482. štev. V Ljubljani, torek dne 29. aprila 1913. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkili pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1’20, a dostavljanjem na dom K 1*50; s poSto celoletno K 20*—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80‘—. — Naročnina se is pošilja upravniStvu. ja «: Telefon številka 118. :« —■—... -« • Leto II. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. m DrednlStvo ta upravništvo: gj Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6, Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase ■e plačat petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana >n zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju jo-«: pust. — Za odgovor je priložiti mamko. : Telefon Številka '18. a: Aleluja... PISMO IZ BELGRADA. Belgrad 12. (25.) aprila 1913. Pozdrav kralja. V spopolnitev svojega poročila o belgrajskih manifestacijah o priliki zavzetja Skadra, naj navedeni še vsaj najmarkantnejša mesta v posameznih govorih. Pripomniti mi je treba še, da ni predsednik občine nikjer govoril, pač pa edino le trgovci, [ki so inicijativno in vdejstitev mani-■festacijskega sprevoda vzeli v svoje 'roke. Oospod Kosta Riznič, predsednik trgovske zbornice nagovoril je kralja s sledečimi besedami: »Veličanstvo! Meščanje Tvoje mile prestolice, vzhičeni nad brezpri-mernim junaštvom Tvoje armade in armade Tvojih zaveznikov, dokazanim z vspelii pod zidovjem Drinopo-llja in srbskega Skadra, prihajajo pred Tvoj kraljevski prestol, donašajoč Ti nove dokaze svoje ljubezni, vernosti in udanosti, zahvaljujejo se Ti za očetovsko skrb za dobro Srbije in vsega Srbstva! Gospodar! V teh zgodovinskih trenotkih. ko se stvarja osvobojenje podjarmljenih bratov naših iz petsto-letnega robustva, ko je padla posled. ovira, ki je delila Črnogoro od matere Srbije, ko Srbstvo uvideva združene moči srbskih kraljev, za vdej-stvitev vseh srbskih idealov, smatrajo Tvoji verni Belgrajčani za svojo sveto dolžnost izjaviti, da so pripravljeni na vse žrtve, kar jih zahteva domovina za sveto srbsko idejo osvo-bojenja in ujedinjenja. Živelo Njegovo Veličanstvo kralj Črne gore in Brda Nikola I. Živelo Njegovo Veli-' čanstvo kralj Petar I.! Živel srbski narod!« Na to je kralj odgovori!: »Bratje! Sijajni vspehi naših bratov Črnogorcev napolnili so moje srce z veliko radostjo kakor tudi vsa Vaša srca. Občudujoč njihovo hrabrost, vzkliknimo: Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Nikola in Njegov narod!« Črnogorski minister dr. Drljevič govoril je nekako tako: »Bratje! Ako je le eden med vami, ki ni veroval v proroštva, evo danes mora verovati. V najtežjem času sibskega naroda na Balkanu, v dobi najtemnejše turške tiranije nad srbskim narodom, v času ko je moral srbski narod slaviti po pečinah vstajenje svojega srbskega Boga, danes smo dočakali, da se uverimo o veliki resnici, katero je v tem času proro-koval naš narodni pesnik: »Drumovi če poželjet’ Turka, al’ Turaka ničje biti neče!« Poslednji odpor proti turški tiranijiJe Crnagora uničila z zavzetjem LISTEK. M.ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) »No, torej, ker nisi truden,« je rekel kralj, kakor da je slišal samo drugi del odgovora, »vzemi si oboroženo spremstvo in preišči hišo, pred vrati,, skozi katere si me pustil nocoj. Aretiraj vsakogar, ki najdeš v tej hiši.« »Tudi če bi našel žensko?« »Če najdeš žensko, še prav posebno.« La Satenjre je odšel, preklinjaje na tihem opravek, ki mu ga je bil naložil kraljevski pajdaš, in to ravno v trenotku, ko se mu je najbolj hotelo spati. Franc I. je bil vse prej kakor zaspan, dasi so pričale njegove oči z zardelimi trepalnicami in njegova bleda lica o resnični utrujenosti. Morda je izvirala ta utrujenost iz česa globljega, tičočega se notranjih korenin življenja? Bodi si tako ali tako, kralj ni ukrenil ničesar, da se spravi spat. Basinjak mu je pomagal samo, da se ie preoblekel. Nato je ukazal Franc I. svojemu komorniku, naj da obvestiti mlado vojvodinjo Fontenbloško, da jo na-merja poseliti, in velel, da naj ga puste samega. Skadra. Srbski narod slaveč danes Vstajenje 1913. leta, more slaviti bakš v svojih odnosih napram Turški, ko-nečno in slavno vstajenje svoje velike države. V tem trenotku velikega narodnega zbujenja, v hipu, ko smo vsi mi pred nekaj meseci preživljali veliko narodno epopejo, katero bo pomnila zgodovina človeštva, epopejo slave srbskega orožja v veliki vojni, epopejo zmage pri Kumanovem, Bitolju, Drinopolju, v tem hipu, ko doživljamo, da se proslavljeno srbsko orožje s svojo slavo dviga do neba, ni treba šele dokazovati, da nam je sladko dobrodošel ta novi dokaz slave srbskega orožja, srbskega herojizma. Srbski heroji, tudi oni. ki so pustili na krvavem bojišču svoje kosti in oni, ki se vračajo živi na svoja do-mcvja, prvi s svojim delom in drugi s svojo pripravljenostjo umreti za Srbsko in srbsko državno idejo, so najmočnejše jamstvo, da bo znal srbski narod svoja pridobljena prava tudi obdržati. Srbskim junakom bodi slava in narodu naj bodo srečne pridobitve njegovega herojizma! Naj bode srečno ozemlje srbskih vladarjev, enokrvnih kraljev, naj bode osnova velika spojitev, za že davno zaželjeno veliko srbsko državo! Bratje! Belgrad ni samo presto-lica Srbije, ampak tudi kulturno ognjišče srbskega naroda in naravno je, da ravno srce vsakokrat najživeje občuti velike