ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY n } ■ i I .■■.III I r.1.1. - 11___ Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki ———yillll H.MM—I—»«««»— The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ^LUI^xvn. — LETO xvn. ~ CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, (PETEK) AUGUST 3, 1934. ŠTEVILKA (NUMBER) 182 Hitler je postal absoluten diktator Nemčije i —- I Njegova oblast je večja kot sta jo kdaj imela kajzer ali Bismarck, Predsedniški urad je odpravljen. Evropa s strahom zre v bodočnost ob smrti predsednika Hindenburga Kaj se bo zgodilo sedaj, ko je izginil edini vpliv v Nemčiji, ki je stal na poti Hitlerju? Ali se vname nov svetovni požar? VUDA PRIZNAVAJ OA NRA TARE MALA PODJETJA i Tfgovin»ki tajnik Roper iz-; Jav>l, da se mala podjetja!] «e niso "prilagodila" N." A. Obeta pomoč. ! 1 ____ j Washington, 2. avg. — i rgovmski tajnik Daniel C. Ro- i P 3e danes uradno priznal, da < aia podjetja," trgovine in in- 1 stnje težko shajajo pod NRA, 1 ^enem pa je objavil dvojen pro. i P°l0ŽaJ 1 Se v'Jsa^- Potem je priznal, da . številne male industrije "še i je i mogle Prilagoditi NRA", 1 «°Per naznanil, da je trgo- c kavo w artment pričel Preis" ' obse' b° d°S'nala, v kolikem i oo. 1Sto svrho rabila Alas- , ji mesec 150 LeSiJa 1 ne v * a 0 Predlogu, da se izže- ( fodee /asko "nezaželjene tuje- . tator;je 0muniste, delavske agi- ■ tov." ln Povzročevalce nemi- j GRIŽE V new JERSEY - ?SEY CITY, N. J., 3. avg. j i"6Slla Se j'e zadnje dni pojavila j fQ je ^P'demija griže, za kate-^ed k ,oIel° že nad 100 oseb, je največ otrok. Had20N 1 So odredile strogo % pjrih ° za vse vire- iz kate-ja živež v mesto. ^Uhlfl" • n pravi Sweeney č^rai • ^ n^od ^ konSresman Swee- v ni bivv.SOVOril na napad od stra- \ ! h sta!ega župana Millerja. "To € VneP0!itičen bunk," je dejal ; ^ Podey' "^iller P° stari nava- j ! 0 Polir'Sa Pre so menda proti Barryju, ki pa i-t ma močno oporo pri listih, i Zanj se je izrekla Citizens liga - in tudi Maschke se poteguje t zanj. Republikanci se posebno i tepo za to nominacijo, ker če bo - Sulzman od demokratov zopet - nominiran, bo najbrže poražen, i že pred dvemi leti je malo manj- - kalo, da Sulzman ni izgubil vo-i lilne bitke. Silne nevihte v Ohioj 8 ubitih v Michiganu Telefonska in električna služba ponekod paralizirana. Vihar je lomil in ruval drevesa. Mesto Flint v Michiganu najbolj prizadeto. V severnem Ohio in Michiganu so včeraj popoldne in zvečer ' divjali silni viharji in nevihte, ki so povzročile obilo škode, pro- : metne in komunikacijske nepri- 1 like, v Michiganu pa osem smr- 1 ti. V East Clevelandu so bili ] ljudje skozi več ur brez elektri- 1 ke in začasno je bila tukaj pa- ] ralizirana telefonska postrežba j1 350 odjemalcev, ki spadajo podi' Kenmore telefonsko centralo, j1 Vihar je lomil vej6 in ruval dre- ] vesa in napravil tudi dosti ško- j1 de na lastnini. Tekom nevihte i1 so nebo zagrnili črni oblaki, da 1 je bilo tema kot ponoči. V Lo- 1 rainu je strela udarila v Nickel | Pliate železniški most in v dvoje < ribiških kolib ob Black River te- ] kom ene največjih neviht, kar jih je zadelo mesto izza silnega tornada pred desetimi leti. Vihar je metal jezerske valove "50 ( čevljev visoko. Okrog 450 tele- ( fonov v Painesville, Mentor, ' Willoughby, Burton in po dru- 1 gih bližnjih krajih je bilo brez { zveze. 1 V Michiganu so viharji in ne- 1 vihte napravile za preko $1,000,- ' 000 škode. Neurje je povzroči- * lo veliko uničenje na poljih v 1 centralnem in vzhodnem delu ' države, nakar je vihar pridivjal v Flint, kjer je razdejal več ] manjših poslopij, odnesel streho ] z neke šole in ohromil telefon- i sko in električno postrežbo. U-bitih je bilo v Michiganu osem • oseb, več ducatov pa je bilo ranjenih. Neki moški v Flintu je padel mrtev, zadet od srčne ka- ; pi, ko je skušal dvigniti drevo, ki ga je zlomil vihar. V jezeru Cass, blizu Pontiaca, sta utonila neki oče in njegov 10 let star sin, ko je vihar prevrnil sinov čoln in ga je oče skušal rešiti. V detroitskem predmestju Wayne je bil ubit neki moški, ko je vihar prevrnil njegov avto. V jezeru St. Clair je tekom nevihte utonila neka mati z dvema otrokoma, ko je vihar prevrnil njih čoln. V Detroitu je vihar poruval mnogo dreves ter precej oken. Potem je oddivjal naprej preko jezera v državo Ohio. Parnik Tashmoo, z 250 izletniki na krovu, je bil na vožnji proti Detroitu na kanadski strani jezera St. Clair pognan k o-bali. Oba gonilna kolesa parnika ■ sta bila razbita. Obrežna straža ; je vzela s krova 150 izletnikov, • dočim so drugi ostali na parni-ku. Izlet društev SSPZ V nedeljo 5. avgusta priredijo Skupna društva SSPZ v Clevelandu izlet na Stuškovi farmi v ' Wickliffu, O. Prostor je nena- ; vadno prijazen, tudi daleč ni. ' Kdor se pelje z avtom, naj vozi po Euclid ave. do Wickliffe, pri • prvi prometni luči krenite na '' desno, vozite do ceste št. 84, ■ kjer obrnete na levo, in po 1 • miljo in pol vožnje ste na pro- 1 štoru. Za razvedrilo in okrep-i čilo bo izvrstno preskrbljeno. ) j Iz svetovne razstave t Iz obiska na svetovni razBtavi u v Chicagu pozdravljajo ured- - ništvo Frank Somrak, Jack in - Anna Šivel ter Elsie in Olga Marn. Vesti Iz življenja ame-J riških Slovencev Jugoslovanski konzulat v j New Yorku dobiva zadnje čase j nenavadno število prošenj za, vize za potovanje v Jugoslavijo! od strani Amerikancev, ki odha-' jajo v Evropo, kar je direktna ! posledica knjige "The Native's! Return". Konzularne uradnike postavlja to seveda v veliko zadrego in posebno neprijeten je položaj konzula Jankoviča, ki zasebno knjigo hvali, uradno pa dirigira napad na pisatelja A- i damiča! Neki drug človek, ki mu Adamičeva knjiga dela velike preglavice, je zagrebški biznis- ! man Sternberg, ki se mudi v A- 1 meriki, da pospeši trgovinske ' ■ odnOšaje med Jugoslavijo in ' j Zed. državami. Kamorkoli se o- i brne, povsod se srečava z "The 'Native's Return" v obliki vseh 1 ! vrst vprašanj, ki jih stavijo 1 ; nanj časnikarji, biznismani, od- 1 vetniki in drugi. Pravijo, da je 1 to napravilo nanj velik vtis. Od avtomobila je bil zadnjo ] soboto povožen v Chicagu rojak 1 Frank Seljak, ki se sedaj naha- 1 ja v Mercy bolnišnici. 1 Ko se je preteklo nedeljo v Chicagu vršil Jugoslovanski ^ dan, sta Jos. Bitek in Jos. Gra- J čen pred zbirališčem Jugoslo- 1 vanov nosila napis "Dol z jugo- 1 slovansko gangeško vlado", 1 vsled česar sta bila aretirana ter 1 pred mestnim sodnikom Bore- '' llijem obsojena vsak na $100 1 globe in kritje sodnih stroškov. 1 Policija je izpričevala, da sta ] komunista. ] i Pri vožnji z motornim bici- , klom se je ubil v Kansas City, , Kans., Joe Horzen, ki je bil član tamkajšnjega angleško poslujoča društva SNPJ. ' t ! V rudniku Sudbury, Ontario, v Kanadi, je bil pri delu ubit rojak Louis Gregorič, rodom iz Retja pri Loškem potoku. V Kanadi je živel 6 let. V Clevelandu zapušča bratranca Rud. Grego-riča. 250 GLAV IZSTRADANE ŽIVINE POGINILO o ALBERT LEA, Minn., 3. j avgusta. — Preko 250 glav ži- z vine, ki je bila napol izstradana c poslana v tukajšnjo Wilson ^ klavnico iz Kansasa, je poginilo, j potem ko se je živina prvič v mesecih pošteno nakrmila. Živina j očividno ni mogla prenesti nor- . malne količine sena in detelja, £ katero se ji je dalo v klavnici. ^ Židovske pekarije j Skoro vse židovske pekarije ( - v mestu so bile včeraj piketira- j t ne od razjarjenih gospodinj, ki , . protestirajo proti visokim ce- ■ ■ nam. Promet v židovskih peka- j rijah je včeraj padel skoro za . 