo tudi rezanje traku stvar stanovalcev.
so pokrili z lastnimi sredstvi. Obnovili so 12 sob, po dve večji in individualni kopalnici ter dnevni prostor z jedilnico in kuhinjo. Pridobili so še prostore za zaposlene, in sicer sestrsko sobo ter tri pisarne. Kot je izpostavil Lenart, so z obnovo izboljšali bivalne pogoje za stanovalce in delovne pogoje za zaposlene.
Na Grmovju živijo stanovalci v treh objektih, v glavni stavbi, graščini in novi stavbi, skupno jih je 180. Ostali živijo v treh bivalnih eno-
tah v Žalcu in na Polzeli, s čimer skušajo stanovalce navaditi na normalen ritem življenja. Letos želijo odpreti še eno bivalno enoto, saj želijo slediti viziji razvoja zavoda, hkrati pa izboljšati bivalne pogoje v glavni stavbi na Grmovju. »V samem domu moramo obnoviti še kuhinjo in bolniški oddelek z varovanim oddelkom, sicer pa je bilo v preteklosti že kar veliko opravljenega,« pravi Lenart in dodaja, da jih letos čaka še precej novosti na področju za-
O lanskem dogajanju v domu na Grmovju in nezadovoljstvu nekaterih zaposlenih Lenart pravi, da ne bi želel soditi stvari za nazaj. »Z mojim prihodom se je začelo novo obdobje, z mojo lastno vizijo. Normalno je, da ima vsak dom viške in padce, in mogoče je naš dom v preteklosti prišel na nižjo točko. V tem ne vidim tragike, gotovo pa pozitivno slu-b, da se skušam maksimalno angažirati in popraviti, kar je potrebno. V kratkem bomo objavili razpis tudi za novega strokovnega vodjo, tako da bomo lažje izvajali začrtano delo.«
konodaje, saj bodo avgusta začeli uresničevati spremenjen zakon o duševnem zdravju. Že sedaj pa je bil dom vseskozi zelo odprt, so-
delujejo na različnih prireditvah in se tudi drugače vključujejo v življenje lokalnih skupnosti.
US, foto: TT
Kaže, da se bo skupina frankolovskih vrtčevskih otrok, ki je od lanskega poletja nastanjena v župnijskem Aletinem domu, vendarle vrnila v obnovljeno staro šolo.
Kot je znano, so morali skupino otrok zaradi neustreznih bivanjskih razmer pred meseci izseliti iz stare šole. Začasno so jih nastanili v župnijskem Aletinem domu, medtem pa so staro šolo temeljito obnovili. Pred dnevi je bil opravljen tehnični pregled objekta, v minulem tednu pa so si prostore ponovno ogledali tudi predstavniki lokalne skupnosti, vrtca in staršev. Ugotovili so nekaj manjših pomanjkljivosti, ki jih je treba pred vselitvijo otrok odpraviti. V ponedeljek si je prostore, predvsem sanitarije, ogledala še zdravstvena služba. Ravnateljica Vrtca Mavrica iz Vojnika Zvonka Grum pričakuje, da bodo skupino otrok iz Aletinega doma ta teden vendarle lahko preselili nazaj v staro šolo, saj so meritve, ki so bile opravljene na zahtevo staršev in vrtca, pokazale, da so obnovljeni prostori stare šole zdaj primerni za bivanje otrok. Toda tudi stara šola, poudarja Grumova, je le kratkoročna rešitev za fran-kolovske malčke. Ti na-tnrpč nujno potrebujejo nov vrtec. Občina Vojnik je obljubila, da bo zanj še letos pridobila potrebno dokumentacijo.
BA
Slovenci smo hribolazen narod, ki smo gore postavili celo v središče narodnih simbolov. A na poteh mimo skrbno izbranih, označenih in vzdrževanih be-lo-rdečih planinskih markacij le malokdaj pomislimo na ljudi, ki temu delu prostovoljno namenijo ogromno svojega dela in časa. Markacisti Savinjskega meddruštvenega odbora so se preteklo soboto zbrali v Pristavi pri Mestinju.
In ne po naključju. Planinsko društvo Pristava namreč v tem letu praznuje desetletnico delovanja. Iz 47 planinskih društev Savinjskega MDO se je tam zbralo kar 85 markacistov. Njihovo planinsko območje pa sega vse od Trojan do hrvaške meje. Po začetnih pozdravih gostiteljev in župana Petra Misije so zbrane s planinsko obarvanim programom razveselili otroci iz tamkajšnjega
www.novitednik.cam
m
Tone Tomše s Planinske zveze Slovenije je zahvalo za prostovoljno delo namenil vsem prisotnim. Markacistoma Planinskega društva Šentjur Ivanu Stražetu in Andreju Zalarju pa je za vsestransko dolgoletno delo - markirala sta kar 45 km planinskih poti Planinskega društva Šentjur - izročil priznanje Alojza Knafelca.
St. 9 - 3. februar 2009
vrtca in pevska skupina Ob-soteljski slavčki.
Kot je povedal vodja odbora za planinske poti Savinjskega MDO in podpredsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Stanko Gašparič, je v preteklem letu 148 markacistov z veljavnim usposabljanjem in registracijo opravilo kar 3500 ur prostovoljnega dela. Pri tem manjka predvsem tistih, ki bi pomagali tehničnim skupinam markirati po zahtevnih poteh. Ena takih, ki je zelo potrebna obnove, je na primer pot čez Turški žleb nad Okreš-ljem.
Društva so se sicer zelo izkazala z izdelavo opisov in skic planinskih poti za potrebe novega katastra in novega zemljevida planinskih poti. V prihodnje pa bodo vse poti posneli še s GPS-aparati in jih preko računalnika poslali na dokončno uskladitev v Ljubljano.	StO
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI
Vulkanski izbruh
V Vrtcu Prebold imajo tudi veliko pestrih obogatitve-nih dejavnosti. Ena izmed njih je naravoslovje. Naravoslovne dejavnosti imajo ime Mali raziskovalci.
Mali raziskovalci spoznavajo, raziskujejo in eksperimentirajo. Izvajajo poskuse s snovmi, spreminjanjem le-teh (od jabolka do jabolčnega kompota, raztapljanje sladkorja), fizikalnimi zakonitostmi (privlačnost magnetov, gibanje, zvok) skratka z naravo, ki nas obdaja. Hkrati tudi zavestno skrbijo za ohranjanje čiste narave. Naravoslovne dejavnosti organizirajo mesečno, posebej za otroke od četrtega do petega leta starosti. Ena izmed zelo priljubljenih dejavnosti pri otrocih je vulkanski izbruh.
Najprej so otroci izdelali glinen vulkan, za tem so izvedli poskus. V vdolbino vulkana so dah nekaj barvila (rdeča in oranžna tempera barva, lahko tudi paradižnikova mezga), pomešali so ga s kisom ter do-
dajali pecilni prašek. Pričela se je zanimiva dogodivščina, pri kateri bi otroci lahko vztrajali dolgo časa.
S tovrstnimi dejavnostmi razvijajo občutenja, burijo domišljijo in otroke usmerjajo v nova spoznanja, poudarja vzgojiteljica vrtca Mateja Matko.
MJ
novLtednik
radjocelje
MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA je:
Ime in priimek: Naslov:
Dovoljujem, do so moji podatki javno objavljeni.
Izpolnjen kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in prejeli boste lonček naše medijske hiše. Tokrat ga lahko na oglasnem oddelku naše hiše dobi Timi Črešnar iz Črešnove 9a, Zreče. Glasoval je za knjigo Kdo je Vidku napravil srajčico.
0TR05KI ČA50PI5
Kakšna je prava kazen?
Učenci OŠ Lava so se odzvali na pobudo mladinske revije PIL, ki je pod okriljem kampanje Sveta Evrope Dvigni svojo roko proti telesnemu kaznovanju razpisala natečaj na temo Kakšna je prava kazen. Šolski kratki film se je uvrstil med 10 najboljših v Sloveniji, učenci OŠ Lava pa so se za nagrado udeležili sprejema častnega pokrovitelja predsednika republike dr. Danila Tiirka.
Natečaj je mlade poskušal spodbuditi k izvirnemu načinu razmišljanja o kaznovanju, izbrali pa so lahko tudi način, kako svoje poglede predstaviti. Kot ugotavljajo učenci OŠ Lava, je tema več kot aktualna, saj se v vsakdanjem življenju srečujejo z njo sami, njihovi starši, včasih pa tudi učitelji. Vedno se
postavlja vprašanje, kako kaznovati, kadar se otrok ne drži pravil; ko ne pospravi sobe, ko preveč jezika, prinese iz šole slabo oceno, ko nekoga poniža... Kakšne učinkovite kazni v takšnih primerih uporabljajo odrasli, kak: šne učinkovite kazni pa bi uporabüi otroci? Ideja je bila še posebej všeč učencu Timu Ratajcu, ki jo je predstavil članom krožka, mentorici Alenka Žerovnik in Vesna Lupše pa sta se zanjo tudi navdušili. Učenci so pod vodstvom mentoric posneli kratek film, uresničiti svoje razmišljanje o kazni in ga poslati na natečaj.
Film je prepričal petčlansko komisijo in tako je bila OŠ Lava izbrana med 10 nagrajenimi šol iz vse Slovenije, učenci in mentorji pa so
se na povabilo predsednika Republike Slovenije, revije PIL in Sveta Evrope udeležiti slavnostnega sprejema pri predsedniku Tlirku in kasneje sprejema v prostorih Sveta Evrope. Petek, 23. januar, je bil za OŠ Lava, učence in mentorici resnično težko pričakovani dan, saj so se veselili srečanja s predsednikom in si tudi ponovno dokazati, da mlada ustvarjalnost nima meja, če jo znamo odrasli pravilno usmeriti, spodbuditi ter podpreti. Sprejema pri predsedniku so se udeležiti Tim Ratajc, Živa Dušak, Nik Sker-biš, Maša Radi, Katja Petrič, Sebastjan Grobelšek, Ina Tre-falt, Aljaž Pire in Ana Lipov-šek, mentorici Alenka Žerovnik in Vesna Lupše ter ravnateljica Marijana Kolenko.
MK
Priprave na ekokviz
Na letošnjem ekokvizu, eni izmed projektnih dejavnosti programa Ekošola kot način življenja, bo sodelovalo več kot 70 odstotkov vseh ekošol iz širše celjske regije. Tekmovanje letos prvič v celoti poteka prek spleta, zato je še bolj zeleno. Na njej se bodo v ekoznanju pomerili starejši osnovnošolci iz vse Slovenije in s tem svojim šolam pomagali pridobiti naziv ekošola.
Na ekokviz se je letos prijavilo kar 173 ekošol iz osmih slovenskih regij, kar kaže na izredno zanimanje učencev in učenk šestih, sedmih in osmih razredov, ki jim je ekokviz namenjen. V začetku marca, ko bodo šolska tekmovanja, se bo za naziv ekoface potegovalo kar okoli 2.000 učencev iz vse Slovenije. Letošnji ekokviz tematsko pokriva tri področja, ki so po svoji zahtevnosti prilagojena različnim starostnim skupinam otrok. Tako se bodo učenci šestih razredov učili o odpadkih, sed-mošolci o energiji, osmošol-cem pa je namenjeno področ-
je podnebnih sprememb. Februarja bodo člani ekip skupaj s koordinatorji predelali področja v učnem gradivu in se za vajo že pomeriti v pridobljenem ekoznanju. Na podlagi rezultatov s šolskih tekmovanj se bodo oblikovale regijske lestvice (osem) in najboljše ekipe iz posameznih regij se bodo uvrstile na državno tekmovanje. To bo aprila v Ljubljani.
Program Ekošola kot način življenja v Sloveniji poteka že od leta 1995. V njem sodeluje več kot 380 slovenskih osnovnih in srednjih šol ter vrtcev, ki z dejavnostmi na področju varovanja okolja skušajo izpolniti kriterije za pridobitev naziva ekošole. Samo tekmovanje ekokviz spodbuja osnovnošolce k pridobivanju in razvijanju znanja s področja varstva okolja.
BA
Priznanje tudi za mozirsko izpostavo
Konec januarja so se člani sveta mozirske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti in člani kulturnih društev Zgornje Savinjske doline odpravili v Ljubljano.
V ljubljanski filharmoniji so si ogledali nastop mladih pev-
cev iz OŠ Nazarje, nato pa še nove prostore izobraževalnega centra za ljubiteljske kulturne izvajalce. Ob tej priložnosti so si v prostorih centra ogledali likovno razstavo, hkrati pa so prisostvovali podelitvi priznanj uprave Javnega sklada RS za od-
lične izvedbe državnih projektov v letu 2008. Na veliko veselje udeleženih je bila s priznanjem nagrajena mozirska izpostava, ki je priznanje prejela za lansko odlično gostiteljs-tvo poletne literarne šole. Kot so omenili člani zgornjesavinj-skih kulturnih društev, tovrstna pohvala prinese še več elana na literarnih in ostalih področjih slovenske kulture.
ROZALUA TKAVC
Št. 9 - 3. februar 2009
Ob podelitvi priznanja koordinatorki 10 JSKD Ivani Žvipelj
TermeOUmia
N A PNLETALGI^S|IWNA Š0LINIČ IN BOJAN PIŠEK!
HI IA I
Vabljeni na ----Hiuščmozradiici Racha Celje!
Spoznajte ekipo Radia Celje na malce drugačen način. Pokramljajte s prepoznavnimi glasovi Radia Celje. Odpeljemo vas na izlet, na potep v najnovejšem jeklenem lepotcu podjetja RSL Leveč, se okrepčamo z odličnim kosilom v Termah Olimia in izvemo marsikaj novega.
Priloženi kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, akcija Spoznaj in pokramljaj, Prešernova 19,3000 Celje. Ali pokličite090 93 61 70 (cena Mfca k omrežja Telekom;) Slovenijo je 0,66 evra, ceno zveze iz drugih omrežij določajo drugi operaterji)
10	. REPORTAŽA	NOVI TEDNIK
Jamarji v filipinskem podzemlju
Na otokih Bohol in Palawan so jamarji skušali dokončati raziskovanje filipinskih jam, s katerimi so začeli pred devetimi leti. V 40 letih delovanja društva so bili na mednarodnih odpravah v Ekvadorju in na otočju Galapagos ter na slovensko-grški odpravi na otoku Kreta. Raziskali in dokumentirali so 106 jam in brezen in izsledke izdali v dveh posebnih in dveh izrednih publikacijah.
Jamarji kluba Črni znanje in izkustvo
Štiridesetletnico raziskovanja podzemlja so jamarji kluba Črni galeb iz Prebolda kronali z odpravo na Filipine. Darilo ob visokem jubileju so si konec lanskega leta podarili sami s pomočjo občine. Medtem ko se obletnica bliža, pa se je želja vstopiti v že nekaj let odkrito, vendar še neraziskano filipinsko jamo, tudi tokrat izmuznila. Ostaja in čaka na nadaljevanje odkrivanja skrivnosti razkošnega podzemlja.
Majhen Prebold in otoška država z več kot 7 tisoč otoki jugovzhodno od Azije z veliko luknjami in jamami - Filipini, sta našla skupni jezik. Govorita v simbolih podzemlja. Med njima ni kulturnih in ekonomskih šokov, saj so jima skupni ponori, izviri, es-tavele, jame, kraška polja in bogata glinena prst. Izkušeni jamarji iz Prebolda so za fihpinske prijatelje maloda-ne ambasadorji podzemlja. Z njimi delijo večletno znanje in izkustvo preko stotine
galeb Prebold na tretji odpravi na Filipine, kjer so delili iz preko stotine prehojenih jam
Med raziskovanjem ene od jam z velikimi sigastimi ponvicami
prehojenih jam, med njimi 24 ravno z območja Filipinov. Vsaka njihova odprava za filipinske raziskovalce jam ponuja nova spoznanja in koristi. Odkritja nudijo priložnosti, da se tuđina Filipinih,
ni zakladi nekdanjih osvajalcev otoka,« pravi Naraglav. Senca dvoma o dobronamer-nosti se zato ni razblinila vse do konca štiritedenske odprave. Četudi je bilo za preboldske jamarje to že tretje odkrivanje na Filipinih. V devetčlanski odpravi je bil poleg preboldskih in enega jamarja iz Topolšice tudi bio-
log dr. Boris Sket, ki je stik z deželo pred več kot desetletjem navezal s pomočjo jamarskega raziskovalca dr. Petra Uricha. In prav Sket je bil tisti, ki je pridno zbiral podatke o krasu ter napeljeval zveze v tujini ne le za zadnjo, temveč tudi za številne odprave doslej, medtem ko so Preboldčani vselej pridno zbirali sredstva zanje.
Črno odkrivanje
Odkritje prenekatere nove živalske vrste je nedvomno tudi prispevalo k ugledu preboldskih odprav. »Načrte in opise na novo odkritih jam smo že uredili,« pravi Naraglav in jih bodo, kot po vsaki odpravi doslej, izdali v posebni izdaji brošure Naše jame. Izsledke raziskav in predloge so posredovali tudi filipinskim prijateljem, »od njih pa je odvisno, kako jih bodo znali uporabiti,« še pravi.
A kaj kmalu bi se zgodilo, da bi Preboldčani ostali praznih rok. »Zaradi zapletov z dovoljenjem za raziskovanje biološkega sveta so nam hoteli zapleniti opremo, merilne inštrumente in nekaj živali,« o »črnem« odkrivanju podzemlja pripoveduje Dani Prevoršek. Toda tudi birokratske ovire so sporazum-
no rešili, »četudi smo dovoljenje pridobili šele tik pred odhodom domov.« Andreja Ramšaka, najmlajšega člana odprave, ki prihaja iz znane družine jamarjev, zapleti na poti odkrivanja bogastva podzemnega sveta niso zmotili. »Vročina v jamah je bila prvi šok. Po čelu so nam tekle debele srage potu, za hladen tuš pa žal nista zadostovala turkizno morje in voda v jamah. Pajki in netopirji so nam vselej popestrili prebijanje skozi jame.«
Preboldski jamarji že kujejo nove načrte, »saj ni bolj polnega doživetja kot prvi stopati po globokih in temnih rovih podzemnega sveta,« so si enotni.
MATEJA JAZBEC Foto: DARKO NARAGLAV
Vodja odprave je bil Darko Naraglav, poleg njega so na odpravo odšli še predsednik društva Grega Ramšak ter člani društva Danijel Prevoršek, Rok Kvas, Uroš Zupane, Andrej Ramšak, Andreja Kladnik, dr. Boris Sket iz Društva za raziskovanje jam Ljubljana in Slavko Hostnik iz Jamarskega kluba Topolšica.
Med spustom v brezno
zlasti na otoku Bohol izurijo v odkrivanju jamskega sveta. Podatki, pridobljeni z jamskim raziskovanjem, jamsko orientacijo, merjenjem globine in morfologije ter biološkimi odkritji, pomagajo Boholanom pri izkoriščanju voda in razvoju jamskega turizma.