trenotke narodnega živjenja. Današnje navdušenje me rokai-kor ne preseneča, nasprotno, presenetilo bi me, ko bi belgrajski meščani drugače postopali. Jaz Vam častitam, da pojmujete današnji dan na tako veličasten način, častitam Vam, da smatrate Skader kot novo svojo pridobitev in vam želim, da vam ta pridobitev doprinese obilo sreče vam in celemu srbskemu narodu. Slavnostno razpoloženje. Na knez Miliajlovi ulici, poleg »Orand Hotela«, postavili so na zabojih tribuno, kamor je zasedla' kraljeva godba, ki je svirala do pozne noči. Na drugi tribuni pa se je točilo pivo brezplačno vsem onim, ki so imeli vojaške čepice na glavi. Tu se je pelo. pilo in plesalo. Ko je pa začel razprostirati mrak svoja krila, zablesteli so lampijončki po ulicah, na oknih so brlele sveče in električne žarnice, nalašč v ta namen napeljane, razlivale so bajno svetlobo na vzradošeene Belgrajčane. Šele proti jutru vračali so se v najboljšem razpoloženju na svoja domovja. Par vročekrvnih mladeničev je prišlo v noči v Krumsko ulico da zapojo podoknico: Ne 1’ te je žao Što je Skadar pao? bre!... Kakor je bila njegova navada, kadar ga je kaj hudo nejevoljilo, je začel dirjati razburjeno semtertja. Nato se je ustavil zdajci pred velikim ogledalom, kjer se je lahko videl od glave do nog. Ogledovati se z veliko pozornostjo, je bila tudi ena izmed njegovih navad; koketen sicer ni bil tako, a rad se je prepričal, da je še zmerom trden in da ne peša. v Ogledalo mu je pokazalo sliko močnega moža, atleta s širokimi masivnimi ramami in silnimi, mišičastimi nogami; nehote se je nasmehnil. Bil je v resnici korenjak, ne orjak, pač pa to, kar imenujemo v naših časih lepega moža. Življenje v taboriščih, silne telesne vaje vojna sama — vse to je bilo vtisnilo njegovemu nastopu nekaj divjega in surovega; vse črte njegove postave so se ujemale v neutajljivi nasilnosti; njegova silue ta je bila prava bojevniška, podoba srditega samca težkih oblik; v blestečem jeklenem oklepu in čeladi z visoko perjanico, sedeč na orjaškem konju, ki je bil takisto ves v železju, je moral delati resnično grozen vtis na svoje sodobnike ter buditi v ženskih občudovanje, kakršno goje po navadi do vsake sirovi-ne. ki se rada bije in goni. Vse, kar je bilo v njem divjega in sirovega, pa je znatno milila skrb, ki jo je posvečal svoji zunanjosti; naravnost oboževal je svoje roke, izkušaje jih ohraniti vedno bele — kar je bilo Tako je minul ta veliki dan vse-obče radosti in navdušenja. Ta dan ostane nepozabljiv v analih bel-grajskega mesta. Pomiloščenje političnih zločincev v Črni gori je prva posledica zavzetja Skadra. Kralj Nikola je osebno odšel v ječe v Jusovački in priobčil obsojencem po-miloščenje, zlasti onim. ki ječe v verigah še izza afere bomb na Cetinju. Kralj je vsacega poljubil, v prvi vrsti bivšega ministra Radoviča in na to tildi ostale. Skader ostane Črnogorcem. Kljub temu, da se trozveza na vse kriplje prizadeva rešitev skader-skega vprašanja pospešiti v prilog Albanije, je vendar malo nade, da bo Avstriji mogoče izvesti svoj načrt s Skadrom. Splošno prevladuje optimizem, podkrepljen s takozvanimi izjavami Francoske in Angleške, da je padec Skadra spremenil ne samo mednaroden položaj, pač pa tudi stališče troj1-nega sporazuma, ter je vsled tega upravičena nada, da bo trojni sporazum odklonil zahtevo Avstrije, da se Skader iztegne nasilnim potom Črni gori in se priklopi Albaniji. Nasilje proti Črni gori je popolnoma izključeno, drugače pa Skadra ne dobe. Za Albanijo pa velja izrek sv. pisma: »Blagor ubogim na duhu, ker njih je albansko kraljestvo!...« Velika noč. Pod vtisom poslednjih — za Jugoslovanstvo tako radostnih — dogodkov nastopa pravoslavno — vas-krišenje ... Petsto let trajala je strma pot na Golgato. Pod težo suženjskih verig omagovali so balkanski narodi in — padali... ter zopet vstajali vzpodbujeni po krutih udarcih turškega go-spodstva. Pritrjeni na križ robske odvisnosti in položeni v grob temne tiranije, kulturne in gospodarske, od-valiH so z lastno močjo težki kamen ponižanja in vstali... v svitu zmagoslavja nad črno azijsko temo. Sretan uskresl Hristos voskrese! Toda še danes žive neverni Tomaži. ki ne verujejo v zmago Slovanstva, ki ne vidijo ran, katere jim zadaja dan na dan njih sovražnik in še so Jude Iskarjoti, ki prodajajo slovanstvo za hofratske časti, za sebične strankarske in osebne koristi, za trideset srebrnikov.^ Neverni Tomaži naj »vlože svo) prst v skeleče rane« in naj se prepričajo na tej sveti — s krvjo napojeni slovanski zemlji kršnega Balkana o grozodejstvih Turčije in njihovih farizejskih prijateljev, ki kriče: Križaj ga ...! Križaj ga ...! »Nedolžen je narod slovanski, izpustim ga«, kliče pravična evrop-ropska javnost. prav redka stvar med gospodo onega časa, o katerem nam sporočajo zgodovinarji, da je bil najpogostejši in najvsilivejši parfum nežnega spola v dvornih krogih — smrad po telesni nesnagi! Sila mnogo časa je posve-cal vsakaterim podrobnostim svoje toalete, in Basinjaka si je bil vzel samo zato, ker je znal ta komornik česati brado in lase kakor nihče drugi. Ko je tako ugotovil, da vsaj po zunanjosti še vedno lahko velja za prvega plemiča v svojem kraljestvu, je Franc I. pogledal svoj obraz še nekoliko pozorneje. In zdajci je izginil njegov smehljaj. Na obrazu so se množili znaki prenagle starosti. Velike, globoke brazde so mu orale čelo; lici sta se bili obesili; in z grozo je spoznal, da mu zadnji mesec res sivi brada in lasje. Trepalnice so se mn robile rdeče, in pogled se je kalil. »Izgubljen sem!