Ameriška Domovi ima
NO. 109
AM6RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
•Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 4, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Grški vojaški režim odpravil monarhijo
Predsednik vlade Papado-poiilos je prevzel začasno tudi dolžnosti predsednika republike.
_ ATENE, Gr. - Grška vlada Je zadnji petek končala grško monarhijo in proglasila državo Za republiko. Predsednik vlade G- Papadopoulos je obdolžil kralja Konstantina, ki živi od decembra 1967, ko je brezuspeš-110 poskusil potisniti vojake z vlade, v Rimu, sodelovanja z u-porniki v vojni mornarici. Vlada je za upor pravočasno zvedela in upornike prijela. Okoli 200 Pb je zaprtih.
Policija v Atenah je bila v po-Sebni pripravljenosti, ko je vlada odredila razsvetlitev vseh lavnih poslopij v glavnem me-stu v ‘''proslavo” konca grške monarhije, stare 140 let. Pred-Sednik vlade Papadopoulos, ki le prevzel začasno tudi dolžno-sti Predsednika republike, je iz-Javil, da bo imel narod priložnost odobriti spremembo v Ijud-em glasovanju še pred kon-cem julija letos. Prav tako je 1,1 ubil parlamentarne volitve ° konca prihodnjega leta.
. Nralj Konstantin, star 33 let, lo preko svojega zastopnika iz-lavil v Rimu, da “ni pričakoval ^takega in da mu je za vse to
. kasneje je kralj v posebni iz-lavi proglasil ukinitev grške monarhije za nezakonito, ker PPpada odločitev o tem narodu, k oustantin je dejal, da se bo J d za narodovo pravico. Izja-1 je tudi, da ni imel nobene
•7
Uei Z uPorom v v°jni morna-
lr. Jožs lasaj ymr!
Včeraj, 3. junija, je umrl v Št. Jakobu na slovenskem Koroškem dr. Jože Basaj, dolgoletni tajnik LKSA in znan gospodar-sko-zadružni delavec v Sloveniji v letih med obema velikima vojnama. Njegov pogreb bo jutri. Sv. maša za njegov večni pokoj bo v nedeljo, 10. junija 1973, ob 10. dopoldne v cerkvi sv. Cirila na Osmi v New Yorku.
Novi grobovi
Angela Prosen
V petek je umrla v Euclid General bolnišnici Angela Prosen, roj. Pirnat v Dobu pri Domžalah pred 74 leti, došla v ZDA pred 54 leti, preje poročena Lausin, žena Ludwiga, mati Alice DeWitt, sestra Frances Česen Mochnik, Mary Cvetko in Anne Bacivilla (zadnji dve v Jugoslaviji). Bila je članica KS-KJ, Kluba Ljubljana in Kluba slovenskih upokojencev v Eu-clidu. Pogreb bo jutri, v torek, ob 8.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Kristine ob 9., nato na Lakeview pokopališče
^ Bivši predsednik grške vlade ^stantine Caramanlis, ki živi ^ arizu, je izjavil, da je ukini-rnonarBije nov državni udar, tu Gre§a ml j je “ohraniti dikta-ai^° J ° okrasiti z ljudskim b "S°vVaniem in volitvami”.
od	^aki časa mislil na
ranNev monarhije in je iz-dos1 U^or v v°jni mornarici za jeSe^° Jega cilja. Papadopoulos Vej°Zriaml monarhijo za “preži-let1 ,°Stanek preteklih dob”, 33 k0vSl'arega kralja pa obdolžil iti	zaro^e Proii “revoluciji
pre^u^stvu”, ko je v govoru sjj « radia in televizije progla-Predsedniško republiko”.
J NulHmTiteija
a PotfroŠjis 0:!i¥e!ajiia
CLEVELAND, O. - V letoš-tj^eh 1JJaiu je deževalo v 24 ■\ty-	’ ar jo novi rekord. Prof.
C]ev f k'- Hamilton, metereolog sp d^ari^ ^tate University, mi-PoiQimaje, znak. da se severna
Pr f b lza novi ledeni dobi.
rektoV A?10”133 A' Seliga’ di'
atmosferskega znanstve-Programa na
Vzhodni Nemci smejo poslušati zahodni
radio in gledati TV
BERLIN, Nem. — Erich Ho-necker, glavni tajnik Komunistične partije Vzhodne Nemčije, je objavil, da njegovi podaniki sedaj lahko gledajo zahodno-nemško televizijo in poslušajo zahodnonemški radio.
V preteklosti je bilo to strogo prepovedano in kaznivo. Odkar se je položaj med obema nemškima državama normaliziral, je bilo treba kreniti na novo pot tudi na tem področju.
Howard Callaway
NOV ARMADNI TAJNIK — Za novega armadnega tajnika je predsednik Nixon nedavno imenoval Howarda Callaway-ja s Pine Mountain, Ga., graduanta West Pointa, člana glavnega republikanskega odbora in bivšega kandidata za državnega guvernerja (na sliki).
ajsirahKe SOVJETSKO NADZVOČNO .ia* ’"m POTNIŠKO JET LETALO
SE RAZLETELO V PARIZU
Senat se zavzel za neodvisne gasolinske družbe
WASHINGTON, D.C. - Senat je pretekli petek izglasoval v razmerju 44:12 zakonsko dopolnilo, ki obvezuje oljne družbe, da dajo neodvisnim gasolin-skim družbam za prodajo na 1 drobno dosedanje količine gaso-| lina po isti ceni, kot svojim lastnim gasolinskim postajam.
Omejitev je dopustna le v meji kot za lastne gasolinske postaje.
Celotni zakonski predlog z o-menjenim dopolnilom bo prišel bila sprejeta. A. Cox je to v po-na glasovanje v Senatu jutri. 1 seibni izjavi zanikal.
lega
oSle”ily' i* dejal,
Ohio State da se pod-
a sPreminja po vseh znakih e je^ SVe^u> t°čla on ni gotov, -k sr> re^a V *em gledati zače-Premembe cele, dolge dobe "“»m podnebju.
:ieve1l!l„0iniem maiu ie Mo v
° ie U Pa^cev padavin, kup n°rmalna količina le 3.52. a 15 (v, Srn° ^meli od začetka le-i ep PaHev padavin, kar je nad povprečjem.
1ernensJd prerok
Helno
oblačno in soparno.
Najvi?ia ~	111 auPai
temperatura do 85.
(ox svari Ervina pred lavnim zasliševanjem
Posebni javni tožilec za Watergate A. Cox sodi, da bo javno zasliševanje pred senatnim odborom onemogočilo obsodbo krivcev Wa-tegate afere.
WASHINGTON, D.C. - Posebni javni tožilec za Watergate afero Archibald Cox se je sredi preteklega tedna razgovarjal z glavnim pravnim svetovalcem senatnega odbora, ki preiskuje Watergate zadevo in tega svaril pred obsežnim javnim zasliševanjem, ker da utegne to onemogočiti obsodbo krivcev.
Napovedujejo, da se bo Cox o tem razgovarjal še neposredno s sen. S. Ervinom, načelnikom posebnega odbora iza Watergate a-fero. Ta je dejal, da je zanj važnejše prinesti vso Watergate zadevo pred široko javnost, kot pa poslati par krivcev zaradi nje v zapor. Zdi se, da se s takim stališčem sen. Ervina strinja večina njegovih tovarišev v posebnem senatnem odboru in nemara v Senatu sploh.
Po poročilu Washington Post naj bi bil A. Cox pritiskal na senatni odbor, da ustavi obsežna javna zasliševanja in menda celo napovedal nastop preko sodišča, če njegova zahteva ne bi
Gough Whitiam, ki je dejal, da bo šel na obisk v ZDA, povabljen ali ne, je v par-mentu kritiziral predsednika Nixona.
SYDNEY, Avstral. — Predsednik vlade Gough Whitiam, ki je lani v osebnem pismu predsedniku ZDA Nixonu obsodil ameriške letalske napade na Severni Vietnam v zadnjem decembru, ko je Hanoi začel zavirati sporazum v Parizu, se je zadnje čase prizadeval za povabilo v ZDA. Ko tega le ni dobil, je izjavil, da bo šel na obisk, pa naj bo povabljen ali ne, ker “so odnosi Avstralije z ZDA tako tesni, da povabilo ni potrebno”.
V Washingtonu so nato pripomnili, da bo Whitiam dobrodošel, če pride, četudi ni bil u-radno povabljen.
Med tem se je G. Whitiam v parlamentu dal zapeljati in je potrdil napad na predsednika Nixona v melbournskem listu, ki je zapisal, da je predsednik ZDA “objesten in ohol” v odnosih do Avstralije.
G. Whitiam je pripomnil še, da ameriški predsednik in predsedstvo ZDA ne bi bilo v tako nerodnem položaju, če bi bila amreiška vlada odgovorna Kongresu, kot je avstralska vlada odgovorna avstralskemu parlamentu.
Zadnji napad na Nixona ver-
Na veliki mednarodni letalski razstavi se je včeraj v Parizu na Francoskem ponesrečilo novo sovjetsko nadzvočno potniško jet letalo Tupolev 144, ena največjih zanimivosti razstave. Posebna komisija francoskih in sovjetskih strokovnjakov raziskuje vzrok nesreče, pri kateri je bilo 14 mrtvih.