V jamah zakopani zakladi
Slednje je bilo vodilo lanske odprave. Filipinci so za razvoj jamskega turizma tako rekoč »najeli« slovenske jamarje. »Podatki o dolžini in globini jam, kapnikih, hidroloških posebnostih ter živalih v jamah jim bodo služili za vodenje skupin in organizacijo učnih poti skozi jame ter bodo podlaga za nadaljnje raziskovanje,« pravi dolgoletni jamar in član kluba Črni galeb Darko Naraglav. Na prihod slovenskih jamarjev so se na Filipinih pripravili z izjemnim gostoljubjem. »S streho nad glavo in z bogato kulinariko ob prijaznih nasmehih smo se v prvem tednu odprave lažje lotevali dela.« Toda osvajanje jam Filipinci tujcem niso prepuščali z največjim zaupanjem. »Še vedno so prepričani, da so v jamah zakopa- S čolnom po podzemni reki Undergroundriver, ki je ena od turističnih atrakcij otoka Palawan.
Št. 9 - 3. februar 2009
C « n t ö f optike tottasia česa 88 Celjs, tet.:®« 2S 60: «srn :SW. m I»
Misija: limbo ples. Strategija: kakršnakoli, samo da se ne dotakneš palice. Cilj: osvojiti nagrado Vidim optike. Naj dodamo le še to, da je bila misija uspešno izpeljana.
Št. 9 - 3. februar 2009
Radio Celje del snežne idile na Golteh
»Flota« smučarjev, v napad! Sobotne smučarje Golt je trebä pohvaliti. Prav nič jih ni bilo treba posebej prepričevati, da so kakšno ušpičili z ekipo Radia Celje.
Smučarka Polona je z izjemno natančnostjo v metanju krogcev v koš pometala vse moške tekmovalce. V dolino je odpeljala z darilnim bonom podjetja Bigg-r v žepu.
Zadnjo januarsko soboto je ekipa Radia Cel la na Golteh. ^zgodnjih jutranjih urah smo gondolo, sledila je naravnost adrenalinska vožnja tornimi sanmido brunarice Trije ploti. Sredi le, snežne pravljice in belih snežnih strmin je k bi ci usmerjala ne le glasba, temveč tudi vpadljiv rdi Novega tednika in Radia Celje, pod in pred kate
prežive-
ili v
idi-
ari
otor
se
Mraz smo preganjali s toplimi oblačili podjetja Bigg-r in
J * ' • . »	•	I , M
ji« in ostala obvezna smučarska oprema dobili nov pomen, nagradnimi igricami, v katerih Trud je kakopak bil poplačan, so smučarske palice, »pancar- Marsikdo je v dolino odbrzel s
polnimi žepi, V njih se je skrival darilni bon Vidim optike ^ ali Bigg-ra, mc^ra majica No-
Golte ostajajo v prijetnem spominu, zato seveda vabljeni, da raziščete njihove bele strmine. Ekipa Radia Celje bo na smučil 5ča odšla prav kmalu. Že sedaj vas povabimo, da se nam pridružite v soboto, 21. februarja, ko bomo na Rogli. Morda nas ne boste takoj prepoznali, takrat je na-mreč pustna sobota. Ste že kdaj smučali našemljeni? Ne? Potem je čas, da to poizkusite!
NP
Foto: GrupA
Tudi na Golteh se bere Novi tednik. Po vijuganju po belih strminah in ob skodelici vročega čaja je naravnost obvezno preveriti še dogajanje v okoliških logih.
Pravih sončnih žarkov v soboto ni bilo na spregled, a smo za sonce vseeno poskrbeli z sončnimi nasmehi ekipe Radia Celje. Z nami se je po končani animaciji fotografiral tudi direktor Golt, Ernest Kovač.
»Rokomet bo izgubil dušo, romantiko«
Pogovor s selektorjem slovenske moške rokometne reprezentance Mirom Požunom
Najboljše rokometno moštvo na svetu ima Francija, to ji je uspelo dokazati v Zagrebu proti gostiteljici Hrvaški. Ob koncu je bilo po pretežno izenačeni finalni tekmi SP celo 24:19 za aktualne olimpijske prvake. Pravici je bilo le zadoščeno, sicer pa rokomet s sodniškimi zdrahami še naprej izgublja veljavo, čeprav so zanje seveda najbolj zaslužni vplivni možje iz ozadja.
Slovaška, ki je v kvalifikacijah izločila Slovenijo, je bila deseta in je malce potolažila našo reprezentanco, ki se sedaj zaveda, da ni izpadla proti manjvredni selekciji, kakor so nasprotniki Mira Požuna sprva razmišljali. Naš selektor je že davno ponudil odstop, ki pa ni bil sprejet, zato nadaljuje z razmišljanjem o kvalifikacijah za nastop na EP v Avstriji. 21. zbor najboljših selekcij sveta se je začel »brez« Požuna, saj so mu prav tedaj operirali kolk. Že teden dni je doma in trdi, da se zdravljenje odvija po načrtu.
»V bolnišnični sobi sem imel televizijski aparat in si dnevno ogledal vsaj dve tekmi. Izkazala so se predvidevanja večine, torej da sta Hrvaška in Francija razred zase. Zlahka sta premagovali
tekmice. V medsebojnem obračunu v finalu pa je Francija pokazala, da je v tem trenutku močnejša.«
Slovaška, ki je v kvalifikacijah izločila Slovenijo, je pristala na desetem mestu in demantirala mnoge, ki so trdili, da gre za manj vredno selekcijo ...
Vsekakor je veliko boljša, kot smo mislili pred kvalif-kacijami. Neupravičeno smo jo podcenjevali. Če bi jo sodniki bolj spoštovali, a je kot novinko niso, bi imela kakšno točko več. Zagotovo je konkurenčna v srednjem razredu in ena izmed tistih, ki je pozitivno presenetila.
Kakšna se vam je zdela Nemčija, ki vas bo gostila pred poletjem?
Zbrala je kvalitetno ekipo, ima odlične vratarje, zelo dobro obrambo, uspešne strelce z vseh položajev, a je taktično nezrela. Igralci so bili taktično neodgovorni. Za strele so se odločali z vseh položajev. Imeli so še težave s poškodbami. Nemčija je bila peta, kaj lahko bi se uvrstila še višje.
»Bistveni segment« rokometa ostaja sojenje in njegove peripetije. Rešitev?
Sodniška organizacija je ceh, ki deluje po svojih pravilih. Največji greh pri rokometu so pravila, ki niso
dovolj definirana. S sodniki moraš »delati«. Če ti niso naklonjeni, se lahko vse hitro obrne v tvojo škodo. Pravila so pač tako ohlapna. Sodnik lahko v določeni situaciji do-sodi, kar hoče, pa mu ne moreš ničesar oporekati. Večina jih pade pod pritisk občinstva. Danska sodnika si tega nista privoščiča v finalu SP in sta bila zelo objektivna.
Kdo so bih najboljši igralci na SP?
Obstaja širok krog, a najbolj vidimo finaliste. Navduševala me je individualna moč Francozov, ki so sposobni zabijati v kontaktni igri. Obenem so zelo močni v obrambi, tudi posamični. Po drugi strani me skrbi, da bo rokomet šel v smer, ko bo prevladovala fizična moč. Izgubil bo dušo, romantiko. Prevetriti bo treba pravila. Dostikrat so sojeni prekrški v napadu, čeprav je prisotnega precej »blefiranja«. obrambnih igralcev. Sledijo hitri protinapadi in spremembe rezultatov. Ne vem, kam vse to vodi. Groba igra, ki smo jo videli v nedeljo, je bolj spominjala na ragbi kot na rokomet. No, videli smo tudi nekaj lepih ackij in zadetkov. Grobosti je preveč in odgovorni so na potezi.
V Zlatorogu Avstrijca in Slovaka
Dunaj: Določeni so sodniški pari za prva kroga glavnega dela rokometne lige prvakov. Celje Pivovarna Laško se bo v dvorani Zlatorog 14. in 21. februarja pomerilo z nemškim Rhein Neckar Loöewenom in Zagrebom. Prvi obračun bosta sodila Avstrijca Reisinger in Raschütz, drugega pa Slovaka Bru-novsky in Canda.
Pušnik za De Moraesa
Velenje: Nogometni prvoligaš Rudar se je pred nadaljevanjem sezone okrepil z brazilskim nogometašem Re-natom De Moraesom. 28-let-ni vezist je podpisal dveletno pogodbo. Nazadnje je igral za armenski klub Ararat Erevan.
Med drsalnimi Amadeusi
Salzburg: Dve celjski umetnostni drsalki sta bili med 124 nastopajočimi iz 41 evropskih klubov na pokalu Mozart. Tako Doroteja Šimunič (junior ladies) kot Pina Umek (novices girls 94) sta osvojili četrti mesti. (DŠ)
In kot da so poslednji Mo-hikanci krilni igralci, denimo Abalo, Guigou, član velenjskega Gorenja Ivan Čupić, ki se je »vrnil od mrtvih«, potem ko je izgubil
Moštva v 1. slovenski ligi malega nogometa so odigrala tekme 13. kroga. Tako kot v prejšnjem krogu sta se zmag veselila oba kluba s Celjskega. Živex je v Benediktu domačim nasul pol ducata golov (6:0), Dobovec pa je bil v Ajdovščini s 7:1 boljši od Kixa.
Sicer pa se je ekipa Zivexa v Benedikt odpravila le s šestimi igralci, kajti nekatere pestijo poškodbe in bolezni, pravice nastopa pa zaradi rumenih kartonov ni imel tudi trener Denis Delamea: »Po zmagi bi lahko dejal >četa mala, ali odabrana^ Fantje so glede na pripravljenost prikazali vrhunsko borbenost in fenomenalno tekli.« Tekma je bila zopet zelo pomembna, kajti Živex se še naprej bori za obstanek v ligi, ki pa je po zmagi v Benediktu vse bližje in bližje. Igralci so se nedvomno zavedali, da bo, če jim kmalu uspe povesti, v nadalje-
del prsta desne roke ...
Čupič je imel kar precej sreče, saj pravi, da prsta sploh ne pogreša. Ima močan karakter, je izredno hiter, iznajdljiv v zapletenih ši-
vanju precej lažje. Po uvodnem pritisku so pričakovanja pred tekmo v 6. minuti tudi uresničili. Akcijo je začel Adrinjek, prodrl po levi strani, za tem z izjemno potezo osmešil domače igralce ter s podajo zaposlil Rusmirja, ki je nitinirano zadel. Odličen začetek tekme je Živex kronal še z drugim zadetkom v 9. minuti, potem ko je bila znova učinkovita naveza Rusmir - Adrinjek, le da je tokrat po odličnem preigrava-nju zadel slednji. Slabi dve minuti za tem je bilo že 3:0, ko je po lepi podaji Kolarja svoj drugi zadetek dosegel Rusmir. Igralcem Živexa je igra v 1. polčasu izjemno stekla, v zadnji minuti so jo kronali še s četrtim zadetkom in srečanje praktično že odločili. Tudi drugi polčas so kljub visokemu vodstvu igralci Živexa odigrali na visokem nivoju in uspešno branili in še povišali prednost iz 1. polčasa. Po zaslugi odličnega vratarja
tuacijah, ima dobro roko, je »brezobrazen«, ima vse kvalitete za rokomet. Poživil je prvenstvo. Je pa res, da igralci, ki izvajajo sedemmetrov-ke, dosegajo več golov, so bolj v ospredju in se o njih več govori. Pozabljamo na igralce, ki so te gole »graditi« z asistencami. To je bil v finalu Nikola Karabatič, ki ni veliko zadeval, a dosegel gol v prelomnem trenutku. Imel je nekaj izredno lepih podaj do krožnega napadalca, v obrambi pa je odigral fantastično.
Kakšen bo program vaše selekcije?
Od 20. do 22. marca bo sodelovala na turnirju v Pragi ob prisotnosti gostiteljice, Danske in Ukrajine. Žal mi je, da nimamo tedaj kvalifikacijske tekme, ko igralci še niso tako utrujeni. Vse tekme v boju za nastop na EP bomo odigrati junija. Po slabi izkušnji s Slovaško sem prepričan, da bodo letos igralci bolj motivirani, pa tudi v strokovnem vodstvu bomo bolje delovati na tem področju. Previdni bomo in storili vse, da bomo boljši od Belorusije.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Kovšeta je njihova mreža ostala nedotaknjena. Matej Banov-šek je dejal: »Ob naši dobri igri se je vse odvijalo tako, kot je bilo treba. V nekaterih prejšnjih tekmah smo imeli težavo, da žoga ni in ni končala v mreži, tokrat pa je bilo povsem drugače. Če zmagamo še naslednjo tekmo, smo obstali v 1. ligi.« Milan Adrinjek je priznal: »Treh točk se nismo povsem nadejali, vendar smo z veliko želje ter kljub temu, da smo bili zdesetkani, uspeli visoko premagati domačine.« V dveh situacijah je povsem osmešil domačo ekipo: »Pri prvi akciji bi lahko dejal >stari maček na de-lu<, pri drugi pa >mojstrovina in suhi list Adrinjka< (smeh).«
Živex se je po drugi zaporedni zmagi le odlepil od zadnjega mesta na lestvici in zaseda deseto. V petek bo gostil ekipo Tomi Press Bronx, ob morebitni zmagi pa bi se mu odprla tudi vrata za končnico DP, kar bi bilo prava senzacija, glede na to, da moštvo sploh ne trenira. Dobovec bo gostil Benedikt.
MITJA KNEZ Foto: GrupA
Rudar ima tri
Ljubljana: Selektor slovenske nogometne reprezentance do 21 let Tomaž Kavčič je objavil seznam igralcev, ki bodo nastopiti na prijateljski tekmi proti romunskim vrstnikom. Na spisku so trije igralci velenjskega Rudarja, Nik Omladič, Nikola Tolimir in Boris Mijatovič, ter Mario Mo-čič iz MIK CM Celja.
Odhod Kelharja, vrnitev Pečnika
Ravenna, Rimini: Nogometaši MIK CM Celje so priprave v Italiji zaključiti z dvema tekmama. Obračun s C-ligašem Ravenno se je končal z izidom 2:2. Domačim so oba gola dosegli z bele točke, Celjani, za katere sta zadela Darij o Biščan in Milan Andželkovič, pa so tekmo zaključili z devetimi igralci. Nato so izgubiti prijateljsko srečanje s Ceseno (0:2). Trener Slaviša Stojanovič je priznal, da je šlo za eno najslabših tekem v pripravljalnem obdobju. Dokončno je moštvo zapustil branilec Dejan Kelhar, ki je za petouvršče-no ekipo belgijskega prvenstva Cercle Brugge podpisal dveinpolletno pogodbo. Zato pa naj bi se v Celje vrnil
napadalec Nejc Pečnik, ki ga s posoje vrača praška Sparta.
Vajdič najboljši tudi skupno
Garmisch-Partenkirchen:
Na osmem slalomu za svetovni pokal alpskih smučarjev v Nemčiji je Italija vpisala dvojno zmago z Mölggom in Rocco. Spet je bil najboljši slovenski predstavnik Velenj-čan Bernard Vajdič, na 11. mestu. Član SD Unior Celje je bil po prvi vožnji petnajsti. V skupni slalomski uvrstitvi je Vajdič napredoval za eno mesto in je trenutno 14., obenem pa je tudi najbolje uvrščeni Slovenec v skupni uvrstitvi, saj je prehitel Andreja Jermana in je sedaj na 34. mestu.
Spet senzacija Fabjanovih
Lendava: Na državnem prvenstvu v judu je največje presenečenje pripravila članica celjskega Sankakuja Ana Ve-lenšek, ki je ugnala favorizirano Ljubljančanko Rašo Srako. Prva mesta so iz celjskega kluba osvojiti še Petra Nareks, Tina Trstenjak, Urška Žolnir, Regina Jerneje in Lucija Polavder ter Roki Drakšič.
1W
»Četa mala, toda izbrana!«
Št. 9-3. februar 2009
RK CELEIA ŽALEC
Jasna Turnšek
Jasna je šele 14-letno dekle, ki prihaja iz znane športne družine. Njena mati je bila odlična odbojkari-ca, oče pa košarkar. Tudi njena sestra je športnica, igra odbojko v šempetrski članski ekipi. Verjetno bi za Jasno težko našli šport, v katerem bi ne bila uspešna. Seveda pa ostajajo na prvem mestu šolske naloge in učni uspeh.
Rokomet je začela trenirati pred štirimi leti in zaradi svoje vztrajnosti in volje do dela kar hitro napredovala pri učenju elementov rokometne igre. Igra na položaju leve zunanje igralke in velja za izrazito strelko ter močno v igri v obrambi. Kot sama pravi, si vedno postavlja visoke cilje, do katerih pa ve, da lahko prideš le s trdim in rednim delom. Z ekipo starejših deklic in kadetinj se je v lanski sezoni uvrstila med 7
ekip v državi, letos pa je prvič zaigrala tudi za člansko ekipo in dosegla prve prvoligaške gole. V prihodnosti si želi zaigrati redno v prvi ligi in tam dosegati dobre rezultate, zaigrati pa si želi tudi v slovenski reprezentanci. Ob vsem tem pa želi ostati tudi odlična učenka in od jeseni dalje tudi dijakinja.
JUTEKS
JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 3310 ŽALEC
olzelani nadigrali osede iz Šoštanja
Zanimiv je bil 17. krog v i UPC, kajti na Celjskem bila dva derbija, eden lo-lnega pomena, drugi pa s mega vrha tabele. [V obeh sta domačina, pol-lski Hopsi in laški Zlatorog, epričljivo zmagala.
King, kralj Polzele
sosedski obračun so Šo-njčani krenili brez poško-vanega Dejana Ćupa, ki ves prvi polčas zaradi poš-dbe gledal s klopi, krenila so tudi sila slabo in pre-šeno. Na drugi strani so edno motivirani Hopsi ta-ij pokazali, kdo je gospo-r v njihovi dvorani. Troj-Klemna Lorbka (8 točk), bijanje in trojka Nemanje lesijeviča (17) in že v 3. nuti je bilo 8:0. Sledila je |va minuta odmora na zah-
0	gostov. A to ni ustavilo psov, saj se je razlika sa-višala. V 4. minuti je prišlo prepira med trenerjem ktre in kapetanom Nikom novičem (10), ki je za ka-
1	sedel do konca 1. polča-na klopi, v 8. minuti pa je 11 točkah Jelesijeviča že
0	21:3. Že do prvega odra se je razlika povzpela +21 in srečanje je bilo že
č ali manj odločeno. Še po-ej zato, ker so tudi tokrat ivojih vrstah Polzelani ime-naravnost neverjetnega awna Kinga, ki je zbral
1	in piši (vsaj po statisti-kar 28 skokov ter dodal
25 točk in pet blokad. Za-ie kljub prebujeni Elektri lika do konca polčasa os-i +22.
[»Nakup Hohlerja >rava poteza«
' nadaljevanju je v igro vsto-Dejan Ćup (15), ki je do-odprl drugi polčas, vrnil e tudi Ivanovič in gostje so j približali na 47:30. To pa (bilo tudi vse, kajti sledili dve trojki domačinov ter sijanja Kinga in Jelesijevi-i najvišje vodstvo (66:38) I tekmi, tik pred koncem 3. jrtine. V zadnjem delu je lema razumljivo popustila, |>psi pa so kljub menjavam žali razliko 20 točk in na Incu ob ovacijah skoraj pol-1 dvorane prišli do osme zma-jv sezoni in si na stežaj od-|i vrata lige za prvaka. »Res sedaj smo temu zelo bli-. Moram pohvaliti svoje fan-:a pristop od prve minute, kar je počel King, pa je les neverjetno. Pokazalo se j da je bil nakup branilca De-i Hohlerja prava poteza, za za prvaka pa se namera-lo še dodatno okrepiti, več jasno že ta teden,« je redal strateg Hopsov Bošt-Kuhar. »Začeli smo rav-I nasprotno od dogovora in molili domačin, da se razi-3. V drugem delu sem po-jsil s Ćupom, kajti v poka-Ismo na ta način ulovili 20 fk zaostanka, tokrat pa ni |. Gremo naprej tekmo po tmo, kajti nimamo velikih remenitev glede uvrstitve. J)ti Zagorju pričakujem bolj-ligro in našo zmago,« pa je
Danijel Vujasinovič je dosegel koša v zadnjih sekundah tako prve kot druge četrtine. Dobro ga je razbremenil novinec pri Hopsih Dejan Hohler, ki mu je takole ob Ćupu in Sjekloči uspela imenitna asistenca ...