75 procentov. "Bled" vabi ' Vse prijatelje lepe glasbe in r dobre zabave se vabi v nedeljo 5. avgusta na Močilnikarjevo farmo, kjer bodo imeli piknik j člani naše edine godbe "Bled". Ne bo vam žal, če pridete! Direktorska seja Redna direktorska seja Ameriško Jugoslovanske Tiskovne družbe se vrši v pondeljek, 6. avgusta. Pričetek ob 8. uri. Direktorji, so vabljeni da se gotovo vdeležijo.—tajnik. Višje plače l Vozniki mleka in sladoleda v ■ Clevelandu so izpoelovali mezd-i no zvišanje, znašajoče od 5 do l 30 odstotkov, kot je včeraj naznanil tajnik njih unije. < BERLIN, 2. avgusta. — A- ] dolf Hitler je danes potom de- < kretov, izdanih z bliskovito naglico, postal absoluten diktator 1 nad 65 milijoni prebivalcev /i Nemčije. Čim je stari feldmar- i šal Hindenburg izdihnil, je kon- t centriral v svojih rokah vso > oblast predsedništva in kance- 1 larstva. Izjavil pa je, da ne bo sprejel naslova državnega pred- i sednika, ker ta naslov, da je i pripadal le Hindenburgu, tem- \ več da želi, da se ga pozna le \ kot "Fuehrerja" in državnega kancelarja. s Nemudoma po smrti predsed- ^ nika, je Hitler ukazal zaprisego z absolutne osebne lojalnosti od ^ strani častnikov in vojakov Reichswehra in mornarice. ^ Po teh ukrepih, ki nosijo fak-tično značaj državnega udara, je Hitler, ki je bil za časa svetovne vojne navaden korporal v I nemški armadi, nad katero je i- i mel pokojni Hindenburg takrat c vrhovno komando, odredil za 19. i avgusta plesbicit oziroma voli- * tve, pri katerih bodo vsi dikta- 1 torski ukrepi formalno potrjeni. 1 Ker je vsaka kritika Hitlerja J prepovedana, se samo ob sebi r razume, da bodo volitve nacij- ž skemu glavarju prinesle "zma- 1 go". I 1 Naglica, s katero je Hitler iz- j silil zaprisego od oboroženih sil države, spominja na bliskoviti j udar, s katerim je 30. junija na-stopil proti osebam, katere je sumil, da kujejo zaroto proti j njegovi oblasti. Jasno je, da se . je Hitler bal, da bi čakanje utc- * gnilo škodovati njegovi oblasti ( ter dati opoziciji priliko, da se uveljavi. Pri ljudskem plebiscitu, ki je odrejen za 19. avgusta, se bo cd . ljudi zahtevalo poleg odobritve združenja predsedništva s kan-celarskim uradom tudi odobri-tey nacijske notranje in zunanje politike v splošnem. Ta koncentracija moči daje Hitlerju večjo oblast kot pa jo je kdaj posedal kak nemški cesar ali "železni kancelar" Bia-marck. Med drugim je Hitler danes za dobo šest mesecev imenoval dr. Schachta, predsednika Reichsbanke, aktivnim ministrom za gospodarstvo in delo v Prusiji. Prevzel bo posle Kurt Schmidta, ki mora vsled boleh-nosti na daljši dopust. Dočim je bilo v Nemčiji danes na zunaj popolnoma mirno, pa so sloji prebivalstva, ki bodo 1 Hindenburga zelo pogrešali. Pc-» kojni feldmaršal je bil verski } človek in luteranska cerkev sa t [ je v svoji opoziciji proti po- i • kretu, ki gre za tem, da posta- j ne cerkev osebno orodje Hitler- i 1 jeve politike, močno naslanjala!] na Hindenburga. Druga grupa, j ki ima tehtne vzroke, da žaluje i za Hindenburgom, je plemstvo, ki je bilo od nacijev toliko in ta- ] ko pogosto zasmehovano, da je ; njegov vpliv v javnih poslih padel skoro na ničlo. S smrtjo Hindenburga so pokopane, vsaj začasno tudi nade i monarhistov. Hitler je proti monarhiji, ne sicer načeloma, ampak zato, ker hoče biti abso- luten diktator in noče z nikomur deliti oblasti. Hitler ima danes faktično večjo oblast kot kateri drug vladar na svetu. Celo Mussolini ima nad seboj kralja, ki je sicer samo figura, vendar pa je vsaj na papirju še vedno vladar Italije. Truplo pokojnega predsednika leži na mrtvaškem odru na njegovem gradu v Neudecku, k večjemu počitku pa bo položeno v torek z velikimi slovesnostmi v grobnico zraven ogromnega spomenika v Tannenburgu v vzhodni Prusiji, kjer je Hindenburg pred dvajseti leti porazil rusko armado. Pogrebni govor bo imel kancelar Hitler. ROOSEVELT SE JE VRNIL V ZED. DRŽAVE PORTLAND, Ore., 2. avg. — Križarka Houston, s predsednikom Rooseveltom na krovu, je danes priplula v tukajšnjo lu-ko. Jutri se bo predsednik z avtomobilom odpeljal v Bonneville, kjer je v teku gradnja velikega vodno-električnega projekta, ki bo veljal 31 milijonov. Tam bo imel kratek govor. V soboto se bo predsednik iz Spokane, Wash., odpeljal v Belton, Mont., v nedeljo pa bo imel v Medicine Lakes, Mont., govor, ki bo po radiu oddajan širom dežele. Na povratku v Washington se bo ustavil tudi po raznih drugih krajih, kjer se gradi razne vladne projekte. Spremljala. ga bo njegova žena, ki se mu je danes pridružila ob zaključku svoje avtomobilske ture ob Pacifiku. Nepostavni permiti Te dni se je odkrilo, da ljudje, ki imajo pri demokratih političen "puli", lahko dobijo dovoljenje za prodajo žganja, ako-ravno bi jih po zakonu ne smeli dobiti. Ne samo, da taki ljudje dobe permite prej kot pa poteče legalna doba 15 dni od vložitve : prošnje, temveč odkrilo se je tudi, da so bili izdani permiti že potem, ko je bila izčrpana kvota. Glasom zakona ne sme biti izdanih več kot en permit na vsakih 2000 prebivalcev. Kvota za Cleveland je 450. Domača kuhinja V Golobovi restavraciji, 6414 St. Clair ave. vam postrežejo vedno z najboljšimi gorkimi ali mrzlimi jedili. Servirajo tudi fi-1 no mrzlo pivo. Se priporočajo rojakom za naklonjenost. V bolnici mi* i Nanagloma je bila danes zju-i traj odpeljana v St. Luke bol-- nico Mrs. Frances Walters, rojena Zupanic, stanujoča na 806 i E. 236 St. Prijateljice so vablje-| ne, da jo obiščejo. Iz Ljubljane Srčne pozdrave vsem Cleve-landčanom pošilja iz Ljubljane Lillian Kuhar (Miss Jugoslavija"-) *J»i Doma iz bolnice Iz Lakeside bolnice se je vrnila na svoj dom Miss Mamie Bokal, hčerka Mr. in Mrs. Anton Bokal, 727 E. 157 St. ETHAN 2. ^ ENAKOPRAVNOST 3. avgusta, 1934. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" UREDNIKOVA POŠTA I "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by arms american Jugoslav ptg. * nj». co. 6231 St. Clair Ave. HEnderson 5811 JMued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL. Editor *o raznažalcu v Clevelandu, ra celo leto ........ $5.50 C« B mesecev ...... 13.00: za 3 mesece ........ $1-50 Po pofitl v Clevelandu za celo leto .............. $6.00 £» 6 mesecev ...... $3.25za 3 mesece ........ $2.00 Za Zedinjene države ln Kanado za celo leto .... $4.80 Za 8 mesecev ....... $2.50; za 3 mesece ........ $1.50 WBAEntered as Second Class Matter April 26th, 1918 at ySufthe Post-Office at Cleveland, Ohio. Under the iggr Act ol Congress of March 3rd, 1879.. KULTURA V METROPOL! Iz tragikomedije s Cankarjevim kipom, ki bi imel biti postavljen v Jugoslovanski kulturni vrt v Clevelandu, se je izcimila situacija, za katero se zanima tudi starokrajska javnost, kakor smo že včeraj na tem mestu omenili. Ker so odgovorni funkcijonarji pri akciji za Jugoslovanski kulturni vrt prišli do zaključka, da Cankar ni dovolj "zaslužen," da bi predstavljal našo kulturo pred ameriškim svetom, so napredni krogi v Ljubljani sedaj pozvali ljubljansko občino, da od do-tičnih krogov enostavno zahtevajo, da nezaželjeni kip vrnejo. Zahteva je vsekakor upravičena, toda predno se kaj takega zgodi, morda ne bo odveč, če se na situacijo vrže nekoliko več luči. Ideja slovenskega oziroma jugoslovanskega kulturnega vrta se je prvič pojavila v javnosti nekako pred petimi leti, ko je mestna vlada v Clevelandu. sklenila, da se kompleks zemlje v Rockefeller parku razdeli in izroči posameznim narodnostnim skupinam, katerih vsaka bi svoj kos zemlje okrasila in opremila s kipi, ki bi