PARIZ, Fr. — Včeraj je bil zadnji dan velike mednarodne letalske razstave, na kateri so bila i-azstavljena najnovejša in najboljša letala iz vseh držav. Nadzvočno potniško letalo Tupolev 144 je bilo med največjimi zanimivostmi celotne razstave. Predelano in razširjeno je vzbujalo pozornost kot tekmec francosko-britanskemu Concor-du, nekaj manjšemu letalu skoraj enake izdelave in oblike. Ko je letalo Concorde pokazalo svoje sposobnosti v letu in pristajanju, pa zopetnem vzletu, je hotelo to pokazati tudi rusko letalo Tupolev 144, pa se je pri tem v zraku razletelo in treščilo na zemljo.
Eksplozijo letala je gledalo kakih 300,000 ljudi, ki so bili navzoči na razstavi. Razbitine letala so treščile na zemljo na predmestje Goussainville, nedaleč od letališča Bourget, kjer je bila razstava. Mrtvih je 6 Rusov, med njimi pilot, letala Mihail Koslov in direktor poskusnih
sta bila na mestu Aleksej Tupolev, sin nedavno umrlega zasno-vatelja letala in sedanji vodnik celotnega Tupolev programe gradnje letal v ZSSR, in namestnik letalskega ministra Vasilij Kozakov.
Sodijo, da utegne imeti nesreča Tupolev 144 slab vpliv ne le na razvoj in uporabo tega letala v rednem prometu, ampak prav tako tudi na njegovega britansko-franooskega tekmeca Concorde.
Nekateri vojni ujetniki so vohunili nad tovariši
1 Iz Clevelanda in okolice
Neurje nad mestom—
Včeraj okoli 7. zvečer je pridivjalo nad mesto hudo neurje in večje število ljudi je sporočilo, da so videli tornade, ki so se bližali tlom. Svarilo pred tornadi je bilo v veljavi od 7. do 8., vendar ni dejansko noben napravil kake škode. Vihar je bil kriv prekinitve električne napeljave v okoli 10,000 domovih za nekaj ur. Večja škoda je bila na Lincoln osnovni šoli v Wick-liffu, kjer danes za to ni pouka. V kratki dobi ene ure je padlo na Hopkins letališču en palec dežja.
Seja—
Podružnica št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob 7. zvečer sejo v Slov. društvenem domu na Re-cher Avenue.
Posebna seja—
Klub slovenskih upokojencev v Euclidu so imel v četrtek, 7. junija, ob 2. popoldne sejo v navadnih prostorih SDD. Na dnevnem redu je volitev novega tajnika, zato je udeležba vseh posebno važna.
Farni karneval—
Fara sv. Vida je objavila, da
jetno ne bo Whitlamu odprl letov vladimir Bedev, ter 8 pre-
vrat v Belo hišo, ko namerava prihodnji mesec na privatni o-bisk v ZDA.
Maurice Stans je tudi pritisnil za denar
WASHINGTON, D.C. — Po vesteh iz zveznega zasliševanja naj bi bil Maurice Stans, bivši trgovinski tajnik v Nixonovi vladi, pri nabiranju denarja v volivni sklad znal tudi pritisniti, če ni šlo drugače.
Tako naj bi pil obiskoval vojaške dobavitelje in od njih enostavno zahteval 1% čistega dobička pri njihovem poslovanju z vlado ZDA. Nekateri so se temu upirali in uprli, večina pa se je rajše vdala. Seveda niso smeli podariti v imenu podjetja, ampak samo kot posamezniki.
Zvezne oblasti sedaj preiskujejo, v koliko so prispevale posamezne družbe in na kak način.
bivalcev Goussainvilla.
WASHINGTON, D.C. — Nekateri od osmih obtoženih ameriških vojnih ujetnikov so vohunili nad svojimi tovariši in bili zato deležni od rdečih posebnih ugodnosti v pijači in hrani, pa!ko imela letos svoj poletni kar-tudi v drugem. To je povedal neval v dneh 21., 22., 23. in 24. Michael D. Benge, uslužbenec junija-Agencije za mednarodni razvoj, Romanje v Lemont— ki je bil ujetnik v taborišču ,! Tisti> ki se žele pridružiti replantation” pri Hanoiu od no-' marjem v Lemont 30. junija in vembra 1970 do marca 1973. j B iuliia 1973, se lahko javijo Nekateri od obtoženih ujetni- iudi pri Franku Urankarju na kov so prosili svoje ječarje pred' Mokican Avenue, tel. 531-8982.
Sovjetski strokovnjaki so od- izpustom na svobodo za mož-!
klonili vsako izjavo o vzroku nesreče, ki jo preiskuje posebna sovjetsko -francoska komisija. Nekateri strokovnjaki trdijo, da je utegnil nesrečo zakriviti pilot, drugi pa opozarjajn na spremembe v Topolev 144, ki se je ponesrečilo, napram onemu, ki so ga Rusi pokazali na pariški mednarodni razstavi pred dve-mi leti. Ponesrečeno letalo je imelo močnejše motorje in daljši trup.
Letalo Tupolev 144 se je slično kot preje Concorde med letom spustilo na letališče, se dotaknilo tal in se nato pognalo znova kvišku, pri tem je oma-halo in eksplodiralo. Neki strokovnjak je rekel, da je bil pilot pred problemom kot voznik avtomobila, kateremu je pred vrhom klanca zmanjkalo brzine.
Od sovjetskih strokovnjakov
NIXON IN POMPIDOU NA SESTANKU NA ISLANDIJI NISTA DOSTI OPRAVILA
WASHINGTON, D.C. — Dvodnevni r a z g o vori med predsednikom ZDA Richardom Nixonom in predsednikom Francoske republike Ge-orgem Pompidoujem so potekali v ‘dobrem razpoloženju’, kot je dejal Nixonov tiskovni tajnik R. Ziegler oib njihovem koncu v petek, pa vendar niso privedli do nobenih stvarnih sporazumov ali zaključkov. Predsednika sta se razgovarjala skupno nad šest ur in obstoja upanje, da bodo ti razgovori nadaljevani na nižji ravni postopno le rodili kak sad.
O njih uspehu in poteku ni bilo izdano nobeno uradno poročilo in predsednik Nixon ni ob njih koncu dal nobene izjave. Izognil se je tudi srečanju in razgovoru z novinarji. Predsednik George Pompidou, o katerega zdravju so
krožile slabe novice, je šel pred novinarje, da bi jim pokazal, da je pri polnem zdravju.
Novinarjem je Pompidou dejal, da sta bila Nixon in on v nekaterih vprašanjih edina, v drugih pa ne, pa dodal, da je bilo področje, kjer sta bila edina, večje od onega, kjer so se njuna stališča ločevala. “Ti razgovori so bili bolj podobni spočetju kot rojstvu in na vse zadnje je spočetje prijetnejše od rojstva,” je dejal Pompidou. Rekel je dalje, da ni prišel na sestanek, da bi odločila s predsednikom ZDA karkoli, vsaj on ni imel polnomočja za to.
Dr. H. Kissinger je v razgovoru z novinarji na poti domov z Islandije dejal, da so bili razgovori v Rejkjaviku “zelo uspešni”. “Mi smo dosegli, kar smo imeli v načr-
tu,” je izjavil Kissinger. V načrtu naj bi ne bil kak sporazum ali stvarni sklepi, šlo naj bi le za postopek pri pripravljanju nadaljnih razgovorov.
Predsednik Nixon je upal, da bo pridobil Pompidouja za idejo nove atlantske listine, o kateri je 23. aprila letos govoril dr. H. Kissinger, ki pa v Evropi ni dobila nobene večje podpore. Razgovori o tem se bodo nadaljevali med ZDA in posameznimi članicami atlantske skupnosti in morda kasneje tudi z večimi skupaj.
Prav tako ni dobil Nixon nobene podpore za svoj nameravani “sestanek na vrhu” z vsemi evropskimi vodniki skupaj v letošnji jeseniško bo obiskal glavna mesta zavezniških držav v Evropi in se raz_ govarjal z njih vodniki.
Oba predsednika sta se raz-
govarjala tudi o trgovini, de-narstvu in narodni obrambi v okviru NATO. Predsednk Nixon je Pompidouja zagotovil, da ZDA ne bodo enostransko in brez soglasja z zavezniki u-maknile svojega vojaštva iz Evrope. Če je v zameno za to obljubo dobil popuščanje na polju medsebojne trgovine in mednarodnega denarnega sistema, ni znano. Pompidou je znan kot zagovornik zlate podlage za valute, pa verjetno v tem pogledu pri Nixonu vsaj za enkrat ni dosti opravil. ZDA uradno zanikavajo potrebo in koristnost zlata kot temelja mednarodnega denarnega sistema.
Razgovori Nixona s Pompidoujem so bili delno tudi v o-kviru priprav na Nixonove razgovore z Leonidom I. Brežnjevim v drugi polovici tega meseca, ko bo Rus prišel na uradni obisk v ZDA.
nost, da bi ostali v Severnem Vietnamu ali pa bili od tam poslani v kako socialistično ali nevtralno državo,
Polk. T. W. Guy, naj starejši častnik v omenjenem taborišču, je 8 vojnih ujetnikov uradno obtožil sodelovanja s sovražnikom. Vsi so zanikali vsako kaznivo dejanje. Eden od obtoženih je napovedal vložitev tožbe proti polk. T. Guy ju z zahtevo 1 milijona dolarjev odškodnine.