... izkoristil pa jo je Shawn King, ki je z indeksom 55 (kazalec učinka) postavil rekord lige.
dodal Borut Cerar, trener Elek-tre Esotech, ki bo v soboto domačin Zagorju, Hopsi pa odhajajo v Postojno.
V Treh lilijah
gospodar
Zlatorog
Laščani so dodobra napolnili koš ljubljanskega Slovana in še enkrat več dokazali, da v svoji dvorani niso prizanesljivi do nikogar. Samo srečanje, v katerem ni bilo Miguela Berdiela, se je od
začetka nagnilo na stran ekipe Aleša Pipana. Odlična obramba je namreč ustavila napad Kodeljevčanov, na drugi strani pa so pri »pivovar-jih« zadevali prav vsi. Po +12 v začetku druge četrtine so za incident poskrbeli mladi navijači Slovana, saj so začeli obmetavati gledalce s pokrivali za stole, tako da je ob redarjih morala posredovati tudi policija. Po umiritvi je Slovan nanizal šest točk, prišel do zaostanka še-
stih, kar pa je bilo tudi vse. Do polčasa so namreč Laščani dvignili razliko na +15, nato pa v nadaljevanju povsem dotolkli tekmece. Vincent Hunter (18, 7 skokov) se je povsem razigral, tudi vsi ostali so zadevali in razlika je iz minute v minuto rasla. Uroš Lučič je dodal 20 točk, še štirje igralci Zlatoroga pa so bili »dvomestni«. Tik pred koncem je bila razlika celo +39, končalo pa se je z novim spoznanjem, da je ekipa Zlatoroga letos sposobna narediti kaj več, še posebej v svoji dvorani na finalnem turnirju pokala KZS, ki bo v tem mesecu.
Dober odpor je bil premalo
Šentjurčani so že med tednom gostili ekipo Heliosa in pričakovano doživeli poraz. Ta ne bi bil toliko boleč, če v soboto Nova Gorica ne bi presenetila moštvo Kopra v gosteh in z zmago ujela Šent-jurčane. Oboji so na dnu tabele. Po tem krogu je tako tudi največjim laikom lahko jasno, da čaka moštvo Damjana Novakoviča sila velik boj za obstanek v ligi, najtežji v devetih sezonah, kar so Šentjurčani člani elite slovenske košarke. Proti Heliosu je Alpos začel slabo, zaostajal že za 20 točk in že ta začetek je določil zmagovalca. Res je, da so Šentjurčani dvakrat v zadnjem delu prišli do -5, obakrat tudi zgrešili čisti met za tri točke, a to je slaba tolažba ob novem porazu. Trener Novakovič načrtuje še nekaj spremembe v ekipi, a financ ni na pretek in vprašanje je, kako in kaj. A glede na sezono, ki je od vsega začetka šla v napačno smer, bi morda bilo res najbolje še kaj menjati, dokler je še čas, kajti trenutna ekipa, roko na srce, ne vzbuja prevelikega optimizma pred nadaljevanjem sezone. V njem pa čaka Šent-jurčane že danes »misija nemogoče«, kajti gostujejo v Novem mestu pri Krki.
JANEZ TERBOVC Foto: MARKO MAZEJ
Peterka 17. kroga: Vujasinovič, King, Jelesijevič (Hopsi), Lučič, Hunter (Zlatorog). Igralec kroga: Shawn King (Hopsi).
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek, 3. 2. KOŠARKA
1. SL, 18 .krog, Domžale: Helios - Zlatorog (19), Novo mesto: Krka - Alpos Šentjur (20).
Sreda, 4. 2. KOŠARKA
1. SL (ž), 15. krog: Domžale - Merkur Celje (20).
¥mw.itovftednik.com
Št. 9 - 3. februar 2009
PANORAMA
KOŠARKA
1. SL, 17. krog: Zlatorog-Geo-plin Slovan 100:63; Lučič 20, Hunter 18, Strnad 15, Krejič 13, Miljković 12, Dimec 11, Mašič 8, Koštomaj 3, Hopsi - Elektra 82:61; King 25, Jelesijevič 17, Vujasinovič 16, Lorbek 8, Hohler 4, Vaši, Podvršnik 3, Breže, Hren, Rituper 2; Ćup 15, Ivanovič 10, Sjekloča 8, Novak, Horvat, Karalić 6, Mravljak 4, Džambič, Čosič, Lekič 2. Vrstni red: Krka, Zlatorog 30, Slovan 29, Helios 28, Koper 25, Hopsi, Elektra 24, Zagorje, Škofja Loka 23, Postojna 22, Alpos, Nova Gorica 21.
1.	B SL, 17. krog: Branik -Rogaška 90:83; Meško 25, Dragšič 24; Smajlovič 25, Pungartnik 15, Jotič 11, Ambrož, Petrovič 9, Petranovič 7, Pale - Kosovec 6, Pešič 1, Konjice - Litija 76:65; Smaka 25, Vipotnik 17, Sivka 12, Skaza 10, Novak 6, Muzel 3, Ciganovič 2, Skrbinšek 1. Vrstni red: Parklji 32, Rogaška, Rudar, Branik 31, Triglav 28, Šenčur 26, Kraški zidar, Gradišče 25, Hrastnik 24, Janče 22, Litija 21, Konjice 20, Radenska 19.
2.	SL - vzhod, 16. krog: Pod-bočje - Pakman Celje 84:86; Rozman 28, Stergar 16; Kočevar 28, E. Kahvedžič 22, Feli-cijan 15, Dokmanac 8, Penca 6, Mičanovič 4, Bjelanovič 3, Celjski KK - Union Olimpija ml. 60:82; Turnšek 31, Grilanc 11, Sotošek, Hajdaraj 6, Cizej 4, Aračič, Senica 1; Glavaš 25, Sir-nik 16. Vrstni red: Maribor 30, Grosuplje 29, Ilirija, Celjski KK 27, Ježica, Dravograd 25, Pakman 24, Podbočje, Union Olimpija ml. 22, Terme Olimia 20, Mavrica 18, Lastovka 16.
Jadranska liga (ž), 14. krog: t__
Medveščak - Merkur Celje . V) 89:88; Šumanovac 27, Mazič 1Ü 16; Matić 28, Hughes 24, Ci- 8 V glar 14, Kerin 9, Barič 5, Ver- 1 bole 4, Jagodič, Komplet 2. '(gj
ROKOMET
1. SL (ž), 15. krog: Celje Celj- O ske mesnine - Brežice 30:21 [jj" (14:6); Koren 10, Potočnik 5, ! Jankovič 4, Centrih, Plemeni-taš 3, Majcen 2, Gerič, Palir, Nikšič 1; Rožman 7, Celeia Žalec - Piran 32:21 (19:10); Krhlikar 7, Krajnčan 6, Petrinja 5, Grčar, Potočnjak 4, Strmšek 2, Sluga, Korun, Karba 1; Čvorak 5, Tutnjič 4, Zagorje - Velenje 40:27 (20:10); Durovič 7, Oven 6; Guberinič 7, Oberžan 5, Vajdl, Halilovič, Jankovič 3, Šabič, Her-lah 2, Hofinger, Nakič 1. Vrstni red: Olimpija 30, Celeia Žalec, Celje 23, Zagorje 22, Krka 18, Ptuj 16, Kočevje 14, Kranj 8, Piran, Brežice 6, Škofja Loka, Velenje 4.
MALI NOGOMET
1. SLMN, 13. krog: Benedikt - Živex 0:6 (0:4); Rusmir (6, 11, 20), Adrinjek (9), Satler (33), Banovšek (35), Kix - Do-bovec 1:7 (0:1); Stres (13), Vojsk (25), Hrovatič (26, 40), Kroflič (31), Marot (36). Vrstni red: Gorica, Puntar 33, Op-last 27, Tomi 23, Dobovec 21, Svea 15, Benedikt 11, Živex 10, Kix, Sevnica 9.
ODBOJKA
1. DOL, 14. krog: Triglav -SIP Šempeter 3:0. Vrstni red: Marchiol 37, Triglav 32, Krka 27, Maribor 26, Galex -Mir, Calcit 24, Knauf Insulation 4, Šempeter 2.
L DOL (ž), 14. krog: Alian-sa Šempeter - Koper 3:1. Vrstni red: Calcit 34, Sloving Vital 31, Aliansa 27, Koper 21, Ptuj 16, Novo mesto 15, Benedikt 13, Grosuplje 11. (KM)
NOVI TEDNIK
Dijaki in film
Jeseni so tri celjske šole, ki jih druži Kosovelova ulica, prvič in to zelo uspešno izpeljale prireditev KONS-3, ki obeta postati pravi festival prostočasnih dejavnosti dijakov Gimnazije Celje-Center, srednje šole za gostinstvo in turizem ter poslovno-komercialne šole.
Že ob izvedbi festivala so napovedali; da se bo ta s posameznimi prireditvami nadaljeval tudi skozi šolsko leto. In tako tri šole skupaj v četrtek pripravljajo prireditev Zrolam si svoj film. Zamislih so si jo kot obliko sodelovanja s Celjskim mladinskim centrom in Mestnim kinom Metropol. Na predstavi v kinu Metropol, ki se bo začela ob 10.45, bodo zavrteli kratke filme dijakov vseh treh šol, prireditev pa nadaljevali z nastopom skupine, ki so jo poimenovali Tazaresen filmski bend, s filmskimi plesnimi točkami skupine Dirty control iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje in s projekcijo presenečenja, ki so jo naslovih Zadnji akcijski junaki.
BS
Trenutek pomnim dragoceni
Društvo ljubiteljev umetnosti Celje pripravlja v sodelovanju z Društvom Slovenija Rusija, Gimnazijo Celje-Center, Srednjo šolo za gradbeništvo, Srednjo šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti ter Društvom za umetnost plesa Harlekin večer ruske kulture, ki so ga naslovili s Puškinovim verzom Trenutek pomnim dragoceni.
V četrtek se bodo tako ob 19. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju z umetniškim večerom poezije, plesa in glasbe predstavih številni celjski umetniki in dijaki. Nastopih bodo Kvartet Akord, baritonist Boštjan Korošec, pianista Katarina Rokovnik in Simon Dvoršak, akordeonist Mihael Strniša, Nina Pohole z balalajko, baletki Živa Lipar in Sara Železnik, Oktet 9 in Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje-Center. Ruska beseda bo zazvenela v interpretaciji gimnazijcev Centra. Pester program, ki ga bo obogatila izvirna scena, bo dopolnilo tudi kulinarično popotovanje ob koncu večera.	BS
14	kultura
mi parov. Osrednji del razstave je namenjen večjim skulp-turam, v katerih avtor na svoj način časti žensko telo. Ali, kot pravi sam: »Te moje erotske figure so tako rekoč nadaljevanje tistega, kar smo prevzeli že od prej. Iz figure kot simbola sem iz realizma prešel v ekspresionizem in surrealizem. To me je spremljalo skozi vse moje delo. Na eni strani program, ki ga javnost najbolj pozna in ki izhaja iz simbolike narave, množice, valov, starih mest, na drugi strani pa sem se skozi ta erotski način vračal v figural-nost.«
O avtorjevem »drugem programu« je ob otvoritvi spregovorila mlada celjska umetnica Slađana Mitrovič, ki je posebej opozorila na to, da je prav Tršar, čeprav je to malo znano, tisti slovenski avtor, ki ima v svoji zbirki, doslej praktično zasebni, najobsežnejši erotični opus. »Pri nobenem slovenskem umetniku ni mogoče zaslediti tako obsežnega dolgotrajnega in raznovrstnega ukvarjanja z erotično tematiko. Nekaj malega je pri Francetu Miheliču in pri Mateju Strne-nu, drugače pa je slovenski prostor bolj rezerviran za moralno nesporne vsebine,« je povedala Mitrovičeva.
Bogato, prepričljivo in z duhom erotike prežeto razstavo imenitnih umetnin Draga Tr-šarja si lahko v Galeriji Račka ogledate do 8. marca.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Erotični naboj
V Galeriji Račka v Celju razstavlja Drago Tršar svoj Drugi program
V celjski erotični galeriji Račka so v petek odprli izredno bogato in prepričljivo razstavo enega najuglednejših slovenskih likovnih ustvarjalcev, Draga Tršarja.
Avtor, ki slovi kot umetnik, kontinuirano ustvarjal vse od ki se ukvarja tako s kiparstvom leta 1953, vendar ga je prvič kot s keramiko, risbo, sliko in javno razstavil šele pred dve-grafiko, je svoj erotični ciklus ma letoma v galeriji v Murski
Soboti. Celjska razstava, ki ji avtor sam pravi Drugi program, je druga javna predstavitev zbirke, v kateri se Drago Tršar predstavlja s kipi, keramiko, grafikami in risbo. V vseh teh medijih se ukvarja z občutljivo tematiko intimnega. Njegova dela vključujejo razgaljene ženske torze z izpostavljenimi genitalijami, prav posebno pozornost pa pritegnejo njegove kiparske miniature, v katerih se poigrava z intimnimi kompozicija-
Drago Tršar ob eni svojih umetnin
Od celjskih knezov do Friderika
Trg celjskih knezov, ki je v središču mesta, zaznamuje pa ga predvsem stavba Narodnega doma, so poimenovali po najslovitejši celjski rodbini.
V 14. in 15. stoletju je na jugu in jugovzhodu nemške države igrala pomembno vlogo plemiška dinastija iz Celja. Zasluga gre Zovneškim gospodom iz Savinjske doline, ki so nasledili posesti leta 1322 izumrlih vovbrških grofov. To je pomenilo vidno zarezo v razvoju tudi samega mesta Celja, kar je bilo zlasti čutiti po letu 1341, ko je nemški cesar Ludvik IV. Bavarski povzdignil Zovneške v grofovski stan in ti so se poslej lahko ponašali z nazivom Grofje Celjski. Hkrati je določil meje grofije. Ambiciozna in uspešna rodbina je v kratki dobi vladavine vtisnila neizbrisen pečat, hkrati si je s spretno politiko in preračunljivo spletenimi ženitvami nenehno večala bogastvo, vpliv in oblast. Njihov vzpon je bil meteorski. S kopičenjem posesti v slovenskih in hrvaških oziroma ogrskih deželah so si pridobili naslov zagorskih knezov (1397), hrvaških, slavonskih in dalmatinskih banov (1407), ogrskih baronov (1430) in končno leta 1436 še državnih knezov. Svoje hčere so poročali s potomci vladarskih rodbin v Srednji Evropi in na Balkanu, najbolj razvpita in obrekovana ter tudi občudovana plemkinja svojega
časa Barbara Celjska pa se je celo omožila z nemškim cesarjem ter ogrskim in češkim kraljem Sigismundom Luksemburškim.
Celjski so mednarodni politični vzpon začeli ob koncu 13. stoletja, ko so se trdno povezati s Habsburžani in sprva postali njihovi fevdniki. Ti prvi uspehi sodijo v čas grofa Friderika I. (umrl 1360), po njegovi smrti sta grofijo vodila sinova Ulrik I (umrl 1368) in Herman I. (umrl 1392). Ulrik I. si je kot najemniški vojak takratnih srednjeevropskih di-nastov utrdil mednarodni sloves. Najpodjetnejši Celjan je bil nedvomno Herman O. (umrl 1434). Prvi dve desetletji vladanja je spretno izkoriščal notranja nasprotja med Habsburžani, kasneje pa tudi nasprotja med Habsburžani in Luk-semburžani. Politično pot je začel kot deželni glavar v habsburški Kranjski. Ko se je leta 1396 udeležil pohoda proti Turkom, ki ga je vodil Sigismund Luksemburški, se je njegova slava le še krepila, pa čeprav je krščanska vojska pri Nikopolju ob Donavi (Bolgarija) doživela polom. Usodno je bilo, da je Herman II. Celj-
ski Sigismunda Luksemburš-kega rešil iz visoke Donave gotove smrti. Njuno prijateljstvo je imelo velike politične in gmotne koristi za Celjske. Herman II. se je ob Sigismun-dovi pomoči kmalu rešil habs-buške nadoblasti. Da bi njuno prijateljstvo še bolj »držalo«, je Sigismund leta 1401 najprej zaročil, sedem let kasneje pa poročil Hermanovo hčerko Barbaro.
Leta 1418 so Celjski podedovali posest Ortenburžanov na Koroškem in Kranjskem ter s tem svojo močno povečati. Sigismund je Hermanu II. pomagal tudi pet let kasneje (1423), ko se je vojvoda Ernest Železni Habsburški zaradi »rahlega« cesarjevega pritiska odpovedal fevdnemu gospostvu nad Celjskimi. S tem so Celjski postali velikaši, a so se morah v korist habsburškega nadvojvode odpovedati nekaj svojim gospostvom. To je že bil čas, ko so se Celjski usmerili na Ogrsko in Balkan. Bosanski kralj Tvrdko II., ded Hermana II., je celo želel, da bi Celjski po njegovi smrti nasledili bosanski prestol, a se zaradi tamkajšnjih političnih razmer to ni zgodilo. Balkan-
ske politične naveze kaže še poroka Friderika II., ki se je moral poročiti z Elizabeto Frankopansko. Tragični epilog te poroke pozna skoraj vsak Celjan.
Leto 1436 (dve leti po smrti Hermana O.) je bilo za Celjske vrhunec slave. Sigismund jih je povzdignil v državne kneze in jih s tem povsem rešil habsburške nadoblasti. Friderik III. Habsburški se je nato zaman trudil, da bi Celjske spet pokoril. Začela se je vojna med dinastijama, ki se je po sedmih letih (1443) končala s podpisom usodne pogodbe o medsebojnem dedovanju. Nekajletno mirno obdobje, ki je sledilo, je vplivalo na hitrejši razvoj Celja, upravnega središča celjske kneževine. Zato pomeni privilegijska listina, ko je 11. aprila 1451 Friderik II. na prošnjo »vseh naših meščanov našega Celja« priznal Celju vse
pravice štajerskih mest, le izpopolnitev že obstoječega mestnega statusa. V tem času se je mesto začelo hitreje razvijati, graditi so začeli mestno obzidje in nove stavbe, med njimi spodnji grad, danes imenovan Knežji dvorec, ki je veljal za eno najreprezentativnej-ših renesančnih palač v tedanji Srednji Evropi. Takrat je politiko Celjskih namesto ostarelega Friderika II. (umrl 1454) že prevzemal veliko bolj podjetni sin Ulrik II. Težišče nepomirjenega rivalstva med Habsburžani in Celjskimi se je premaknilo na Ogrsko, kjer sta obe dinastiji želeli varuš-tvo nad mladoletnim ogrskim kraljem Ladislavom Posmrt-nikom, vnukom Barbare Celjske, ki pa je bil tudi sorodnik Friderika III. Habsburškega. Pri tem je bil Ulrik H. uspešnejši. Varuštvo si je sicer pridobil, a si je nakopal tudi so-
vraštvo ogrskih plemičev, ki jih je v tem času vodil Ladislav Hunjadi. Prav z bojem z ogrskimi plemiči je povezan konec celjskih knezov. Ko se je Ulrik II. leta 1456 odpravil v Beograd na križarsko vojno proti Turkom, so ga na trdnjavi Kalemegdan 9. novembra 1456 ubili ogrski plemiči. S smrtjo zadnjega Celjskega se je končalo veliko in najpomembnejše obdobje celjske zgodovine. Posesti Celjskih so po nekajletnih vojnah za nasledstvo v celoti prevzeli njihovi največji rivah Habsburžani.
