Slo/emki
hmeljar
Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20—, za nečlane Din 30'—; posamezna številka Din 2— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ul. 2, telefon 218
Leto IV
Zakonita določitev površine hmeljskih nasadov
Predsednik nemške republike je dne 23. pr. m. podpisal zasilno uredbo o določitvi površine hmeljskih nasadov z naslednjimi določbami:
§ 1. Državni minister za prehrano in poljedelstvo se pooblašča, da uravna obseg kulture hmelja; pri tem je upravičen:
1.	odrediti popis površine hmeljskih nasadov ter je vsak hmeljar dolžan napovedati vse potrebne podatke;
2.	vsako leto določiti, kolikšna površina sme biti največ zasajena s hmeljem v prihodnjem letu ter to površino razdeliti na posamezne dežele;
. 3. pooblastiti najvišje deželne oblasti, da dovoljeno površino razdelijo na okoliše in okraje, ustanovljene z zakonom o izvoru hmelja z dne 9. decembra 1929, ali tudi na druge okraje;
4.	odrediti, da je za nov nasad potrebno predhodno dovoljenje pristojnih oblasti in da se to dovoljenje ne sme dati, ako bi se s tem prekoračila površina nasadov, določena v smislu točke 3;
5.	odrediti, da mora vsak, kdor se začasno ali trajno odreče hmeljarjenju, prijaviti to pristojnim uradom;
6.	izdajati dopolnilne predpise, ki se pokažejo kot potrebni dodatno k točkam 1—5;
7.	določiti denarno kazen za tistega, ki bi namenoma ali po nemarnosti zakrivil prestopek proti določbam, izdanim na temelju tega paragrafa.
§ 2. Odškodnina za skrčene hmeljske nasade se ne priznava.
Kakor razvidno, je na podlagi te zasilne na-redbe v Nemčiji vsak čas mogoče zakonito določiti površino hmeljskih nasadov in uravnovesiti produkcijo s porabo.
Štev. 5
Hmeljarji v Nemčiji so res lahko zadovoljni, saj jim je vlada brez parlamenta izpolnila vse njihove želje: provenienčni zakon, povišanje carine, naredbo o prisilni uporabi domačega hmelja v pivovarnah, kredit za regulacijo hmeljskih cen in sedaj še zakonito uravnovesenje hmeljskih nasadov, ki vedno lahko prepreči nadprodukcijo. Nikjer na svetu hmeljarstvo ne uživa take zaščite kakor v Nemčiji in v nobeni državi se hmeljarjem še niso tako gladko in v razmeroma kratkem času izpolnile vse njihove zahteve. Zato pa tudi ni čudno, če hmeljarji v Nemčiji prodajajo svoj pridelek najdražje in se jim hmeljarstvo najbolje izplača.
Ing. J. Teržan:
Ali je z analizo zemlje mogoče določili, kakšen bo pridelek?
Če se povrnemo sedaj na naše vprašanje, ali je na podlagi analize zemlje mogoče vnaprej določiti, kakšna bo letina, moramo priznati, da to nikakor ni mogoče. Na podlagi analize zemlje, pa naj bo ta že po kateremkoli načinu, niti ni mogoče natančno odgovoriti na vprašanje, kako treba pravilno gnojiti, ker smo iz zgoraj rečenega videli, na koliko faktorjev se mora razčleniti vprašanje potrebe gnojenja. Analitično se da v laboratoriju s pomočjo raznih kemičnih in biološko-kemičnih metod določiti vse faktorje, ki igrajo vidno vlogo pri vprašanju potrebe gnojenja: H, RH, IH, P X IH, RHs, RHv. Toda vse to se da določiti samo za vzorec zemlje, ki smo ga vzeli iz zemljišča in poslali v analizo. Teoretično velja torej analiza samo za onih par kg zemlje, ki so bili analizirani. Vsak kmetovalec pa ve iz lastne izkušnje, kako zelo je tlo neenako
Celje, dne 10. marca 1933
in da je na relativno majhnem kosu zemljišča, na manj kot 1 oralu, včasih kar več vrst zemlje. Vsa ta zemlja ima različna svojstva, vsebuje v sebi različno rezervno hrano, kar vse vpliva na višino in kakovost pridelka. Iz tega se vidi, kako težko, zamotano in zloženo je že samo vprašanje gnojenja, da ne govorimo o vprašanju vseh mogočih drugih vplivov na višino in kakovost pridelka.
