Peltnlna platana v gotovini Cona Din V- Stev. 288. V Ljubljani, sreda Sl. decembra 1938. Leto III Razgovori italijanskega zunanjega ministra Ciana v Budimpešti: Italijanska politika v Podonavju temelji na zvezi z Nemčijo, Madžarsko in Jugoslavijo Vaina politična napitnica grofa Ciana sinoči v Budimpešti Budimpešta, 21. decembra, o. Na snočni slovesni večerji, ki jo je madžarska vlada priredila italijanskemu ministru Cianu in katere so se udeležilo vse madžarske vodilne osebnosti s predsednikom vlade Imrcdyjem na čelu, jo grof Ciano izrekel pomembno napitnico, v kateri se je dotaknil osnov italijanske politike v Podonavju, ter dejal med drugim: >Razsodba na Dunaju jo odpravila eno največjih krivic, ki jo izvirala iz mirovnih pogodb, in je v srednji Evropi uveljavila načelo pravičnosti, katero že 20 let neprenehoma izpoveduje Mussolini. »Sedanje razmerje v Srednji Evrj>pi daje velike možnosti za prisrčno sodelovanje med osjo Rim-Berlin in med srednjeevropskimi ter podonavskimi državami. Z največjim zadoščenjem vidimo, kako sc v osrednji in podonavski Evropi danes kažejo pogoji za novo skupno mirno in plodno življenje. To življenje je visoki cilj italijanske politike, ki bo v Srednji Evropi in Podonavju vedno temeljila na našem prijateljstvu z Madžarsko, na osi Rim-Berlin in na sporazumu z Jugoslavijo v Belgradu. Budimpešta, 21. dec. m. Drugi dan svojega bivanja na Madžarskem je italijanski zunanji minister grof Ciano prebil v glavnem na lovu, ki ga je priredil njemu na čast madžarski regent Hor-thy v Godolo. Po povratku z lova je imel znova razgovore z zunanjim ministrom Czakyjem. Nekaj časa je bil pri tem razgovoru navzoč tudi ministrski predsednih Imredjr. Italijanski minister Ciano jo zvečer sprejel na poslaništvu člane italijanske kolonije, nato pa odšel na večerjo v Park-klub. Vsebino razgovorov med italijanskim in madžarskim zunanjim ministrom držo v največji tajnosti. Dobro obveščeni krogi izjavljajo, da razgovori potekajo normalno in da bodo nocoj končani. Vsekakor so na vrsti vprašanja, katerih ugodna rešitev bo dejansko v veliki meri prispevala k zboljšanju madžarsko-italijanskih odnošajev. Sem spada tudi zboljšanje gospodarskih zvez med obema državama. V budimpeštanskih diplomatskih krogih tudi budno zasledujejo potek razgovorov med obema zunanjima ministroma ter pravijo, da se predvsem zanimata za vprašanje še nadaljnjega zboljšanja jugoslovansko-madžarskih odnosov, ki so po zaslugi obeh vlad postali že zelo dobri. Glavno vprašanje pa, o katerem bosta še danes razpravljala grof Ciano in Czaky, je še vedno vprašanje Karpatske Rusijo. Glede tega bo padla še danes končna odločitev. 60 letnica mašništva Pi|a XI. Rim, 21. decembra. AA. Reuter. Sv. oče Pij XI. je včeraj slavil 60 letnico duhovniškega poklica. Njegovo zdravstveno stanje je po zadnjem napadu naduhe zdaj popolnoma zadovoljivo. Včeraj je sprejel v avdienco kardinala Pacellija in ostale kardinale. Spori v angleški vladi in vesti o odstopih ministrov London, 21. decembra, m. Vse angleško časopisje se bavi z najnovejšimi nesoglasji, ki so nastala v angleški vladi. Izzvali so jih mlajši člani kabineta, v prvi vrsti nekateri državni podtajniki. Ti dolže starejše člane angleškega kabineta, da se oboroževanje vse prepočasi izvaja. Zato smatrajo, da bo posledica tega notranjega boja v angleški vladi odstop ministra za vojsko Hore Belishe. Prav tako je oslabljen tudi položaj ministra za kmetijstvo Morrisona, proti Kateremu so včeraj demonstrirali zastopniki kmetijskih zbornic. Angleško časopisje daljo piše, da bo zaradi teh sporov moral predsednik vlade Chamberlain izvesti večjo preosnovo v vladi takoj po svoji vrnitvi iz Rima. Nekateri krogi pa ne izključujejo