Prihodnji teden bomo pojasniti poimenovanje Fride-rikove ulice, ki je v Celju na Jožefovem hribu.
Foto: MARKO MAZEI
Zgodbo o celjskih knezih je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek.
Trg celjskih knezov je osrednji mestni trg v Celju.
1TO
Št. 9 - 3. februar 2009
NOVI iIDNIK	KULTURA	15
Za varne hiše
Kulturno umetniško društvo Humanitarni klub Unija iz Maribora je na avkciji v Mariboru s prodajo umetniških del zbralo 4.820 evrov, ki jih bo nakazalo na račune varnih hiš in materinskih domov severovzhodne Slovenije. Del zbranega denarja bo tako namenjen tudi celjski varni hiši. Dražbo je vodil Mitja Meršol, ki je uspel nekatere predmete prodati za več kot trikratno izklicno ceno. Med tistimi, ki so podarili svoja dela, so bili s Celjskega slikar Jure Cekuta, oblikovalka in slikarka Slavica Biderman ter izdelovalka spominkov Vera Orešnik. Slednji sta namenih še del izkupička od prodaje svojih na prireditvi razstavljenih del.	AB
Prenovljena knjižnica
Nov, logičen, prijazen in uporaben spletni portal Osrednje knjižnice Celje
Osrednja knjižnica Celje ima prenovljen spletni portal, ki ga najdete na naslovu www.ce.sik.si. Spletni portal so prenovili po desetih letih, šestčlanska delovna skupina, ki je na prenovi delala skoraj leto dni, pa je za glavni cilj postavila učinkovitost, dostopnost, ki vključuje storitve na daljavo in kakovost.
Portal omogoča lahek dostop do vseh informacij, ki jih uporabniki potrebujejo za učinkovito rabo knjižničnih storitev. Med drugim stran omogoča storitve na daljavo, torej rezervacijo gradiva, podaljševanje izposoje, najbolj dragoceno pa je kot vstopno mesto do elektronskih informacijskih virov knjižnice.
Portal je zelo logičen in uporabnikom prijazen. Naslovna Stranje postavljena kot
Solista in neomejeno število instrumentov
Prenovljen spletni portal knjižnice je predstavila Martina Rozman Salobir, vodja 6-članske delovne skupine, ki je prenovila portal.
nekakšna izložba, ki omogoča preprost dostop do vseh vsebin. Tri glavne funkcije so informiranje, komuniciranje in uporaba storitev na daljavo. Informacije najdete v meniju Vse o knjižnici. O aktualnih prireditvah obveščajo v rubriki Dogajanja, kjer objavljajo mesečni koledar prireditev. Posebne strani imajo cicibani, šolarji, mladi, odrasli in starejši. Posebej prijazna je stran za cicibane, v katero so vključili tudi nekaj otrokom prijaznih računalniških iger.
V digitalni knjižnici so omogočili dostop do baz podatkov in informacijskih virov, ikone pa označujejo, ali je gradivo prosto dostopno ali zahteva prijavo in geslo, ki je enako kot na izkaznici uporabnika, ali pa je dostopno zgolj v knjižnici.
Omeniti velja še rubriko moje branje, ki omogoča elektronsko obveščanje uporabnikov o prireditvah in novostih v ponudbi, pa tudi rubriko Priporočamo, v kateri knjižničarji temeljiteje orišejo eno od izbranih del iz knjižnične ponudbe.
Novost je tudi knjižnični blog, ki spodbuja uporabnike k izražanju njihovih mnenj in omogoča dvostransko komunikacijo med knjižnico in uporabniki.
Prenovljeni portal je že doživel pohvale uporabnikov. Zapisati pa velja, da si ga je v januarju ogledalo več kot 4 tisoč uporabnikov, ki so opravili skoraj 11 tisoč obiskov in si ogledali več kot 36 tisoč strani.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: Grup A
jo table na Narodni dom v četrtek opoldne odprli Dneve kulture.
Celjski spomeniki označeni
Zgodovinsko društvo Celje je ob pomoči mestne občine po dobrih dveh letih priprav izpeljalo akcijo označevanja nekaterih zgodovinsko najpomembnejših stavb v Celju.
V teh dneh tako na prvih 31 izbranih stavb nameščajo označevalne table, na katerih sta modro-bela trikotnika - mednarodni znak za kulturni spomenik, dodajajo pa še table s kratkim opisom imena in pomena teh stavb v slovenskem in angleškem jeziku. Akcijo so sicer s prvo
označevalno tablo začeli že v Plečnikovem letu, ko so tak znak namestili na stavbo Banke Celje na Stanetovi ulici.
Kot je povedal Bojan Cvel-far, ki je avtor tekstov na označevalnih tablah, so v društvu veseli, da je akcija označevanja zdaj zares stekla. »A to je le prvi del akcije, saj so praktično vse stavbe v ožjem mestnem središču zgodovinski spomenik. Akcijo bomo zato nadaljevali.«
Posebej ga veseli, da bo ob tem mestna občina izdala tu-
di majhno žepno knjižico z nekoliko obširnejšimi opisi 74 stavb, ki jih bodo označili kot kulturne spomenike v mestu. Tekste v knjižici bodo opremili še s slikami in zemljevidom, na razpolago pa bodo brezplačno v turistično informacijskem centru. »Te knjižice so namenjene turistom, prav nič manj pa domačinom, saj o stavbah, mimo katerih hodimo vsak dan, meščani premalo vemo,« je povedal Cvelfar.
BS, foto: GrupA
Solistika ali glasbena predstava za dva solista in neomejeno število instrumentov - tak je bil naslov predstave, s katero so v okviru abonmaja Plus Zavoda Celeia Celje v Celjskem domu nastopili odlični Boštjan Gombač, Marko Brdnik in Branko Završan.
Završan je zakrivil tekst in režijo za to sijajno in zabavno predstavo, ki naj bi bila po mnenju vseh treh nastopajočih prava klovnijada. A je bila mnogo več kot to. S humornim tekstom so akterji občinstvo spremenili v stroj,
in.raMje.coin
ki se kot v radijskih in TV-nadaljevankah ravna po navodilih napisanih na tablah, ploska, žvižga, skandira po ukazih. Solistika je pravzaprav farsa radijske oddaje Pokaži, kaj znaš, v tokratni različici Pokaži, saj znaš. Je nekakšno tekmovanje glasbenih talentov, pri čemer se norčuje iz forme takšne oddaje, iz glasbe pa nikakor ne. Vrhunski klarinetist Boštjan Gombač in akordeonist Marko Brdnik sta se kakor za šalo in kot v šali sprehajala skozi najlepše motive znanih klasičnih skladb, le da sta vse odigrala na instrumentih, za katere te niso bile napisane. Brdnik je briljiral v Chopi-novem minutnem valčku, ki ga je odigral v 58 sekundah in 20 stotinkah. Gombač je,
brez vmesnega vdiha, na klarinet odigral Vivaldijevo skladbo. Sicer pa je igral vse, od klarineta do gasilske trobente, vseh vrst piščali, žago, pojoči telegram, celo na plastično kokoško in čajnik. In vse je zvenelo prav. V oddajo so seveda vpletli še reklame, literarni nokturno in radijsko igro Filipa Šporba-uerja, Mihaila Lenta in Hermana Ježa mlajšega, ki so jo začinili s pravo kakofonijo zvokov več kot tridesetih različnih inštrumentov.
Solistika je res klovnijada par-excellence, hkrati pa tudi poučen sprehod skozi množico instrumenov in v mno-gočem tudi skozi zgodovino klasične glasbe.
BRST
Foto: MARKO MAZEJ
Št. 9 - 3. februar 2009
16
NOVI TEDNIK

IVJE - NASE BOGASTVO
IN CAJCKI
1OTJSANJ.
8—12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
mumm 55,01 /519 35 m
www.pirnat.si
^^^^^^fc^natio^ajdagovaM^arib^
Na jubilejnem 800. Vrtiljaku polk in valčkov bodo peli in igrali: Slovenski zvoki, Karli Gradišnik, Vesele Stajerke, Krajcarji, Oktet Podoglarji, Navihanke, Ansambel Prosen, Vinko Šimek
■
Voditelj: Tone Vrabl
Predprodaja vstopnic: Občina Štore, Bistro Opoka Štore, Kegljišče Lipa Štore, TIC Celje in uro pred koncertom.
Kontrola bolnikov na daljavo
Slez za hripave
Listi in korenina sleza oziroma ajbiša so blagodejni pri vnetjih sluznice ust in žrela, pri dražečem kašlju in hripavosti. Sluzi, ki jih slez vsebuje, blažijo draženje sluznice in zavirajo vnetja.
Slez (Althaea officinalis), ki ga »stiški dohtar«, Simon Ašič, v svojih knjigah o zdravilnih rastlinah vedno imenuje ajbiš, omenja že Sveto pismo. Nadvse so ga čislali Pitagora, Platon in Vergil. Rimljani so z njim izboljšali ječmenovo juho in ga dodajali v nadev za odojke. Že antični človek je s slezovo korenino zdravil pljučne bolezni. Karel Veliki je poznal njegove silne zdravilne odlike, zato ga je ukazal gojiti na državnih posestvih.
Slez verjetno izvira z območij okrog Kaspijskega in Črnega mbrja ter vzhodnega Sredozemlja. Za zdravilno uporabo so primerne korenine (kopljemo jih jeseni) in listi, ki jih nabiramo ob času cvetenja v juliju in avgustu in jih dobro posušimo. Hkrati lahko nabiramo tudi svetlorožnate cvetove. Beli popelj ali zelnik kot slezu še pravijo ljudski jeziki, vsebuje zlasti veliko sluzi, pa tudi škrob, pektin, čreslovino, nekaj eteričnega olja, beljakovine in aminokisline. Raziskave v zadnjih letih so opozorile še na nove zdravilne učinkovine v slezu, ki imajo pozitiven učinek na imunski sistem.
Sebastian Kneipp ni priporočal sleza, saj ga je jezilo, da se je pri segrevanju ah kuhanju spremenil v vlečljivo snov. Ni namreč še vedel, da zdravilnih rastlin, ki vsebujejo sluz, ne smemo kuhati, niti popariti. Pripraviti jih
Piše: PAVLA KLINER
smemo samo hladno. Pri pripravi čaja se torej vedno odločimo za preliv: 2 čajni žlički suhe ah tudi sveže slezove korenine namočimo v hladno vodo in pustimo, da stoji nekaj ur. Pred pitjem pogreje-mo do primerne temperature. Tako pripravimo tudi čaj iz slezovih listov in cvetov. S tako pripravljenim čajem ljudsko zdravilstvo zdravi kašelj, katar glasilk, hripavost, vnetja v ustni votlini, bronhitis, pljučni katar, bronhialno astmo. Učinkovit je tudi pri parodontozi in pri rasti zobovja otrok. Pri prehladnih pljučnih obolenjih se zelo dobro izkaže čajna mešanica iz lapuhovih listov (Tus-silago farfara), pljučnika (Pulmonaria offcinalis) in sladkega janeža (Pimpinella anisum), ki jo pripravimo v obliki poparka in ji dodamo hladno pripravljen slezov čaj.
Slezov preliv poleg že omenjenega preprečuje in blaži še vse vrste vnetij v prebavnem traktu, v zgornjih dihalih in na koži. Zelo se obnese pri katarjih prebavil, vnetju želodčne in črevesne sluznice, želodčnih čirih, bolečinah v želodcu ter pri driskah, še posebno pri dojenčkih in malčkih. Slezovi obkladki se obnesejo pri kožnih vnetjih, srbečici, suhi koži. Pripomorejo tudi k ohranjanju gladke in voljne kože.
Št. 9 - 3. februar 2009
Imam mamo, ki je stara 86 let in živi sama v bloku ter potrebuje pomoč. Dvakrat na teden hodi negovalka, iz bolnice pa ji nosijo hrano. Kadar je potrebno, jo vozim k zdravniku, ki pa pravi, da je potrebno pogosteje nadzorovati njene težave, ki jih ima zaradi omotice, nenadnega razbijanja srca, padci pritiska in sladkorja. Prebrala sem, da se to lahko izvaja tudi preko računalniškega omrežja, ki naj omogoči 24-urno kontrolo takšnih in še hujših bolnikov tudi na domu. Kako je to pri nas, kako je v to vključeno zdravstvo in njen zdravnik?
Telemedicina je hitro se razvijajoča dejavnost klinične medicine. Je lahko zelo enostavna, zlasti, če se dva strokovnjaka pogovarjata o strokovnih problemih kar po telefonu, za prenos kakšne rentgenske slike iz Celja v Ljubljano pa je že potrebna drugačna oblika komunikacije. Še zahtevnejše pa je, če želimo, da isto preiskavo opravljata in analizirata dva strokovnjaka istočasno na primer iz Celja in Izole.
Posebna oblika je skrb za bolnika na daljavo in to postaja danes vse bolj pogosto zahtevano strokovno opravilo pri nadzorovanju vitalnih funkcij številnih bolnikov. Telekardiologija je le del te-lemedicine in obravnava zahtevni nadzor nad srčnimi bolniki, saj vemo, da so bolezni srca in ožilja najpogostejši vzrok umrljivosti v Evropi. Staranje evropskega prebivalstva bo še poslabšalo to
lovanje, nato sledi nadzor nad jemanjem, a tudi sledenje bioloških parametrov in odgovor na zdravilo. Ti ukrepi naj izboljšajo kakovost življenja, zmanjšajo število omejujočih simptomov in omogočijo čimbolj neodvisno in samostojno življenje v visoko starost. Nadzor omogoča danes nova tehnologija, ki pa je pri nas šele v razvoju. Če pomislim, da zdravnik, ki obišče vašo mamo na domu, nima možnosti, da posname EKG ali da določi druge parametre, vemo, da smo za takšno skrb na domu slabo opremljeni. Telemedicina in telekardiologija pa omogočata razvoj novih orodij in tehnologij, prav tako pa tudi razvoj novih oblik komunikacij in dela z bolniki na domu, ki zahtevajo dolgotrajen nadzor. Pri nas je vse še v razvoju, saj ima le nekaj zdravnikov možnost, da uporabi delen elektronski nadzor nad bolnikom, ki ga omogočajo . novi tehnološki dosežki.
Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si.
Upam, da se bo najkasneje v treh letih spremenil odnos do vloge telemedicine za vodenje kroničnih bolnikov na domu tudi pri nas. Prepričan sem, da bo to spoznala tudi zavarovalnica in da bo pristopila k financiranju programov, ki olajšajo življenje bolnikom, istočasno pa zmanjšujejo celotne stroške za zdravstvo.
stanje, zato je v že amsterdamski pogodbi podana zaveza vseh članic EU, da naredijo vse, da zmanjšajo breme srčno žilnih bolezni.
Za vključevanje v programe je potrebno sodelovanje bolnika z osebnim zdravnikom, specialistom kardiologom, povezanim z urgentnim centrom. V programe nadzora vitalnih funkcij je treba vključiti predvsem bolnike z Že razvito okvaro srca. Posebna pozornost se posveča zdravju žena, ki umirajo še pogosteje za boleznimi.srca kot moški. Za boleznimi srca in ožilja umira v Evropi 55 odstotkov žena, a le 3 odstotki za rakom dojke.
Posebna skupina so starostniki, katerih število se hitro povečuje in s staranjem se po-
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog
javljajo nove oblike težav, ki zahtevajo nove oblike sodelovanja zlasti na domu, kjer so zahteve po nadzoru vitalnih funkcij stalne ter zahtevajo nove tehnološko organizacijske in človeške pristope. Visoko ogroženi jemljejo številna zdravila. Že sama pridobitev zdravila pri zdravniku zahteva njihovo sode-
OVI TEDNIK	KRONIKA	17
v tej situaciji koristil negovalni oddelek, ki ga tudi po dolgoletnih željah in idejah v celjski bolnišnici v prihodnje še ne bo. Za ustanovitev oddelka ni sredstev. Težave blažijo z negovalnimi posteljami na posameznih oddelkih, ko je bolnik po zdravljenju potreben dodatne nege ali rehabilitacije.
Živiš, kot hočeš
»Ko izvemo za krizno situacijo, je treba takoj reagirati,« pravi Romana Tominšek iz celjskega centra za socialno delo, zaposlena na področju varstva odraslih. Zanjo izvedo od sosedov, raznih služb in inšti-tucij, sorodnikov ali na problem opozori celo oseba sama. »Pomembno je, kaj si človek želi. Vsakdo se ima pravico odločiti, da živi, kot hoče,« o iskanju za onemoglega najspre-jemljivejših rešitev po oskrbi ali zdravljenju pojasni Tominš-kova. »Želja večine je, da ostanejo v domačem okolju.« Izbirajo lahko med pomočjo na domu, ki jo izvajajo na centru za pomoč na domu, pri čemer jim dnevno prinašajo topel obrokhrane, nudijo pomoč pri osebni higieni, pomagajo premagovati birokratske ovire na poti do institucionalnega varstva ali se povežejo s sorodniki, če jih oseba ima in so pripravljeni sodelovati. Razpad tradicionalnega načina življenja in nepovezanost med generacijami slabita pričakovanja o skrbi za ljudi, zlasti najbolj ranljive populacije. Še toliko bolj ob spoznanju, da bo pri nas leta 2020 že 19 odstotkov ljudi, ki bodo starejši od 64 let, kar predstavlja petino prebivalcev.
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA
Onemogli umirajo pred
va	■	V	■
našimi očmi
Podhlajeni, izčrpani in dehidrirani na tleh več dni in tednov - Razpad tradicionalnega načina življenja in nepovezanost med generacijami slabita pričakovanja o skrbi za ljudi
Nasilni vstopi v zatohla stanovanja onemoglih in obolelih občanov vse realneje odražajo duh časa. V samo enem dnevu so poklicni gasilci, policija, reševalci in socialna služba rešili štiri življenja nemočnih ljudi. Od drugih so pozabljeni in celo zanemarjeni. Tudi po svoji krivdi, kadar zavračajo pomoč. Onemogli so med nami. Zaprti med štirimi stenami v natrpanih naseljih zanje pogosto izvemo šele, ko je prepozno.