Iz vsega navedenega pa zopet ne sledi, da je analiza zemlje pcitemiakem nepotrebna. Hotel sem le nekoliko razjasniti vprašanje gnojenja, da ne bo prevelikih zablod. Odstranjevati nejasnosti pa ne pomeni izliti tudi deteta z umazano vodo vred, v kateri smo ga okopali. Analiza zemlje nam je potokaz, v kateri smeri moramo reševati vprašanje gnojenja, če hočemo iti pravilno in gospodarsko p o t. Če analiza pokaže, da je tlo kislo, da primanjkuje apna, da vsebuje zelo malo ali nič fosforne kisline, malo dušika itd., nam nudi zelo važno orientacijo, kako in kaj moramo storiti, da spravimo zemljo v tako stanje, da bo posev, ozir. kulturna rastlina imela na razpolago vse one hranilne snovi, ki so ji za dobro uspevanje neobhodno potrebne. Kajti od tega je, poleg vseh činiteljev, ki smo jih uvodoma omenili, v znatni meri odvisno, kakšen in kolikšen bo pridelek.
Razno
Zahteve hmeljarjev v Franciji. V plenarni seji kmetijske zbornice v Haut-Rhin so postavili hmeljarii sledeče zahteve: Povišanje carine od 4 na 6 trs za 1 kg, obvezno porabo 75% domačega hmelja v pivovarnah, povišanje davka na pivo iz inozemskih surovin, izvozno premijo producentom, in sicer 2 trs za 1 kg, ter končno znižanje sedanjih uvoznih kontingentov vsaj za polovico.
Produkcija piva v Nemčiji je v letu 1932 znašala 33,527.822 hi, t. j. za 15% manj kakor v letu 1931, ko je znašala 39,414.011 hi in za 41% manj kakor v letu 1929, ko je bila 57,113.768 hi. Najbolj je nazadovala produkcija v letu 1931 in v prvem polletju 1932, dočim se je v drugem polletju 1932, ko je bil znižan davek na pivo, naglo padanje produkcije ustavilo. V odgovarjajočem razmerju je nazadovala seveda tudi poraba hmelja, ki je znašala v letu 1930 še 120.740 stotov, v letu 1931 že samo 90.652 stotov, v letu 1932 le še 77.113 stotov in se računa za leto 1933 komaj še na 70.000 stotov.
Produkcija piva v Franciji je v letu 1932 tudi že nazadovala, in sicer za dobrih 5%. Sicer pa je to edina industrija v Franciji, ki je prav do lanskega leta še pogumno kljubovala krizi; v letu 1931 se je produkcija celo še dvignila za F5%.
Produkcija piva na Češkoslovaškem je v letu 1932 znašala okroglo 9,560.000 hi. Točni tozadevni podatki pa še niso ugotovljeni.
Uvoz hmelja na Holandsko je v letu 1932 znašal 3070 stolov, dočim v letu 1931 še 5610 stotov.
Uvoz hmelja v Avstrijo je znašal lani 6815 stotov, t. j. za 40% manj kakor predlani, ko je znašal še 12.491 stotov.
Uvoz hmelja v švedsko je znašal lani samo 2460 stotov, dočim predlani še 2660 stotov.
Uvoz hmelja v Belgijo je znašal lani 22.468 stotov, in sicer iz Nemčije 6313, iz Češkoslovaške 9947 in iz Francije 765 stotov, ostalo pa iz raznih krajev. Izvoz pa jp znašal istočasno le 1731 stotov, in sicer največ v Francijo, na Norveško in v Anglijo.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Za starejše letnike še ni nobenega povpraševanja, pač pa traja dalje zanimanje za letnik 1933 v predprodaji po 20—30 Din za kg.
Češkoslovaška: Pri nespremenjeno mirnem položaju in prav pičlem prometu si prizadeva trgovina tlačiti ceno navzdol in notira sedaj žateško blago le še 27—40 Din za kg; prodanega pa je bilo zadnji čas le nekaj srednje dobrega blaga po 30—35 Din za kg. Tudi nekaj letnika 1931 je bilo prodanega, in sicer po 7 do 10 Din za kg. Znamkovanih je bilo dosedaj 37.008 bal letnika 1932 v skupni teži 46.101 stotov. Hmelj 1932 iz Ušteka in Roudnice notira nominalno 25—35 Din, hmelj iz Dube pa 20—25 Din za kg. Zaključna tendenca je prav mirna in se kupuje le malenkost za izvoz.
Nemčija: Položaj na tržišču je v glavnem nespremenjen, kupčija zelo mirna, prometa prav malo. Nominalno se cene še kolikor toliko držijo in notira Hallertauski hmelj 52—67 Din, gorski (Hersbruck) 41 do 57 Din, boljši Spaltski 68 — 73 Din in najboljši Tettnang-ski 70—73 Din za kg. Trži se še največ boljši Hallertauski hmelj po 55—60 Din, deloma tudi gorski po 45 Din in Tettnangski po 70 Din za kg. Tendenca mirna, cene nič kaj čvrste.
P o I i s k a : Položaj nespremenjen, cene v predprodaji čvrste.
Francija: V hmeljski kupčiji je zavladalo popolno mrtvilo in je tržišče skoro docela brez prometa. Cene so sicer ostale v glavnem nespremenjene, vendar so le nominalne.