tudi možnosti, da bo razpuščen parlament in razpisane nove volitve. Zahteve po razpustu francoske komunistične stranke Pariz, 21. decembra, m. Odbor Društva za obrambo države je izročil včeraj sodišču seinskega okraja zahtevo o prepovedi komunistične stranke. ,V zvezi s teni korakom sta včeraj generalni tajnik tega društva in neki pariški narodni poslanec poklicala k sebi časnikarje ter jim obrazložila najvažnejše o potrebi razpusta komunistične stranke. Tajnik Društva za državno obrambo je v francoski vojski zavzemal eno najvodilnejših mest ter ga je vlada ljudske fronte upokojila samo zato, ker ni dopustil komunistične propagande v francoskih vojašnicah. Odstop romunskega zunan ega ministra Comnena Bukarešta, 21. decembra, m. Po včerajšnji seji ministrskega sveta je zunanji minister Petrescii Comnen odšel takoj na dvor ter zaprosil za avdienco pri kralju Karlu. Kralj ga je takoj sprejel. Pri tej priliki je Petrescu Comnen prosil kralja, da ga razreši dolžnosti zunanjega ministra. Politična javnost napoveduje, da bo naslednik dosedanjega zunanjega ministra Gafenco. Priprave za obisk predsednika OR na Slovaškem Bratislava, 21. decembra. Slovaški minister Sidor je odpotoval včeraj iz Bratislave v Prago, kjer se bo v imenu avtonomne slovaške vlade razgovarjal o sporedu bivanja predsednika republike dr. Hacha na Slovaškem. Slovaško ljudstvo je z velikim veseljem sprejelo vest, da bo predsednik republike obiskal Slovaško. Povsod se pripravljajo, da poglavarju države prirede sijajen sprejem ter mu na ta način izkažejo hvaležnost, spoštovanje in vdanost slovaškega naroda. Dr. Stofadinovjč med tujimi časnikarji Belgrad, 21. decembra, m. Združenje inozemskih časnikarjev je priredilo včeraj popoldne na Čast ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču in članom diplomatskega zbora čajanko v angle-ško-ameriškem klubu. Predsednik vlade dr. Stoja-dinovič je prišel na čajanko ob 17.30 ter se je med časnikarji in diplomati zadržal nad eno uro. Zastoj premeta v Jugoslaviji zaradi snega Belgrad, 21. decembra, m. Iz vse države še neprestano prihajajo poročila o velikih snežnih zametih. Tako je sneg zasul vse ceste v okolici Tetova. Ustavljen je moral biti tudi železniški promet na progi Niš-Knjaževac. Na tej progi je včeraj blizu postaje Grmada obtičal v snegu tovorni vlak. Zaradi hudega mraza v vsej državi trpi zelo cestni in železniški promet ter prihajajo vsi vlaki v prestolnico z večurnimi zamudami. Spored obiska angleških ministrov v Rimu Chamberlain In Haliffax bosta sprejeta tudi pri sv. očetu Rim, 21. decembra, o. Italijanska vlada je izdelala uradni spored slovesnosti, ki jih bodo priredili na čast predsedniku angleške vlade Chamberlainu in zunanjemu ministru Halifaxu za njunega obiska v Rimn. Angleška državnika bosta v^ Rimu sprejeta s takimi slovesnostmi, kakor doslej še noben evropski državnik. Med svečanostmi bo prva uradna pojedina v Beneški palači in to tisti večer, ko bosta Chamberlain in Halifax dospela v Rim. Drugi dan zjutraj bosta angleška ministra položila venec na grob italijanskega neznanega junaka. Nato bosta šla v Vatikan, kjer ju bo sprejel v avdienci sveti oče Pij XI. Angleška ministra bosta ta dan na kosilu na angleškem poslaništvu pri sv, stolici. Popoldne bodo daljši razgovori med italijanskimi in angleškimi ministri. Zvečer bosta angleška gosta prisostvovala sprejemu, ki ga bo njima na čast priredil zunanji minister grof Ciano, udeležila pa se bosta tudi slovesne predstave v rimski kraljevski operi. Prihodnji dan bo prost. Zvečer bo večerja na angleškem poslaništvu. Listi poudarjajo, da bosta angleška ministra imela tri daljše razgovore z italijanskimi politiki. Poleg tega si bosta ogledala tudi