Začelo se je okoli poldneva pred nekaj dnevi. V Ulici bratov Vošnjakov v Celju sta poklicna gasilca nudila pomoč reševalcem pri prenosu starejše obolele osebe v reševalno vozilo. Uro zatem sta bila gasilca ponovno na delu. Posredovati sta morala na Cesti XIV. divizije v Štorah. Odpreti sta morala vrata stanovanja, v katerem je obolela starejša občanka potrebovala nujno pomoč. Minile so dobre tri ure in gasilci so bili ponovno v Ulici bratov Vošnjakov. Treba je bilo prenesti bolno osebo iz drugega
nadstropja stanovanjskega bloka do reševalnega vozila. Dan še ni bil končan, ko sta gasilca z vrvno tehniko skozi balkon vstopila v stanovanje v Kaj uho vi ulici v Celju. Na postelji je ležal obnemogel moški, ki je potreboval takojšnjo oskrbo. Žal je bila pomoč prepozna za bolnega in od tuje pomoči odvisnega starejšega moškega v Rogaški Slatini. Gasilci Steklarne Rogaška Slatina so ga v stanovanju našli mrtvega.
Skozi balkon z dvigalom
Vse pogosteje se gasilci pri reševanju in transportu onemoglih poslužujejo posebnih tehnik reševanja. »Do onemoglega smo edinole prišli z dvižno ploščadjo, saj po ozkih hodnikih večnadstropne stavbe pomoč z nosili ni bila mogoča,« enega od dogodkov opisuje direktor celjske poklicne gasilske enote Janko Požežnik. V stanovanja vstopajo oziroma vdirajo le na podlagi obvestil regijskega centra za obveščanje ob prisotnosti policije ali predstav-
nikov socialne službe. »Stanovanj na željo občanov ne odpiramo več. V preteklosti se je dogajalo preveč zlorab, ko je kdo od sprtih zakoncev menjal ključavnico.«
Dnevno je na intervencijo pripravljenih od sedem do enajst operativcev. Ko je pomoč že prepozna in truplo onemoglega razpada nekaj dni ali tednov, je v stanovanje nemogoče vstopiti brez dihalnih aparatov. »Pri reševanju onemoglih uporabljamo za to namenjeno zaščitno opremo, ki v primeru tragičnega dogodka ščiti čutila in dihala.«
Podhlajeni, izčrpani in dehidrirani
Večinoma moči poidejo sladkornim in srčnim bolnikom. Pogosto jih najdejo na tleh izčrpane in dehidrirane. V zimskem času je nemalo primerov, ko so osebe potrebne oskrbe že zaradi podhlajeno-sti. Naloga reševalcev nujne medicinske pomoči je, da onemogle čim hitreje oskrbijo. Če osebe ne potrebujejo zdravljenja, ostanejo dan ali dva na opazovanju. V nasprotnem primeru jih predajo v bolnišnično oskrbo. Marsikomu bi
Poklicni gasilci morajo večkrat nasilno vstopiti v stanovanje, kadar je treba nuditi nujno pomoč ostarelim in onemoglim.
Tri leta zapora za poskus umora
Martinu Plahuti za poskus umora v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti izrekli triletno zaporno kazen in ga napotili na zdravljenje zaradi alkoholizma
Pred velikim senatom celjskega okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval mag. Martin Jančar, se je z razglasitvijo sodbe končalo sojenje 21-letnemu Martinu Plahuti iz Janškove-ga sela pri Vinski Gori, ki ga je obtožnica bremenila, da je 8. januarja lani v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti skušal umoriti 42-letnega Franca Viherja.
Plahuta je bil obsojen na triletno zaporno kazen, ob tem pa ga je senat napotil še na zdravljenje zaradi alkoholizma, česar si tudi sam želi. Do pravnomočnosti sodbe so mu zaradi ponovitvene nevarnosti podaljšali pripor. Zagovornik Rok Fink je že napovedal pritožbo na sodbo. Zaradi njegovega finančnega stanja so obtoženca oprostili plačila sodnih stroškov, glede premoženjskega zahtevka v višini 6.500 evrov pa so oškodovanca Franca Viherja in njegovega pooblaščenca Aloj-
za Soka napotili na civilno pravdo.
Glavna obravnava se je pričela septembra lani, kar tri-
krat pa je bil konec prestavljen zaradi dvomov, ali je Plahuta kaznivo dejanje storil v neprištevnem stanju ali
v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Prvi psihiatrični izvedenec dr. Milan Ličina je kljub večkratnemu zaslišanju pustil odprt dvom o stanju Plahute v trenutku izvršitve kaznivega dejanja. Zato je senat angažiral novega psihiatričnega izvedenca dr. Slavka Ziherla, ki je svoje mnenje predstavil na včerajšnji glavni obravnavi. Tako je pojasnil, da je bil obtoženi v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, ob tem pa tudi vinjen. Vendar ne toliko, da se svojega de-
janje ne bi vsaj v neki meri zavedal. Zaradi odvisnosti od alkohola je po njegovem verjetno, da bi se, če se ne bo v prihodnosti zdravil, tovrstna kazniva dejanja ponovila.
Okrožna državna tožilka Marija Juhart je v svoji zaključni besedi ponovila, da v celoti vztraja pri obtožnici, da je obtoženi Franca Viherja, ki ga tokrat ni bi-
lo na obravnavi, skušal umoriti v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Ob tem je poudarila, da bi poskus umora tudi dokončal, če se ne bi Viharju uspelo ubraniti. Zato je zahtevala triletno zaporno kazen, pripor do pravnomočnosti sodbe in ukrep obveznega zdravljenja zaradi alkoholizma.
GORDANA POSSNIG Foto: SHERPA
Martin Plahuta (med paznikoma v sodni dvorani) bo zaradi poskusa umora sedel v zaporu in se ob tem zdravil odvisnosti od alkohola.
Umrla pri obračanju in popravilu vozila
V nedeljo dopoldne so bili policisti obveščeni o nesreči, ki se je zgodila v soboto nekaj pred polnočjo.
Do nesreče, v kateri je umrl 36-letni traktorist, je prišlo na lokalni cesti Strmec nad Dobrno na območju Paškega Kozjaka. Voznik traktorja je pri obračanju zapeljal s ceste v prepad globok okoli 200 metrov. Voznik ie padel s traktorja in se tako hudo poškodoval, da ie na kraju umrl. Tragična nesreča se je zgodila tudi v petek dopoldne. 42-letni moški, doma iz Slivnice, se je ineil popravljanjem tovornega vozila tako hudo poškodoval, da je zaradi posledic poškodb umrl v celiski bolnišnici.
MJ
Št. 9 - 3. februar 2009
18
INPORMACIJE
NOVI TEDNIK
Srečko Kutovič s.p. Leveč 4/a 3301 Petrovce tel.03 492 23 90 asadoigjsir net
Gosmsc^
žrebičkovih zrezkih, postrvih... Ob našteto se poda bogata ponudba odprtih in buteljčnih vin Jarc ali pa vina pleterskih kartuzijancev, ki jih na trgu ne boste dobili zlahka. Odličen in pristen okus v Montparisu dobite po zmerni ceni. Denarnica po obisku pri njih ne bo pretanka, je pa res, da si morate za obisk pri njih vzeti čas. Veliko časa, pri čemer je potrebno dodati, da vam za nobeno minuto, preživeto v Montparisu, ne božal.
Kojih povprašamo o načrtih za prihodnje, besedam ni videti
Montpreis, Monpreis, ^ Montparis, od druge svetovne vojne dalje Planina pri Sevnici. Kraj, za katerega je v zgodovini veljalo kar 12 poimenovanj. Kraj, ki je odmaknjen od mestnega vrveža in kjer čas teče počasneje. In ravno ta počasnost časa daje Planini pri Sevnici neprecenljivo vrednost, ki sejo splača izkusiti. Ob omembi Montparisa vas bo tok misli odpeljal na trg Planine pri Sevnici. V kulinarični hram, kamor smo množično zahajali od leta 1992, ko je svoja vrata odprl Montparis. Gostišče, ki je takrat bilo eno prvih gostiln z a la carte ponudbo, je na temeljih odlične hrane in strokovne postrežbe hitro zgradilo neprecenljiv ugled, ki goste, tudi iz zelo elitnih krogov, na Planino pri Sevnici privablja še danes. Cilj Montparisa je bilo vedno delovanje v smeri vzgoje gurmanskega jedca. To izročilo danes nadaljuje nov lastnik, ki
je dediščino Montparisa prevzel leto dni nazaj. Ko se odpravite na Planino pri Sevnici, v gostišče Montparis, ob pogledu na jedilni list ne spreglejte sledi francoske ali italijanske gurmanske kuhinje - francoske čebulne juhe s konjakom ali polžev, dve izmed mnogih jedi, ki Montparisu dajejo nenadomestljivo identiteto. Odločite se za slow food menije, ki so prav tako eden stebrov Montparisove ponudbe.
Konzerve ne boste našli
Če tega ne boste odkrili po neokrnjeni naravi, po katerih slovijo obronki Bohorja, boste Kozjansko prepoznali po jedilnem listu. Navkljub temu, da sledijo trendom svetovne kulinarike, v svoji ponudbi ne pozabljajo, kje so doma in od kod prihajajo. Prednost dajejo babičini kuhinji, starim receptom in preverjenim svežim ter visoko kakovostnim sestavinam. Kot zatrjujejo, v njihovi kuhinji ne boste našli konzerve. Kozjansko poreklo zagovarjajo v bogati divjačinski ponudbi,
konca. Podjetje Tajfun je začelo z obnovo gradu Planina, obnovljena je že grajska kašča, ki je edinstven ambient, primeren tako za poroko kot tudi za poslovna srečanja. Načrtov je ogromno, namen samo eden: s skupnimi močmi in s povezano turistično in kulinarično ponudbo na Planino pri Sevnici pritegniti goste. Verjamemo, da bo uspelo. In da bomo za Planino pri Sevnici ter Montparis slišali še mnogokrat.
DELOVNI CAS
Vsakdan: od9.-23.ure Nedelja: od 9.-22. ure
GOSTISCE MONTPARIS
Planina pri Sevnici 44 3225 Planina pri Sevnici Tel.:+386 3 7481010 Faks:+386 3 74910 41
Stopit 31,3231 Grobelnojel.: 03/ 7« 66 40, E-mail: 90stllni@th1c.sl
Z.PRI AHACU
■ypFKomtin Plank» s.p, IPPjžB Mjnsw (if i iwfvnid 44 M.; 03 748 10 IB,pmMOMA 135,
Gosf'šce^prenoč^
$4" Bohorč "
DOMAČA KUHINJA, MALICI, MOC, KOSILA, ALA CARD, CITIIUH81 »prajememo iwrotHi t» vri)« ukljufrn« dmft>« tohort! Marjan i.p., DuSsna Kvedra 44, 3830 Šenčur pri Celju, Tel.: ++386 (0)3 746 14 30, Mobile: ++386 (0)41 666 7S6
www.gostisce-bohorc.com
GJtAD vwav&c
S*9t*Jtk* tarn 4, »m Nam
ttf. 1 03 383 28 00
NOVI TEDNU
CIJE
19
Zdraviliška 22,3270 LäSKO, telefon 03 573 16 10, internet: www.vitapark.st email: info@vitapark.si
Gostilna FRANCL
Zagrad 77,3000 Celje, Tel.: 00386 (0)3 492 6460
Restavracija Štorman Grad Tabor
Z ZELENIM POPROM ZA ENO OSEBO
sestavine:
20-22 dag žrebičkovega ramsteka, zeleni poper,
moka,
worchester omaka, rdeče vino.
poper,
stek začimbe, lovorjev list,
postopek:
z gorčico namazan žrebičkov ramstek mariniramo v olju 24 ur, da se omehča. Maščobo segrejemo, dodamo mariniran ramstek, ki smo ga predhodno začinili. Ga lepo enakomerno popečemo z vseh strani in zalijemo z govejo juho, dodamo rdeče vino, zeleni poper in worchester omako. Vse skupaj dušimo 2-3 ure do rožnate barve. PADOBERTEK!
Skrivnost recepta:
Priprava marinade: sol, poper, začimbe za mehčanje mesa, lovoijev list, brinove jagode, v kisu vložen zeleni poper. Da pa dosežemo kar se da popoln okus marinade, ga pustite stati 24 ur!
Tel. Gostilna Emavs: 02/80-50-830 email: info@klet-bistrica.com
Gostišče Smogavc
Gorenje pri Zrečah 27,3214 Zreče Tel.:+386 (0)3 757 35 50 Fax:+386 (0)3 752 02 00 E-mail: info@smogavc.com
fpp /VlaMtna
Kidričeva 20	JL
3310 Žalec
Tel: 710 30 90	JM »JBiP
GSM: 040 610 610
DELOVNI CAS:	- -M»1
Pon.-Cet.:9-22h
Pet-Sob.: 9-23h	W/'
Ned. in VSI prazniki: 12-22h fS* «r t *
Klet Bistrica in Gostilna Emavs
Vinarska ul. 3 2310 Slovenska Bistrica

PENZION
vitaparK
Hotel Smogavc	..........
Slomškova 4,3214 Zreče	fSsf^^J*^/ f*
Tel.:+386 (0)3 75766 00 OrliliIi-Fax: +386 (0)3 757 6610	.smOgaVC.COm'
E-mail: hotel@smogavc.com
Delovni čas:
-sob.: 08:00 - 20:00 ned.: 09:00-20:00
MIRAN
SPÖ3MJTCTE:	GW&a pSFDÖ
•Sajsica pogina*	vprekassera
-S^pobösiraki*	gšfsses! salpa
-k&s&jXBK	ašip^skv??
z dosja&ä spRŠtetsaT	o&3 mlirr? aebssi
•	8ajđizlwwSSs*sMib*	sagnsäera •Vfcaßfej^ po Vašem izbo«»	tfesriš&ohdaasn
•	few» swzeäesa® In fwöoe*	s
WWW.StOrman.Si in&nraaajeO3 7š4S0«
Trnovec pri D. 56 Dramlje Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/438-038
www.gostiscemiran.si
Št. 9 - 3. februar 2009 --- 17rn„
\m
20
ŽCI
NOVI TEDNIK
MAČJA HISA
Totti, 4-mesečni muc
V sklopu tega projekta imamo letos in naslednje leto v načrtu odprtje Zavetišča Mačja hiša na dveh lokacijah v Sloveniji, organizacijo prostovoljcev na področju zaščite živali, aktivno izobraževanje, odprtje trgovine in spletne trgovine, ambulante za prostoživeče mačke, aktivno sodelovanje na področju zakonodaje z živalovarstvenega področja in dosledno preganjanje kršiteljev zakonov o zaščiti živali.
Vse informacije v zvezi s posvojitvijo muc in kastracijo oz. sterilizacijo dobite na tel. 031 326-877.
Vsi mucki, ki iščejo dom, so zdravi, cepljeni, sterilizirani oz. kastrirani, veterinarsko pregledani, navajeni bivanja z ljudmi. Iščejo dom kot notranji
mucki, posvojitelj se ob posvojitvi zaveže, da bo skrbel za kvalitetno prehrano, notranje bivanje, redno cepljenje ter po potrebi veterinarsko oskrbo.
HELENA J. HACIN
Tito, 8-mesečni muc Št. 9-3. februar 2009
prinesite ta oglas v Zvitorepko za
10%POPUST
na vse izdelke
Eukanuba®«
TRNOVELJSKA CESTA 2, CELJE I 03 490 31 93 I WWW.ZVITOREPKA.SI
Rane - oskrba in prva pomoč
Čeprav je kurenti še niso oznanili, naše živali že čutijo prihajajočo pomlad. Zgodnja pomlad je namreč čas, ko se goni največ naših psov in mačk. Za gonečo samičko se velikokrat zanima večje število samčkov, ki se morajo »dogovoriti«, kateri ima pravico do parjenja. Njihovi »pogovori« pa se vršijo s pomočjo zob in krempljev, ki privedejo do poškodb in ran.
Ugrizne rane in vbodne rane krempljev navadno na prvi pogled ne izgledajo zelo resno. Veliko ljudi jih niti ne opazi, saj so zobje in kremplji naših udomačenih zverinic zelo ostri in zato zlahka predrejo kožo kot kakšne debelejše injekcijske igle. Takšne rane velikokrat ne krvavijo navzven, saj se koža zaradi elastičnosti zapre in prepreči zunanjo krvavitev. Za razliko od medicinskih igel, zobje in kremplji niso sterilni in v telo ne vnesejo prečiščenih zdravil, ampak zelo veliko količino bakterij in celo virusov. Med temi bakterijami so vedno tudi takšne, ki povzročajo gnojenje, med virusi, ki se na ta način širijo, pa sodijo virus stekline, virusi mačjega AIDSA, mačje levkoze in drugi.
Zaprte rane, kot že rečeno, ne krvavijo in zaradi tega jih velikokrat ljudje ne jemljejo resno. Žal pa so nekrvaveče rane lahko veliko bolj nevarne kot tiste, ki krvavijo. Kri namreč spere veliko bakterij in zmečkanega tkiva z rane, poleg tega pa kri vsebuje veliko celic imunskega sistema, ki rano še dodatno očistijo nesnage. Manjše krvaveče rane torej niso toliko nevarne, lastnike skrbi le prisotnost krvi, ki pa navadno neha teči v nekaj minutah. Izjema so seveda rane, ki močno krvavijo zaradi pretrgane večje žile ali velikega obsega rane. V nekrvavečih ranah se bakterije na zmečkanem tkivu hitro množijo in rana se prične gnojiti. Gnoj se nabira, raztaplja okolna tkiva in tako se poveča obseg rane. Ker pa je takšna rana očem pod kožo in dlako skrita, jo ugotovimo šele, ko se na tem mestu pojavi večja bula ali ko gnoj končno »raztopi« tudi kožo nad rano in se pocedi na površje. Velikokrat se dogodi, da lastniki pripeljejo žival z odprto gnojno rano v ambulanto, pri tem pa si mislijo, da je rana sveža in jo je povzročila kakšna večja žival, npr. pes. Šele med pogovorom z veterinarjem se spomnijo, da se je njihova žival pred časom stepla z drugo, a so bili mnenja »ni bilo ugriza, saj ni bilo krvi«.
Prva pomoč pri ranah živali je enaka kot pri ljudeh. Umazane, krvave rane speremo pod tekočo vodo in jih razkužimo z razkužilom primernim za rane (npr. razredčen povi-don iodid ali domače jod ipd.). Rane, ki močneje krvavijo, povežemo s čisto, če se da, sterilno obvezo, tako da krvavitev ustavimo, a ne premočno, da ne ustavimo tudi prekrva-vitve tkiv prizadetega mesta. Poškodovano žival nato peljemo k veterinarju, saj bo le-ta znal preceniti, koliko.resna je rana in ali je potreben antibiotik ali celo kirurški poseg. Pregled in zdravljenje rane v zgodnji fazi je veliko bolj uspešno ter tudi cenejše kot kasnejši posegi, ki lahko obsegajo celo presaditve kože, kadar zaradi gnojenja odmre večja površina kože.
Kot vedno pa je najboljša preventiva. V tem primeru se takim ranam najlažje izognemo, če živali pravočasno kastriramo ali steriliziramo ter jih ne puščamo samih, brez nadzora.
ROK KRAJNIK, dr. vet. med.
Življenje brez Novega tednika je kot...
Pes potrebuje vzgojo
V sodelovanju Društva za pomoč živalim v stiski Slovenije z Zavetiščem Horjul, nekaj strokovnjaki z veterinarskega in živalovarstvenega področja, angleško organizacijo Cat protection ter aktivnimi posamezniki, je z začetkom leta zaživel projekt Mačja hiša.