predstavljali njih kulturo. Vršilo se je več sej in sestankov društvenih zastopnikov. Glede podrobnosti se takrat ni pisalo ali govorilo. Na eni teh 'sej je fill izvoljen za predsednika akcije urednik tega lista, ki se je že prej vdeležil sestanka vseh narodnostnih skupin, ki se je vršil v tej zvezi v clevelandski mestni hiši. Prej je stvar vodil Anton Grdina. Nameravalo se je razviti intenzivno kampanjo za sodelovanje med vsemi slovenskimi, hrvatskimi in srbskimi društvi, in tajnik J. Penko je i~ mel sklicati v ta namen nekakšen občni zbor. če je bil kdaj sklican ali ne, nam ni znano, vemo le, da se ni vršil. Med tem pa je strahovita gospodarska kriza udarila tudi Ameriko in sekala čedalje globokejše rane tudi v vrstah našega našeljeništva. Ob takšnih razmerah je bilo težko misliti na uspešno poživljanje akcije za kulturni vrt. Kdorkoli je bil kdaj aktiven v našem javnem življenju, ta ve, da nobeno pod-vzetje podobne vrste ne more uspeti brez polne podpore od strani društev. Ta pa v krizi niso bila nič manj prizadeta kot posamezniki. Izgubila so na stotine članov, ker so bile njih blagajne izčrpane in jim pri najboljši volji ni bilo več mogoče podpirati brezposelnih. Na društva torej ni bilo mogoče računati. V naselbini se je celo zbiralo prispevke za pomoč bednim v njeni sredi, človek z razumom in srcem ob takšnih razmerah ni mogel apelirati na javnost, da naj daruje za narodne vrtove. Tako je akcija za Jugoslovanski vrt prenehala z aktivnim delovanjem. Pred dvemi leti pa je dospel v Cleveland kip pisatelja Ivana Cankarja. Kot razvidno iz starokrajskih listov, se je zanj obrnil na ljubljansko občino s pismeno prošnjo Jugoslav-American Club, akorav-no o tem v tukajšnji javnosti ni bilo takrat ničesar znano. V tej zvezi piše ljubljansko "Jutro" z dne 11. julija 1934: "Naša mestna občinska uprava se ni u-strašila stroškov, čeprav v teh časih krize nima toliko denarja, da bi ga mogla trositi za vsak dobel' domislek, in je od | akad. kiparja Petra Labode kupila kip, ga dala preliti v bron in poslala v Ameriko." Isto poročilo pove, da je American-Jugoslav Club poslal ljubljanski občini toplo zahvalno pismo za poslani Cankarjev kip. (Dalje prihodnjič) ^ - jj^l i Brezbrižnost delavstva. — Konferenca in zbor JSZ Cleveland, O. Človek! študiraš, premišljuješ In ponovno študiraš in premišljuješ, pa nikakor ne moreš priti do zaključka, kakšnega sredstva se bi poslužil, da bi masi delavstva dopovedal, da bi te razumela enkrat za vselej, da če hoče sama sebi dobro, sej mora organizirati, moralno in j finančno podpirati samo svojoi delavsko stranko. Delavstvu se je neštetokrat leto za letom pripovedovalo, da demokratska in republikanska stranke ga ne bosta ščitili, ker sta obe kapitalistični, ker ena kot druga stoji za tem, da se ohrani današnji kapitalistični sistem, kateri sloni na izkoriščanju delavskega ljudstva. Leto za letom se delavska masa preme tu je pod noge, enkrat k republikancem, drugič k demokratom. In celo ta kronična kriza, katera se vleče že skoraj pet let, jih je pro-kleto malo spametovala. Delavska stranka nikakor ne bil ježi tistega porastka v članstvu, ne po shodih in prireditvah v taki meri, da bi danes lahko rekli: V bližnji bodočnosti se bo kapitalistična stavba razsula in mi delavci smo pripravljeni in tudi dovolj močni, da na razvalinah zgradimo pošteno socialistično družbo. Kaj je za en vzrok, da je večina delavstva malobrižna za svoj lastni obstoj? Morda čaka na demagoga kot so Hitler in drugi fašistični diktatorji, kateri ji bo dal kamenja namesto kruha, koncetracijska taborišča za nadomestilo svobode, kroglo v glavo v domestilo demokracije i. t. d. Delavci in delavke! Enajsta ura bije, skrajni čas je, da se odločite za prestop v razredno-zavedno delavsko organizacijo in podpirate samo to, kar vam veleva delavska dolžnost, kar bo koristilo vam in vašemu razredu. Pridružite se organiziranim delavcem in pomagajte vršiti proti nasprotnikom neis-prosen boj. V nedeljo 12. avgusta ob 9. uri zjutraj se bo pričela konferenca soc. klubov in društev, spadajočih k Prosvetni matici JSZ. Konferenčno zborovanje bo še posebno važno zaraditega, ker se bo vršilo par tednov pred zborom Jugoslovanske socialistične zveze in ''Prosvetne matice." Kongres se bo vršil 1., 2. in 3. septembra v Clevelandu, in sicer v S. D. Domu na Waterloo road. V dotičnih dneh se bo vršilo več prireditev delavskega značaja in upati je, da bo delavski napredni element iz Cle-velanda in okolice sodeloval pri vseh. Nahajamo se pred splošno aktivnostjo za brezposelno zavarovanje, in na konferenci bo potreba razmotrivati, kako pridobiti vsa Jugoslovanska drušvta v državi Ohio za aktivno sodelovanje. Na klubove in društvene zastopnike in zastopnice apeliram, da so v nedeljo 12. avgusta točno ob 9. uri zjutraj v zborovalni dvorani, in sicer v S. N. Domu 6409 St. Clair avenue. Louis ZorTco Vsi na piknik Skupnih društev SSPZ Cleveland, Ohio I Tam gori na prijazni Stuško-; vi farmi, cesta 84, ki vas pripelje naravnost na prostor, se bo j vršil piknik Skupnih društev S. S. P. Z. Vabi se cenjeno občinstvo in članstvo, da poseti v nedeljo, 5. avgusta piknik gori o-menjenih društev. Odbor mi je sporočil, da priredi nekaj nove-! , ga, da bo zanimalo vsakega, i kdor se udeleži. Imeli bodo najboljše pivo, in dober prigrizek, katerega bodo pripravile članice društva št. 120, ki so neumorne delavke ter so rekle, da hočejo presenetiti z novovrst-nim pecivom vse udeležence. Kaj mislijo s tem ne vem, pravijo da je tajno. No, če je tajno pa naj bo, bomo pa prišli in se prepričali ako ste v resnici tako dobre kuharice. Vabi se tudi tisti klub Prijateljev narave, da se udeleži v polnem številu; ker je več članov naše organizacije, bodo gotovo na mestu, ker z njihovo navzočnostjo bo gotovo luštno na pikniku. Akoravno so večji del kraške korenine pa vseeno so fantje od fare. Le pridite, bomo malo porajali, eno zapeli pa tako dalje. Vabi se članstvo, da se udeleži v polnem številu, posebno pa tiste, kateri se radi udeležujejo piknikov in zabav, ki jih prirejajo druga društva, zakaj se ne bi udeležili enkrat tudi prireditve naše organizacije. Kakor vam je ljuba druga naj vam bo tudi naša, ker enako plačuje vam podporo in drugo kot o-stale, zatorej spoštujemo vse enako. Na svidenje na Stuškovi farmi v nedeljo, 5. avgusta! W. C. Piknik godbe "Bled" Cleveland, O. Poslušalci našega koncerta dne 15. julija so nas vprašali, kdaj zopet napravimo piknik in koncert v gozdu. Neki rojak (njegovega imena ne vem) nam ie daroval $1.00 v ta namen, za kar se mu tukaj zahvaljujemo. Naš prihodnji piknik se bo vr-I šil 5. avgusta na Močilnikarjevi j farmi in tisti, ki se niste mogli I udeležiti našega koncerta, boste lahko to pot navzoči, j Zaigrali vam bomo "Lovsko i himno." (Hunting Scene) in i "Kovačnico v gozdu" (The j Forge in the Forest) in par dru-jgih komadov. Pričetek koncer-I ta bo ob 3:30 popoldne. Za ples i vam bo igrala godba Bled. Pre-I skrbeli vam bomo tudi dober i pregrizek in pijačo. Za veliko udeležbo se vam priporoča slovenska godba Bled. Frank Slejko, Jr., član j - V pojasnilo prizadetim Euclid, Ohio Sporočam vsem tistim, ki bi radi imeli piknik še v tem letu, j da se naj informirajo, akrj ima | dotični prostor, kjer namerava-! jo obdržati piknik, permit za pi-I jačo, ker ako ga nima, si mora-j te to sami preskrbeti, kar stane $5.00. Ako najmete prostor, ki že imajo permite, ni treba ; teh sitnosti, nego samo plača j na jemnino, pa je brez skrbi. Ob-1 žalujem, da so