Živinska bolezen v vzhodni Avstriji
DUNAJ, Avstr. - V vzhodnem delu Avstrije ob meji Če-
Zadnje vesti
HELSINKI, Fin. — Pripravljalni razgovori za evropsko varnostno konferenco so v glavnem končani in se bo verjetno v svojem prvem delu sestala že prihodnji mesec, pa se nadaljevala jeseni v Ženevi v Švici in končala nato v Helsinkih prihodnjo pomlad.
NEW YORK, N.Y. — Število žrtev trčenja dveh ladij, ene tovorne in ene petrolejske pod mostom iVerazzano, je po-rastlo na 8. Pri trčenju se je namreč petrolejska ladja Esso Brussels vnela in so ogenj gasili vse do včeraj.
škoslovaške in Madžarske se je razširila slinavka in parkljevka SAIGON, .J. Viet.. Rdeči so
med govejo živino v izrednem obsegu. Ponekod na Gradiščanskem so izgubili večino goveda, ki ga je napadla ta bolezen.
Škodo cenijo sedaj že na okoli 5.5 milijonov dolarjev.
Oblasti so prepovedale vse sejme, shode in vsa zborovanja, celo tudi božjo službo v cerkvah, da bi ustavili širjenje te bolezni.
Omejitev je bila stalna
WASHINGTON, D.C. — Svet za življenjske stroške je objavil, da delavske uijije, ki so se morale v dobi 2 nadzora nad plačami in cenami odreči delu poviška plač, tega ne morejo sedaj dobiti nazaj, ampak je izgubljen za stalno.
Odločitev velja za nazaj do 11. januarja, ko je fazo 2 nasledila faza 3 nadzora plač in cen.
Pri letalski nesreči v Indiji 48 mrtvih
NEW DELHI, Ind. — Pri nesreči letala Boeing 737, ki je skušalo med peščenim viharjem pristati na letališču tod, pa pri tem treščilo na zemljo, je bilo 48 oseb mrtvih. Med mrtvimi so štirje Amerikanci.
Med 17 preživelimi so trije a-
sestrelili južnovietnamski helikopter CR47 Chinook kakih 55 milj severno od glavnega mesta, ko je hil na oskrbovalnem poletu. Mrtvih je bilo vseh 6 članov posadke.
ATENE, Gr. — Štirje glavni poveljniki grških oboroženih sil so odstopili, ko se vlada trudi, da hi dobila podporo za ukinitev monarhije, ki jo je razglasila pretekli petek.
TEHERAN, Iran. — Neki levičarski gverilec je ustrelil ameriškega vojaškega svetovalca 42 let starega podpolk. L. Hawkinsa pred njegovim domom. Uspelo mu je uiti z motociklom.
BUENOS AIRES, Arg. — Dva terorista, ki sta ugrabila kolumbijsko potniško letalo, sta po več kot dveh dneh srečno zapustila letalo v Argentini z $50,000 odkupnine in pobegnila.
BEOGRAD, SFRJ. — Vlada se je odločila omejiti vodtok delavstva v tujino, ko ga je tam že preko en milijon ali okoli 20% celotne jugoslovanske delovne sile.
meriški državljani. Nesreča se je zgodila pretekli četrtek pono-
- ; ;
gfejH Aiierism itoMomm
AMCMC4N ID (mil
7; h'i 1 a »j I <J:
OKU
rrgrs n
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44108
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st "veex of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAKOCNINA:
Ea Združene države:
$18.00 na Isto; $9.00 za pol leta; $5.50 .za 3 mesec« Ca Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec* Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION KATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
«#^*.83
No. 109 Monday, June 4, 1973
Prednost ZDA v tehnologiji izginja
Ko je druga svetovna vojna uničila večji del industrijsko razvitega sveta, so bile ZDA v tehnologiji daleč pred vsem drugim svetom. Vojni napor je že sam po sebi pomagal k razvoju nove tehnike, novega načina izdelovanja, posebno množične produkcije, pa tudi cele vrste novih produktov.
Odkritje atomske bombe in nato uporaba atomske e-nergije v gospodarske namene, napredek na polju elektronike in končno prodiranje v vesolje so ustvarili cela nova področja, kjer je bila Amerika dejansko brez tekmeca dolga leta. Položaj se je postopno začel spreminjati, ko so po!maja 1973, je dunajski nadškof vojni porušene države začele obnavljati svojo industrijo, pa ~	_
istočasno od leta 1965 redno okoli 9 bilijonov dolarjev letnega presežka v izvozu letal, kemikalij, komputorjev in raznih industrijskih strojev.
Visoka raven za delavca so ZDA dosegle na ta način, da je ta produciral v delovni uri več vrednosti kot njegov tovariš v Evropi in na Japonskem. To je možno le, dokler je Amerika v tehnološkem pogledu pred svojimi tekmeci in prav ta prednost je začela v zadnjih letih izginjati. Samo v zadnjih treh letih je ameriški delež v izdelkih, ki zahtevajo visoko tehnološko znanje, na svetovnem trgu padel od 80% na 65%!.
BESEDA IZ NARODA
fea sfoveiiska župnija na Dunaju!
Alois Sterle, 128 West 37th St., ][ Zgfgngm WaSHIngtOniS New York, N.Y. 10018. Toda le	s
do 10. junija, ker naslednji dan bo zaključil svoje posle v New Yorku.
A. S.
Novomašnik M' pozdravljen!
CLEVELAND, O. — Zopet bodo slovesno zapeli zvonovi pri
Sv. Vidu in klicali vernike ki	.
v. , ,	.	. Vi mesta vsa prekopana zaradi del
sv. masi, katero bo daroval	^	,5,	. ,
MILWAUKEE, Wis. — Iz deževnega Milwaukee] a in Chicaga po obisku v oblačnem Clevelandu sva z ženo Frances privozila z avtomobilom v sončno državo Maryland, kjer je povsod dišalo po sveži pokošeni travi. Glavno mesto Amerike Washington, D.C., se je kopalo v sončnih žarkih in spomladanskem zelenju, čeprav je sredina
nove podzemeljske železnice Kot zastopnika slovenske narodnostne skupine v delegaciji i:
prvič rev. Frank Godič, sin Mr. in Mrs. Frank J. Godič, v ne-
Mjo iO junija ob 11.45 dopol-	wisconsi kater0 sta v0.
dne. Kolika cast, kolika sreča za
vso faro, ko bo prvič stopil k;fllaTf- Spenner m tajnik Char-
oltarju, katerega je obiskaval že^f Devic'h’ sva Prisla v Wa od prvega začetka svojega živ-jshmgton na tretJ° konvencije Ijenja. Saj je tu prejel prvič ob-! “National Republican Heritage hajilo, birmo, obiskaval farno'GrouPs Council”, ki se je vršile
in; šolo, vsa leta bil fari v veliko od 10- do 13- ma3a 1973 v Shera’
i ton Park Hotelu ob navzočnost
zadevnih klubov na področju New Yorka. S to aktivnostjo si je pridobil precej dobrih prijateljev med številnimi narodnostnimi skupinami Amerike drugih držav. Skozi 8 let je iz-'pomoč.
dajal, urejal in večinoma pisal | Kakor bo cerkev praznično o-majhno revijo v angleščini, s krašena za Vaš sprejem in bo katero je obveščal filateliste in pesem “Novomašnik bod’ po-
tudi svoja raziskovalna središča. Amerika jim je pri tem pomagala z denarjem, pa tudi z znanjem in novimi skušnjami na polju industrijske organizacije.
Ko je bila Amerika zapletena v obrambo svobode na Koreji, v Evropi, na Srednjem vzhodu in posebno v jugovzhodni Aziji tekom zadnjih 10 let, so stare industrijske države v Evropi in Japonska to ameriško zaposlenost dobro uporabile. Razvile so svojo industrijo, ustvarile in preskusile novo tehniko, pa tudi nove produkte in izpopolnile stare. Z njimi so začele tekmovati z Ameriko ne le na svetovnih trgih, kjer so naglo uspele, ampak celo na samem a-meriškem trgu, ki so ga jim ZDA velikodušno pustile odprtega, četudi so one svoja domača tržišča za ameriške izdelke ohranile zaprta ali pa jih le delno odprle.
Tudi Sovjetska zveza in od njenih satelitov zlasti Vzhodna Nemčija niso spali. Industrija je tudi v Sovjetskem bloku napredovala in se izpopolnjevala, četudi v manjši meri in počasnejše kot v svobodni Evropi in na Japonskem.
ZDA so prvič po 93 letih imele leta 1968 primanjkljaj v zunanji trgovini in od tedaj se plačilna bilanca s tujino za nje še ni dosti popravila. Bila je dejansko iz leta v leto večja in je tako spodkopala trdnost in veljavo dolarja.
Tehnološki napredek tujine v odnosu do ZDA je povzroči! izgubo sto tisočev delovnih mest v naši deželi, Sovjetski zvezi pa dal istočasno pogum in voljo za splošni napor, ki ji naj bi pomagal vsaj do~vzpostave enakosti z ZDA v moči oboroženih sil, če že ne kar do premoči nad njimi. ZDA so scoznale novi položaj in skušajo nadomesitti izgubljeno ali pa vsaj ustaviti svoje nazadovanje v odnosu do drugih industrijsko razvitih držav.
Delavci v tujini imajo sorazmerno precej manjše plače kot v ZDA, njihova produktivnost je v povojnih letih rastla hitrejše kot v ZDA, posebno velja to za zadnjih 10 let, ko je prišlo v ZDA v tem pogledu do zastoja. Vlada ZDA je zmanjšala v tem času svoj delež za znanstvene raziskave in iskanje novih tehničnih rešitev.