Lep snežen pozdrav od miške Zonzi! Prejšnji teden je bilo govora o psih, ki morijo gojitvene živali in o krivcih za ta dejanja. Kakšni so pogosto napačni ukrepi, ki se jih poslužujejo lastniki takšnih psov?
Na snegu se počutim kot riba v vodi. Sem pač rojena za zimo. (6679)
Naša študentka Nina pozna primer, ko je pes umoril dva gojitvena jelena, od takrat je vseskozi na verigi. Cele dneve tuli in joče, saj je privezan daleč stran od hiše, kjer nima stika z ljudmi, poleg tega pa se nihče ne zmeni zanj (kot se niso pred pokolom). Podobnih primerov je še ogromno.
Prvi ukrep, na katerega pomisli večina lastnikov takšnih kužkov, je smrt. Najprej prekolnejo svojega psa, češ le kako je lahko to naredil, da je zverina, ga po možnosti še pretepejo do krvavega (da si bo dobro zapolnil to izkušnjo), nato pa se ga želijo po najhitrejši poti znebiti. Ampak veste kje je problem? Pes, ki je naredil grozodejstvo, je njihov, sami so ga vzgajali (ali pač ne), bil je del njihove družine, po eni napaki (za katero je kriva po navadi nepravilna oziroma sploh nikakršna vzgoja) pa postane izobčenec, ki se ga vsi otepajo. In kakšen je pravilen ukrep? Vzgoja, vzgoja in še enkrat vzgoja, predvsem pa pravilna. Pes je socialno bitje, ki potrebuje ob sebi človeškega vodjo. Če mu to onemogočite, bo samo še pes z nagonom, ki se počasi spreminja v volčjega prednika.
Če imate doma kužka, ki je umoril kakšno žival, najprej pomislite, zakaj je to naredil, nato pa sebi prislonite zaušnico in ne psu.
Še kratka pohvala za vse sprehajalce, ki si kljub snegu in mrazu vzamejo čas za zapuščene kužke. Pa-pa!
NINA ŠTARKEL
Uradne ure: ponedeljek-petek od 12. do 16. ure; sprehajanja: sobota, nedelja od 15. do 17. ure; internetni naslov: www.zonzani.si; telefonska številka: 03/749-06-00
Pa zakaj se ne moreva slikati v sprejemnici? Zunaj se ves pogreznem v sneg! (6683)
Pupa, 8-mosečna muca
Rozi, 4-mesečna muca
Mene morajo pa držati za kožušček, da ne izginem v snegu pod seboj, ker sem še majhen. Se dobro, da nisem bele barve, ker bi se drugače še izgubil. (6667)
Greva na bord? Saj te bom naučila, brez skrbi. Kot bi mignil, boš izvajal obrate za 360 stopinj. (6678)
NOVU fülK
BORZA DELA
21 ,
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa Pr av tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci {delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda,
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje.
http://www.ess.gov.si;
pri delodajalcih
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
NATAKARICA V GOSTINSKEM LOKALU ■ M/Ž; TOČENJE PIJAČ. NEDOLOČEN ČAS. 22.2.2009; FRIGO TRANSPORT, TRGOVINA IN GOSTINSTVO PETER PIŠEK S.P., LOPATA 17,3000 CEUE DELAVEC BREZ POKLICA VE0EŽEVALEC ■ M/Ž: DELO NA TELEFONSKI LINIJI -VEDEŽEVANJE, NEDOLOČEN ČAS. 22.2.2009; ESENA KM, TRŽENJE IN STORITVE, D.D.O., K0MP0LE 72, 3220 ŠTORE
POMOČ PRI ZIDARSKIH IN TESARSKIH DELIH - M/Ž; POMOČ PRI ZIDARSKIH IN TESARSKIH DELIH, DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 5.2.2009; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIĆ S.P.. MILČINSKEGA 0LICA 13. 3000 CEUE
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET)
KROVEC KLEPAR I. - M/Ž: KR0VSK0 KLEPARSKA DELA. NEDOLOČEN ČAS, 15.2.2009: MOSKK KR0VSTV0, KLE-PARSTV0 IN VELETRGOVINA, D.O.O. NOVA CERKEV 127.3203 NOVA CERKEV TESAR
KR0VSK0 KLEPARSKA DELA - M/Ž; KR0VSKA, KLEPARSKA IN TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.2.2009; "PROFIL" - GRADBENA DEJAVNOST L0VRE K0MUEN S.P., 0PEKARNIŠKA CESTA 12 F, 3000 CEUE AVTOKLEPAR
AVTOLIČAR - M/Ž; AVT0LIČARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 11.2.2009; AVTO - KOŠTOMAJ MARJAN KOŠTD-MAJ S.P., ZAD0BR0VA 57 B, 3211 ŠKOFJA VAS SKLADIŠČNIK
SKLADIŠČNI DELAVEC - M/Ž; PREVZEMI BLAGA, IZDAJA BLAGA IN KOMISIONIBANJE.... NEODLOČEN ČAS. 7.2.2009; LES0PR0DDKT TRGOVSKO IN POSREDNIŠKO PODJETJE D.0.0.. 0PEKARNIŠKA CESTA 2. 3000 CEUE
OBRATOVNIELEKTRIKAR
VZDRŽEVALEC ELEKTRIKAR - M/Ž; NADZIRA. VZDRŽUJE, PDPRAVUA ELEKTRIČNE NAPRAVE, STROJE. OPREMO IN 0PRAVUA DRUGA PODOBNA DELA; NEDOLOČEN ČAS. 4.2.2009; VAUI, PROIZVODNJA VAUEV IN ULITKOV D.0.0.. ŽELEZARSKA CESTA 3. 3220 ŠTORE KLJUČAVNIČAR
VZDRŽEVALEC ■ STROJNI - M/Ž; VZDRŽEVANJE STROJEV. NAPRAV IN STROJNE OPREME, NEODLOČEN ČAS, 4.2.2009; VAUI, PROIZVODNJA VAUEV IN ULITKOV D.0.0., ŽELEZARSKA CESTA 3,3220 ŠTORE ZIDAR
KV ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA IN TESRSKA DELA, DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 5.2.2009; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIĆ S.P.. MILČINSKEGA ULICA 13. 3000 CEUE KERAMIK
POLAGANJE KERAMIKE - M/Ž; POLAGANJE KERAMIKE. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 19.2.2009; HDLIS, STORITVE. D.0.0., VODNIKOVA ULICA 6,3000 CEUE PLESKAR
SLIKOPLESKAR ■ M/Ž; SLIKOPLESKARSKA DELA, DOLOČEN ČAS. 3 MESECE, 19.2.2009; H0LIS, STORITVE. D.0.0, VODNIKOVA ULICA 6.3000 CEUE ELEKTRIKAR ENERGETIK 0BRATDVNI ELEKTRIKAR - M/Ž; NADZIRA. VZDRŽUJE. PDPRAVUA IN IZVAJA DRUGA ELEKTRIKARSKA DELA NA STROJIH. OPREMI IN NAPRAVAH; NEDOLOČEN ČAS. 4.2.2009; VAUI, PROIZVODNJA VAUEV IN ULITKOV D.0.0., ŽELEZARSKA CESTA 3,3220 ŠTORE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PRODAJALEC - DOSTAVUALEC - M/Ž; VOZNIK DOSTAVNEGA VOZILA, PRODAJA ZAMRZNJENIH IZDELKOV PO TERENU. SKRB ZA VSO DOKUMENTACIJO. KOMUNICIRANJE S STRANKAMI, SKRB ZA VOZILO IN ČISTOČO, OSTALA 0ELA PO NAVODILIH NADREJENEGA. DELO POTEKA V POPOLDANSKEM ČASU. DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 4.2.2009: MANPOWER D.0.0.; MANPOWER D.0.0., PE CEUE, STANETOVA ULICA 14,3000 CEUE VOZNIK V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 4.2.2009; DOLORES TRANSPORT. TRGOVINA, GOSTINSTVO IN PREVOZNIŠTVO D.0.0. ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI. GORICA PRI ŠMARTNEM 17 A. 3201 ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI POMOČNIK MIZARJA - M/Ž; POMOČ PRI RAZREZU IN ROBUENJU DELOVNIH PLOŠČ, NEDOLOČEN ČAS, 7.2.2009; LESOPRODDKT TRGOVSKO IN POSREDNIŠKO PODJETJE O.O.O.. 0PEKARNIŠKA CESTA 2,3000 CEUE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
SVET0VALEC/KA KAPITALSKIH NALOŽB ■ M/Ž; SVETOVANJE ZNANIM STRANKAM NA TEREND, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 22.2.2009; ZM PRDVIDUS, DRUŽBA ZA ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE 0.0.0., ŽELEZNI-K0VA ULICA 4.2000 MARIBOR VODJA IZMENE - M/Ž: SKRB IN ODGOVORNOST ZA OPTIMALEN POTEK RAZVOZA RLAGA, RACIONALNO KORIŠČENJE USLUG P0GDDRENIH PREVOZNIKOV, KOORDINACIJA IN OPTIMALEN POTEK NALAGANJA BLAGA NA V0ZIIA .... DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.2.2009; ERA G000 D.0.0.; PE G00DCENTER CEUE, LAVA 2,3000 CEUE MIZAR
MIZAR - M/Ž; IZDELAV A POHIŠTVA PO MERI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.2.2009: SPLOŠNO MIZARSTVO ŠLAVS BORIS SLAVS S.P., LOKOVINA 2,3204 DOBRNA
FRIZER
FRIZER/KA - DELOVNO MESTO V CEUU - M/Ž; VSA FRIZERSKA DELA. MOŽNOST REDNE ZAPOSLITVE. NUDIMO REDNA IZOBRAŽEVANJA IN MOŽNDST NAPREDOVANJA; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 15.2.2009;
FRIZERSKI SALON MITJA MITJA TAVČAR S.P., TOMŠIČEVA ULICA 8.6210 SEŽANA PRODAJALEC
PRODAJALKA PREPROG, POSTEUNINE - DELOVNO MESTO JE V CEUU - M/Ž; SVETOVANJE IN PRODAJA, UREJANJE BLAGA IN PRODAJALNE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.2.2009; CREATINA, MEDNARODNA TRGOVSKA DRUŽBA D.D.. UUBUANA. ŠMARTINSKA CESTA 152,1000 UUBUANA TRGOVEC V TRGOVINI IN NA TERENU - M/Ž; PRODAJA ROČNEGA PROFESIONALNEGA ORODJA IN POTROŠNE-GA MATERIJALA MIZARSKIM IN AVTOSERVISNIM DELAVNICAM, DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 26.2.2009; MAJO SERVISNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.D.O., IHAN. GORIČICA 2, DOMŽALE. GORIČICA PRI IHANU 2.1230 DOMŽALE TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA V SALONU PDHIŠTVA - M/Ž; PRODAJA IN V00ENJE SALONA OBLAZINJENEGA PDHIŠTVA V CEUU. NEDOLOČEN ČAS, 4.2.2009: UDO TRGOVSKO PODJETJE Z LESNIMI, TEHNIČNIMI IN PREHRAMBENIMI IZDELKI D.O.D., LESNO BRDO 55.1360 VRHNIKA POSLOVODJA - M/Ž; VODJA PRODAJE V TRGOVINI Z REZERVNIMI DELI ZA GOSPODARSKA VOZILA, ORGANIZACIJSKA SPOSOBNOST, KOMUNIKATIVNOST TER SAMOSTOJNOST PRI DELU IN NA PODROČJU PRODAJE V SLOVENIJI IN V TUJINI; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 7.2.2009; GOMIK SERVIS. PRODAJA D.0.0.. KLEPOVA UUCA 39,2250 PTUJ GRADBENI TEHNIK
PRIPRAVA DELA, ORGANIZACIJA IN VODENJE - M/Ž; PRIPRAVA DELA - KROVSTVO KLEPARSTVO. NEDOLOČEN ČAS, 15.2.2009; MOSKK KROVSTVO. KLEPARSTVO IN VELETRGOVINA. D.O.O, NOVA CERKEV 127, 3203 NOVA CERKEV EKONOMSKI TEHNIK RAČUNOVODJA - M/Ž; SAMOSTOJNO RAČUNOVODSKO DELO. IZDELAVA BILANC. PLAČ, DDV, PREJETE IN IZDANE FAKTURE, POTNI STROŠKI; NEODLOČEN ČAS, 13.2.2009: RAMIČ LOGISTIKA, TRANSPORT. TRGOVINA. POSLOVNE STORITVE, D.0.0.. CANKARJEVA UUCA 8.3000 CEUE
RAČUNOVODJA - M/Ž; KNJIŽENJE. OBRAČUN PUČ. DDV, IZDELAVA BILANC IN GLAVNE KNJIGE; DOLDČEN ČAS, 12 MESECEV. 7.2.2009; M-FINANCE RAČUNOVODSKE, KNJIGOVODSKE IN REVIZIJSKE DEJAVNOSTI, DAVČNO SVETOVANJE MELITA ZUPANC S.P., VRTNA ULICA 17.3220 ŠTORE EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK KOMERCIALNI ZASTOPNIK ■ M/Ž; POSPEŠEVANJE IN PROGAJA BLAGA NA TEREND. RAZISKOVANJE
TRŽIŠČA.....DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.2.2009;
ERA GOOD D.O.O.; PE GOODCENTER CEUE, LAVA 2. 3000 CEUE
TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE
ZOBNA ASISTENTKA - M/Ž; ASISTIRANJE V ZORNI AMBULANTI. VODENJE KARTOTEK PACIENTOV IN VNOS PODATKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.2.2009; STRNIŠA ZORAN - DOKTOR STOMATOLOGIJE. UURUANSKA CESTA 14.3000 CEUE KOMERCIALIST
KOMERCIALIST - M/Ž; PRODAJA REZERVNIH DEL ZA VSA GOSPODARSKA VOZILA (TOVORNA. TOVORNA S PRIKLOPNIKI IN AVTORUSE) DOSTAVA IN NABAVA MATERIALA. ZBIRANJE NAROČIL; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 7.2.2009; GOMIK SERVIS, PRODAJA D.0.0., KLEPOVA ULICA 39,2250 PTUJ POSLOVNI SEKRETAR ADMINISTRATIVNI DELAVEC - M/Ž; ADMINISTRATIVNA DELA, KOMERCIALNA DELA, DELO Z RAČUNALNIKOM - TABELE, POŠTA, UREJANJE IN VODENJE EVIDENC, PISANJE PONUDB IN POROČIL, PISANJE. PREGLED IN VODENJE RAČDNOV. PISANJE DELOVNIH IN POTNIH NALOGOV. EVIDENCA DELOVNEGA ČASA IN KONTROLA IZVEDENIH DELOVNIH NALOGOV: DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.2.2009; DIT41, IZOBRAŽEVANJE. SVETOVANJE, PREVOZI. STORITVE, GRADBENIŠTVO IN TRGOVINA D.O.O.. ULICA MESTA GREVENBROICH 13.3000 CEUE
INŽENIR STROJNIŠTVA
VOOJA KONTROLE IN KAKOVOSTI - M/Ž; ZAGOTAVUA-NJE KONTROLE IN KAKOVOSTI POLIZDELKOV IN IZDELKOV, OBDELAVA REKLAMACIJ, ANALIAZE LE-TEH, KONTROLNI NAČRTI. PREDPISI. VODENJE MANJŠE SKUPINE KONTROLORJEV. IZKUŠNJE NA PODROČJU VODENJA KONTROLE IZDELKOV; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.2.2009: VIVAPEN PROIZVODNJA, TRGOVINA IN POSREDOVANJE PISARNIŠKIH POTREBŠČIN D.D.D., GAJI 41.3000 CEUE
EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO, FINANCE. RAČUNOVODSTVO RAČUNOVODJA - M/Ž; VODENJE GLAVNE IN POMOŽNIH KNJIG, PRIPRAVA PODATKOV IN POROČIL O POSLOVANJD TEB BILANC, NEDOLOČEN ČAS, 4.2.2009; GRADIŠ GRADBENO PODJETJE CEUE D.D., BUKOVŽLAK 71,3000 CEUE DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) VIŠJI BANČNI KOMERCIALIST - SKRBNIK PODJETIJ (ZA PODROČJE POSLOVANJA S PODJETJI) ■ DELO V CEUU ■ M/Ž; TRŽENJE POTENCIALNIH STRANK (MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ), PRODAJA VSEH BANČNIH PRODUKTOV OBSTOJEČIM IN POTENCIALNIM STRANKAM (KREDITI, DEPOZITI, POSLOVNI RAČUN, ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO, LEASING, GARANCIJE ...), SPREMUANJE POSLOVANJA STRANK IN GOSPODARSKEGA OKOUA, V KATEREM STRANKE DELUJEJO, INFORMIRANJE IN SVETOVANJE OBSTOJEČIM IN POTENCIALNIM STBANKAM, PRIPRAVA PREDLOGOV ZA ODLOČANJE; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.2.2009; SKB BANKA D.D. UUBUANA, AJDOVŠČINA 4,1000 UUBUANA
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST
RENTGENOLOGIJE
ZDBAVNIK SPECIALIST V/VI PPD2 - M/Ž; SPECIAU-STIČNO ZDRAVUENJE, DOLDČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.2.2009; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CEUE. OBLAKOVA ULICA 5,3000 CEUE
_UE LAŠKKT
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOČ V MIZARSKI DELAVNICI - M/Ž; POMOČ V MIZARSKI DELAVNICI IN NA TERENUI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.2.2009; MIZARSTVO HRASTEU, PROIZVODNJA, TRGOVINA, SVETOVANJE, D.0.0.. TRUBARJEVA ULICA 30.3270 LAŠKO STROJNIK
STROJNIK GRADRENE MEHANIZACIJE - M/Ž; IZKOPI. ZASIPI. OBLAGANJE BREŽIN IN DROGA DELA. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 22.2.2009; A IN A - VESENJAK GRADBENIŠTVO. KMETIJSTVO, TRGOVINA O.O.O., VALVASORJEV TRG 6,3270 LAŠKO KROVEC
KROVSKO KLEPARSKA DELA - M/Ž; KROVSKO KLEPARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.2.2009; SPLOŠNO KLEPARSTVO MARJAN OMAHNA, S.P., POD KOJZIC012 B, 3272 RIMSKE TOPUCE MIZAR
MIZAR - M/Ž; MIZARSKA DELA V DELAVNICI IN NA TERENU. DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 9.2.2009; MIZARSTVO HRASTEU. PROIZVODNJA, TRGOVINA, SVETOVANJE, D.D.D., TRURARJEVA ULICA 30,3270 LAŠKO BOLNIČAR-NEGOVALEC BOLNIČAR - M/Ž; POMOČ PBI NEGI BOLNIKA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.2.2009; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČDTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 4,3270 LAŠKO
ZDRAVSTVENI TEHNIK