« je zamrmral Franc I. in se spustil v naslanjač. »Izguljen sem... in nič me ne more oteti. Rable se mi je zaklel, da mi najde zdravilo, toda Rabič je izginil. Strahopetnež in podlež, kakor vsi njegovi tovariši, me je zapustil prav po izdajalsko ... prelomil je svojo prisego...« Kralj si ni hotel priznati, da je tudi on prelomil svojo prisego s tem, da je dal usmrtiti Doleta, dasi je bil prisegel, da ga hoče oteti. Sicer pa ni dvoma, da bi bil-pritekel Rabič brez odlašanja nazaj iz Balkanski sv. Jurij. 8 Kralj Nikita ubije turškega zmaja. »Izpusti rajše Barabo, albanskega razbojnika v prejšnjo njegovo svobodo in zatri kužno slovansko moč«, vpijejo farizeji in lažnjivi pismouki. svesti si, da bi v trenotku padlo v prah njihovo samodržtvo nad podjarmljenimi narodi. In vendar se giblje Slovanstvo. Eppur ci muove ... Aleluja! Zdravniki v Srbiji. Glasom podatkov srbskega zdravstvenega oddelka ministrstva, je v Srbiji 252 zdravnikov, od teh je v Belgradu 95. Ker je tedaj veliko pomanjkanje zdravnikov v Srbiji in v novoosvobojenih krajih razpisuje se natečaj za zdravnike v raznih srbskih mestih. Zahteva se poznanje srbskega jezika. Interesenti dobivajo natančnejše podatke v sanitetnem oddelku ministrstva za notranje zadeve. Veliko število častnikov je s poslednjim kraljevim ukazom pomaknjenih v viš. čin. Za spopolnitev nedo-stajočega števila podporočnikov, je imenovanih več narednikov za podporočnike, jako mnogo rezervnih častnikov pa je reaktiviranih. S tem se je spopolnila vrzel_ v častniškem zboru in istočasno podano dolžno priznanje zaslugi. Mars. Skader, javnosjt in diplomacija. Že dolgo časa se ni ako jasno kakor sedaj pokazalo nasprotje med javnim mnenjem cele napredne Evrope in diplomacijo, ki ima v roki zunanjo politiko države. V Avstriji je to nasprotje mišljenja že starejšega datuma; avstr iski diplomat član visoke družbe govori o življenjskih potrebah in interesih prebivalstva, ki o vseh teh potrebah ali interesih ničesar ne ve, oziroma ima ravno nasprotne predstave o svojih življenjskih potrebah, kot jih ima diplomat. Kaj mar narodom Avstrije avtonomna Albanija, v nje} ne vidijo nobene garancije, da se zboljša gospodarsko stanje njihovo. (Izvzeti moramo par židovskih in nemških krščansko soci-jalnih žurnalistov, tu ali tam kakšnega docenta ter avstrijsko plemstvo: Nasprotno: Albanija bo stala denarja; na Balkanu je avstrijska zunanja politika ustvarila sovražno razpoloženje — posledica bojkot. Tedaj dvojna izguba! In s to izgubo se varujejo življenjski interesi avstrijskega prebivalstva!? To menda je država, prebivalstvo. Če pa diplomati mislijo, da so država oni sami — potem je pa čas, da se skidajo in da gredo tja kamor spadajo, med staro šaro, saj drugače so anahronizem. Z nazori, da so država oni sami se v današnji dobi demokratizacije vsega tedaj tudi državno-političnega življenja ne da nič več vladati; in če se s takšnimi nazori vlada Je to vladanje cokla razvoja, kar se prej ali slej maščuje. V Avstriji je tajinstvenost zunanje politike začela presedati že od aneksijske krize sem. Nedemokratičnost in zaostalost je diplomacija dokumentirala z raznimi vohunskimi aferami in ponarejenimi dokumenti telegrami. Pa če do izbruha balkanske vojne to veliko nasprotje med zunanjimi uradi, diplomacijo in prebivalstvom, življenjskim jedrom države ni bilo vsakemu jasno — je posta- lo jasno za časa vojne — posebno pa v sedanjem trenotku, v trenotku spora za Skader. Vladna žurnalistika raznaša vesti, da je avstrijsko prebival- Italije. kamor se je bil skril pred kraljem in Lojolo, samo če bi bil izvedel resnico. Toda Rablčju je bilo neznano, da se je Diana Poatješka polastila pisma, ki ga je bil pisal Francu I., in zdravila, ki mu ga je bil pripravil. »Izročiti se kateremu izmed ranocelnikov, ki me obdajajo,« je godrnjal kralj, »bi ne pomenilo nič drugega kakor pospešiti svojo smrt. V vsem mojem kraljestvu je bil samo eden resnično zmožen oteti me, pa še ta je pobegnil! Kakor vse kaže, sem izgubljen... Oh, biti kralj in ne moči ničesar! Poveljevati vojnikom, razpolagati z vsem narodom po svoji volji, razvneti krvavo vojno, kadar se mi zljubi, poditi škadrone v smrt, uklanjati z mahljajem svoje roke milijone bitij, ki trepečejo v mojem pogledu — sam pa biti poražen po ženski !« Ob tej besedi se je spomnil noči, ki jo je bil pravkar preljubil v objemu Magdalene Feronove. in val krvi mu je zalil obraz. Takoj nato pa je sovraštvo premagalo požel jen je, in zamrmral Je: »Samo če jo najde La Satenjrč! Tristo hudičev, to se razume, da mora ona pred mano v pekel!...» In spet ga je streslo, ko je slišal svojo zadnjo besedo. »Pekel!« je dejal sam pri sebi. »Da, da, to me čaka!« In kakor v nagli prikazni Je zagledal strahove bratov, očetov in soprogov, ki so morali umreti v Basti- lji, ker so bili napoti njegovim ljub a v-nim nasladam... Ta slika je bila tako mogočna, in njegova domišljija je izzvala grozeče prikaze v tako Jasnih barvah, da Je kriknil in planil kvišku, roko na ročniku svojega bodala... Po malem pa se je pomiril: bil je sam. Zopet se je napotil besno semtertja po sobi. godrnjaje sam pri sebi: »Izgubljen in obsojen, naj bom! Če sem obsojen, moram vsaj zaslužiti svoje pogubljenje... Zadušil bom vse pomisleke, ki so me omamljali, vse glasove, ki so vznemirjali moje srce. Ostane mi morda še leto dni... ali vsaj šest mesecev... Preživeti hočem te dni, te ure, te minute... živeti hočem goreče, vroče, ne da izgubim le en hip ... umreti hočem nasičen z naslado, v krčih pohote ... Eh. smrt božja, lepa bo moja smrt in vredna mene!