Velike ameriške družbe so postavile v tujini svoje tovarne in prenesle tja moderno ameriško tehnologijo, da bi lažje uspele, pri tem pa se niso nič menile za škodo, ki so jo s^tem delale ameriškemu gospodarstvu doma. Ameriške družbe imajo danes svoje tovarne po vsem svetu in v tujini je vloženega preko ICO bilijonov ameriškega kapitala, ki prinaša letno, kot trdijo, okoli 10 bilijonov dobička. Žal pride do tega lebdel domov, ostali pa je vložen nonovno v tujini, namesto da bi pomagal odstraniti primanjkljaj v naši zunanji plačilni bilanci.
Kako se je položaj ZDA v svetu v gosnodarsko-indu-strijskem pogledu v zadnjih 25 letih spremenil, povedo jasno sledeče številke:
Jeklarne v ZDA so pred 20 leti producirale 47% vsega jekla na svetu, sedaj ga le še 20%. Sovjetska zveza jih je lani prvič prehitela v produkciji jekla.
Od radijskih sprejemnikov, ki so prodani v naši deželi, jih je 10% izdelanih doma, vsi ostali so uvoženi, največ iz Japonske.
Od črno-belih televizijskih sprejemnikov je 52% uvoženih, uvoženih je 50% vseh čevljev. 95% motornih koles, 90% rokavic za igranje baseballa, 76% raketov za igranje tenisa, 65% šivalnih strojev in 16% avtomobilov!
AFL-CIO računa, da je bilo v ZDA samo v zadnjih 5 letih izgubljenih okoli 700,000 delovnih mest z uvozom vsega tega v tujini izdelanega industrijskega blaga. Elektronska industrija naj bi bila zgubila 50,000' delovnih mest. čevljarska industrija trdi, da jih bo izgubila do leta 1975 kar 175,000. Tekstilna jih je izgubila od leta 1969 četrt milijona.
numizmatike po svetu o novih in starih izdajah znamk in nov-j cev in njihovem kulturnem po-I menu.
Leta 1968 je z nekaj prijatelji organiziral neke vrste mednarodni kulturni center, kjer so
_	, razne narodnostne in etnične
NEW YORK, N.Y. — S poseb- skupine v New Yorku prirejaie
i yyi rl c*lrr,£i-f r»rv»	rl o E ivo v» i rvi 1 A
nastope v malem obsegu ali pa
se urile za večje nastope v ve-Franz kardinal Koenig uradno likih njujorških dvoranah. Tam
osnoval na Dunaju prvo sloven- - , rprW	, cn_
Rev. Alois Sterle
ske župnijo. S tem je bila ugod-
je tudi redno zasedal vsako soboto, ves dan, 600-članski filate-no rešena prošnja in predlog listični klub. ki mu pripadajo
vseh slovenskih škofov. Župnija ]judje vseh slojey in poklicev. bo služila duhovnim in - po Javnost je tarn ob5udovala mo_ možnosti - kulturnim in social-;del Vatikanske državice) veliko nim potrebam Slovencev, žive-! umetnin0) ki je preje bila raz_
čih na Dunaju in v bližnji °ko- stavljena na svetovni razstavi v lici. Računa se, da živi na tem ^ ]\jew Yorku 1964, prepotovala pcaročju kakih 2000 slovenskih vso Ameriko in se končno zna-Ijudi, ki do sedaj niso imeli svo-; šla v posesti A_ Sterieta. Lastni-jega stalnega dušnega pastirja. kj, so mu darovab umetnino kot la dogodek je vesel in velik prjznanje za njegovo delo pri ne samo za dunajske Slovence,; pogpe,gevanju vzgojnih hobbi-ampak tudi za vse Slovence v jev> y ^.em centru so tudi štu-matični domovini in širom sve- dentje-turisti iz drugih dežel
^a'	i dobivali zasilno ceneno preno-
Dunaj je bil skozi mnoga sto-1 čišče in hran0_
rnlja važna točka na^zemljevidu, Novoimenovani dunajski žup-ivrope, posebno za časa avstro- njk bo raVno ob prihodu na Du-ogrske monarhije, in je to še da- naj obbajai SVojo 60-letnico. Rones Skozi stoletja se je kovala jen je bii i6. junija 1913 v eni UbCda Slovencev na Dunaju in od najstarejših in največjih župna prelomu 20. stolet. so se v du- ’ nij v Sloveniji, ki šteje 30 vasi najskem parlamentu morali slo- jn 28 podružničnih cerkva, Stari venski zastopniki boriti za ob- trg pri Ložu na Notranjskem, stanek svojega naroda in njego- Da je ta župnija zares stara, go-vih pravic.	.	! vori dejstvo, da je pred nekaj
z aunajske univerze je izšla Jeti obhajala svojo 700-letnico. SKcraj vsa zgodnja slovenska in- j\Ta proslavi je bil tedaj tudi prvi tsligenca. Naši k n j i ž e v niki, ljubljanski nadškof Anton Vovk, znanstveniki in politični vodite-, ki je zbranim župljanom povelji so se tam šolali kot Miklošič,' dal, da je pred kakimi 500 leti Stritar, Kopitar, Prešeren, tam župnikoval Jurij pl. Slad-Slomšek, Baraga in še mnogo, konja, ki je pozneje postal prvi mnogo drugih. Zato je z Duna- rezidenci]alni dunajski škof. Najem czko povezan velik del naše ključje je hotelo, da iz iste žup-
zdravljen” zadonela pri Vašem vstopu v cerkev, tako praznično bodo prenovljena naša srca polna hvaležnosti Bogu, ker nam je zopet poslal novega duhovnika, mladeniča naše fare.
Čestitam Vam, častiti novomašnik Frank G. Godič, kakor tudi Vašim dragim staršem, sestram, bratom in drugim sorodnikom v imenu moje družine, v imenu Oltarnega društva in vseh svetovidskih faranov.
Stopili ste v službo božjo, v Vaše roke so izročene duše, katerim boste odpirali pot v nebeško domovino.
Ko bodo Vaše blagoslovljene roke prvič povzdignile sveto ev-ristijo, spomnite se tudi nas!
Želimo Vam obilo božjega blagoslova in polno žetve v vinogradu Gospodovem!
Mary Marinko
500 delegatov in povabljenih go stov iz vseh delov in držav A merike. Naj še omenim, da st: bili v delegaciji države Ohio. katero je vodil inteligentni in
ster, ki ga je vodil dr. Theron L. Dikeman. S pesmijo skladatelja I. Berlina “Bog blagoslovi Ameriko” je bil zaključen program, sledila pa je nato prijateljska zabava s plesom pozno v noč. ,
*
V nedeljo, 13. maja, dopoldne smo se z drugimi delegati udeležili službe božje v katoliški katedrali, kjer smo imeli priliko ogledati si lepo in privlačno slovensko k a p e li c o , posvečeno brezjanski Materi božji. Ko smo se vrnili v hotel, je poslovilno kosilo bilo že pripravljeno. S kratkim govorom se je poslovil od nas kongresnik Derwinski iz Illinoisa, z daljšim pa kongresnik Hogan iz Marylanda. Po zahvalni molitvi katoliškega duhovnika je predsednik Laszlo Pasztor z zahvalnim pozdravom zaključil izvrstno uspelo konvencijo “National Republic^111 Heritage Groups Council” v Wa-shingtonu, D.C.
*
Ker sva z ženo bila že parkrat v Washingtonu, D.C., sva si
energični clevelandski župan R.l	prJtem ^ oglec,ala par
Ferk, tudi dve zastopnici slo-	'T-
lafivala
zgodovine.
. nije sedaj prihaja na Dunaj prvi
Po zaslugi novega duha, ki je uradni slovenski župnik v tem zavel zlasti po drugem vatikan-1 mestu.
skem vesoljnem koncilu, se pri-' A. Sterletu Avstrija ni nezna-jateljsko razmerje med obema na dežela. Na Dunaju je bil že narodoma nekoliko zboljšuje z_ večkrat na obisku; v Celovcu pa izjemo Koroške, kjer se po naci- je vodil slovensko faro v letih stih zadane rane le počasi celijo. 1946-1949. Tam je osnoval tudi Pa je upanje, da se bo burja tu- Karitativno pisarno za Slovence di tam umirila. Nedavni uspe- in Hrvate v tistih težkih dneh. sen zaključek celovške škofijske Na povabilo škofa Mezgerja je sinode, kjer so se slovenski in leta 1949 odšel v škofijo El Pa-nemški duhovniki prijateljsko so, Texas, ZDA, kjer je 3 leta pedali roke in si obljubili pošte- služboval v dušnem pastirstvu, no sodelovanje, budi in ohranja bil učitelj na višji šoli in obe-tako upanje.	nem na kolegiju študiral angle-
V novem položaju bodo Slo- ščino in sociologijo. Ko je leta venci na Dunaju mogli igrati 1952 prišel v New York, je tam važnejšo in pomembnejšo vlogo, nadaljeval študij na St. John Slovenci so sedaj tam uradno Univerzi v Brooklynu eno leto priznani kot-samostojna nared- in nato nad 20 let služboval v nostna skupina. Povezane v žup- dušnem pastirstvu njujorške mjsko družino in trdno socialno nadškofije. Cb počitnicah je rad enoto jih bodo oblasti upošteva- potoval in križaril s svojim avle in poslušale.	| tomobilom po celi Ameriki in
Za prvega župnika nove slo- Kanadi. Tako so mu znani vsi
venske župnije na Dunaju je bil, večji in pomembnejši kraji se-uradno-imenovan znani sloven- verne polovice zapadne poloble.