ZORAVSTVENI TEHNIK - M/Ž; IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 7.2.2009; THERMANA D.D.. DRUŽBA DOBREGA POČDTJA. ZDRA-VIUŠKA CESTA 4,3270 IAŠKD RAČUNALNIŠKI TEHNIK PROGRAMER - M/Ž: PROGRAMIRANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 11.2.2009; l-ROSE. PODJETJE ZA EKONOMSKE IN RAČUNALNIŠKE STORITVE D.O.O.. JAGOČE3.3270 LAŠKO
DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA (VS)
DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE ZAHTEVNE ZDRAVSTVENE NEGE. DOLDČEN ČAS, 12 MESECEV. 7.2.2009; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA. ZDRAVILIŠKA CESTA 4.3270 LAŠKO
DOKTOR VETERINARSKE MEDICINE
DODIPLOMSKI, VETERINAR - M/Ž; PREVENTIVA. KURATIVA, OSEMENJEVANJE. DELA PD ODREDRI VURS-A. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 7.2.2009; VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO D.O.O., MARIJA GRADEC 36 A, 3270 LAŠKO
UE MOZIRJE
FARMACEVTSKI TEHNIK
PRODAJALEC - M/Ž; PROMET NA DROBNO Z MEDICINSKIMI PRIPOMOČKI V SPECIALIZIRANI PRODAJALNI, NEDOLOČEN ČAS, 1.3.2009; EURODOM TRADE PROIZVODNJA. TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., PREŠER-NDVA ULICA 3,3330 MOZIRJE
UE SLOVENSKE KONJICE
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET)
STRUŽENJE ■ M/Ž; STRUŽENJE PROIZVODOV, SIGNIRANJE PROIZVODOV. MONTAŽA IN DEMDNTAŽA REZILNEGA ORODJA, DELOVNIH PRIPRAV IN NAPRAV; ODLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 7.2.2009; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55.3206 STRANICE KLJUČAVNIČAR
KUUČAVNIČAR - M/Ž; KUUČAVNIČARSKA DELA. SESTAVA SKLOPOV, VARJENJE, NEDOLOČEN ČAS, 23.2.2009; TRUNKI STROJEGRADNJA, INŽENIRING, TRGOVINA, STORITVE IN GOSTINSTVO, D.O.O.. ZGORNJE LAŽE 1.3215 LOČE STROJNI MEHANIK
STROJNI MEHANIK - KUUČAVNIČAR - M/Ž; SESTAVA PROIZVODOV, VARJENJE, RAZREZ MATERIALA. NEDOLOČEN ČAS. 4.2.2009; DBR - KUDČAVNIČARSTVO IN TRGOVINA RUDI KOVAČ, BOBUT KOVAČ S.P., DOBRAVA 50,3214 ZREČE STROJNI TEHNIK
PRIPRAVUALNA DELA PO NAČRTU, RISANJE - M/Ž; PRIPRAVUALNA DELA PO NAČRTU, RISANJE, NEDOLOČEN ČAS, 4.2.2009: DBR - KUUČAVNIČARSTVO IN TRGOVINA RUDI KOVAČ. BORUT KOVAČ S.P., DOBRAVA 50.3214 ZREČE
UE ŠENTJUR PBI CELJU
KMETOVALEC
VOZNIK TRAKTORJA ■ M/Ž; OPRAVUA KMETIJSKA DELA S TRAKTORJEM, NEDOLOČEN ČAS. 7.2.2009; MEJA KMETIJSKO PODJETJE ŠENTJUR, D.D., CESTA LEONA OORRDTINŠKA 3,3230 ŠENTJDR ZIDAR
ZIDAR ■ M/Ž; ZIDAR ZA ZIDANJE IN DMETAVANJE. DOLOČEN CAS. 12 MESECEV. 17.2.2009; GMS MEDVED, STORITVENO PODJETJE, D.O.D., DOLGA GORA 15,3232 PONIKVA LESAR
SORTERKA PARKETA II - M/Ž; SORTIRANJE PARKETA, ZLAGANJE PLOŠČIC. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE, 9.2.2009: PARKETARNA JAGER PROIZVODNJA. TRGOVINA, STORITVE D.0.0., PRDSENIŠKO 14,3230 ŠENTJUR
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VOZNIK TRAKTORJA ■ M/Ž; OPRAVUA KMETIJSKA DELA S TRAKTORJEM, NEODLOČEN ČAS, 7.2.2009; MEJA KMETIJSKO PODJETJE ŠENTJUR. D.D., CESTA LEDNA DORROTINŠKA 3,3230 ŠENTJDR DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT (VS) FIZIOTERAPEVT - M/Ž; ORGANIZIRANJE, NAČRTOVANJE IZVAJANJA IN VREDNOTENJE FIZIOTERA-PEVTSKIH STORITEV, OBVEŠČANJE STANOVALCEV O NAČINIH ZDRAVUENJA, NEDOLOČEN ČAS, 7.2.2009; DOM STAREJŠIH ŠENTJUR. SVETINOVA ULICA 1.3230 ŠENTJUR
DOKTOR DENTALNE MEDICINE ZOBOZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO - M/Ž; ZOROZDRAVNIK V AMBULANTI ZP PLANINA PRI SEVNICI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.3.2009; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBRO-TINŠKA3B, 3230 ŠENTJUR DOKTOR MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST DRUŽINSKE AU ŠOLSKE MEDICINE ALI PEDIATER AU ZDRAVNIK Z LICENCO ZA DELD V DRUŽINSKI AU ŠOLSKI AMBULANTI - M/Ž;
ZDRAVNIK V AMBULANTI DBUŽINSKE MEDICINE IN DELO V NMP IN DEŽUBNO SLUŽBO. NEDOLOČEN ČAS. 9.3.2009; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR. CESTA LEO NA DORROTINŠKA 3 B. 3230 ŠENTJUB
UE ŠMARJE PRI JELŠAH*
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž: DELD Z TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO. DELD NA TERENU. NEDOLOČEN ČAS. 5.2.2009; KIT-AK, GRADNJE. D.0.0., STRANJE 23 B, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
DELAVEC BREZ POKLICA
RAZVOZ KRUHA- M/Ž: RAZVOZ KRUHA, POMOČ V PEKARNI. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 4.2.2009; GRATIS. PEKARNA, TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO, D.D.D.. CE-ROVEC PRI ŠMARJU 3 A. 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH POMOČNIK PEKA - M/Ž; RAZVOZ KRUHA, POMOČ V PEKARNI. DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV. 1.3.2009; GRATIS. PEKARNA. TRGOVINA IN GRADRENIŠTVO, D.O.O.. CEROVEC PRI ŠMARJD 3 A. 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH VARNOSTNIK
VARNOSTNIK ■ M/Ž; VAROVANJE ORJEKTA Z ODHODI, INTERVENCIJA V PRIMERU VLOMNEGA ALI POŽARNEGA ALARMA, VHODNO IZHODNA KONTROLA NA VAROVANEM OBJEKTD.... DOLOČEN ČAS, 4 MESECE. 16.2.2009; HWA-HANG VABNOSTNI INŽENIRING IN VAROVANJE D.O.O. CESTA NA ROGLO 11/J, ZREČE. CESTA NA ROGL011 J, 3214 ZREČE VARNOSTNIK - M/Ž: FIZIČNO VAROVANJE ODJEKTA Z OBHODI, INTERVENCIJA V PRIMERD VLOMNEGA ALI POŽARNEGA ALARMA, VHODNO IZHODNA KONTROLA NA VAROVANEM DDJEKTÜ .... DOLDČEN ČAS. 4 MESECE, 16.2.2009; HWA-RANGVARNOSTNI INŽENIRING IN VAROVANJE D.O.O. CESTA NA ROGLO 11/J. ZREČE. CESTA NA ROGL011 J. 3214 ZREČE SLIKOPLESKAR
SLIKOPLESKARSKA DELA - M/Ž; ZAKUUČNA DELA V GRADRENIŠTVU. NEDOLOČEN ČAS. 14.2.2009; FR-MA, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O.. TOPOLE 20, 3250 ROGAŠKA SLATINA NATAKAR
NATAKARICA - M/Ž: TOČENJE PIJAČ. NEDOLOČEN ČAS. 1.3.2009: KAVA BAR, PREVOZ DSEB IN STVARI EMILIJA VOLAVŠEK S.P., ZGORNJA KOSTRIVNICA 17 A, 3241 PODPLAT
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HBANE IN PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.2.2009; GOSTILNA MALI RAJ, JERGOVANA GOREČ, S.P., CEUSKA CESTA 43, 3250 ROGAŠKA SLATINA PRODAJALEC
PRODAJA ZAVES - M/Ž; PRODAJA METRSKEGA BLAGA. ZAVES IN OTROŠKIH OBLAČIL TER SVETOVANJE. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE, 6.2.2009: TI-ZA, PROIZVODNJA OBLAČIL D.O.O., PREŠERNOVA UUCA 28,3250 ROGAŠKA SLATINA
PRDDAJALEC - M/Ž; PRODAJA ODLAČIL IN OBUTVE. ODLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.3.2009; TRGOVINA JELENA ROŽIČ S.P., ZDRAVILIŠKI TRG 11,3250 ROGAŠKA SLATINA
UE VELENJE
DELAVEC BREZ POKLICA
ČISTILKA POSLOVNIH OBJEKTOV - OELO V VELENJU -
M/Z; ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE PDSLOVNIH OBJEKTOV, ODLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 4.2.2009; MODRI VAL ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 53,1235 RADOMUE STREŽRA GOSTOV - M/Ž; STREŽBA. TOČENJE PUAČ .... DOLOČEN ČAS. 1 MESEC, 7.2.2009; BAR "ŠALEK", STANISLAVA MIKLAVŽINA S.P., ŠALEK 92, 3320 VELENJE
KLJUČAVNIČAR
KLJUČAVNIČAR - M/Ž; KUUČAVNIČAR, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.2.2009; ATM SL AVTOMATIZACIJA IN TEHNIKA VODENJA PROCESOV, O.O.O., PREŠERNOVA CESTA 9 B, 3320 VELENJE ELEKTROMONTER
ELEKTROMONTER - M/Ž; ELEKTRO MONTAŽA, DOLDČEN ČAS. 3 MESECE, 19.2.2009; ATM SL AVTOMATIZACIJA IN TEHNIKA VODENJA PROCESOV, D.D.D., PREŠERNOVA CESTA 9 B. 3320 VELENJE SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA
SVETOVALEC/KA KAPITALSKIH NALOŽB - M/Ž; SVETOVANJE ZNANIM STRANKAM NA TEREND. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV, 22.2.2009; ZM PROVIDDS, DROŽBA ZA ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE D.O.O, ŽELEZNI-KOVA ULICA 4,2000 MARIBOR KUHAR
KUHAR - M/Ž; SODELOVANJE PRI PRIPRAVI IN PRIPRAVA JEBI V KUHINJI PODJETJA, ODLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.2.2009: REDNAK PROIZVODNJA IN TRGOVINA. D.0.0, FLORJAN 37. ŠOŠTANJ, FLORJAN 37,3325 ŠOŠTANJ MESAR
MESAR -PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA, NARAVA. PREVZEM SKLADIŠČENJE MESA, MESNIH IZDELKOV TER OSTALEGA TRGOVSKEGA RLAGA, SKRB ZA ČISTOČO IN HIGUIENO ODDELKA, ODLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.2.2009; JAGROS TRGOVINA. PROIZVODNJA IN STORITVE. D.0.0. LAŠE I/O, PODPLAT, LAŠE 1 D. 3241 PODPLAT
ELEKTRIKAR ENERGETIK
ELEKTROINŠTALATER - M/Ž; ELEKTROINŠTALACIJE, DELO NA TERENU V OKDLICI VELENJA, DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 4.2.2009; ELEKTRIČNE INŠTALACIJE KOŽEUNIK MARTIN S.P, FLORJAN 148. 3326 TO-POLŠICA
DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS) DIPL INŽ. EL. TEH. - AVTOMATIZACIJA - M/Ž; PROJEKTIRANJE IND. AVTOMATIKE. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 19.2.2009: ATM SL AVTOMATIZACIJA IN TEHNIKA VDDENJA PROCESOV. D.D.O, PREŠERNOVA CESTA 9 B. 3320 VELENJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
NOTARSKI POMOČNIK - M/Ž; OPRAVUANJE DEL S PODROČJA PRISTOJNOSTI NOT. POMOČNIKA. V PRIMERU IZPOLNJEVANJA POGOJEV TUDI DEL S PROSTOJNOST1 NOT. NAMESTNIKA. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 1.3.2009; SALMIČ MARKO - NOTAR, PREŠERNOVA CESTA 1,3320 VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HBANE IN PIJAČ. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 7.2.2009: PIVNICA METKA JERNEJ KUHAR S.P, VELIKA PIREŠICA 36 B. 331B ŽALEC
NATAKAR - M/Z: STREŽBA PUAČ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 14.2.2009; GOSTIŠČE KROPIVŠEK, ANTON KROPIVŠEK S.P, VRANSKO 99.3305 VRANSKO DELAVEC BREZ POKLICA KROVEC - M/Ž; POMOŽNA DELA PRI OBNOVI STREH IN OSTREŠIJ. DOLOČEN ČAS, 8 MESECEV. 12.2.2009; TESARJI TESARSTVO, KROVSTVO, STAVBNO KLEPARSTVO, ZAKUUČNA DELA V GRADBENIŠTVU. TRGOVINA D.0.0, PONDOR 7 A. 3304 TABOR KROVEC
KROVEC-M/Ž; KROVSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.2.2009; PLOHL, KROVSKA DELA. STORITVE IN TRGOVINA D.O.O, LDČICA OB SAVINJI 561.3313 POLZELA
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž; SREŽDA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.2.2009; ZLATI TAURUS PRUIZVO-DNJA IN STORITVE D.D.O, LEVEČ 40.3301 PETROVČE NATAKAR - STREŽRA PIJAČ -DELO V ŽALCU - M/Ž; NATAKAR - STREŽBA PIJAČ. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.2.2009; LOGO PODJETJE ZA PROIZVODNJO, INŽENIRING, ZASTOPANJE. POSREDOVANJE IN TRGOVINO. D.0.0. GROSUPUE. UUOUANSKA CESTA 66, 1290 GROSDPUE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
URADNIK ZA ZAVAROVALNIŠTVO - M/Ž: POMOČ PRI SKLEPANJU ZAVAROVANJ. ADMINISTRATIVNA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 8.2.2009: SKLEPANJE ZAVAROVANJ, ALMA MATJAŽ RASLE S.P, KAMENČE 7,3314 BRASLOVČE PRODAJALEC
PRODAJALEC V SAMOPOSTREŽNI TRGOVINI. - M/Ž; DELO NA BLAGAJNI, ZLAGANJE BLAGA NA POLICE, STBEŽBA STRANK V DELIKATESI, SKRB ZA ČISTOČO. DELO JE V BBASLOVČAH. NEDOLOČEN ČAS. 4.2.2009; PAOER TRGOVSKO PODJETJE D.O.O, BRASLOVČE, BRASLOVČE 26.3314 BRASLOVČE LESAR
MIZAR - M/Ž; DELA PO NAROČILU NADREJENEGA. SAMOSTOJNO DELO NA LESNO OBDELOVALNIH STROJIH IN MANJ ZAHTEVNA DELA, DELO NA CNC STROJO: DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 26.2.2009; RIVA HIŠE GOMILSKO. PROIZVODNJA MONTAŽNIH HIŠ. D.O.O, ŠMATEVŽ 26,3303 GOMILSKO KUHAR
KUHAR - PICOPEK - M/Ž; SAMOSTOJNA PRIPRAVA MALIC. PIC IN JEDI PO NAROČILO. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 8.2.2009; ZLATI TAURUS PROIZVODNJA IN STORITVE D.0.0, LEVEČ 40.3301 PETROVČE KUHAR - M/Ž: SAMOSTOJNO KUHANJE MALIC. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 7.2.2009; PIVNICA METKA JERNEJ KUHAR S.P., VELIKA PIREŠICA 36 B. 3310 ŽALEC GRADBENI TEHNIK
PROIZVODNI KDNSTRUKTOR - M/Ž; SAMOSTOJNA IZDELAVA DOKUMENTACIJE ZA PROIZVODNJO, DELA PO NAROČILU NADREJENIH, RISANJE V AUTOCAD-U .... NEDOLOČEN ČAS, 26.2.2009; BIVA HIŠE GOMILSKO, PROIZVODNJA MONTAŽNIH HIŠ. D.D.O.. ŠMATEVŽ 26. 3303 GOMILSKO EKONOMSKI TEHNIK RAČUNOVODJA - M/Ž; KNJIŽENJE FAKTUR, KNJIŽENJE PLAČ, USKLAJEVANJE ODPRTIH TERJATEV .... ODLOČEN ČAS. 3 MESECE. 9.2.2009; KBS GRADNJE. GRADBENO PODJETJE. D.O.O, ARJA VAS 101.3301 PETROVČE


ifi§| glfm
wßm	WS
95.1. 95.9 100,3 90.6 MHz
IZBIRAMO
S POMOČJO POSLUŠALCEV IN BRALCEV
VSAKO NEDELJO OB 20. URI
www.radiocelje.com
Št. 9 - 3. februar 2009
1TO
- INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
ČETRTEK, 5. 2. Celjski dom
10.00 - Otroci in kultura 11.00 - Sejem Kultura 2009 11.00 - Iztok Skok: Novi načini bivanja
13.00 Poklici prihodnosti v kulturi - delavnico izvaja Marko Štamenković, umetnik na obisku 17.00 - Pravljica na obisku 17.00 - Okrogla miza Kultura v pasti regionalizacije Likovni salon 19.00 - Otvoritev razstave Prejmemo in podarimo -
TOREK, 3.2.
18.00 Dom kulture Velenje
Zimska pravljica
Plesna predstava plesalcev Plesnega studia N
19.30 Kulturni center Laško
Prerekanja
Gostovanje SNG Ljubljana
18.00 Anina galerija Rogaška
Slatina_
Valentinova steklena zgodba
Otvoritev razstave ŠC Rog. Slatina
Milena Kosec in Anja Šmaj-dek
Galerija Račka
18.00 - Vodstvo po razstavi Draga Tršarja
Galerija sodobne umetnosti
11.00 -19.00 - Razstava Dokumentacija konceptualnih del umetnikov SLG Celje
8.00 - Gledališka vzgoja za vrtce in šole
Muzej novejše zgodovine Celje
11.00 - Hermanove etnološke ustvarjalnice Atelje Manje Vadla 15.00 - 21.00 - Tvoj srečni dan (razprodaja del)
Narodni dom
19.00 Trenutek pomnim dragoceni
Pokrajinski muzej Celje
18.00 Osrednja knjižnica Celje Janko Prunk: Racionali-stična civilizacija 1776 -2000
Predavanje in predstavitev knjige
16.00 Dom II. slovenskega
tabora Žalec_
Petpedi
Plesne delavnice za otroke
ČETRTEK, 5.2.
18.00 I. OŠ Celje
Moč pozitivne samopodo-be
Predavanje Nine Leskovar - Šola čustvene inteligence
SREDA. 4.2.