nekaj pomembnejših del, ki jih je ustvarila fašistična vlada, med drugimi velika javna dela v poratinskih močvirjih ter nova Mussolinijeva mesta. Mariborski občinski svel reiuje vaina vprašanja Naročajte Slovenski dom! Ljubljana, 20. dec. Nocoj se je sestal mariborski občinski svet pad predsedstvom župana dr. Juvana k svoji sedmi redni seji. Današnja seja je bila izredno važnega značaja. Napravljeni so bili sklepi dalekosež-liega značaja. Predvsem je pomembno vprašanje prikliučitev Krčevine mariborskem mestu O tem vprašanju je mestni svet že svoječasno razpravljal ter je takrat izrazil željo, da bi se pomaknila severna meja mariborskega mesta na območje krčivenske občine tako, da bo zavzela Vinarski graben, Ribniška selo 6 Slavčevo švicarijo, celo Piramido do Počehove ter bi pri počehovski cesti prišla na državno cesto Maribor-Št. IIj. Dalje bi potekala proti jugu po obronkih košaških hribov ter bi za Meljem segala do Drave. Izvršitev tega predloga je takrat naletela na velike težave pri Krčevincih samih ter je zaradi njihovega odpora padla v vodo. Sedaj pa prihajajo zopet Krčevinci s svojim predlogom ter prosija za priključitev. Prebivalci Petrovega sela, vilske kolonije pod Piramido ter onega dela, ki se širi pod vznožjem Piramide proti severu do Wogererjeve tovarne so vlažili na mestni občini predlog, ki so ga vsi podpisali in v njem prosijo, da bi jih Maribor sprejel za svoje občane. Na podlagi njihove vloge bi potekala potem severna meja Maribora tako, da bi se pri Vinarskem grabnu za Lavrenčičevo gostilno dvignila nekolika proti severu, potem bi šla pod vznožjem kalvarijskega hriba za Racerdvorom in novim bogoslovjem, ki bi še oba pripadla pod mesto, za bogoslovno zgradbo bi pa segla čez Kalvarijo ter o,d tam počez na Tri ribnike, kjer bi vključila pod mariborsko ozemlje še Kličkovo gostilno. Pod Piramido bi zavila proti jugu do mestnega parka, šla bi potem ob vznožju Piramide nad zadnjimi vilami nad Tomšičevem drevoredu proti vzhodu, potem pa bi zavila proti severu, da bi spravila pod mesto še ves predel z vključno Wo-gererjevo tovarno. Mesini svet je pozdravil ta predlog Krčevincev ter je izjavil, da nima ničesar proti temu ter bo skušal njihovi želji po priključitvi ustreči. Drugo izredna važno vprašanje, ki ga jc občinski svel nocoj rešil, je bilo vrašanje mariborskih cest. Vsa javnost bi pozdravila sklep o mariborski cestni petletki Še nikoli se ni v Mariboru v kratkem času uredilo in sodobno moderniziralo toliko cest, kakor pod sedanjo občinsko upravo. V bodočih letih bodo z modernizacijo cestnega omrežja nadaljevali po posebnem načrtu. Predvidena je neke vrste petletka za ureditev vseh važnejših mariborskih cest. Po načrtu, ki je predložen mestnemu svetu, se delijo vse ceste v dve kategoriji: za težek in za lahek promet. Ceste za težek promet — to so vse važnejše ceste v mestu in dovozne žile iz okolice, se bodo v tem razdobju tlakovale z granitnim tlakom v skupni dolžini 10.220 km ter v ploščini 67.625 kv. metrov. Ceste za lahek promet bodo dobile površinsko obdelavo z asfaltom, bitu-menezno ali katran Vi o prevleko. Teh cest bo moderniziranih v skupni dolžini 5710km ter v površini 36.246 kv. metrov. Za vsa ta cestna dela je predvidenih 10—12 milijonov diu izdatkov. Izven te petletke pa se pripravlja tudi preureditev več mariborskih trgov. Kritje za vse te izdatke za ureditve cestnega omrežja in trgov bo dobila mestna občina v svojem regulacijskem skladu in pa v drugih rednih dohodkih, določenih za ta namen. Zgradba novih skladišč V Strmi ulici ima mestna občina manjše re-mize in skladišča, ki pa že dolgo več ne zadostujejo ter se zaradi tega raznovrsten drag material kvari na prostem, ker ga ni mogoče imeti