Ko hitimo uvažati vseh vrst industrijsko blago, ima-!skivduhovnik> ki živi in deluje v G. A. Sterle sedaj zaključuje mo donm. 1 DO.CCO industrijskih strokovnjakov,	inženirjev	' dušnvem pastirstvu v New Yor-	svoje delo v New Yorku in zače-
in tehnikov brez posla.	!ku že nad 20 let. Ob svojem	nja novo kariero kot	dunajski
ZDA uvažajo v glavnem industrijsko blaeo,	ki za nje-	TrC3t£m času se ukvarja s kul-	župnik. Iz New Yorka	odpotuje
govo izdelavo ni potrebna posebno razvita tehnologija, iz-	ft-rnim delom in izobraževalnim	14- junija. Naslednji	dan bo
vazam pa - mavnem izdelke, ki Stavijo izdelovalcu visoke ‘lobijem’. Pcznan je med Nju- prevzel svojo novo župnijo. Pri-[vdano trulienje z željo da bi Takoj nato so nastopile razne r o um' A° 3m°	Z uvozom tch fzde?kov V letu 1970 Jorcam m po svetu kot filatelist Jatelji in znanci mu še lahko pi-.bili enkrat srečni vsi v večnosti narodnostne plesne skupine
0.8 bilijonov primanjkijaja v trgovinski bilanci, smo imeli m numizmatik. Ustanovil je več šejo na sedanji naslov: Rev.!
EUCLID, O. — Mnogi smo hvaležni Društvu slov. protikomunističnih borcev v Clevelandu, ki nas je kot že več let tudi letos ob 28-letnici vetrinjske tragedije povabila k spominski pobožnosti za njene žrtve.
Pobožnost je vodil tudi letos pri Lurški Mariji ob Chardon cesti č. g. dr. Pavel Krajnik. On dobro pozna naše bolečine, saj so iz istega razloga zapustili ljubljeno domovino njegovi starši, ki žive zdaj v Argentini. Tam živi tudi njegova sestra v samostanu kot redovna sestra, ki je bila čudežno ozdravljena na Brezjah na Gorenjskem.
Pri omenjeni pobožnosti je bilo vse lepo kakor prejšnja leta: pridiga, petje, veliko narodnih noš in mnog sv. obhajil. To pobožnost najbolj poživi in smo le tako deležni cele najsvetejše daritve. Od prejšnjih pobožnosti je bila letos razlika, da je bila zaradi slabega vremena sv. maša v cerkvi. Po sv. maši so odnesli v spremstvu slovenske in ameriške zastave ter mnogo narodnih noš velik venec rdečih nageljnov k podobi Lurške Marije z željo, da jim Ona posreduje za vse prestane trpljenje tukaj večno srečo v nebesih.
Pred to podobo Matere Božje so bile ob dveh popoldne pete litanije in blagoslov z Naj svetejšim, nakar je bila še z lepim petjem tukaj naša pobožnost končana.
Po tej pobožnosti smo se odpeljali na pokopališče Vernih duš in obiskali'več grobov, med njimi dr. Krekovega, gen. Prezelj evega. Pri vseh grobovih je bral pisatelj, g. Karel Mauser psalme, skupno pa smo molili za vse duše, katerih trupla počivajo na tamkajšnjem pokopališču, in za vse pokojne Slovence po širnem svetu, posebno pa še za tiste, ki jim je bila namenjena ta pobožnost. O kako bi radi pokleknili na njihove gro-
venskega rodu, ga. Berta Lobe in Ann Zak, obe iz Clevelanda.
*
Pozdrav delegatom in gostom je izrekel predsednik NRHGC, madžarski rojak Laszlo Pasztor. Takoj nato je sledil pozdrav a-meriški zastavi, molitev in petje ameriške himne, nakar je povzel besedo načelnik ameriške republikanske stranke George Bush. Med drugim je dejal, da prinaša topli pozdrav predsednika R. Nixona vsem narodnostnim skupinam in zahvalo za vso pomoč in podporo republikanski stranki. Takoj po končanem sporedu in kosilu smo se podali na cibisk v “Belo hišo”, kjer so nam razni vodniki tolmačili vse zanimivosti in zgodovinske vrednosti. Po vrnitvi v hotel je bila
zgodovinskih spomenikov,
Na-
tional Gallery of Art, hotel Watergate, predvsem pa veliki ^ moderni “Kennedy Center f°r the Performing Arts” z bogat0 okrašenimi hodniki in razkošnimi lestenci v dvoranah in Iia promenadnem hodniku. Prvi ve čer sva v koncertni dvorani p°' slušala koncert, posvečen Pa chu, kjer je odlični violini3 Sergiu Luca izvajal Bachov6 skladbe. V operni dvorani sva naslednji večer bila prisotna R' Straussovi operi “Kavalir z ro zo”, tretji večer pa sva v Eisen bower j e vi dvorani, kjer izvajaj0 resna dramska dela, pa tudi ne kam čez plot udarjene skeče, ko je bila “Story Theatre — Magi cal Folk Rock Fables”. Po ^ eku gledališča sva se podala
od-
je pred-jVr!h stavbe’ kier sva imela V.
mala zakuska, kjer nam je prea-| restavraciii okusno večer-sednik Laszlo Pasztor dal prili- ^ restavraciji okusno
,	...	.	.	. %	. >jo. Za Washington je ta Cent61
ko seznaniti se m izmenjati mi-:J	s J , , -x V
1 velika kulturna pridobitev.
prod
sli z navzočimi delegati, ki „„	,
prišli iz raznih krajev Amerike. i'one <j1-Jek se^,y!n^ ^ Po zabavi so delegatje, ki so bili izvoljeni v razne odseke, nadaljevali in reševali razne predloge in čistili razne resolucije za sobotno glavno skupščino, kjer bodo delegatje s svojimi glasovi potrdili razne predloge in izvolili novo vodstvo za leto 1973-74.
Že v zgodnjih dopoldanskih urah se je na konvenciji zbralo preko 500 delegatov in delega-.tinj, ki so pripadali 25 narodnostnim skupinam. Naj dodam, da je na tej konvenciji bila prvikrat priznana slovenska narodnostna skupina, s pravico treh glasov oz. treh delegatov in treh namestnikov. To pot so “American-Slovenian Nat ional Republican Federation” zastopali, oz. glasovali kot delegatje Lojze in Frances Galič iz Mil-waukeeja in gospe Berta Lobe in Ana Zak, obe iz Clevelanda. Sledile so resolucije in razni predlogi, ki so jih delegatje soglasno odobrili. Pri volitvah novega odbora je bil zopet soglasno izvoljen za predsednika Laszlo Pasztor, za prvega namestnika kongresnik Derwinski iz Illinoisa in podpredsedniki Filip Gu arino, Anna Chennalt, župan R. Perk in še nekaj drugih. Za pokrajinsko zastopnico držav Srednjega zapada je bila izvoljena zelo zmožna in agilna ga. Darlene Weiss, ki je tudi predsednica 4. kongresnega distrikta v Wisconsinu.
domu in že blizu Chicaga je r° silo, v Milwaukeeju pa nas J ° zopet pozdravil dež.
L. G.
NASVETI
Utrujene oči
Kadar čutite, da imate utriU^ ne oči, si v sezoni zelenjave P° magajte takole:	dva kolebaj
kumare pomočite v toplo in jih nato nežno pritisnite ^ zaprte veke. Učinkujejo naj minut, zatem pa boste že cu olajšanje.
*
Grobe roke
Domač nasvet: zmešajte ^ mleka, sok limone in žličko s a^ korja. Dobro vtrite v kožo na^^ kah in pustite, da se posuši- ^ to roke umijte s toplo vodo obrišite z mehko brisačo.
Lakirani nohti
h d
Zvečer je bil v hotelu sVečani banket pod vodstvom podpredsednika konvencije Philipa Gua-rino. Banket sta počastila z obiskom predsednikova hčerka Julija z možem Davidom Eisenhower, več kongresnikov in senator iz države Tennessee Bill
Enkrat tedensko naj si n°.^ odpočijejo od laka. Zvečer J1 lak odstranite, konec PrS^oV,ejn namakajte pet minut v top mleku. Nato jih obrišite M n°^ te zdrgnite z jelenovo ko5°’^a-postanejo gladki in bleščeči- ^ slednji dan jih ne laktrajt6-
'	časom3
tem se vam bodo nohti sc-
lepo odpočili od večnega
lak^-
nja in tudi grb ne bo več.
Stekleni žeblji za ladje
V laobratoriju za novo -
pr°'
hove, se jim zahvalili za njihovo Brcck kot slavnostni govornik, željo, da bi
steM0
in keramiko . v Leedsu v Britaniji so izdelali stroj za F izvodnjo žebljev in viakria*f-3-stekla. Novost naj bi se uve 1 vila pri .pohištvu.	. ^
S tem bodo preprečili rj° ^ radi vlažnega zraka. V terr%a^ ratoriju so preizkusili tudi zC kovice iz steklenih vlaken. . glavitna prednost: odp°rrl
Vincenc Povirk 1 Pevci in pevke in izvrstni orke- proti morski vodi.