« Zdaj je divjal semtertja kakor besna zver. »Pomisleki?« je nadaljeval, sko-mizgaje s svojimi širokimi ramami. »Mari je gotovo, da je ona moja hči? Samo zato, ker je tista nora baba slučajno zinila besedo... Meni ni prav nič znanega, ali je moja hči, ali ni!... In potem... nazadnje, če b< prav bila! Ali ni rekla hudičevka, prt kateri sem spal nocoj, ko me je zastrupila do kraja, da me čakn 'i?kelf (Dalje.) jstvo sito odlašanja in cincanja in da zahteva energične akcije proti Črni gori in Srbiji radi Skadra. Takšnih gorostasnih lažij se res še ni širilo v svet. Res je: prebivalstvo, narodi so siti — toda siti vojnih hujskanj naperjenih proti Srbiji in Orni gori — radi mesta Skadra in pristanišča v Draču, tako sito, da svojega razpoloženja že ni moglo več zakrivati, temveč mu je dalo duška — kakor kažejo mogočne manifestacije enega celega in najkulturnejšega naroda v Avstriji — Cehov. Drugod zadržuje manifestacije le policija. Pa ne le to: prebivalstvo Češkega kraljestva jc pokazalo, ne samo, da je sito vojnih hujskarij. temveč je pokazalo, da stoji na strani Črne gore in da želi, da ostane Skader Črnogorski. — To v Avstriji! — Pa tudi v ostalih evropskih državah je javno mnenje na strani Črne gore in proti diplomaciji, ki je »politična«. V Angliji časopisje in napredni lordi v zbornici izjavljajo, da Črna gora zasluži Skader, ali pa saj primerne odškodnine. Isto v Franciji, isto v Rusiji. V Italiji je bilo tudi dovolj manifestacij za Črno goro. Nikjer nobenih manifestacij za Albanijo. — V zadevi Skadra ima oficielna Avstrija proti sebi celo napredno Evropo. Ni jim všeč! Avtonomna Al- Kdo pa zopet? banija. Dunaju namreč vse prav pride — samo da lahko govori o novih za-pletljajih. Sest mesecev že govore avstrijski državniki o avtonormi Albaniji kot življenski potrebi za Avstrijo — sedaj pa ko avtonomna Albanija kot država s poglavarjem na čelu že obstoja — sedaj pa v tem obstoju vidijo nove zapletijaje. Sest mesecev je trajalo prerekavanje o Albaniji, pa niti po šestih mesecih se niso mogli stvarniki Albanije odločiti o formi države in o vladarju. Avtono-uma Albanija je dosedaj obstojala na papirju in to na papirju se nahajajočo Albanijo so predvsem ljubili dunajski in avstrijski državniki. Sedaj se je pa tam doli v albanskih krajih nekaj zgodilo, kar ne vzbuja jubezni Dunaja, če tudi je tisto kar se je zgodilo — avtonomna Albanija, albanska država, država resnična, ne samo na papirju. Kakor smo poročali že včeraj v članku »Essad paša — knez Albanije« — se je Essad paša poveljnik Skadra podal po predaji mesta Skadra in utrdb s svojo popolnoma oboroženo, v dobrem stanju se nahajajočo vojsko v sredino Albanije in se tam proglasil za kneza avtonomne Albanije. Obenem se združi s četami Džavid paše, nakar bo armada Albanije štela 30 do 40 tisoč turških in albanskih vojakov. Vesti se danes potrjujejo. Vsa albanska plemena pozdravljajo Essad pašo kot svojega kneza. V Lešu je že bil sprejet kot albanski knez. Z gora prihajajo glavarji plemen, da ga pozdravijo kot svojega gospodarja. Nevarnost anarhije, ki je le grozila, da izbruhne, je zopet odstranjena. Vesela vest, ker nismo prijatelji klanja in vendar: na Dunaju je napravila ta novica strašno mučen vtis. Kako je vendar to mogoče? Zakaj je Avstrija tako ljubila na papirju obstoječo avtonomno Albanijo, zakaj Je pol leta imela pripravljeno vojaštvo na meji, zakaj je izmetala milijone in milijone denarja? Ali ne za 'Albanijo, za avtonomno albansko državo, neobhodno potrebno za Avstrijo? Sedaj, ko Albanija kot država tudi eksistira — sedaj pa: strašno mučen vtis! Ali ni s tem utešeno tako dolgo hrepenenje? Realiziran ideal Rerchtolda in drugih? Ne! Hrepenenje ni utešeno; ideal ni dosežen! Albanija, ki se je ustvarila sedaj ni neobhodno potrebna za Avstrijo! Kajti ta Albanija je, kakor vsa znamenja kažejo postala avtonomna v sporazumu z Srbi In Črnogorci in tu-'di Rusije. Ta Albanija bi ne bila sovražnica Jugoslovanov, ne bila bi sovražnica Balkanske zveze, ne bila bi klin v Zvezo temveč njen član. To je pa ravno nevrlina, napaka, usodna napaka sedanje komaj par dni stare Albanije. Kajti Dunaj In Germani so želeli vstvaritl v Albaniji trdnjavo proti Srbom — Albanija pa postane njihova Zaveznica. To seveda je križ čez german. račune; to napravlja knučen vtis; to pomenja nove zaplet-Ijale. nove težkoče — vse to za diplomacijo, visoko aristokratično, proti-Ijudsko, za ljudstvo pa ne; za ljudstvo bi pomenila ta Albanija rešitev. Iz Gor. Savinjske doline javljajo. da se tamkaj okoli klatita dva agenta-žida, ki med drugim ponujata tudi obleko. Ker moža pri tem zelo izrabljata Hudi. a vrhu tega škodo delata tudi domačim obrtnikom, bi bilo dobro, da ju vsak odslovi, pri komur bi se zglasila. V Grižah je pogorelo posestniku Al. Žuža malone vse posestvo. K sreči ni bilo sape in se je s tem preprečila še večja nesreča. Na pogorišče je dospela požarna bramba iz Arnje vasi. ni pa bilo one iz Žalca, kar se na vse mogoče iti nemogoče načine komentira. Kaj