imela društva to-| liko sitnosti zadnjih par mese-1 cev. Priporočam pa za naprej, 'da se ljudje dobro poučijo glede postav, da ne boste plačali i tam, kjer ni treba. Torej, društva, katera so bila oškodovana | radi dotičnih permitov, naj se ! informirajo o celi stvari, pa bo-' ' do že zvedela, kako se postave tolmačijo. j Bodimo torej previdni za na-prej. i Mrs. Jennie Hrvatin I : -- ŽELIŠ IZVEDETI: kaj so arabske številke? V na-1 sprotju z rimskimi številkami uporabljajo zapadni kulturni narodi posebne znake, ki so jim nadeli ime arabske številke. To j se je zgodilo zategadelj, ker so zapadni narodi prevzeli te ate-1 vilke od Arabcev, dočim jih A-rabci sami označujejo za indske številke—in so v tem mnogo pravičnejši, ker številke v resnici izvirajo iz Indije. Kuhinjska romantika ] i Ljubezen ne gre samo skozi j ' želodec. . i V angleški grofiji Shropshire . je umrla kuharica Margery . Hannahova, tajna žena sloveče-i jfa londonskega advokata Johna . C. Kirbyja. Ta poroka je zbudila pred vojno v Londonu to-. liko pozornosti, da je vsa an-, gleška javnost govorila o njej. i Margery Hannahova je bila ) pri Kirbyju za kuharico, kljub temu pa ni mogoče trditi, da jo je vzel Kirby za ženo zaradi r ljubezni, ki gre skozi želodec. Po sredi je bila skoro neverjetna igra romantike. Mr. Kirby, -j ki je umrl pred svojo boljšo po-3 lovico, je opisal zgodbo svojega j zakona v oporoki, ki jo je osta-3 vil potomcem. V oporoki pravi: "Pet in štirideset let sva se l ljubila, kakor se nista morda še nikoli ljubila moški in ženska. Večkrat sem skušal to stvar razložiti očetu, ki je ni 1 mogel razumeti. Potem sva se ° poročila pri njenih sorodnikih. Nikoli mi ni hotela biti več ne-6 go služabnica. Od časa do časa " mi je izročala svoje prihranke, r ki sem jih potem na njeno ime ° naložil v banko. Obračuna o 6 svojem premoženju pa ni nikoli ' zahtevala." e v Londonu ni hotela živeti, rajša je šla v Shropshire, in Kirby je izbral vsak prosti tre-I nutek, da je ostavil pisarno v [Londonu ter pogledal k njej na kmete. Tam sta pila skupil no čaj in prigrizovala kekse, a katere je znala Margery tako i-jmenitno speči. Advokat ji je n| pri tem čital romane in povesti, k | katere je ona z vnemo posluša-n la. Na sprehodu pa ji je moral a imenovati imena dreves, rastlin, ptičev ter ji pripovedovati o r"> vsem, kar sta srečala. Ta ku-'f I harica, pravijo angleški listi, je 11: bila poosebljena poezija, o tem pričajo tudi njeni verzi. Ena 1 njenih pesmi, ki jih je zapusti-°:la, se glasi: n| Služkinja Margery ie Pravijo, da si preprostega rodu, i-j da nosiš obleko iz potiskanega r" | katuna, !S, da skrivaš svoje lase pod avbo, da si okorna in ne moreš biti !rj lepa, °l služkinja Margery. Pravijo, da imaš velike roke in na njih žulje, n da tvoje zapestje in tvoja laket nista ustvarjeni za okras. Pravijo, da ne umeš odpuščati, 0 j da si zabita, 'i j kajti vselej, kadar zineš, poveš i,j to, kar znaš, kakor razumeš a1 sama od srca. i i- Tako govorijo o tebi: i-, da se ne umeš kretati po pra- i-| vilih bom tona, i-, da nimaš duha, ker si prepro- ' sta ženska, a'služkinja Margery. a' A če bi te videli, kako se skla >-j njaš nad kuhinjskimi lonci, >- (kaj bi dejali potem ? , Jaz pa jim povem, j. da so se pametnejše od mene i-! sklanjale nad ognjiščem. li Dekleta, ki ljubijo siromake, i- j naj ostanejo siromašna. a | Ker morava že oba delati, je e! pač najboljše, da delava sku- »v/>«i-ot\ z glavo, jaz z roko, ! služkinja Margery. L-J __ PARIŠKE ZNAMENITOSTI 'i j Največja privlačnost Pariza i je kljub vsemu še vedno Eiffe-i lov stolp. Lansko leto si ga je o-gledalo nad 370,000 oseb, nad 1 30,000 obiskovalcev več nego 1. ii 1932. Po tem takem so Francozi i z njim lahko zadovoljni. o j Druga največja privlačnost 3 francoske prestolnice je Louvre, -! za njim pa Versailles. Louvre je - lani obiskalo nad četrt milijona e tujcev, Versailles nekoliko manj. 3 Jedva 40,000 obiskovalcev pa - sta 1. 1933 imela Luksemburški muzej in cerkev Notre Dame. I ŠKRATI Mlad pesnik: "Rad bi vam izročil mojo najnovejšo pesem." Urednik: "Že prav, ampak baš sedaj sem zaposlen. Prosim, kar sami jo vrzite v koš." "Ko je mati spala, je dete L zbolelo, ker je lizalo barvo." "Moi'da s kake igrače?" "Ne, ampak z materinega o-braza!" L _ > Nemška propaganda S v Ameriki - Ogromne vsote nemške vlade za i pridobitev ameriške naklo- , njenosti. 3] - j Preiskovalna komisija kon-i gresa ameriških Zed. držav je odkrila ogromno propagando , berlinske vlade v Zedinjenih dr-l žavah. Znana tvrdka I. G. Farben je / izplačala newyorškemu časopis-j nemu lastniku Leeju vsoto 25,- - 000 dolarjev za nasvete, kako , bi se dali izboljšati nemško-a- - meriški odnosi. Lee je zopet iz-s ročil svojemu sinu, ki je ber-, linski dopisnik njegovih listov. - 33,000 dolarjev. Leejev sin se je 1 ponovno razgovarjal s Hitler-f, jem, Goeringom in Papenom. 3 Iz listin, ki so bile preiskoval- - ni komisiji kongresa na razpo-e lago, se je dalo ugotoviti, da se i je Hitler najbolj zanimal za to, i kako bi se dala pridobiti ame- - rišla javnost za Nemčijo. Zelo ga je tudi interesiralo to, kako bi Amerika sprejela priklju-ček Avstrije k Nemčiji. J Komisija je ugotovila, da je izdajala nemška vlada za pri->., dobivanje simpatij ogromne i vsote, s katerimi je hotela pridobiti posebno ameriško naklonjenost za svoje oboroževanje, u ---— ZDRAVLJENJE S SADJEM t Prof. von Noorden, ki se trudi že dolgo za uvedbo zdravlje-' nja s sadjem, je izdelal načrt, . kako naj se kakšno zdravljenje s. izvede. s Prve tri do pet dni zauživaš samo sadje in sadne soke, vsak dan kakšen poldiug kilogram. " Najbolje, da se ves čas držiš ene same vrste sadja, ki ie odvisna od letnega čata. Samo sadje iz skupine sliv ni primerno za takšno kuro in čiešnje je 1 jemati le kot iztisnjen sok. Po teh prvih dneh sledijo štirje ah p'it dni, ko uživaš poleg mnogo sadja tudi drugo brano, "" in sicer z i^elo malo soli. Nato preideš spet na samo sadje, potem na mešano hmr inkvizicije v področju svoje države. S tem f '' Španija kot zadnja država v Evropi odpravil r sramotno gonjo, ki je zahtevala ogromno žrtev j in pahnila Španijo v splošno pomilovanje cjVl liziranega sveta. . n. ti Llorente, zgodovinar inkvizicije na Spa t skem, je izračunal, da je zahtevala strahovi® ^ da tega gibanja samo v španski državi do , 1808 nič man i ko 32.000 žrtev. K tem pa $ treba prišteti še 18.000 oseb, ki so bile sežgal i( in effigie, in 291.000 ljudi, ki so morali pre"8' šati manj strašne muke, ki pa so se često kiju" j vsemu končale s smrtjo. t Pod vplivom Pombalovega reformistič11® ga gibanja na Portugalskem je španska zicija izgubila mnogo na svoji moči že sredi * stoletja. Kljub temu pa je bilo v zadnjih dese ^ letjih imenovanega stoletja okolu 4000 Pr°c^ 5 sov, ki so obravnavali lažje primere. Nap°|® on I. je leta 1808 prvič prepovedal inkvizicij0' Njegova prepoved pa ni ostala dolgo v veljaj kajti kmalu po povratku Burbonov je Fer . ) nana VII obnovil inkvizitorsko delovanje in vrnil vse stare pravice . . . Ustavna revolucij 1. 1820 je izposlovala ponovno ukinjenje inkyl žici je, ki pa ni dolgo trajalo, kajti že 1. 1825 se je inkvizicijsko gibanje zopet okrepilo in reS^ vriralo. Šele po karlistovski vstaji po ^ nandovi smrti (1833), ko se je morala \zd°e. nasloniti na liberalni režim, so odbile inkvizj^ ji zaslužene zadnje ure. Zadnja žrtev inkvi21 cije je bil neki učitelj, ki je padel 1. 