17.00 Knjižnica pri Mišku
_Knjižku__
Zlati kamenčki
Predstava učencev POŠ Šmartno v Rožni dolini
12.00 Kulturnica Velenje_
Učna ura s Francetom Prešernom in Matejem Krajncem
Predstavüev knjige Krst pri Savici nekoliko drugače
19.00 Dom sv. Jožef Celje
Mladostnik in starši pred odločitvijo
Predavatelj Jože Planinšek
18.00 Savinov razstavni salon
Žalec_
Likovna dela Emerika Bernarda
Otvoritev razstave
10.00 - Vodenje po razstavi Mavrični svet Schiitzove keramike
16.00 - Vodenje po stalnih zbirkah
Celjska Mohorjeva družba
9.00 - 13.00 - Dan odprtih vrat: Mohorjeva se predstavi
Zgodovinski arhiv
9.00 - 17.00 - Vodenje po razstavi Načrti okrožnih inženirjev Glasbena šola 11.00 - Kulturni maraton III. OŠ
16.00 - Koncert tekmovalcev
Hotel Evropa
19.00 -Recital Prešerne besede
Mladinski center
19.00 - Projekcija Celje fokus in retrospektiva MCC
18.00 Dom krajanov Vrbje
Literarni večer ob kulturnem prazniku
17.00 Celjski mladinski center
Kolobaijenje
Predavanje Damjana Oc-virkaobiodinamičnemkme-tovanju
10.45 Mestni kino Metropol
Zrolam si svoj film
3-KONS - Filmi, filmska glasba, ples v izvedbi dijakov SŠGT.PKŠ in GCC
18.00 Vila Rožle Velenje
Certifikati kakovosti in zlatih palet
Razstava nagrajencev projekta Zveze likovnih društev Slovenije Zlata paleta 1999 - 2008
19.30 Orgelska dvorana GŠ
Velenje_
Orgelski koncert
Izvaja Martin Sander iz Nemčije
Snežak z Lave
jfl®w0tednik
Naročnfld Novega tedn&a boste lahko naročniške ugodnosti -
-- - : ' r
besedin čestitko mi Rad,u Celje-
, ,., „,, ,m .'..H. j.,,:, ,, r jjjLlu. ., ,. r..tri » .. Ill_,
izkoristili izključno s svojo naročniško kartico, naročniško položnico oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega teanika.
Neizkoriščene ugodnosti se ne prenesejo v naslednje leto!
PRODAM
DOBRO ohranjen jogi, 180*190, prodam po simbolični ceni 20 EUR. Prodom še dve novi odeji iz merino volne, 140*200. Telefon 041 817-144.	444
KUHINJO, 2,80 m, steklokeramika, štedilnik, 2 + 2, pralni stroj, kotno sedežno, hladilnik, zamrzovalno omaro, mizo, posteljo, pisalno mizo, prodam. Telefon 040 869-481.	460
MOTORNA VOZILA

mm
KUPIM
KAKRŠNO koli osebno vozilo, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 361-304.	65
POSEST
KUPIM
VIKEND hišo ali kmetijo, v bližini Celja, do 25 km, plačilo z gotovino približno 70.000 EUR, možnost poplačila kredita ali leasinga, plombo v ZK ni težava, lahko je razpisana dražba, kupim. Sem resen kupec. Telefon 031 400-673.	429
■ ^•^rjmrTTTFm Av^msIMLMAR
fROOUtW S£flWS VOZIL oLaa
Grobelno Tel.: 03/746 61 34 www.avtohisamlakar.si
PRODAM
CEUE, center. Trisobno mansardno stanovanje, 2/2, velikost 90,50 m2, kompletno na novo adaptirano, plinsko ogrevanje, klima, vsi priključki, prodam ali menjam za manjše (l oseba). Cena 1.200 EUR/mJ. Telefon 031 620-506.
390
ODDAM
STANOVANJE, 94 m2, obnovljeno, primemo za odvetniške pisarne, oddam. Telefon 041 971-824.	468
TRISOBNO opremljeno stanovanje, Na zelenici, oddam. Telefon 041 670-803.	472
A
od 4.2. do 11.2.
na ogled v Citycentru Celje
PRODAM
BIKCA simentalca, 300 kg, prodam. Telefon 041 269-693.	431
BIKCA sivca, mesni tip, starega 14 dni, prodamo.Telefon 031 544-653. Š37 VIETNAMSKE prašiče, stare 12 tednov, prodam. Telefon 040 899-973. 470 BIKCA simentalca, lahko za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 858-014,(03)5821-578.	475
KOBILO, staro 7 let, ki je breja 9 mesecev, prodam, lahko tudi menjam za brejo kravo. Telefon 041 921-772.
477478
BIKCA simentalca, starega 18 tednov, prodam. Telefon 041 903-680. 486
VABLJENI NA TESTNE VOŽNJE
PRODAM
DOMAČE belo in rdeče vino ugodno prodam.
Telefon 041 392-047.	283
SENOvokroglih balah prodam.Telefon 031 736-539.	439
BIO vino, šmamica, jurka, izabela, prodam. Informacije po telefonu 051 328-472.
451
HITRO NAROČITE
Tale možak stoji v Valjavčevi ulici 1 na Lavi. Očitno se je izgubil in se odločil, da bo kar ostal, saj zime kot kaže še ne bo konec.	ŠP
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
1 JiM»];» tudi letnik2009 4JiWili«
pri|ogo TV-OKNO! ™ ^ ilM
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:	Datum rojstva:
Ulica:	
Nepreklicno naročam Novi tednik	podpis:
za najmanj 6 mesecev	
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo	za potrebe naročniške službe Novega tednika
NT_Rf
St- 9 - 3. februar 2009


MALI OGLASI - INFORMACIJE
23
VEČ naklodalk sena in otove, okolica laškega, prodam. Telefon 031748-020.
461
BELO mešano vino, zelo dobro, prodam. Telefon 041 858-014,(03)5821-578.
475
PRODAM
Brezplačna posredovanja
za ženske do 46 let. Posredovalnica
03 57-26-319, 031 836-378
Leopold Orešnik s.p.. Prebold
Zenitna posredovalnica
za vse osamljene 03 57-26-319, O31 505-495
Leopold Orešnik s.p.. Prebold
POŠTENA, 43-letnu ženska, z dobro službo, iz Žalca, vitka, želi prijatelja do 59 let. Telefon 041 248-647, agencija Alan.
458
INŽENIR, situiran, 40 let, višje postave, želi žensko do svojih let. Telefon 041 248-647, agencija Alan.	458
PROMETNI TELEFON
ZAPOSLITEV
	AGM NEMEC d.0.0.
	ZAPOSLI
	- natakarja
	- vodjo
	gostinskega
ali 041-322-889	objekta
ZAJČNIK prodam. Telefon 5770-150.
346
DOBRO ohranjeno kuhinjo, masivni les ter smrekove deske in »fosne«, prodam. Telefon 051 324-356. 452 ŠTIRI zimske gume, na platiščih, velikost 185/65/14, za VW polo, podam. Telefon 041478-261.	482
KUPIM
TRAKTOR, prikolico, motokultivator in drug stroj, tudi v okvari in tovorno vozilo, kupim. Telefon 041407-130. 405 CIMERMANKO, staro knjigo, razglednico, fotografijo, medaljo, bajonet in sabljo kupim. Telefon 031 809-043.
453
ZAPOSLIMO referenta s srednješolsko izobrazbo, z znanjem angleščine, nemščine. Greta Pušnik, s. p., Ivenca 30, Vojnik, telefon (03) 781-2310.	n
AGM NEMEC d.o.o.
ZAPOSLI
I-gradbenega delavca
_ (tesar, zidar)
[Kontakt: 041-625-913 . gradbenega inženirja
DNEVNI bar v Celju zaposli dekle za strežbo pijač. Zelo ugoden delovni čas. Telefon 031 616-695. Dnevni bar Choo-Choo, Niko Popovič, s. p., Levstikova 8, Celje.	484
AGM NEMEC d.o.o.
ZAPOSLI
-	strojnika gradbene mehanizacije
-	voznika kamiona
-	mehanika tovornih vozil in gradbene mehanizacije
Kontakt 041-625-913
SIMPATIČNA trgovka, 49-letna vdova, vitka, brez otrok, želi prijatelja. Telefon 041 248-647, agencija Alan.
458
CEUANKA, 36 let, vitka, premožna želi prijatelja do 56 let. Telefon 041 248-647, agencija Alan.	458
Zaradi širitve poslovanja sprejmemo 4 oseba
2 vozniškim izpitom B kategorije za delo v komerciali. Možnost honorarnega dela ali redne zaposlitve. Začetek takoj. Informacije od 8. ure do 14.30. Jakoma d.o.o„ Mariborska c. 44,3000 Celje. Tel: 03/425-61-50.
Pizzerija Verona v Celju in picerija Bonita v Žalcu zaposli
osebo za razvažanje hrane.
Delovni čas je dvoizmenski. Možnost zaposlitve za nedoločen čas z rednim plačilom. Delo v prijetnem delovnem okolju in sproščenem kolektivu.
Prošnje poslpte na nasluv
SPD d.o.o.. Podlog 59,3311 Šempeter. Informacije na tel, št.: 051 630-925.
RAZNO
IZDELAVA nizkoenergetskih masivnih lesenih hiš po naročilu. Miroslav Marguč, s. p., Kajuhova ulica 6, 3210 Slovenske Konjice, telefon 040 615-066. n
PRODAM
SUHA DRVA,
cena 50,00 eur/m,
041634940
Franc Camloh s.p., Laško
www.novitednik.com
Na delo odšel si, a vrnil se nisi več. Le zakaj moral si umreti ? Dan, tragično zaznamovan je bil, ko utihnil je tvoj glas in za vedno si odšel od nas.
V SPOMIN
1. februarja je minilo tri leta, kar nas je tako nenadoma zapustil naš ljubljeni sin in brat
BOŠTJAN OJSTERŠEK
Leta mnoga bodo še minila, nam ostala žalost in v srcih globoka bolečina, ki zelo boli, odkar si nas, Boštjan, zapustil ti. Vsem, ki ohranjate spomin nanj, postojite ob grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje, iskrena hvala.
Mami, ati in brat Robi z družino
462
ZAL0G0VNIK, 1.0001, s solarnim izmenjevalcem, s kompletno izolacijo in dostavo. Uroš Premik, s. p., Migojnice 4 a, Griže, telefon 041 628-666.	ž 12
KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3grad, d. 0. 0., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104.	481
VABUENI na tečaj klasične masaže s pripravo na NPK. Začetek: 7. 2. 2009. Po uspešno opravljenem tečaju boste pridobili certifikat, s katerim boste usposobljeni za delo in prijavo na NPK. Za ostale informacije pokličite 031 723-848. Avrora, Sara Jošić, s. p., Šmiklavška cesta 2, Ljubečna.	Š38
IZREDNO UGODNA
GOTOVINSKA
POSOJILA!!!
(TAKOJŠNJE IZPLAČILO!
Zneski od 500-1.500 EUR na 11 mesecev. IPREVERITEI
PE MARIBOR. Partizanska 5 tel: 08 200 16 20, 040 633 332 PE CELJE. Ulica XIV divizije 14 tel: 08 200 16 30, 040 633 334
I Skupina 8, Finančne storitve d.o.o.l Dunajska 22, 1000 Ljubljana_I
wiNw.radioceIje.com
^Prodajate
(ne)premičnino?
Želite, da Je Vaš oglas bolj viden?
Obogatite ga s sliko ali postavite v okvir!
MALI OGLAS S SLIKO (4*3cm)
> O
(A B!B1
J2 w
e s
£
«
S n
i i ii
OPEL astra l,6iE, letnik 1997, prvi lastnik, prodam. Telefon 070 818-XXX.
MALI OGLAS S SLIKO (4*3cm) V OKVIRJU
Vse cene vključujejo DDV
OPEL astra 1,6 i, letnik 1997, prvi last-tnik, prodam. Telefon 070 818-XXX.
Informacije 03 4225100
Ljuba mami
MARIJA STANTE
roj. Podplatan (23.1.1936-11.9.2008)
tako zelo te pogrešam ... sleherni dan. Tvoja Franja
Prožinska vas, januar 2009
479
Pozimi, ko zunaj je mraz, si tiho odšel brez slovesa. Niti roke nam nisi podal, a v naših srcih boš vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ata, starega ata in pradedka
CIRILA KRAMARSKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem. Zahvala tudi podjetjem Remont,
SŽ Celje in Mercator Leveč - pohištvu. Hvala za darovane sveče, izražena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Rakovi, zdravnikom interne intenzivne nege bolnišnice Celje, pevcem in gospe Petek.
Vsi njegovi
447
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno, in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče
IVANE KRAJNIK
iz Rifengozda 29, Laško (19.11.1922-20.1.2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, spremstvo na njeni zadnji poti, darovano cvetje, sveče in svete maše, darove za cerkev in kakršno koli pomoč v teh težkih trenutkih.
Posebna zahvala dr. Petru Ivačiču, višji medicinski sestri Brigiti Ojcinger, patronažni sestri Stanki in celotni ekipi Reševalne postaje Laško za vso pomoč v letih njenega zdravljenja. Hvala osebju bolnišnice Topolšica za lajšanje bolečin v zadnjih dneh njenega življenja. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu za lepo opravljen cerkveni obred, gospodu Petru Ojsteršku za ganljiv govor ob slovesu, pevcem za odpete žalostinke in pogrebni službi Komunale Laško za vse opravljene storitve.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
463
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190,
fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročninaje 7,90 EUR. Za tujino je letna naročnina 189,60 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto-
grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Izlakar Oblikovanje: www.niinjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Urednica informativnega programa: Janja Intihar
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Rok Založnik
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si
Št. 9 - 3. februar 2009
1TO
z^LKi^wt tv
t L
vo. Po vojni je ponovno kmetova! na sestrini kmetiji do leta 1949, ko se je poročil in se zaposlil v Rudniku Velenje in ostal vse do upokojitve. Ob tem ne gre pozabiti na njegovo aktivno društveno delovanje, saj je ustanovni član gasilskega društva, društva upokojencev in smučarskega kluba Andraž.
V Jožefini družini z 12 otroki so starejši služili za pastirje pri okoliških kmetih. Na željo staršev je Jožefa ostala doma na kmetiji. Zakonsko zveza sta sklenila 15. januarja 1949 v Žalcu. Začelo se je skupno življenje in spletanje toplega družinskega gnezda, v katerem so varno zatočišče našli njuni trije otroci, Ferdinand, Jožef in Marijana. S trdim delom in odrekanjem sta si zgradila novo hišo, otroci pa so si vsak zase ustvarili svoj dom.
Zakonca Krk jesen življenja uživata v miru in sreči med prijaznimi sokrajani, kjer jima krajšajo čas njuni otroci, šest vnukov in šest prav-nukov, ki se radi vračajo domov in v njun dom prinašajo sonce, dobro voljo in veselje.
DARKO NARAGLAV
NAŠI MATURANTI
Tudi letos Novi tednik maturante vabi k sodelovanju. Želite nepozaben dogodek, ki ste ga obeležili skupaj s sošolci, ove-kovečiti tudi v Novem tedniku? Pošljite nam skupinsko fotografijo z maturantskega plesa ter jo opremite s podatki o svojem oddelku in šoli ter z imeni vseh sošolcev (po vrstah in od leve proti desni) . Naš naslov. Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali tednik@nt-rc.si (fotografija mora biti v čim večji resoluciji).
Foto: Grup A
Z isto nevesto trikrat pred oltar
Ko je Anton Leder z Vranskega pred več kot šestdesetimi leti prvič srečal Marijo Štrukelj iz Šmartnega ob Dreti, verjetno niti v sanjah ni pomislil, da bo to dekle kar trikrat oženil. Prepričan ni bil niti, ali jo sploh bo. Pa je usoda vendarle hotela, da sta Marija in Anton 25. januarja letos praznovala biserno poroko.
Marija je na Vransko redno prihajala na obisk k sorodnikom. Anton se je kmalu zagledal v postavno dekle in jo 24. januarja leta 1949 tudi odpeljal pred oltar domače cerkve. Mladoporočenca sta si prvi dom ustvarila pri ženinovih starših. Tam se jima je rodil prvorojenec Tone. Po enem letu pa se je Anton odpravil s trebuhom za kruhom. V Celju je našel stanovanje in službo, tako da sta za njim kmalu lahko prišla tudi Marija in mali Tonček, ki je po treh letih dobil sestrico Danico. Ko sta otroka nekoliko zrasla, se je zaposlila tudi Marija.
Iz Celja se je družina po nekaj letih preselila v hišo v Tr-novlje. Tam si je dom ustvarila tudi hči Danica. Anton in Marija imata štiri vnuke. Medtem ko je Marijino glavno opravilo gospodinjenje, je Antonova strast obdelovanje zemlje ter ukvarjanje z zajci in kokošmi. Pri oseminosemdesetih še vedno rad sede za volan in Marijo odpelje na lepše ali zgolj po opravkih. Sicer pa Anton še vedno rad kolesari. Z Marijo sta se v mlajših letih s kolesom ničkolikokrat odpravila iz Celja na Vransko.
Pred desetimi leti sta si vnovič obljubila večno zvestobo, saj sta praznovala zlato poroko. Ker gre v tretje rado, pa sta zaobljubo letos obnovila še enkrat. Obred je v Don Bosko-vem centru vodil župnik Ciril Slapšak, slavje pa se je nadaljevalo na Dobrotinu nad Vojnikom.
In kakšen je recept za tako uspešen in dolg zakon, smo radovedni. Nič posebnega, skromno odvrneta slavljenca, znati je treba potrpeti in skromno živeti.
BA
Biserna zakonca Krk s svojimi najbližjimi
Biserna ogrlica zakoncev Krk iz Andraža
Biseroporočenca Marija in Anton Leder
Jožefa in Ferdo Krk sta praznovala 60-letnico skupnega zakonskega življenja in s tem »dokončala« biserno ogrlico, ki sta jo ustvarjala, negovala in plemeniti-la v dobrem in slabem skozi dolga desetletja.
V župnijski cerkvi sv. Andreja v Andražu je domači župnik Janez Furman daroval mašo in opravil obred biserne poroke. V dvorani Zadružnega doma Andraž sta civilni obred opravila župan Občine Polzela Ljubo Znidar in matičarka Daija Ažman. Vsak na svoj način sta predstavila življenjsko pot zakoncev, jim izročila darila in skupaj z njima in njunima sinovoma, ki sta bili njuni poročni priči, tudi nazdra-
vila. Njuno praznovanje pa je imelo tudi humanitarno noto, saj sta v vabilih zapisala, da se odpovedujeta darilom, kdor želi, pa lahko denar nameni v dobrodelne namene.
Jožefa, rojena Bovha, in Ferdo Krk sta Andražana že od rojstva. Bila sta soseda in tako je iskrica ljubezni lahko hitro preskočila in ju pripeljala na skupno zakonsko pot. Po končani osnovni šoli je Ferdo ostal doma pri sestri na kmetiji kjer je pasel živino, pozneje pa pomagal pri spravilu lesa iz gozdov. V času vojne vihre je bil vpoklican v nemško vojsko, temu se ni odzval, ampak je odšel v partizane na Dolenjsko. Malo pred koncem vojne je bil hudo ranjen v gla-
Osje kraljestvo s podstrešja
Na podstrešjih se najdejo vse sorte »zakladi«, ampak tale je gotovo brez konkurence. Cvetko Pevec iz Šentvida pri Grobelnem je namreč naletel na nekaj, kar se, kot pravi, bolj redko vidi. Tole žuželčje mesto v višino meri 40 centimetrov, v obsegu pa kar dvakrat toliko. V njem pa domujejo žive ose. Glede na to, da jih je odstranil s podlage, prenašal sem ter tja, meril temperaturo v notranjosti in še bi lahko naštevali, bi si človek mislil, da ga ne marajo preveč. A glede na to, da ga prav nobena ni pičila, so se očitno sprijaznile z njim.
StO
---—- Št 9 - 3. februar 2009
iVOiC