je bil temu povod? Prosimo pojasnila! A ne v tonu. kot je bilo pred kratkim brati nekje nek dopis. Silno lepi dnevi in predvsem toplota zadnjih dnij bo, če ne nastanejo nove vremenske neprilike, vendar še dalo nekoliko upanja. Vina bo sicer malo. vendar upati je, da bo to dobro. Seveda, z gotovostjo se danes ne more ničesar trditi. Sv. Lenart v Slov. Goricah. Čudno. kaj že našim klerikalcem vse ne ugaja. Ker delajo nekateri zavedni gospodje našega trga na to, da ohranijo deco slovensko, jim mečejo z vso sito polena pod noge in groze — z denunciranjem. Je to res že največja sramota, ki gotovo čut za narodnost ne more poglobiti. Ampak seveda — naši gospodje kaplani, tu kot tam —! Slovenskim otrokom-šolarjem, ki so v zadnjih razredih, naj bi Čitalnica ne smela izposojati knjig, ker je baje — liberalna. Naši klerikalci dobro vedo. da šolska knjižnica davno več ne zadošča branjaželni naši mladini. In potem: Ker deli naša slovenska posojilnica otrokom domače hranilnike, dela nedovoljene stvari. Gospodje, kaj se res že tako zelo bojite, da bi iz otrok nastali možje, žene, ki bi se navadili — varčevati? Je to grdo, zelo grdo od vas! Dosedaj smo mislili. da ste samo nasprotniki vaših političnih nasprotnikov, sedai pa vidimo, da tudi naši mladini ne želite dobre vzgoje, ker se bojite — za vaše žepe! Da imamo v trgu velikega nasprotnika, nas ne boste učili umevati vi. ki ste se to naučili vendar šele r- od nas. Nikdar se nismo odrekli, delati skupno proti renegatom. Tudi v teh dveh slučajih nas vodi le idealna želja, vcepiti v našo slovensko mladino ravno v teh letih, ko je za vse lepo in blago najbolj dostopna. čut za svoj slovenski narod. Vršimo le narodno dolžnost in zato ni lepo od vas, da nam grozite že danes! Počakajte 15 let, in videli boste, kolikšni in kakšni bodo sadovi, ki zrastejo iz našega delovanja. Potrpite in šele takrat se oglasite! h Celja. »Straža« se zaganja v takozvane krematorje (sežigališče mrličev), ker je vlada baje izjavila, da stavljenje teh, v gotovih slučajih ne more zabraniti. »Straža« seveda mora tako pisati, sai bi duhovni potem zgubili pogrebne kronice. V isti-ni pa bi bilo le pozdraviti uvedbo krematorijev. To v prvi vrsti iz zdravstvenega ozira, kajti pepel pač ne more vsebovati nevarnih nosilcev kužnih boleznij. Vrhu tega pa si vsakdo še lahko hrani v neznatni posodi pepel dragega umrlega v stanovanju, dočim mora danes storiti to na pokopališčih. Seveda so tudi vsi ostali kierikalci proti kremotari-jem. Ampak, gre jim samo — za občutne izgube, ki jih bodo imele njihove mošnje. Kam pa 1. majnlka popoldan? V Slivnico na veselico mariborskih jugoslovanskih železničarjev. Odhod iz Marifc< ra z vlakom ob 1. uri 30 m. popoldan. V Slivnici počaka došle godba. Dnevni pregled. Štajersko. Iz Ljutomera nam prihajajo vedno pogosteje pritožbe radi poman-kanja slovenskega zdravnika. Trg ima sicer nemškega, Slovenci pa si žele sorojaka. Bilo bi primerno, da se gospodje zdravniki nekoliko bolj zanimajo. Vesoljna bratovščina svetega ar-hangela Mihaela na Dunaju. Praški »Čas« piše o tem: Imenovana bratovščina je nekako društvo, ki je sicer preživelo srednji vek. toda samo na ta način, da je bilo zaklenjeno v kakem muzeju in da sedaj ne ve, kaj se godi na svetu. Imenovano društvo ie imelo dne 21. aprila shod, na katerem je neki grof Ressegnier dokazoval, da mora biti Avstrija na znotraj in na zunaj katoliška država. Državnopravna teoriia o tem, da mora biti avstrijska država katoliška tudi na zunaj, to je v Albaniji, je zelo nenavadna. Poslušajmo: Na-pram Albaniji ima katoliška Avstrija kot njena varuhinja svoje dolžnosti. Srbija pa v Albaniji preganja kristjane. »To preganjanje se godi pred našimi očmi, pod našim protektoratom. To ni narodnostna zadeva, o katere ureditvi in maščevanju moramo mi Avstrijci napraviti svoje korake na temelju naše narodnosti. Ne. to je javna, katoliška zadeva, za katero mora napraviti potrebne korake vsak katoliški Avstriiec. Tu ne pomagajo nobene prazne obljube, nobene demonstracije ladjevja, tu mora 'j&og&vi orel pj lume^ib pe- rotili takoj leteti doli, da prepodi vrane in sove. (Viharno odobravanje.) Tam mora stati železna straža in opravljati katoliško rešilno službo, kakor se to spodobi za močno državo in kar tudi zahteva zgodovina in tradicije vladarjev take države. Naprej, s križem kronani dvoglavi orel, poleti tja. to zahtevamo od tebe v resnem trenotku. mi, 35 miljonov avstrijskih katoličanov. (Demonstrativno odobravanje.) Protektorat, ki je v mirnem času utihnil, mora biti v resnem času izvršen primerno in energično!... Dvoglavi orel, drži dano besedo, daj močno zaščito katoliškim Albancem! (Viharno ploskanje.) Nikari se ne bati razbiti evropskega ravnotežja! Z obotavljanjem. s popustljivostjo in z di-plomatiziranjem se ne bo nič opravilo, vojna nevarnost bo še hujša... Slabejši mora In mora postati močnejši, tako je bilo vedno na svetu in to nam da poroštvo miru. Dokler pa bo tu le evropsko ravnotežje, do tedaj nas takointako ne bo vojna nevarnost zapustila. Zato nobenega stiahu in nobenega koraka nazaj pred političnimi namerami.