»tii
!Ett:ama«8«;
mmmtttmmtmmmmmmtmmmnmmnmmmmmgmmm«
ŽGANJE - NAŠ SOVRAŽNIK
(Spisal Jurij Trunk)
st° njevanju stanovskih dolžno-. J’ 0 tem nas pouči vsakdanja ušnja. Pijanec nima značaj-^ Za čašo pijače proda svoj 0 in gre z nasprotnikom; da, ga Phnčo postane dostikrat be-en tlačitelj svojih lastnih rod-g1, kratov. Koliko se govori po-110^ ob jezikovnih mejah o s^Znabajn°sti, ali kako malo se 1> da bi se odstranil nje pravi ln Prvi vir!
^SloVenec,	ostati pri
ePkem zdravju, ohraniti si VqS ro Pamet in trdno, jekleno J°, napovej boj svojemu so-azniku — žganju!
G. ALKOHOL IN
delavski stanovi
del ai°^ritosrčnejši prijatelji teravskih mihjonov so tisti, ka-jj- eiajo za zmernostno gibali ~~ Govornik R- Kobden.
metski in delavski stan sta meli državam.
luc(.	Ta stanova sta
dr?1 °l0Vencsv ponos, ali gorje avarn, ako se izpridi temelj,
in
tudi _
vai
°rj t i: io ■
P°Va ^res*a Pr^ nas ta sta'
, S°rje nam, ako propade naš ‘ et in se okuži delavski stan! Pa nai ne bo ugovarjal, če
^ikd.
vzrotrak°VO pot; več i6 ■ ov> ali j eden glavnih
gotovo
temu
je
ta, da ju je izpridilo žga-
nano je, da pijanec skoro kateri znorita človek in žival!” laaa samostojne volje; čisto mu ! Alkohol tedaj ni živež ubogih abi. Da po tem takem ne! delavcev, kakor se pogostoma v,_1re niti govora o vestnem iz- imenuje, temveč njih sovražnik.
Ali pogostoma se sliši mnenje ravno med delavskimi stanovi, da alkohol greje, razvedri, krepča, in da je zaradi tega potreben. Je li to mnenje utemeljeno? Reči moramo, da ni. Veda in izkušnja učita ravno nasprotno.
Alkohol greje lažnivo! Čuti se po njem v želodcu toplota, ker se razburijo želodčni živci, in ker alkohol v želodcu zgori. Omrtvi pa ob jednem tudi želodčne živce, ker zapre tanke krvne posode. Kri mora vsled tega proč in gre v kožo, lica zardijo, čuti se toplota. V resnici smo pa le ohlajeni, zakaj kri se na telesnem površju kmalu shladi in truplo izgubi toplote. Lahko se da to izmeriti; na ta način je marsikateri zmrznil, ki se je mislil ogreti z žganjem.
Žganje tedaj hladi? Pa temu tudi ni tako, ker posuši mišičje in dela žejo; pijanci so, kakor kaže izkušnja, vedno žejni!
Krepča pa vendar? Tudi ta je bosa. Dokazano je, da alkohol ne obvaruje bolezni, temveč jih pospešuje, ker vzame telesu moč, ki je bila v njem nakopičena. On je za truplo to, kar je bič za onemoglega konja in vročica za bolnika. Dr. Bimge piše: “Zmota, da alkohol krepča, postaja ravno za ubožne ljudi po-gubljiva. Reveži, ki itak nimajo za človeka dovolj dostojnega življenja, se dado zapeljati, da izdajo znaten del svojega zaslužka za alkohol, ne da bi' si kupili močna in tečna živila, ki jedina morejo krepčati k telesnemu delu.”
Dr. Arnold je dokazal, da sladkor veliko bolj krepča in je delavcem priporočati. Tudi v mokroti škoduje žganje. V Belgiji so dobili vojaki mrzlico, ki so v močvirnatih krajih pili žganje. Alkohol tedaj nikakor ni potreben, tudi ne koristen, temveč v marsikaterem oziru škodljiv. To je potrdilo 1500 zdravnikov v Londonu. In 1200 nemških zdravnikov je izjavilo: “Prepričani smo, da žganje in sploh opojne pijače za človeško zdravje niso potrebne, temveč škodljive.”
Kmet, delavec, ali slišiš, kako te je žganje goljufalo? Tedaj proč s tem zapeljivcem!
To poglavje je za nas Slovence posebno pomenljivo, ker smo delavski narod. Dodati mu hočemo še nekoliko podatkov.
Obče je razširjeno mnenje, da vsak dan malo alkohola ne ško-,ni	razburje- ! du^f‘ Marsikateri ni pijanec ali
kl kmalu neha in n ei : SV0J° CaS° ga m0ra imetl- Kaj teni verne,	iITA je na tem resnice? Zdravniki
niso tega mnenja. Alkohol je
sestv Kmet iz£ublja sv°ia P°‘ dei a’ Posebno ob mejah, in
skr, ec se potujčuje. Vsa naša ski • SS rnora obračati na delav-p0g£ kmetski stan, da se otme
^ 'a> in da okrepi ves narod.
Kmet '
ttav,
m delavec opravljata oe	n° težka dela. Ukoreninilo
ski 15nenie’ ba so za delav-pijač an z§amje in sploh opojne 6 neo,bhodno potrebne. To ma n 6 ie Pa krivo in popolno-iz tGnaPaČn'0' '^0 slech deloma že Ve kar smo povedali o vpli-
alkohola
sevr
na telesne in
-moči.
du-
kaj
ih Potreb
tei
ki
tezne
Poslušajmo, i i
izkušnje. Težko delo
kravi m , x	-	>	■,
k temu izkušeni možje
ledni ril°či. Delavec mora
al skrbeti.
da zauživa snovi, Vpra:u aaiejo potrebno moč. leSu r,an?.^a’ ab daje alkohol te-ah redi človeka?
Nobeno mnenje
mu
'Prag;
Sa moči
D
* bol
sPlošne
IV)	w'-J -‘■■IJ. J.JLV- V CUL	-
Hi škori^en^a’ noben° mnenje
r- Bar piše:
i Pripomoglo alkoholu do veljave, kakor to, da
,e Bn° moč; ni nevarnej--h in noben
liko) u °Val° ubogim ljudem to-hje L a, °r to> katero šteje žga-bese nu Zlvlla-’’ In zakaj ne pri-Jedaikoho1 telesu moči? dati r,ln Pkmča morata telesu lltruieri Porabljene moči. a^kohob, G°Vek se res čuti po
Pici t0 °krepčaneg-a. A v res-Post,
sledi t'"1 Aj:nalu neha, m njej ka2anoera Veaia oslabelost. “Do-
e§a Učinka da	nkTla	strup in sčasoma postane, kakor
2a ?i,,i ■	’ aa bl pomnožil moc	,	. A	,	,
Ohm l3enie- ker ie strun ki,na pr. drugi strupi po tovarnah, a ail:ii in oslabi	•	~	! vendar le škodljiv. Ni li res, da
krd' “Jce napajno mn ; da ak, ljudje vcas, nauagloma zbo-
Y -Iv* ZCjTqt *	J 7	Ali /So o/n	t*! m o iralrz)
m ravn lavie in pomnoži moč.
^ivečip0 \° naPačno mnenje je ^atlsko 2•°' Fiziiol°gija ali or-Cer uči P!kovdoznanstvo nas si-^tebuio’ a človeško truplo po-teli jjj t'ražilnih snovij, na pr.
Vari, j, iv*barsikatere grenke st-
^	v,	g j-	Ob-
^teŽil0 0kok te najnevarnejše Priniej.1 "e 2 istimi niti ne more
MkaSl. (Sola
Dr n;)u-)
-^mu K VPraaa P° pravici: fteilo v.1 Se iemalo žganje kot
ki uL imam
nimaj o
v boju
dosti drugih,
tetno - zdravju škodljivih s3abše_ I' Alkohol bi bilo naj-u ,1 <0mur ni prišlo še na k°kolorn'’’liti sv°jo živino z al-te kr0mn. B°g nam ni dal rži te Žgatl- tete’ da bi delali iz nji-rik čašo ’ katero ne redi. Iz sta'-itevid P1ip°vedujejo: Ko so
S° Se Pošf 1 •ZSati žganje iz rži, te rekj. °ni kmetje pritoževali
°ro Žito'i Pa Se Spreminja dc-°žji dar, y brlozgo, po
lij o? Ali da se jih prime kaka bolezen, skrnina itd., katere se ne morejo iznebiti? Dr. Clark pravi, da je bilo med 100 bolniki 70 bolnih zaradi alkohola, in noben ni bil pravi pijanec, toda vsi so ga radi malo potegnili! Na shodu proti alkoholizmu 1. 1895. |v mestu Badenu je več zdrav-mikov znanstveno dokazalo v za-Br° 1 j nimivih podatkih, da škoduje telesu tudi jako zmerno zauživa-nje alkohola, in “da'ni boljšega sveta, kakor se popolnoma vzdržati žganja.”
(Dalje prihodnjič)
ZA SMEH
Mimi je sedla prvič za volan in ni trajalo dolgo, ko se je z avtom zaletela v drevo. Mož je. godrnjal, Mimi na ga je zavrni-1 la:	j
“Kar tiho bedi, jaz sem razbila en avto, koliko krožnikov si pa ti že razbil!”
KOLEDAR
društvenih prireditev
ščani, bo na razpolago od 4.30 do 7.