1826. radi njega je velel sestaviti škof y Valenciji V0^ sebno sodišče, ki ga je obsodilo na smrt na £a rotti, predhodnici giljotine. - 1 Zemlja se suši Nerazveseljiva vest pariške akademije znaJ,oS Nova bolezen se širi po Evropi. Največja doba vročine in najbolj suho ^. tridesetih let sta dala francoski Akadei™, znanosti v Parizu pobudo za teorijo, da se ^ planet suši. Ta proces, ki uničuje življenje, nima ra v pomanjkanju vode. Izkušnje namreč u , da se zaloge vode na zemlji niso zmanjšale- * ^ pa so spremenile svojo smer tople zračne s* je, ki ovirajo nastajanje megel in oblakov-sprememba je pokazala posebno na groenla'1, ski obali značilne učinke. Pristanišča na vz:P nem delu Groenlanda so odprta za plovbo, 0 čim so bila prej zamrznjena. Tudi v pogledu medicine se že čutijo vi suše. Na Angleškem se pojavlja bolezen P^. dobna angini. Na wimbledonskem tenisu s o P^ zadnjih športnih tekmah prvič ugotovili. mnogi igralci tenisa nenadoma zboleli. Ta . lezen se zdaj že širi čez vso Evropo. Njen i55 , moramo iskati v zaprašenju zraka. Bolezen začenja s kratko, toda visoko vročino. V južni Franciji je dosegla letos top , rekordno stopnjo 42 C. Iz Chamonixa P0 ^ jo, da so se začeli ledniki v Alpah tajati prej kakor običajno. Hudourniki so na 1(1 gih mestih prestopili struge in preplavili ™ krajine. 3- avgusta, 1934. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. { Zanimive vesti iz stare domovine )) Žrtve strele Iz Planine pri Rakeku poro-«JQ z !dne 14. julija, da je te-nevihte, ki je nastala 13. 3UllJa> darila strela v hojo v! ki se nahaja že na itali-j r?kl stra»i meje, in oplazila loa njo vedreče Antona Ostan- Linil e' Anton KolarJa izl PeiJ m Franca Homoveca iz carjevca. Franc Homovec je! st ,a **stu mrtev, Antona O-ljev , ? Strela vr§la 18 čev-dov r°C' pri čemur si je poško-| J j noS°. pa je le še sam pri-domov, Antona Kolarja pa talrn t po celi strani telesa da 80 ga moralil move? Tov- Pokojni Ho- Ulatt- 0ce štirih otrok, naj-!; m:ilTr tri leta in poL v: lesa V mudlli s sekanjem) Ostant ga je Prodal Anton mu ga; Smrtni padec z žrebeta Na Piny.• . ^ancM- Pri Rakeku Je Aloi2iiJrS' hlaPec pri trgovcu žrebV x Vcu' zaJ'ahal mlado!: je žreh evaJeno takega tovora j J Padel n! POSkočil°- hlaPec pa je| Seli i m Si prebil iobanjo-1 ttiobiio S° ga tak°j z avto"i co, v ljubljansko bolnišni-j da bi Pa je kmalu umrl, ne! 20 let 6 2avedeL Bil je star šele Nesreča v planinah Kamelah planinah se je Vtrise^^0 Ponesrečil Gerald, SUnagj.1 Sedmošolec celjske! ■tega 2d W Sin znaneSa cel j-j llanifik v unika- Pri nabiranju 'fsnil Se Udem Prašku je spo-1 h 15 . PelJ'al po trebuhu ka-11 Pri tp Jjev' nato se je odbil!! tov?H'adel 2 Slavo ob ska-!1 poki, !SOgaza sil° obve-1: ^inslri j p0moč in Prenesli'1 %liv PId0m' od tam pa od-1' C^sko bolnišnico. V Ljub7vi grobovi 1 11 80 iet Jani Je umrla v staro- 1 > odveftrfina SaJ°vic. vdo" > Mar T' Ravno tam Jei 'Poštovi mljičeva, vdova! V danemu učitelju v Lu-VSt v ] > ** PH Kranju je ne- 1 * en brat se je - v še naile1daj pa sledil v V *Cmlajši Karol. ^vTe°i3ah P- C'lovcu W °k°ličanom znana1] !4ka in Y?' teta koroškega 1 >ice jf^J ravnatelja po-jI ?Vu^rvatske štedione v i ? J1 Pri izviru Ljublja-; i h"0vec i, . 68 letni France i° Wko hnike" ZaPU^a ' .^tre ' stariše, brata in Je v 2 ,Bl1 je izučen kolar ' V Cf* času P°magal ■ jeUtm!| P01JU na Notranj-i^stniu Fani Troha- vdo-i ; £ Sal9t4' P? ^ ^ So r.v, Garcarevca. I ■ t>okoSPeljali na Planino' tos 29 ]l Pokojnik, ki bi!1 Ss^iu lanf ftar- je izginil; • 8. septem-: i ^ "soti Zhlad6' Vr°Či'< • s, tteh neprijetnih' ' i %iSom ° olajša Z mo- : W^UŠ,^PVeČletniPrak- VSJ ' Mi zajamčimo Starali p. ; tudi v majh- Ne v t fa Poizkus po 50c. 12 ®ku 30 minut. 7l0^ Jj HISS ' C,air Avenue JOHN DRENIK ST. CLAIR and E. 260th STREET Prodajamo pivo na debelo ter ce priporočamo posameznikom kakor tudi društvom za piknike. KEnmorc 2739 j ...fc, fr--^& =2 r^^^nmmnmmmnmmnmmmmnmnmm, _ VABILO — na — VABILO PIKNIK S KONCERTOM katerega priredi ^ SLOVENSKA GODBA "BLED" V NEDELJO, 5. AVGUSTA, 1034 na Močilnikarjevi farmi Vabimo cenjeno občinstvo na veliko udeležbo. Koncert se prične ob 3:30 uri pop. — ODBOR. ■tailiuifriim jj mi ur i: i r ■ in;t:ni Jrin ni^nTTTrpn^i^TiTT^0ii»iiiiii'tnTrfgnTyrTrTrrnT^ bra. Pred smrtjo je opravljal službo orožnika. Pravijo da je šel vsled ljubavnega razmerja | z nekim dekletom v prostovolj-" | no smrt. j V Družinski vasi v občini Bela cerkev je padla, ko je šla za ' žanjice po vodo, v 12 čevljev ' globok vodnjak, 18 letna Marija ' i Pavlin in utonila. Druge žairii-| ce so jo potegnile iz vodnjaka, vendar je bila že vsaka pomoč zaman. Dekle se je nameravalo v kratkem poročiti in je njen zaročenec že dogradil novi :dom za njiju skupno bivališče, 'j V Postojni je umrl za za- , '! strupi jen jem 57 letni Leopold] j Slavec, zapušča ženo in 10 delno 1 | nepreskrbljenih otrok. Pokopali , i so ga v Orehku pri Postojni. , ! „ .--! 'j Načrt vseslovanske i države } --C Papoušek objavlja v listu i" "Nar. Osvobozeni" načrt pan-! 'slavistične države, ki ga je napravil dr. Kramar kratko pred izbruhom svetovne vojne 1. 1914 ter ga je predložil tedanjemu ; ruskemu zunanjemu ministru j Sazonovu. Načrt je poslalo v ! Petrograd rusko poslaništvo na Dunaju. Osnutka načrta ni več, ker ga je Kramar pri neki preiskavi avstrijskih oblasti 1. 1917 uničil. Papoušek javlja, da si je Kramar takole zamišljal "Slovan-I sko državo: Urejena naj bi bila po vzorcu predvojne Nemčije in i naj bi sestojala iz Rusije, ki bi i bila carstvo, Poljske in Češke, I ki bi bili kraljevini, iz Bolgar-Jske (carstvo), Srbije (kraljevi-Ina) in Črne gore. Na čelu teh i zveznih držav bi bil kot vrhov-' ni poglavar ruski car. Vse drža-I ve bi imele skupni državni zbor. Carinskih mej ne bi bilo, državni jezik v tem vseslovanskem carstvu pa bi bila ruščina. PRVI AEROVLAK ■ i Pred dnevi so videli v Moskvi prvi aerovlak. Troje jadralnih letal, ki so bila med seboj po-J vezana in so imela enotno kr-j milo, se je dvignilo 800 m viso- j ko. Čez 25 minut so se letala i odpela v zraku in so posamič ,3 gladko pristala na zemlji. V,1 najbližji prihodnosti se bo vr-' šil polet takšnega "aerovlaka"j iz Moskve na Krim. Računajo,; da bo trajal polet nepretrgoma 10 ur. ZAPOZNELO ŽIVLJENJE Newyorškemu zdravniku dr. Bernardu Zoglinu se je posrečilo nekemu mrtvorojenemu otroku ženskega spola vdihniti življenje. Zdravnik je vbrizgal novorojenčku alfaglobin. Dve uri po rojstvu se je otrok zavedel in ! začel dihati. , j Nov apostol "pravil- I ne prehrane" 1 Na Japonskem je baje zelo : dosti ljudi, ki dosežejo Metu-i zalemovo starost, a to je, ka-• kor trdi angleški zdravnik dr. Baker, v zvezi s tem, da se Japonci zelo hranijo z morskimi - ribami in morskimi rastlinami. Morske ribe, ki se hranijo z morsko travo, in tudi neke vr- ' ste užitnih morskih rastlin pa 1 priporoča dr. Baker vsem, ki hočejo doseči visoko starost. Japonci, pravi, ki žive od ri- ' ža, morskih rib in morske trave, imajo najlepše zobe in lase na svetu, slabi zobje in pleše pa ; so znak degeneracije zaradi sla- ' be prehrane. Dr. Baker ima ' takšno zaupanje v svojo meto- 1 do, da je celo Društvu narodov naslovil poziv, naj preišče njegove trditve in objavi rezultate vsemu človeštvu v prid. Uspeh ne bi bil napačen z ozirom na to, da Društvu narodov s prepovedjo oboroževanja ni uspelo dati človeštvu na drug način II jamstva za mirno in dolgo življenje. Podpis v Versaillesu Pod naslovom "Mitrovorci 1919" je opisal bivši angleški poslaniški svetnik v Berlinu Harold Nicolson vtise, ki jih je dobil ob podpisu mirovne pogodbe