« — — Ploskanje, odobravanje demonstrativna pohvala, s katero je bil govornik neštetokrat prekinjen, je izhajala iz tako imenovane visoke družbe, v kateri so bili zastopani posebno tudi češki plemenitaši: Kin-ski. Nostizi, Černini, Tinini, Lobko-vici in drugi. Še misliti se ne more, da bi najbolj liberalen praški policijski uradnik prenesel tak puntarski govor na shodu anarhistov in da ne bi shoda razpustil. Ta grof Ressegnier ie ščuval in kalil javni red in mir. Govori, vsled katerih je bila v poslednjih mesecih obsojena cela vrsta občanov v težko ječo, so le medla limonada proti temu grofovskemu petrolejskemu vrelcu. Kdo je ta individuum in od česa se živi. nam ni znano. Ljudje, ki so človeški družbi tako nevarni, bi morali biti zaprti za železnimi mrežami in če že to ne, pa bi jih morali slučaju vojne, po kateri tako hrepenijo, postaviti v prve vrste na bojišču. Tudi tega skrivnostnega Ressegnierja, kakor tudi Kinskega, Lobkovica in vse, ki so njegovemu govoru ploskali.« Deželne finance ne stojijo kljub desetmiljonskemu kreditu tako, da bi se mogli izplačati celo majhni in nujni zneski. V dokaz temu povemo to. da uboga učiteljska vdova s štirimi otroki po preteku več kot treh mesecev smrti svojega soproga ni dobila niti vinarja penziie, niti ne prispevka za pogrebne stroške, ki se ima vendar takoj izplačati. Kaj pa si misli deželni šolski svet, da je učiteljstvo zakopano v zlato? Če pa hoče naša klerikalna večina izstradati učiteljstvo, naj ima vsaj usmiljenje z učiteljevo rodbino! Iz Kranja. Ljubljanski škof Anton Bonaventura deli zakrament sv. birme te dni v Kranju. Renegatski glavar je nagnal k sprejemu vse podložno uradništvo. ki se je moralo proti svojemu prepričanju udeležiti sprejema. Seveda so se dobili tudi taki uradniki, ki niso bili obvezani udeležiti se sprejema, pa so se hodili gotovim dostojanstvenikom opravičevat, zakaj se ne bodo udeležili. Napi edni Kranj pa je ves v zastavah Nekaj omahljivcev je izobesilo zastave šele v nedeljo zjutraj, seveda na čast — birmancev. Iz Razdrtega na Notranjskem, tako je bil naslov notice v »Dnevu« št. 469, tičoči se Leonharda Del’ Linz iz Razdrtega. Kar je bilo v par vrsti-can povedano, bilo je vse resnično, le to se je pomotoma ponatisnilo, da je cdšel z njegovo pridno ženico v Ameriko, — on je res še doma in je dal odgovor v »Dan«, da dela doma bilanco. Ne ve se, kako bilanco, morda niti je c. kr. okrajna sodnija v Senožečah nazaj poslala'knjige, da ne gleda v zrak in mu je dala s tem neko delo? Potem se je prav korajžno v »Slov. Narodu« »poslano« pobahal, češ da on ni opeharil sorodnikov itd. Da, da. mogoče niso bile od roke slavnega rnoza menice podpisane, podpisala jih *ahko tudi ženska roka, toda denar je menda dobil g. Del’Linz, ni se ga branil, čeravno pravi, da on m menic podpisoval. He, naj jih P°dPiše kdor hoče, da je le denar v naših rokah in hajdimo v Ljubljano, tam so lepi > »pilaki«, hajdimo na Koroško jelene streljat, tak šport si privošči samo bogata gospoda. Denarja pa ni bilo težko dobiti, papirček je nedolžen, pusti se podpisati in denarja imamo polne žepe. Zdaj Je končano, ni papirja, ni denarja — zato Pa Je ne' potrebno tajiti to, kar vedo vsi, najbolj pa oni, ki so prizadeti. V pokoj je Sel evidenčni ravnatelj g. Vladimir Prus de Jeziery-Je-zierski in mu je tem povodom ge neralno ravnateljsvo zemljiško-dav čnega katastra za njegovo mnogoletno službovanje izreklo svoje priznanje. Iz ljudskošolske službe. Na šti-rirazredni ljudski šoli v Knežaku se a X, ttiajeji zopejt pri$M celodne^rg pouk m je bila namesto nadučitelja Dragotina Česnika, ki ima dopust zaradi bolezni, za suplentipjo v Knežaku imenovana gdč. Pavla Cigoj. — Nadučitelja in ravnatelja g. Josipa Turka v Spodnjem Logatcu, bo za čas dopusta nadomeščala provizorična učiteljica gdč. Helena Kraigher, začasno vodstvo šole pa prevzame učitelj g. Stanko Legat. Izpremembe v davčni službi. Davčni oficiali Alojzij Klofutar, Fr, Lunder in Henrik Kette so imenovani za davčne upravitelje v IX. či-novnem razredu. Prestavljeni so: Davčni oficial Rudolf Delhunia od davčnega referata na okrajnem glava: stvu v Kranju k davkariji isto-tam; davč. praktikant Fr. Lazar od davkarije v Kranju k davčnemu oddelku na okrajnem glavarstvu isto-tam; davčni oficial Rudolf Peschitz iz Kočevja k davkariji v Radovljici; davčni oficial Viljem Ledenig iz Novega mesta k davkariji v Litijo, davčni oficial Jurij Kramberger iz Litije k davkariji v Novo mesto in davčni praktikant Ivan Madronič iz Kranjske gore v Mokronog. Davčni praktikant Ivan Vidmar je umrl. Iz Bele cerkve na Dolenjskem. P/ed kratkim je bilo v časopisih, da je na mesto obolele učiteljice Ane Bantan tej šoli dodeljena su-plentiiija Marija Kaligar, katera se je pa službi odpovedala. Ker je Bantan podaljšan dopust do 15. maja oziroma koncem šol. leta. se išče tozadevno učno moč, ki bi hotela službo nastopiti takoj. — Za dvorazred-no ljudsko šolo: Fran Zagorc, šolski voditelj. »Domače ognjišče« prinaša v 4. številki sledečo vsebino: Pragma-tična sankcija. — Sola in Dom. — Duševna vzgoja. — Listek. — Dopisi. — Drobtine. •— »Domače ognjišče« stane samo 2 K 50 v na leto in nudi starišem in vsem prijateljem mladine lep pripomoček za vzgojo otrok. »Slavjanin« prinaša v svoji velikonočni številki lepo črtico iz na^ šega triglavskega pogorja. Spisal jo je Janko Lavrin. List »Slavjanin« prinaša lepe članke iz sodobnega slovanstva. Iz štajerske strani nam vedno prihajajo pritožbe, da ljudje prepozno dobivajo list. V Mariboru ga n. pr. dobe šele ob 5. popoldne, drugod se več številk sploh zgubi, nekatere nemčurske poštarice ga pa sploh