OKTOBER
7.—Kulturna društva v Euclidu
priredijo koncert v SDD na Recher Ave.
14. — Podružnica št. 25 SŽZ obhaja 45-Jetnico obstoja z večerjo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 4.30.
JUNIJ
10. — DSPB Tabor priredi na Slovenski pristavi SPOMINSKO SVEČANOST za žrtve komunistične revolucije v Sloveniji v letih 1941-1945.
17.	— Otvoritev Slovenske
pristave.
22., 23. in 24. — Farni karneval pri Sv. Vidu.
24. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi svoj prvi letni piknik v parku Triglav.
27. — Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi piknik na SN-PJ farmi.
30. — Balincarski krožek priredi piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
1. —- Pevski zbor Korotan pri-
.redi piknik na Slovenski pristavi.
4. — Slovenska pristava priredi piknik na svojih prostorih.
8. — Štajerski klub priredi svoj običajni piknik na Slovenski pristavi.
22. — Piknik slovenske šole pri
sv. Vidu na Slovenski pristavi.
4.	— SKD Triglav v Milwaukee, Wis. praznuje žegnanje kapelice Sv. Cirila in Metoda v svojem parku Triglav.
15. — Misijonska znamkerska akcija priredi piknik na Slovenski pristavi.
22. — Misijonski piknik v parku Triglav v Milwaukee, Wis.
29. — Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti na Slovenski pristavi.
AUGUST
5.	— Društvo Naj sv. Imena pri
fari sv. Vida priredi družinski piknik na Saxon Acres farmi na White Road.
8. — Federacija klubov slov. u-pokojencev priredi piknik na farmi SNPJ na Heath Rd.
12. — DSPB Tabor priredi piknik na Slov. pristavi.
12. — Športni dan v parku Triglav v Milwaukee, Wis.
19. — Belokranjski klub priredi
svoj običajni piknik na Slovenski pristavi.'
25.	— Balincarski krožek priredi piknik na Slovenski pristavi.
26.	— Slovenska pristava priredi piknik in plavalne tekme.
SEPTEMBER
2.-3. — Piknik Slovenske pristave.
2. -- ZDSPB TABOR priredi
spominsko proslavo 30-letnice Grčaric in Turjaka na Slovenskem letovišča v Boltonu pri Torontu v Kanadi.
14. — Podružnica št. 14 Slovenske Ženske Zveze priredi kartno zabavo v Euclid Park Club House. Začetek ob 7. zvečer.
16. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
16. — Oltarno društvo pri Sv.
Vidu priredi kosilo v novi dvorani pri Sv. Vidu.
22.	— “Kres” priredi zabavni večer v SND na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
23.	— Društvo SPB Cleveland poroma v Frank, Ohio.
30 — Klub društev SDD na
Recher Avenue priredi večerjo in ples v prostorih SDD. Večerja, na žaru pečeni pi-
20.	— Klub slovenskih upokojencev za Newburgh okrožje priredi banket s plesom v Slov. nar. domu na E. 80 St. Začetek ob 5. pop. Igra Bueh-ner orkester.
21.	— Kljub Ljubljana priredi
večerjo in ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
21. —■ Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete pripravi kosilo v šolski dvorani.
21. — Občni zbor Slovenske pristave v H. Lobetovi dvorani.
27. — DSPB TABOR priredi
svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. Začetek ob 7.30.
NOVEMBER
10. — Belokrajnski klub priredi svojo vsekoletno Martinovanje v S.N.D. na St. Clair ju, v veliki dvorani. Igrajo Veseli Slovenci.
DECEMBER
2. — Pevski zbor Slovan poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue.
16. — Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue koncert.
31 —- SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih.
JANUAR 1971
19. — “Pristavska noč” v Slov. narodnem domu na St. Clair avenue.
-----o-----
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
RJAVI PINGVINI so postali redkost v taki meti, da jih je notranje tajništvo ZDA prištelo med “redke in ogrožene vrste”, ki jih je treba ščititi. Največ jih je v Floridi. Na gornji sliki vidimo samico z mladičem, na spodnji na levi mladiče, na desni pa pingvina, ki si je zadrl na nek način trnek v mehki podaljšek kluna. Slike so bile posnete pri Pe-tersburgu, Fla.
NEAT — Chambray means business, and business is booming for suits of pure cotton chambray. Arthur Richards styles this classic blue chambray jacket with chalk-white accent stitching on the lapels and pocket flaps. Pants are cut pn the straight-away with new wide belt loops.
-----o------
Slabi izgledi za Čile
SANTIAGO, Čile. — V vladnih krogih ne pričakujejo na gospodarskem polju v letošnjem letu nič dobrega. Primanjkljaj v zunanji plačilni bilanci sodijo, da bo poraste! na pol bilijona dolarjev, ko vlada predsednika Allendeja že tako nima nikjer nobenega kredita.
Svobodni svet je lani Čilu odložil plačevanje obresti in obrokov, na posojila in bo moral to storiti nemara znova, ker mu pač drugega ne preostane, ko Čile ni sposoben plačila. Nihče pa seveda ne more pričakovati, da bodo sedanji upniki dali Čilu nova posojila.
-----o------
Kitajska ne mara umika ZDA iz Evrope
WASHINGTON. D.C. - Ameriški diplomat, ki se je vrnil nedavno iz Evrope, pripoveduje, da so mu evropski diplomatje pravili, kako se zastopniki L. R. Kitajske prizadevajo pri vladah evropskih držav za ohranitev o-beroženih sil ZDA v Evropi.
To dokazuje, da se Kitajska boji Sovjetske zveze in ne mara da bi ta ‘bila razbremenjena na “zahodni fronti”. Omenjeni diplomat je mnenja, da je Kitajska trenutno najmočnejši psihološki zaveznik ZDA v Evropi. --------------o------
Ustavitev vseh jedrskih preskusov?
WASHINGTON, D.C. — V razgovorih z Brežnjevim bo Nixon predložil konec vseh jedrskih preskusov in se pri tem zadovoljil z nadzorovanjem takega dogovora potom satelitov in elektronskih naprav.
Sodijo, da s Sovjetsko zvezo samo ne bo težav, nihče pa še ni našel načina, kako v tak sporazum vključiti Francijo in Kitajsko.
---—o-------
Premalo gnojila?
CHICAGO, 111. — Farmarji imajo težave zaradi preobilnega dežja in slabe oskrbe z gasoli-nom, sedaj se je temu pridružila še napoved o pomanjkanju u-metnih gnojil.
Trdijo, da so zaloge skoraj izčrpane in da ni verjetnosti, da bi jih mogli pravočasno nadomestiti.
Mornarji na Nixonovi ladji kadili marijuano
WASHINGTON, D.C. — Vojna mornarica je objavila, da je 12 mornarjev, ki so bili v službi na predsedniški jahti Sequoia, bilo zasačenih pri kajenju mari-juane in so bili zato zamenjani.
Slično je bilo zamenjanih 28 marinov in 18 mornarjev v Camp David iz enakega razloga. --------------o-----
Hvala lepa!
Župan mesta Westwood, Kan., je vrnil federalni zakladnici $18,524, ki jih je ta poslala mestu kot delež na delitvi federalnih dohodkov. V imenu mesta, ki ima 2,356 prebivalcev, se je župan Joseph Dennis za delež lepo zahvalil in povedal, da se mesto lahko vzdržuje brez tuje podpore in da naj jo dajo raje tistim, ki so jo potrebni.
MALI OGLASI Prijatel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ara ft E «8 St 36)-421?
V	najem
štiri sobe, zgoraj, na novo deko-rirano, odraslim, z garažo, $60 na Norwood Rd. Kličite 432-3088
Hiša naprodaj
Šest sob v St. Jerome fari v Collinwoodu, vse na novo deko-rirano in prazno.
Kličite 361-9353
_________________________(113)
V	najem
hiša pet sob za eno družino, samo odrasli. Kličite 731-9431 po peti uri.
_________ (110)
BARVAM
Hiše zunaj in znotraj. Prost proračun. Kličite “Pete” 432-2840.
_______________________-(HO)
Hiša naprodaj
Na 6307 Carl Ave., za 2 družini, ah se da v najem 5% sob. Oglasite se istotam. ____________________ —(110)
Išče sobe
Slovenska v pokoju išče 2 ali 3 sobe ž kuhinjo, zgoraj, blizu E. 185 ali E. 222 proti Miller St.
Kličite 431-6584 ______________________ (109)
NAPRODAJ
dve hiši na enem lotu na Maud Ave. blizu E. 79 St. cena zmerna. Kličite za sestanek 524-7571.
(112)
HELP WANTED,
General Office Work
Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628
(x)
Male Help Wanted Rabimo
Pleskarje za pleskanje. Kličite 692-1069
__________ (109)
Gradbeni delavci
Izkušeni v gradnji kanalov in drugega dela pod zemljo, najmanj 3 leta izkušnje. Dobra plača in obrobne koristi. Javite se prosim na: Box 123, American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103. _____________________(x)
Delo na strojih “Drill Press”
Tovarniška izkušnja priporočljiva
RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351
(121)
Oglašajte v “Amer. Domovini”
Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno a!i pismeno.
^ AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Avenue	Cleveland. Ohio 44103
431-0628
..