v Versaillesu. Ker je bila letošnja obletnica ver-sajskega miru za Nemčifo dan žalosti (povsod so visele črne zastave), so nekatere Nicolsonove beležke še posebno zanimive. Nicolson piše: 28. junija 1919. Versajski dan. Obedoval sem zelo zgodaj in sem se odpeljal iz Majestica 1 v spremstvu Headlama Morleya, ' zgodovinarja, ki pa mrzi histo- < rične prizore. Še nikoli ni bil Versailles tako krasen in mogočen kakor ta dan. ( Stopila sva v zrcalno dvora- j no, razdeljeno na tri dele. Na dnu so se gnetli novinarji. V sredini dvorane je stala miza v cbliki podkve za podpisnike. : Clemenceau je že sedel na svojem mestu, ko sva vstopila. Okrog in okrog naju so se pogovarjale skupine. Vmes so prihajali v dvorano delegati v _C_ Mi plačamo "cash" denar za zmrznjene vloge v posojilnicah. Prinesite vase hranilne knjige k MR. SIBERT Pratt and Williams 850 EUCLID AVE., ROOM 428 CHerry 7563 GEAUGA LAKE Pinky Hunter in njegov orkester - PLES VSAK VEČER BEER GARDEN—VODVIL z Angelo Vitale orkestrom in predstavami NOCOJ—V NEDELJO POPOLDNE IN ZVEČER ' PROSTA VSTOPNINA I BREZPLAČNO PARKANJE majhnih gručah in so se polagoma pomikali proti sredini prostora. Wilson in Lloyd George sta prišla zadnja. Vsedla sta se" 3 na svoji mesti. Miza je bila s _ tem izpolnjena. Clemenceau se _ je ozrl na desno in levo in dal služabnikom znak. Nastala je ] tišina. Nato je dejal: "Pripelji-. te Nemce noter!" Državnikov glas je zvenel ostro in prodirno. | ; Skozi vrata na koncu dvora-' ne so se prikazali štirje čast-1( niki, francoski, angleški, ameri- [ ški in italijanski. Za njimi sta prikorakala nemška odposlanca dr. Muller in dr. Bell. Bila sta oba mrtvaško bleda. Odvedli so ju k njunim sede- , l žem. Zopet je Clemenceau pre- - lomil tišino. Dejal je: "Gospo-, da, otvarjam sejo. Sestali smo . se zaradi podpisa mirovne po-, godbe." Nemška delegata sta planila . na noge, ker sta bila obveščena, l da bosta podpisala prva. Toda William Martin ju je potisnil . nazaj na stol, ker še ni prišel i njun čas. Mantoux je prevel Clemen-, ceaujeve besede na angleški. Potem se je St. Quentin približal Nemcema in juge odvedel z največjo vljudnostjo k mizici, kjer je ležala razprostrta listina. Splošna pozornost. Nemca sta podpisala. Nastopilo je splošno olajšanje. V tistem trenutku so zunaj zagrmeli topovi. Oznanjali so Parizu, da je mirovna pogodba podpisana. Skozi odprta okna pa je odmevalo v dvorano odo-; bravanje množic na prostem. Podpisovanje se je nadaljevalo. Ko so vsi podpisali, je zopet nastala tišina. Dvignil se je Clemenceau ter izjavil: "Zaključujem sejo!" Niti besedice več. Večina občinstva je ostala v dvorani, Nemce pa so odvedli iz dvorane. Polagoma so zapustili ! dvorano Wilson, Lloyd George ; in slednjič Clemenceau. Painle- ' ve, ki je sedel dve vrsti za me- I' Izlet Skupnih društev S. S. P. Z. 5 AVGUSTA 1 na Stuškovih farmah LOUIS PEČENKO ; 7308 Hecker Ave. i i ENdicott 2759 BARVAR IN PAPIRAR i Se priporočam Slovencem in » Hrvatom Frank Klemenčič 1051 ADDISON RD. HEnderson 7757 Barvar in dek orator ■■■■■■■■■■■MMBBHHMHHliiHHHHHV COAL — PREMOG Pri nas lahko naročite naj- J boljši premog in drva. ( Dobra postrežba KOREN in CHAPIC 1 14705 SARANAC ROAD' MUlberry 3575 ■ noj, je skočil pokonci, da bi po- ■ zdravil državnika. Pomolil mu ■ je obe roki in je ujel desno Cle-> menceaujevo rokavico ter mu; ; čestital. "Da," je dejal Clemenceau, "to je lep dan." V njegovih kalnih očeh so stale solze. ■ Islamska modrost Lahko je stopiti skozi vrata' '1 strasti, težko pa priti skozi nje zopet v svobodo. Lepota moža je v njegovem razumu, razum ženske pa v njeni lepoti. Med ženskami je lepa naj- ( boljša. Med moškimi je najbolj- | ši tisti, ki je dober. Mož je tisti, iz katerega izide vsaka ženska, a tudi iz ženske j izide vsak mož. Če hočeš da te bo ženska lju- ■ 1 bila, ne smeš biti vedno pri njej. ' Odstrani se večkrat od nje,- po-1 tem si bo tebe še bolj želela. } Poslušati ženske: to je pot v j ' pekel. Ženska se boji sivih las ka-kor ovca volka. Ženska brez sramu je kakor ( juha brez soli. # To, kar je prepovedano, je ljudem najljubše. * Ženske so kakor mačke. Ved- r no padajo samo na šape. ^ Kdor ljubi ženske, mora več-krat ubrati pot k zlatarju. Od vsega, kar je bog ustvaril, ne ljubi ničesar bolj nego osvoboditev sužnjev in ne mrzi ni- iTOSEBNOSTT Pri nas je vedno najbolj poceni suho in frisno meso. Suhi Cottage Ham___:__21c Pork Shoulder, inali, pusti____________12V2c Suha rebra___________10c Round Steak____:_____15c Najboljše suhe klobase, 3 funte za_________50c Zmleto meso, mešano, 3 funte za_________25c Mali prašički po 10 do 12 ft. celi ali polovica____15c Pork Chops, mali_____17c Solatno olje, galona___65c J Weiners, 2 funta za___25c Veal Chops__________15c Telečja prsa za filo___10c Veal Steak__________19c Teletina za ajmoht___8/4c Se priDoročamo. KRIZMAN'S CASH MARKETS 6220 St. Clair Ave. 1132 E. 71 St. v HEn. 1021 HEn. 3924 jj Oglašajte v — "Enakopravnosti"! Pridite na POLENTO* IN GULAŽ VEČERJO V SOBOTO VEČER, 4. AVGUSTA Zabave in smeha bo na koše. Krašovci bodo skuhali polento, Štajerci bodo igrali vesele poskočnice, Rib-ničani pa bodo raztegnili prostor če bo videti, da je bolj tesno. JOHN in STEPHANIA PAULICH ____5238 St. Clair Ave._ "l ~ • l_il l_l li_l I ~ ll_ _i _ U_ll _ll _ l_i ll_ll~lll — OTVORITEV V SOBOTO j V soboto, 4. avgusta bomo imeli otvoritev GOSTILNE l\ Servirali bomo fino kokošjo večerjo (Chicken [( Supper) 30c krožnik ter dobro mrzlo pivo. Se to-II plo priporočamo za obisk. MR. IN MRS. CERNE j 16717 WATERLOO ROAD i KAJ SE JE I 1 ZGODILO 1 aji j ^^^^^^^ | ! Iti jjj i iii Novice o doqodkih i §tf * m doma in po svetu do- i »ti . iti I M bite' dnevno v Iti i i i I | Enakopravnosti | | | 6231 ST. CLAIR AVE. | I t| HEnderson 5811 i S if r 1 1 ' t Dolar bo danes dlje šel v zemljišču kot pa bo jutri Zylasite 6'c pri nas tili pa pri vašemu broker ju ylcde nakupa dobro situir ornega doma na lahka odplačila. The City Suburban Co. 308-318 Anisfield Building, vogal E. 9th & Huron MAin 1645 m M^nMMHMMwamAMinBMWMMiMwaMWWM [iiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiii HARTMAN S BEER PARK North Royalton, Ridge Road Hi-Wy No. 3 i Domača gostilna-prosto balincanje. Gulaž 10c porcija. Se priporočamo. -1 česar bolj kakor ločitev žene od i moža. Ločitev je stvar, ki morda i1 vztreza zakonu, nikakor pa bo-gu. Ljubezen je kakor potovanje ■ karavane. Potnik najde tam samo to, kar je sam prinesel tja. Kdor tebe ljubi, da tudi ti ljubiš—čeprav je morda samo Pes. Ifftti I Če toži tvoje srce kakor slav-| čevo petje—to še ni ljubezen. Če pa si v stanu umreti brez tožba: to je morebiti ljubezen. Najnežnejše besede ne napra-. —————————- POPOLNA ZALOGA trebušnih pasov, elastičnih nogavic in pasov za kilo. Izvršujemo zdravniške recepte točno in zanesljivo. Dostavimo na dom kamorkoli. MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Slovenska lekarna VEDNO 1 najboljša in najokusnejša gor- ] ka in mrzla jedila kakor tudi . mrzlo pivo v vrčkih in stekleni- j ca h dobite na razpolago v Golobovi restavraciji na 6314 St. Clair Ave. i Dobra domača postrežba; vsako f nedeljo okusna kokošja južina. S Se priporočamo. I ..........i i vijo na ženske takšnega vtisa kakor nemi nakit, a " -- V najem se odda 3 ali 4 sobe ali pa vseh 7 sob skupaj. Vse nanovo urejeno in vse udobnosti. Vpraša se na j 14717 Sylvia Ave. I 4 sobe in kopalnico - se odda v najem poceni mali . družini. Vse nanovo papirano. 5 Za naslov se poizve v uradu E-. nakopravnosti. 