zadržujejo. Posamezne slučaje zasledujemo in bomo vse naznanili ravnateljstvu. Ali res ni v Avstriji nobenih pravic yeč? Sin ubil svojo mater. Pretekli netek zvečer so pokopali v Št. Petru pri Gorici 70letno Katarino Silič, krčmarico blizu pokopališča. Dva dni se je govorilo po Št. Petru le o Siličevi, katero je ubil najbrže lastni njen sin. Sodijo vsi. da jo je ubil on. sin Josip, 38 let star, čevljar, ki se nahaja sedaj v preiskovalnem zaporu v Gorici. Siličevo so našli z raz^ bito glavo pod stopnjicami. ki gredo iz kuhinje v gornje stanovanje. Sodna komisija ie dognala, da ie bito v veži postavljenih šest kolcev, dva pa sta sedaj manjkala in ni bilo mogoče, dobiti ju. V kotu vrta šele so dobili en kolec. okrvavljen. Na vrtu se je konštatiralo tudi sledove krvi. Ko so bili dobili Siličevo mrtvo, so mislili prvotno, da je padla po stopnicah ter se ubila. Preiskava pa kaže^da bi bil ubijalec omenjeni sin. V St. Petru pripovedujejo, da je Silič večkrat tepel mater in še prejšnji dan so slišali, ko je klicala na pomoč; opisujejo ga za delomržnega človeka Slovenski pilot ponesrečil. Kakor sc iz Berlina poroča, je pone srečil te dni slovenski zrakoplovec Viljem Peternel, doma iz Cerkna. odkoder je odšel pred letom dni. Na Johanisfeldu se je učil zrakoplovstva Pasti je moral iz precejšnje višine, kjer je bil obležal nezavesten; po daljšem času pa je prišel zopet k zavesti. Nesreča v italijanski mornarici. Kakor se iz Rima poroča, je nastal na doslej neznani način v noči med 23. in 24. aprilom t. 1. na italijanskem parniku »Ouvarto«, ki se je nahajal v luki Laki na otoku Lerosu, velik požar, ki je grozil uničiti ves parnik. Posrečilo se je ogenj omejiti in ga nato pogasiti. Pri tem ni bila nobena izmed oseb, ki so ogenj gasile, kaj poškodovana. Proces proti morilcu poslanca Schulimeierja. Obravnava proti morilcu poslanca Schuhmeierja Pavlu Kunschaku se bo vršil dne 19. in 20. maja pred porotnim sodiščem na Dunaju. Rodbinska drama. 231etni urar Ernest Huber iz Draždan je bil šele par dni poročen. V soboto, dne 26. aprila ponoči pa je umoril svojo z -no. na kar si je še sam pognal krog o v glavo. Vzrok samomora . je doslej še neznan. Oba. Hub n nipp^nvn žena sta pustila na mizi v sobi pismo. Y katerem pravita, da sta se prostovoljno poslovna od sveta. Visoka kazen. V Brunšvigu so pjed kratkim aretirali dvoje loto- Kolektantov, ki sta vkljub izrecni prevodi prodajala inozemske srečke.' Dne 26. t. m. je bila proti obema obravnava pred tamošnjim sodiščem, ki je prvega izmed njiju obsodilo na 675.000 mark in drugega na 322.000 mark. Poveljnik mesta Tuzi na Dunaju, Pred časom se je pojavil na Dunaju neki Človek, ki se je več časa potikal po monarhiji in se je izdajal za komandanta mesta Tuzi. Rekel je, da se mu je posrečilo uiti iz črnogorskega vjetništva, in je slikal grozne boje za Tuzi: Povsod so mu verjeli posebno na Dunaju se mu je dobro godilo. DunajČanje so ga v svoji veliki ljubezni do Turkov kar objemali. Zbiral je skupaj denar, da sa poyrne lahko nazaj v Carigrad. — Na Dunaju so mu dali toliko denarja, da bi se lahko vozil nobel v. I. razredu — med tem pa ga je policija — prijela in mož je rekel, da ni poveljnik mesta Tuzi, ampak Derviš Ha-lačevič iz Sarajeva. Izkazalo se je. da je to znan lopo^: in goljuf Izidor Kobsa, ki je bil že dolgo zaprt in je kot slepar prepotoval ves Balkan. Palestino. Egipt itd. Seveda sq ga obdržali v dunajskih zaporih. — Dunajčani pa imajo zelo dolg nos. Klub samomorilcev v Buenos Ayresu. V tem mestu so prišli na sled klubu samomorilcev, kateremu načeljuje neki zdravnik italijanske narodnosti. Kadar hoče kdo klub. čla-če umreti, gre k zdravniku, ki mu napravi imenitno kosilo, v luksurio-zno opravljeni dvorani se vrši kosilo, godba igra. čuje predavanje o ničevosti življenja in da je najbolje, če človek umrje v mladosti. Ves omamljen se vrne kandidat smrti domov, se vleže v posteljo in se nič več ne zbudi. Zdravnika, načelnika kluba, so oblasti djale pod ključ. RAZNE ZANIMIVOSTI. Pred bronastimi vrati Vatikana. Papeževa bolezen razburja vedno celi Rim. Alternativi od poslabšanja do zboljšanja se sledi z velikim zanimanjem. Hude bolezni papežev se pojavljajo z nekako negotovostjo. Spremembe, ki nastajajo v papeževi bolezni, so včasi zelo nejasne! Spomnimo se samo na dolgo umiranje prešnjega papeža Leona XIII. To je bilo unikum. Zdelo se je, kakor bi papeževemu življenju sledil ritem nevidnega nihala, ki je naznanjalo zboljšanje in poslabšanje. Ves Rim je torej sledil temu nihalu. Neki prelat je tedaj rekel; »V zdravju našega papeža se Kotovo nihče ne spozna.