RAZPOROKA
ROMAN'
Spisal PAVEL BOURGET Prevedel A. KALAN
Ljubimcu, tako razigranemu je to že neprijetno, ko bi moral pred kom drugim spregovoriti ime svoje ljubljenke. Zmanjka mu besede, ako bi hotel o tem govoriti. In počemu tudi? Kaj bi mu mogli povedati, cesar že on sam ne ve? Da je dekle skromno, pridna kakor čebelica, idealno
videl, ko je poznal, kje prebiva, to je poznal iz njenega vedenja v knjižnici, iz vrstic, katere si je zapisala v Trousseau. Ta prvi večer je že kakor videc spoznal vse one njene vrline, o katerih se je prepričal v naslednjih deset mesecih, katere sta preživela tako si odkrito, da ni
,	..	kilo j sto vsakdanje. Ne v besedi, ne
nm njima prostora za nobeno j v p0giec(u ni bilo opaziti one skrivnost. Sarao to dejstvo, da; nadutostii ki „ tato rada kaže
]e i a nju intimnost brez vsa-|prj nagjb emancipirankah. Mir-^ ega ma eza, bi je pač najbolj-j no je pripovedovala stvari, kaši dokaz, za postenje dekletovo.,kor so> ne meneč se za t’; da
n z op e je ucien popomo jasno | vpliva pripovedovanje o takih
g 6 2 ■ V , U 1U P.re Seb°'' ■pri"! zopernih stvareh na poslušalca, zore iz tega intimnega medse-! kakor bi ga z vodo poliL Ludeni
ojnega zivjenja... Piedvsem vedno bolj radoveden, jo zopet
pa ni samo bolnikov in mrličev, tam so tudi tovariši. Sicer jaz ne poznam mnogo medicincev, vendar se mi zdi, da njih nastopanje ni ravno vabljivo za mladega dekleta.” 1 “O1 tem se pa^ zelo motite,” ga zavrne, “seveda jaz govorim le v svojem imenu; sicer sem že imela priliko videti mlade zdravnike, ki so bili surovi v svojem govorjenju, pa jih ni nalogo iz anatomije, katero mu veRko in še take drugi hitro uže-je izvršiti. Nikdo ne misli na neJ°- Ako nam naročajo v hol-to, da je bil to človek. Bolj muč- !nici’ da izPrašujmo bolnike, ču-no je seveda, če imaš pred seboj .iemo res včasih za svojim hrbtom kak smeh, ki bi ga raj še ne slišale. S tem nas dražijo; radi bi nas spravili v zadrego in se nam posmehovali. Toda treba je le nekaj resnobe, in take otročarije kmalu izginejo ... Take ondi jetra. To edino je bilo in Pa> ki bi imeli gotove misli, vsaj je še zame mučno; v bolnici res 1116 razumete, se hitro postavi i vidimo žalostne prizore, toda Pod kaP> za vselej imajo dovolj.
Reči smem, da jaz prav lahko shajam s tovariši, toda če hoče biti kak dijak preveč prijazen z menoj, povem mu, da ga več ne poznam, ako ne govori z menoj, kakor se govori z možem
truplo, katero si poznal, ko je človek še živel. Za takega si se zanimal, si vžival njegovo zaupanje in štirindvajset ur potem ga najdeš na mizi trdega, lede-
svojih nazorih, to je j nega, tukaj možgani, tam srce,
Darras v največjem prijatelj- stalen sedež. Lesene mize niso stvu. Lucien je gledal za njo,' bile pogrnjene, žlice, noži in poko je vstopila v dolgo že zelo , sode, vse je bilo tako vsakdanje
zasedeno sobano. Tudi tukaj, kakor v knjižnici je imela svoj
in se je popolno vjemalo z napisom nad hišo: Kosilo za 1 fr. 10.
¥ fefig spoittšn m naša predobre starše
koliko se lahko dobrega stori, če le lepo spregovoriš, če se le prijazno ozreš na koga!...”
Te podrobnosti o vtisih svoje stroke je Berthe pripovedala či-
Tu se je Berthe ločila od Lu-, ciena uprav pred vrati one kavarne v rue Racine, kjer ju je pozneje enkrat našel Albert
Agg
CJlCRO-WAVe

.S' V XA
ZAPPER MACHINE THAT WORKS ON THE SAME PRINCIPLE AS A MICRO-WAVE OVEN PROMISES WEED CONTROL FOR FARM CR0R5 IN THE FUTURE...
MOO-WAVES
!MY llODALBIO
SOIL, CREATING HEAT INSIDE WEED SEEDS AND DESTROYING THEM.
TEXAS, ELECTRICALLY-TREATED PLOTS PRODUCED{ 499% MORE CANTALOUPES' THAN UN WEEDED PLOTS..
AND 5©% MORE THAN HAND-WEEDED PLOTS Si!
v
. . , n __ ^
sta se po prvem, sestanku vsaki krat v knjižnici pozdravila, kader je kedo prišel ali odšel. Ta pozdrav je vzbujal pri Lucienu veliko veselje, ako se mu je zdel prijazen, in veliko skrb, ako se mu je zdel indiferenten. Nekaj dni po prvem sestanku sešla sta se v drugo. Značilno je za njuno razmerje, kak povod si je izbral Lucien za drugi sestanek. Prosil je namreč Berthe, ki je uprav odhajala, če bi bila tako prijazna, da bi mu pojasnila dva tehnična izraza, katerih baje on ni razumel. Ta izraza je vzel, kedo bi se ne smejal, iz debele knjige Legrand du Saulle, češ da jo prebira in sicer o latentnih in zakrinkanih bolezni. Med tem sta prišla že na cesto. Berthe mu odgovori: “Latentno to se razume samo po sebi; latentna bolezen je bolezen, ki se še ni pokazala. Zakrinkana bolezen pa se takoj zelo pozna, toda si izposodi obliko od druge bolezni. Tako je na priliko udmica, ki se kaže v omotičnih napadih, zakrinkana udnica, ki se skriva, quae induit larvam. Larva, to veste, to je krinka, ki so. jo rabili v starodavnem gledišču. ..”
“To sem že skoraj pozabil,” odgovori, “toda vi gospodična znate tudi latinsko? .. .p
“Vsaj sem napravila bacca-laureat,” mu odgovori.
“Vsaj res, čemu bo vprašam, vsaj bi brez tega diploma ne mogli študirati me.clicine. Toda na Francoskem še nismo vajeni učenih žensk.
“Toda to se bo Lorenito spre-1 menilo, in to bo Lobro. Vednost j človeka osvobodi, in ženska še bolj potrebuje bsvobojenja nego moški.”
“To je tudi moja, misel,” reče Lucien, “in jaz upam, da bomo šli stalno po tem potu naprej. Toda čudil bi se pa, ako bi študentke medicine ne ostale le izjema.”	z
“Kaj ne ze,radi seciranja mrličev in zara.di bolnic?”
“Da, uprav raditega!”
“Vi niste še nikoli imeli posla Z mrliči,” mu odgovori, “sicer bi vedeli, da je pri tem treba le malo premagovanja in še to je bolj fizično, človek v mrliču kmalu ne vidi drugega, kakor
vpraša:
“Pri teh poskusih in v bolnici

EDEN OD VELIKIH V PRETEKLIH DNEH — Fred Astaire si je v svetu filma in zabave pridobil pred leti s svojimi nastopi velik ugled. Zadnjič so ga v New Yorku počastili na gala večeru za filmske veličine preteklosti.
NOVICE- z vsega sveta
NOVICE- ki jih pofrefetijefs
NOVICE- ki jih dobile še sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mepže originalne NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo
umrla 4. junija 1948 ob 25. obletnici smrti
FRANK iaaOALElifi
umrl 9. aprila 1946 ob 27. obletnici smrti
Leto za letom se v večnost izliva težke ločitve spomin se budi; ljubezen do Vaju pa vedno je živa v našem življenju kot lučka gori.
V zborih nebeških prepevajte slavo, mi v sveti ljubezni z Vama vsak čas; kjer Stvarnik je Vaj’no neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo vodita še nas.
Gospod! S pomočjo Tvoje milosti naj bosta vredna uživat' blaženost večne luči!
žalujoči:
sin Frank v Tucson, Arizona hčerke Frances Zadnik, Sophie Knautz, Albina Konecny, Jennie Gospodarich, Annie Sternot. vnuki in vnukinje
Cleveland, Ohio, 4. junija 1973.
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE!
TONY KRISTAVNIn
PAINTING AND DECORATING
Telephone: 944-8436
Spomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš-Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki!
. OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI /
PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO >
SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI / OSEBNE NOVICE
DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO > SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOV PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO
•	Potovanja skupinska in, poedinci
•	Nakup ali najetje avtov
•	Vselitev sorodnikov
o Dobijanje sorodnikov za obisk
•	Denarne nakaznice
•	Notarski posli in prevodi « Davčne prijave
M. A. Travel Service
6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500
ŽIVLJENJE V VESOLJU — Slika na levi kaže astronavta Paula J. Weitza na nekakem biciklu, ki kaže moč mišic. Taka naprava je v vesoljskem laboratoriju in bo astronnavtom tekom dolgega bivanja v njem dajala možnost gibanja in merjenja sposobnosti mišic. V a desni je obednica v vesoljskem laboratoriju z astronavtom Conradom v ospredju in Weitzem v ozadju.
REDKO NA FOTOGRAFIJI — Ingmar Bergman ie^0 in čislan švedski filmski direktor in pisec, ki pa je r ^ kdaj sam na platnu ali fotografiji. Na sliki ga vidna > razlaga svoje stališče nekemu sodelavcu.