2 sobi z vso opravo se odda v najem dvema fantoma. Prost vhod, kopalnica in vse udobnosti. Zgla-site se na 1010 E. 74 St. Naznanilo! Cenjenim Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam velik truck za slučaj, da se selite. Pripeljani vam tudi premog. — JIM MOŽINA, 15626 Calcutta Avenue. Prodati se mora lep bungalow s 6 sobami, kot nov; dvojna garaža, lepo dvorišče. Se takoj lahko naselite. — $3700. Zglasite se pri lastniku, 5282 E. 115 St., od Granger Ave. STRAN 4. ENAKOPRAVNOST tr HCI MESTNEGA SODNIKA IZVIRNA ZGODOVINSKA POVEST IZ 15. STOLETJA Spisal Jos. Jurčič ---------- -----------------------------------------------------------------lin........1111111111111111H1111 i 1111 HI IIHI iv. j: "No, kako srečo ste imeli si-1: loči? Ali ste jo videli svojo go-obico in kako ste ji na srce govorili?" Tako je vprašal Auerspergo-vec drugo jutr«, pri zajtrku sedeč, svojega prijatelja in gosta, ki je ravno v sobo stopil. "Slabo srečo sem imel." — odgovori oni, ter se usede njemu nasproti. — "Za boga in svetega Marka, to je prva ženska, pri kateri mi vedno spodletuje. Če mi kakav starec navskriž ne pride, že me čaka druga nesreča. Ali da naravnost povem ravno to, da se mi vse upira, spodbuja me, da ne odjenjam, dokler ne dosežem svojega namena." "Kaj pa je bilo sinoči? Ali niste govorili ž njo?" ' "Da, komaj sem jo bil do ok- = na sklical, zaslišim hrup konci T vrta, kjer sem bil svoje sprem- ^ ljevalce pustil. Nekaj teh mest- ^ nih mačkov nas je bilo zasledi- 1 lo in povem Vam, da je bila reč ^ bolj resna, kakor sem si mislil, ( da bi utegnila biti. Zares, jaz nisem verjel, da bi imeli ti ljudje J toliko srca, da bi se nas lotili. ^ Pet pravih mož sem imel, pa ^ sem se moral vendar odtegniti." "Kdo je bil z Vami?" "Da, tukaj pa ne vem, kako 1 bi Vam odgovoril. Bojim se Vas. j Pet Vaših mož sem bil vzel s se- ^ boj. Vprašati Vas sinoči že nisem mogel in mislil sem si, da bi mi gotovo tega ne odrekli, po-sebno ker Vas poznam, da po svoji navadni dobroti vsakemu poštenjaku radi pomorete." "To ni nič, saj ste menda vse ! prignali nazaj." "Želel bi, da bi Vam mogel ] pritrditi, ali škoda, da ni tako. Meščanov se je bilo toliko steplo , da smo bili v zadregi in eden izmed Vaših, ne vem, kako mu že pravite, ostal je na mestu, bojim se, da mrtev!" Od jeze je potem Jurij s Turjaka zardel, svojo visoko postavo s stola sklonil in molče kora-čil dvakrat po sobi gori in doli. "Mrtev! — Eden mojih ljudi? Jaz, deželni glavar bi dal meščanom, tem cunjarjem, svoje hlapce pobijati? — Povedite mi, zakaj so vas prijeli; ali ste Vi začeli?" "Za tatove so nas imeli, kakor se mi zdi. Tudi menim, da ne ve, razen. deklice, živa duša v mestu, po kakem poti sem pravzaprav hodil." "Že dobro! Dasiravno nisem hotel prezgodaj v osir drezati, pride mi vendar dobro, kakor je prišlo. Lep izgovor imam zdaj in lahko mi bode, mestu malo na rep stopiti." Strežaj pride v sobo in naznani, da se je mestni sodnik Sumerek oglasil proseč, da bi smel s poglavarjem govoriti. "Pripelji ga gori!" Ko služabnik odide pravi Tur-jačan svojemu tovarišu: "Glejte, kakor nalašč in ravno v pravem trenotku mi pride." "Veste kaj, midva imava oba opravek s tem sodnikom, vendar moj je jako različen od Vašega. Zato mislim, da bode bolje, če jaz odstopim in se vidva v tej reči sama pomenita," reče Ciri-jani. "Kakor Vas je volja. Lahko se tu v stransko sobo odmaknete in slišali boste, kaj in kako mi bo človek fožil Vaše in moje grehe." Ko je bil potem deželni poglavar sam, usedel se je zopet na stol, popil polno kupo vina in jezno čelo nagrbančil. Nekaj hi- !pov in sodnik je stopil v sobo. , i Bil je v svoji dolgi sodniški ob- 1 jleki, katera je jako prisostvo- t vala resnobnemu obnašanju, ki i je pričalo, da si je mož dobro v < svesti svojega častitljivega po- i klica in poštenega značaja. Bo- 1 disi da je Auersperg zdajci do- : mislil se, kako nevarnega in i modrega nasprotnika svoje in svoje hiše prevzetnosti ima pred i seboj, ali pa ga je vodilo neko i naravno čutilo, katero nehote spoštovanje do mogočnejšega duha zbuja, naj bo to ali ono, — vstal je veliko bolj prijazno, kakor si je morda domišljal, in šel do srede sobe sodniku naproti. Na vprašanje, kaj bi tu želel, pravi sodnik: "Najprvo, milostljivi gospod, ■ naj povem, da sem tukaj kakor pooblastenec, ki ne prosi in ne govori zase, ampak za naše sta-j ro in čestito mesto." "To si lahko mislim; nadalje! Povedite, kaj prosi mesto od mene? Sicer je imelo navado od Auerspergov tirjati in tožiti je okoli vladarja." Sumerek je pač čutil, kam to pika. Ker je v prejšnji pravdi z . Auerspergi posebno on delal za i mesto, bodlo ga je nekoliko, da ] bi tudi tako naravnost dal, ka- 1 kor je dobil, pa premislil si je < in dejal samo: "Gospod pogla- 1 var! mi meščanje z?, pravico vse lej najprej prosimo, zato tudi : danes. Mislimo pa po svoji naravni • pameti, da pravico tudi tirjati ima vsak dovoljenje od boga, ki je enako pravičen za vse." Deželni poglavar se nato glasno zasmeje. "Kakor šele zdaj vidim, je ljubljansko mestno ljudstvo iz Vas enega meniha skazilo, zakaj če se zelo ne motim, ste mi prišli pridigo delat. Pa da boste videli, da je bil moj učenik sv. ve-, re ravno tako moder, če ne bolj, ko Vaš, naj Vam povem, da nimamo vsi ljudje enacih misli o pravici. Zdi se mi, da je bog sam ene ljudi više postavil kot ene, da je v četrti zapovedi pokorščino zapovedal (katere bomo Ljubljančane šele naučili), da ni nikjer dovolil, da bi se nizfei ljudstvo povzdigovalo in še marsikaj, kar Vam bom potlej povedal, kedar boste to dobro premislili. Zdaj pa povedite, kaj bi vendar radi?" Sumerek je težko zakrival ne-voljo. Moško je uprl oči v glavarjev obraz, kakor bi se mu nevredno zdelo na zasmehovalne besede odgovarjati, in dejal mirno: "Gospod, Vas je naš milostni višji gospodar in vojvoda postavil za varuha in svojega namestnika v deželi in posebno v njenem pogla vnem mestu. Včerajšnjo noč pa je nekaj Vaših ljudi nepokoj delalo po mestu, eden izmed njih je celo čez zid v zaprto mirno meščansko hišo OSWALDOVE CENE Round Steak ...... 19c Sveže klobase _ ISc Pork Chops, 7 ribs 15c ■ Bela ajdova moka, 3 ft. 10c Slani krakerji, 2 ft.___ 21c ' Campbell's Pork & Beans ' 4 kante ________ 19c Old Master kava 27c , Red Top Malt 55c Se priporočam LOUIS OSWALD 17205 Grovewood * Ave. * ' KEnmore 1971 splezal. Tudi so se naši straži z t orožjem v roci ustavljali in tako c bi bila kmalu prišlo do pobojev, t Mi meščanje se nadejamo, da se 1 vse to ni z Vašo voljo in vednostjo zgodilo; in da ne bo kaka s druga vera med ljudmi navsta- i la, prosimo Vas, da tiste ljudi i kaznujete in zanaprej skrbeti i blagovolite, da, se ponočni mir i več ne kali." 1 "Hm, to je vse?" pravi Aer-11 sperg. — "Le idite pa potolaži-11 te uboge strahopetce po mestu.! 