pod streho. Zaradi tega je predložen današnjemu mestnemu svetu načrt za gradnjo novih skladišč in remiz v Strmi ulici, ki bodo zavzela 2163 kv. metrov površine ter bodo cestni in premoženjski upravi za dolgo vrsto let zadostovali. Načrti so od banske uprave, že odobreni. Skladišče bo dolgo 72 m, široko pa 56 m. Stroški za zgradbo tega res ogromnega skladišča bodo znašali samo 195.000, to pa zaradi tega, ker se bo porabil za gradnjo material od stare carinarnice, ki se podira. Če hi pa rabili novi material, bi to stalo nad en milijon dinarjev. Glavni volivni odbor na delu Belgrad, 21. decembra, m. Glavni volivni odbor je včeraj nadaljeval s svojim delom ter pregledoval volivnc spise iz posameznih okrajev. Včeraj je prejel poročila o izvedenih naknadnih volitvah, ki so bile ponekod. Vsi rezultati, ki jih je do sedaj s 363 volišč pregledal glavni volivni odbor, se do pičice ujemajo s številkami, ki jih jc neposredno po volitvah sporočilo notranje ministrstvo. Vlada Združenih držav je podaljšala denarni sporazum, ki ga je lani sklenila s Kitajsko. Po tem sporazumu ba Kitajski še nadalje omogočeno kupovati orožje in vojaške potrebščine v Ameriki. Ameriška demokratska stranka najbrž ne bo pri prihodnjih predsedniških volitvah postavila Roosevelta za kandidata, marveč bo kandidirala sedanjega podpredsednika Garnerja. Roaseveltu stranka zelo zameri, da je s 6vojo nepremišljeno gospodarsko in socialno politiko povzročil tak padec. glasov, kakršnega je stranka daživcla pri nedavnih volitvah v zbornico. 30 ljudi je zmrznilo zadnje dni v Londonu, ko je temperatura padla na 23 stopinj pod ničlo. Italijanski listi poročajo, da je zunanjega ministra grofa Ciana v noči o.d nedelje na ponedeljek pozdravil na Rakeku ban dr. Natlačen v imenu naše vlade, v imenu predsednika in zunanjega ministra Stojadinoviča ter v imenu prebivalstva podrejene mu banovine. Londonski župan La Guardia, ki je Jud in se je zadnje čase zelo izpostavljal z nastopi proti Nemčiji, je dobil med božičnimi darovi tudi zavoj, v katerem je bila revolverska patrona, zraven pa sporočila, zaznamovano s kljukastim križem, v katere mu neznani pošiljalec obljublja, da bo prihodnjič dobil kroglo v glavo, če bo še napadal narodni socializem. Izseljevanje Judov iz Gdanska se bo začelo sredi januarja. Patovali bodo v štirih skupinah po 400 ljudi in sicer največ v Palestino, Vesti 21. decembra Italijanska križarka »Duca d-Aosta«, ki je pred tremi mesec' s križarko »Evgenio di Sa-voia« odpotovala okrog sveta, je nasedla na sipino pri brazilskem mestu Rio Grande. Ladja je precej poškodovana. S sipine so jo spravili včeraj in sicer na stroške, nekega brazilskega ladjedelca, ki je znan po svojem prijateljskem razpoloženju do Italije. 550 ameriških bančnikov in industrijcev je dobilo povabilo od newyorškega župana, naj s svojimi prispevki omogočilo prireditev veličastnega umetnostnega festivala med svetovno razstavo 1959 v New Yorku. Za to prireditev bo treba 1,200.000 dolarjev. Pri teh svečanostih bi v newyorški operi uprizorili nekaj Wapnerjevih del. dalje opere »Ottelo«, »Luiza«, »Orfej«, »Boris Godinov« in »Cesar Jonese. Pri glasbenih svečanostih bodo sodelovali najslo-vitejši pevci sveta, med njimi italijanski tenorist Gigli, dirgenti Toscanini, Barbirolli in Stokovskv, dalje vsa angleška opera, ruski balet iz Pariza itd. Romunska vlada je ustavila list »Drepta-tea«, glasilo narodne kmečke stranke, ker se je voditelj te stranke Maniu, poleg umorjenega Codreana, menda edini pošteni romunski politik, izrekel proti novi državni stranki, ki jo ustanavlja vlada. Kancler Hitler je včeraj sprejel guvernerja nemške Državne banke dr. Schachta, ki mu je poročal o svojih ne docela uspelih