Belgija: Tržišče ie mirno. I.etnik 1932 notira Poperinghe 27 Din in Alost 29 Din za kg, letnik 1933 v predprodaji za oktober in november pa Poperinghe 25 do 27 Din za kg. Zaključkov je malo.
Anglija: Zanimanje in povpraševanje je skoro popolnoma popustilo in je promet prav malenkosten. Trži se le še semtertja nekaj letnika 1932 po 20—30 Din za kg. Nominalno pa se cene še vedno precej držijo in letnik 1932 notira 20—50 Din, letnik 1931 pa 7—20 Din, dočim starejši letniki 1—4 Din za kg. Zaključna tendenca je slaba.
Amerika: Tržišče je nadalje mirno in prometa prav malo. Najnovejši zaključek senata glede ukinitve prohibicije je sicer povzročil nekoliko boljše razpoloženje, vendar večje živahnosti v kupčiji še ni. Cene so še nekoliko nazadovale ter so itak več ali manj le nominalne. Tako nolira letnik 1932 zadnji čas 34 —40 Din, letnik 1931 še tudi 29—34 Din, starejši letniki pa 10 do 20 Din za kg — vse le boljše blago.
Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Ziirichu.
Za hmelj raznih provenienc so se plačevale v zadnjem času sledeče najvišje cene za 1 kg, in sicer za letnike
1932:	1931:	1930:
Češkoslovaška . .	. 44	Din	11	Din	5	Din
Nemčija ....	. 71	»	21	»	14	»
Jugoslavija . . .	. 40	»	8	»	4	»
Poljska ....	. 32	»	4	»	2	»
Francija ....	. 46	»	17	»	8	»
Belgija ....	. 26	»	11	»	—	»
Anglija ....	. 58	»	23	»	9	»
Amerika ....	. 48	»	41	»	30	»
Za razvedrilo
Dobro tolmačenje.
Zdravnik: »če ne prenehate piti vina, nikoli ne boste star.«
bolnik: »Seveda ne, saj tudi jaz trdim, da dobra kapljica dela človeka vedno mladega.«
Ga ne briga.
Vsa soseska je napolnila cerkev, ko se je župnik poslavljal s svojo zadnjo pridigo. Hudo jih je prijemal in vsa cerkev je jokala. Le v kotu je stal očanec, ki mu vse hude besede vnetega pridigarja niso privabile solz v oči. Na vprašanje, zakaj ne joče, se kratko odreže:
»Saj nisem iz te fare!«
rl TY1 Ol"! Vi	Vk P0b*ebuje za dober, obilen in kakovosten
J-HIIwXl^x\.CL II Id pridelek, brez hlevskega gnoja, približno
70 gramov dušika 16 %
80 gramov superfosfata 16 %
40 gramov kalijeve soli 40 %
100 gramov apna
Hmeljarji! Ne pozabite, da kakovost hmelja zavisi tudi od gnojenja, zato gnojite letošnjo pomlad svoje nasade z mešanim gnojilom!
== Na 1000 trt je potrebno okrog 200 kg ^ IH; mešanega gnojila, na en ha hme-= Ijišča pa okrog 900 kg; če ste pa = = že gnojili s hlevskim gnojem ali s = = kompostom, vzemite le - , — '/2 orne- = z:l: njenega mešanega gnojila, ki ga pa ¡¡¡| = morate raztrositi zgodaj spomladi, ¡¡¡jj ¡¡¡¡j n a j k a s n e j e p r i o brez o va n j u =
Nitroioskal
Ruše
Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera
Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo
Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje
(nasproti pošte) Cankarjeva ul.
prej Južnoštajerska hranilnica	Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji
Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital
HMELJARJI! VAS DENARNI ZAVOD JE
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
__________*
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z
vsem svojim premoženjem
—
__________♦__________
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka — Stanje vlog nad 100,000.000 dinarjev
♦
Umetna gnojila, krmila, travna in deteljna semena, galico, žveplo, vsa sredstva za po-končavanje škodljivcev na drevju in hmelju, sadjarsko in vrtnarsko orodje, kmetijske stroje in vse druge kmetijske potrebščine
oddaja najceneje
Skladišče KMETIJSKE DRUŽBE
v Celju, Aškerčeva ulica
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Zavaruje:
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi:
poslopja vsake vrste, dograjena kot tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.;	”
2.	proti razbitju in razpoki; zvonove, steklo;
3.	v življenjskem oddelku; na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in pri najugodnejših plačilnih pogojih.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica,
v Mariboru
pa na gosp. Zebota Franja, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10.
Izdaja konzorcij »Slovenskega hmeljarja«, predstavnik Al. Mihelčič. Odgovorni urednik dipl. ing. Janko Dolinar. Tiska Mohorjeva tiskarna (Fran Milavec). Vsi v Celjui