1 Jaz sem bolj skrben za nje in za j i Vas, kakor si domišljate. Vso j • to reč sem že preiskal, pa mo- j 1 ram Vam povedati, da je vsa drugačna, nego ste jo Vi razlo-1' žili. Vsa krivda pade na Vas in j Vaše meščane. Kajti jaz ne vem, zakaj bi vaši stražniki mojih j stražnikov pri miru ne pustili?"] "Ne zamerite mi, da se predrznem ugovarjati: prvič ima' i mesto pravico stražo postavlja-! : ti in nihče drugi. To je ena na-. ših privilegij, katere nam je vojvoda slovesno potrditi blagovo- j ■ lil, drugič pa si drznem pristavi-1 [ ti, da, če ljudje čez plotove le-: . žejo, morajo prej veljati za ta-, tove kakor za stražnike." "Tudi tukaj Vas niso prav t podučili, ljubi moj gospod sod-i nik! Kaj morem jaz zato, če e-den mladih in živih mladeničev leze k svoji ljubici?" Sodnik je prebledel. Yedel je, kam to meri, a odgovoriti ni mogel. Ali je imela njegova hči j kaj pri tem ? Kako ve Auersperg : to? "K svoji ljubici", saj tako je dejal. Ko bi bila za mesto in za 1 > njegovo življenje nevarnost, Ja-: nez Sumerek bi bil stal mož, meščan krepak in neustrašen. Ko mu je pa le misel o majhni verjetnosti prišla, da njegovo dete, njegova edina ljubezen ne bi bila take čednosti, kakor si je mislil, — tu se je tresel in pozabil. To je menda zapazil tudi Auersperg, kajti posmehljivo je dejal: "Ne zamerite, sodnik! Ni mi v glavo palo, da se menim o Vaši hčeri. Lepa deklica zares in skoraj vredna, da se plemenitaš ozre po njej." "Gospod poglavar," — pravi j sodnik jezno, — "to so besede,, na katere Vam jaz ne odgovarjam. Nisem prišel, da bi se mi moje poštenje —-- "Že vem, že vem, kaj imate na jeziku, pa pustiva to reč in zmeniva se dalje. Vi mi niste vsega povedali. Eden mojih ljudi je bil ubit sinoči. To boste pač lahko sprevideli, da jaz svojo veljavo in svojo čast izgubim, če do- ■ volim, da meščanje moje hlapce j brez kazni pobijajo. Zato jaz j tir jam od Vas, da mi v štirim-1, dvajsetih urah izveste in daste tistega meščana, ki je mojega ; hlapca ubil." "Hlapec Vaš," — odgovori sodnik, — 'ni ubit, dasiravno je ranjen tako, da ne vem, ali bo živel. Pri meni je in kar mu more ljubezen bližnjega storiti, u-živa v moji hiši. Kedar Vas je volja, pošljite ponj. Sicer pa Vam moram naravnost reči, da ne vem, kdo ga je ranil, in tudi, ko bi ga vedel, ne bode ga mesto izdalo, ker on je bil med nepo-kojniki in se na lepo besedo ni hotel vdati." "Če ga v štiriindvajsetih urah ne izdaste, kdor ga je ranil, potem bom jaz sam kaznoval." "Jaz prevzamem vso pregreho tistega na svojo vest, ki se mu je ustavljal in ga je ranil." "Dobro. Tedaj bom kaznoval Vas. Pomislite!" Rekši mu migne, naj odide. Sodnik se malo pokloni in odha-I jaje reče: "Ne bojim se. Kedar | boste prst položili na ljubljan- ^ 1 skega sodnika, sprevideli boste, _ i kaj je pravica, število meščanov S ni ravno majhno in vsi ti bodo 1 vedeli, da imajo še enega višjega gospodarja, kakor je deželni poglavar, tudi ko Janez Sume-rek ne bo že več živel in Vi ne." g Zdaj je bilo na Auerspergu, g da je barvo sprevrgel. Razkačen g se je z eno roko doteknil »late- g ga ročnika na bodalu, z drugo jj kazaje na vrata vpil: "Pes, tam 1 !---—-■ j®®®®®®®©®®®®®| V SOBOTO VEČER, 4. AVGU- j STA se bo serviralo Spring 1 i 1 § Chicken Dinner pri 3 MIKE PODBOY (ARROW INN) 27000 St. Clair Ave. > = Igra Urankar godba \ CENA 50c ZA OSEBO 1®®®@®@®®®®®®®| POSEBNOSTI ZA I SOBOTO Wieners 2 ft. za ______ 25c f Zmleto meso, 3 funte — 25c I Mast, 3. funte -----—_ 25c j 6 riževih klobas ____— 25c i "DOOR PRIZE" ŠUNKA I MATIJA KRM, I ;i Sr. j 5810 ST. CLAIR AVE._ so duri!" i Ko je sodnik zapustil stan poglavarjev, šel je naravnost do- ] mu, tam dal poklicati nekoliko ] ■ starih pa mlajših meščanov, na 1 1 katere se je najbolj zanašal. 1 » Med poslednjimi je bil tudi naš 1 • pošteni Simon, ki se je pred ■ vsemi drugimi rotil in klel, da, 1 i dokler bode on živel, ne bodo vsi t plemenitaši ne lasu izpulili iz 1 glave najboljšemu sodniku, kar . jih je Ljubljana imela in jih bo. > Konec vsega posvetovanja je bil - ta, da so se možje sveto zaveza-i li, svoje stare privilegije proti vsakemu do krvi braniti, tistega i ki je vojaka ranil, ne izdati, in - ko bi se reči nadalje motale, milostnega vladarja na razsodbo - in pomoč poklicati. Jurij Auersperg pak je precej, j ko je sodnik odšel, s kupico vina jezo splahnil, malo sklel se in smejaje se klical svojega tovariša iz stranske sobe. "Kaj pravite, Cirijani, ali ni j bila spoved med menoj in temi sodnikom prav zanimljiva? Saj ste vendar vse slišali?" "Nekoliko, pa iz tega sem presodil, da ste odkraja prav po poglavarjevo govorili proti kon- i cu pa ne po Vaši navadni modrosti. Saj veste, da na svetu moramo biti vsi kolikor toliko hinavci. Svojih pravih misli ne smemo vsakemu praviti. Posled-njič naslov, ki ste mu ga natek- ] nili, vem da je moža hudo raf l kačil, in to mi boste potrdili. ^ ) je eden najnevarnejših Va^ - sovražnikov." "Kaj! Ko bi bil še trikrat & i varnejši, hočem ga ponižati, & 3 bodo on in vsi ljudje enake vrst« j:.vedeli, kaj se pravi pravdati* -. možmi, ki imajo nekaj imena' -1 (Dalje prihodnjič) _ —' 3. avgusta, POL-LETNA DELNIŠKA SEJA V smislu zaključkov in priporočil zadnjih dveh rednih delniških sej, se pol-letna delniška seja naše tiskovne družbe The American Jugoslav Printing and Publishing Co. vrši v PETEK, 10. AVGUSTA, 1934 v Slovenskem Delavskem Domu na 15335 Waterloo road. Pričetek točno ob 8. uri zvečer. Delničarji so tem potom prav vljudno vabljeni, da se polnoštevilno udeleže te pol-letne delniške seje. L. Medveshek, tajnik-blag. 7u si boste ohladili žejo in pokramljali z znanci^ Frank Mihčič Anton Kotnik 75X3 St. Clair Ave. 965 Addison Rd. ' . J 7202 St. Clair Ave. . t>- ■ , , , Beer Garden-6% pivo, žganje Plvo m prigrizek in vino. 6rr- pivo. vino in dober prigrizek .—-■——-—.——---—»- Louise Flaismctf L & K "Cofe G40°st clair Ave FrOn I pO Ve C Priznanja vredna restavracij9' Pish Pit h^ples^vsaki petek in kjer se tofii yedno najbol1Je pi' 87121 Superior Ave. vo, žganje in vino. LOUIS SABATOVICH, last, Beer Garden in slaščičarna -6911 st. clair Ave. ______; ____________Andrej Kavčnik ---' 7018 St. Clair Ave. Beer Garden—Slaščičarna Dober prigrizek Jack Suše! Frank Grebene -—- 1297 East 55th St. 1301 E. 54th St. Beer Garden—restavracija BEER GARDEN C. Kunstel Balincanje 6% pivo, 8% Ale BEER GARDEN žganje 10c do 30c 6G16 gt ^ Ave. Fish Pry ob petkih; Svil® ______________Jackie Zorc Jerry Mohar -—t- 6129 St. Clair Ave. Beer Garden-Baiincanje v kieti John Cimpermon Jeanetta 1259 Marquette ReStaUTOnt BEER GARDEN Beer Garden in restavracija ^ ^ ^ ** Anton Koren ceni ~JOHN TURf 1022 East 63rd St. 4426 Hamilton Ave. ——- ^^ / ' ■■ ■ Beer Garden in restavracija . _ Birk's Restaur an* P null ell 955 Addison Hd., Cor. Metto ON TAP: Carlings Red Cap ------5238 St Clair Ave. Standard and Lelsy Beer. BEER 5c—10c Garden in restavracija WINES: Domestic and I^Pf to Popcorn in sladoled; posebne Beer uaraen m restavracij«. a Varie).y 6f BoMe Beer cene za društvene piknike se Vsak0 nedeij0 serviramo okusna Take Out, _ept dobi pri plščeta Open Late Every Night Mary Kushlan »ZT«* v Slov. Nar. Domu _6415 St. Clair Ave._____________Oj ~~~~ ~ PIVO — VINO — «GA 2GANJE — PIVO — VINO Okusen prigrizek in okusen prigrizek dobite vedno v dobite v Kramerjevi Gostilni Corner Cafe 747 EastVth St._ Zabava vsaki petek »večer pjg^' '—LETSY1N BEKGHOFF PIVO dobite pri nas GLENN PARK CAFE Cigare, cigarete ln sladoled 1 ^ 1049 E. 185 ST. Prigrizek—6% pivo ^ Frank Jakos Vino na galone alt sode (Tax paid). C. J. YAfC 669 East 159 Street J§ llilillillllli MTflBffilSBIffiv^it fM^mi^' » I 'isBMBlflK ^ TT^M^HB ■■■Ki« '^j^Hafr , ^ )|Blja|ra imamo Cjfrigidaire "34 Avtomatično—na pritisk prsta—zdrsnejo "ice trays" i* hladilnika v Super Series Frigidaire '34. In tu sledijo nekatere druge posebnosti: Avtomatično otajanje; Lifetime porcelan znotraj in zunaj; Sliding Utility Basket; in Frigidaire naprava za samo-popivanje. In to še ni vse! Dvojna Hydrator kapaciteta; notranja razsvetljava; hitrejše zmrzovanje; in poseben prostor za visoke steklenice. PridHte pogledat, kakšna je današnja moderna električna ledenica! <• Mand el Hard ware 15704 Waterloo Road KEnmore 1282 Odprto ob večerih