« In imel je prav. Leon XIII. je bil prvi dan na robu groba, drugi dan pa mu je bilo zopet popolnoma dobro. Zgodovina Rima se je obogatila z novo perijodo: z agonijo papeža« Dvoboj med smrtjo in papežem, ki se je odigraval tam za bronastimi vrati Vatikana, je imel v sebi nekal grandijoznega. Zdelo se jg, kakor da bi se smrt obotavljala vdariti velikega starca, vsa boječa vsled ma-jestatnosti svoje žrtve. Leon XIII, ie umiral dolgo časa. Vsi so bili prepričani. da bo smrt zdajpazdaj tu, toda bolnik se je zopet zavedel. Znano je. da je neki španski kralj umiral dvainpetdeset let. Pred smrtjo Leona XIII. je prišlo v Rim veliko tujcev, ki so hoteli biti tam za časa konklave, v katerem bo izvoljen novi papež. Reveži so morali kaj dolgo čakati. Situacija nekaterih inozemskih žurnalistov je bila precej smešna. Bili so prevarani. Prišli so v Rim v nadi na konklave in so morali čakati ali pa se odpeljati nazal brez uspeha. Papežev komornik, Sig-nor Centra, iih je nekoč pošteno potegnil. Pustil je okno papeževe sobe dalj časa odprto, kar ni bila njegova navada. Zurnalisti so takoj brzojavili svojim časopisom, da je papež umrl. Signor Centra se fe baje temu nehote smejal. Smejal pa bi se gotovo še bolj. ko bi yedel, da neki angleški žurnalist že piše o papežu nekrolog, samo zato. ker je on, Centra, pustil okno papeževe sobe odprto. Pozneje so morali za žurnait-ste izdajati o papeževem stanju du-letine Neki amerikanski korespon* dent. kateremu se je zdelo neprestano poslabšanje in zopet zboljšanje papeževega stanja že preveč dolgo, je nekoč vzkliknil: »Ampak tegale bi pač pa vendar ne smel delati.« Danes, ko je papež P>1 X. zbolel. se večkrat spominjamo na to čakajočo perijodo. Ljubljana. — »Balkanska vojna« pohaja. Se nekaj številk imamo na razpolago. Poznejšim naročbam ne bomo mogli več ugoditi. —Iz seje obrtnega odseka trgov, in obrtne zbornice v Ljubljani dne 24. aprila t. 1. Prošnje za zidarske in tesarske omejene koncesije so se po večini zavrnile. — Priporoča se di-spenza prošnje prekajalca ter ena prošnja za sodarsko, oziroma kolar-sko obrt; kot nepotrebno se Izjavi o dveh prošnjah za P,ek,o kruha, Pri- poroča se prememba pravil za zvezo gostilniških zadrug v Ljubljani ter sprememba pravil gostil, zadrug na Bledu in v litijskem okraju, in sicer v tem smislu, da se zvišajo pristopne takse. — Priporoča se ustanovitev Gremija tiskarjev na Kranjskem. — Mestnemu magistratu se priporoča imenovanje za preizkuševalno komisijo fotografov g. Rovšek kot predsednik, g. Krema kot namestnik. — Ne priporoča s,e maksimalni tarif za prodajo mesa v Senožečah. — Poda >se izjava ministrstvu, da je za stavbne polirje običajna tedenska plača. Dva dimnikarja prosita za koncesijo za škofjeloški okraj. Ker sta pa tam že dva dimnikarja, se nove koncesije ne priporočajo. — Ksilografe se hoče uvrstiti med obrti; na Kranjskem teh obrtov ni, sicer pa zbornica nima nič proti tej uvrstitvi. Ravno tako se hoče koncesionirati kot obrt kupovanje tirjatev, ki izvirajo pri voznih tari-fih na železnicah. — Poda se izjava, !da je odkrivanje pokrovov pri pečeh V svrho snaženja pečarsko in ne dimnikarsko delo. Istotako se poda izjava, da je za postavljanje peči, štedilnikov opravičen pečar in zidar, ako so pa te le zidane, pa le zidar. — Dalje se poda izjava, da se smatra enonadstropno šolsko poslopje v Vrhpolju, okraj Kamnik, za krajevno nena-ivadno stavbo, za koje zgradbo niso opravičeni zidarski mojstri z omejeno koncesijo. — V občini Oslice je Več prašičjih klavcev. S tem poslom se pečajo v zimskeu času ter jih zaklane prodajajo na trgu v Idriji. To bi bila torej neke vrste domača obrt, ako bi se meso ne sekalo na drobno. Stvar je važna, ker je takih krajev na Kranjskem več in se ljudj, ki to zasreše, občutno kaznuje. — Poda se izjava, da so mesarji upravičeni tudi meso prekajevati, ali pa nasprotno, prekajalci meso sekati; nikakor pa niso upravičeni samo prodajalci mesa pečati se s prekajevanjem. — Namerava se preurediti zakon proti ponarejanju živil. Za manjši prestopek je bilo kompetentno kot prva instanca okrajno sodišče, po novem pa naj bi bilo že kot prva instanca za male prestopke okrožno sodišče; ker to lažje dobi primernih izvedencev, se priporoča navedena izprememba. — — Dalmacija še nima kombiniranega prevoznega tarifa. Vse v Dalmacijo namenjeno blago ali pa nasprotno, gre potom tržaških špediterjev in prekupcev. kar močno ovira in po-Hražuje promet. Opravičeno se torej Tržačani boje upeljave takega tarifa za Dalmacijo, tembolj pa se ga vesele 'drugi trgovci in obrtniki, ki so v trgovski zvezi z Dalmacijo. Izvedbe takega kombiniranega tarifa zborni ca najtopleje priporoča. — Južni železnici se priporoča, da bi se večerni brzovlak ustavljal na postaji Rakek. Najpripravnejši bi pa bilo, ko bi se jutranji in opoldanski brzovlak ustavljal v Borovnici. — Poda se izjavo proti zvišanju klavničnega tarifa za Škofjo Loko, in sicer za govejo živino, ker je že sedaj skoro najvišji na Kranjskem. Pač pa se priporoča zvišanje tarifa od klanja telet. — Priporoča se, da občina Selce tri živinske Sejme preuredi tudi kot sejme za blago. Istotako se priporoča o preložit- vi Sejmov za Škofjo Loko. — Uboga slovenska šolska mladi-pa. Vsled zgodnje spomladi je nastopila že te dni tako silna vročina, da kaže v senci toplomer popoldne do 22° C, v šolskih sobah, obrnjenih Siroti solncu pa 25—26°. Uboga šolska mladina, ki se mora pariti v tej JVročini v zaduhlih šolskih sobah. A 'Mčenci nemških mestnih šol se lahko tolažijo: še par dni, pa bo konec te fauke! Na nemških mestnih Šolah namreč prično z dopoldanskim poukom že s l. majem, na slovenskih pa pe le s 1. Junijem. Če je že sedaj taka •vročina, kaj bo Še le meseca maja? An hvala Bogu, rešeni so jo nemški Ptroci, slovenski pa ne. Vprašamo, t>dkod ta prednost za nemške šole? Ali niso vse mestne šole pod enim In istim mestnim šolskim svetom? 'Ali bode tudi ta, ki je slovenski in hapreden, zapostavljal slovenske otroke za nemškimi? Ali pa je ves mestni šolski svet s predsednikom [Županom vred tako zavisen od zaru-Kanega nadzornika, da pripušča to krivico, ki Je sad tega nadzornika.