razgovorih v Berlinu. Vodstvo francoske vojske je ustanovilo novo 21. armado s sedežem v Strasbourgu. Pogajanja za novo trgovsko podobo med Poljsko in Sovjetsko Rusijo se bodo začela januarja v Moskvi. Sovjetsko in poljsko trgovinsko ministrstvo ,^ta že sredi priprav za ta pogajanja. Med Japonci in med Sovjetsko Rusijo je spet hud spor zaradi ribarjenja ' ob vzhodni azijski obuli, kar je v ruskih rokah. Sovjetske straže napadajo japonske ribiške ladje, češ da Japonci pod pretvezo ribarjenja samo vohunijo. Kaže pa, da se bodo zaradi tega vprašanja v kratkem začela pogajanja med Japonci in Sovjeti. Vrhovni vodja reje malih živali v Nemčiji je izdal te dni ukaz, po katerem morajo kur-jerejci po vsej Nemčiji do srede prihodnjega leta dvigniti proizvodnjo jajec tako, da bo vsaka nemška kura dajala povprečno po 140 jajc letno. Pri tem pa ne smejo kur preveč krmiti, ker se poraba kurje krme kljub tej odredbi ne sme občutno zvečati. rIako poroča zadnji »Berliner Tagblatt«. Bolgarska vlada je sprejela novi državni proračun za leto 1939. Proračun bo začel veljati 1. januarja. Bivši španski kralj Alfonz XIII. je londonskemu tedniku »Sunday Graphic« izjavil, da_ se bo vrnil v Španijo takoj, ko se bo končala državljanska vojna v Španiji. Holandska vlada je sklenila poslati vse nemške begunce, ki so nezakonito prišli čez mejo, v koncentracijska taborišča. Iz Moskve poročajo, da bodo bivšega komisarja za notranje zadeve Ježova v kratkem zaprli iti postavili pred sodišče. Predsednik slovaške republike dr. Hacha je podpisal ukaz o sklicanju slovaškega deželnega zbora za 18. jaunar. V ustju portugalske reke Tajo, blizu prestolnice Lizbone, se je potopila ladja z delavci, ki so se vozili iz mesta. 30 delavcev so rešili, 35 pa jih je utonilo, od tega jih 20 ni moglo priti izpod krova ladje. Češka komunistična stranka je pro.dala svojo tiskarno, kjer je tiskala do zdaj komunistično glasilo »Rude Pravo«. Tiskarno je kupil Bata, ki bo izdajal nov gospodarski list v duhu programa češke zedinjene stranke. Angleški finančni minister Simon je včeraj povedal v spodnji zbo.rnici, da je angleška vlada izplačala Češkoslovaški posojilo 10 milijonov funtov in poslala v Prago posebnega zastopnika, ki bo nadzoroval uporaba tega posojila. Mussolini je včeraj sprejel 95 kmečkih novo-poročenih parov in imel pri tej priliki lep nagovor. Francosko sodišče v Tunisu je včeraj obsodila voditelja tamošnjih italijanskih fašistov Ubaldii Reya, ker jp organiziral zadnje demonstracije proli francoskim oblastem. Francovo letalstvo jc včeraj bombardirala republikansko pristanišče Taragono ter vrglo na njo 50 težkih bomb. Bilanca japonske zunanje trgovine jc letos po 20. letih 6pet aktivna in presega izvoz za 50 milijonov jenov uvoz. Vse evropsko časopisje poudarja važnost govorov, ki sla jih zadnje dni imela angleški ministrski predsednik Chamberlain in francoski zunanji minister Bonnet. Vsi listi, tudi nemški, poudarjajo, da predstavlja prijateljstvo med obema državama program zabodoča niuno politiko. 30 stopinj mraza je bilo do včeraj v Moskvi. V Novosibirsku, ki leži v središču Sibirije, pa je toplomer kazal celo 48 stopinj pod ničlo. Vse nemške organizacije na Slovaškem, tudi 'tiste, ki so bile zadnje čase razpuščene, bodo smele nemoteno delovati. General Franco je včeraj sprejel prvega man-džurskega poslanika pri nacionalistični Španiji Sao-Singa, ki mu je izročil svoie poverilnice. Angleška vlada je omilila ukrepe za izdajanje posojil tujim državam, katere je bila sprejela pred časom. Ublažitev teh ukrepov je samo začasna. Novi letopis angleške vojne mornarice pravi, da ladjedelnice na svetu od zadnje velike vojne ni$o imele toliko dela, kakor ga imajo zdaj, ko se vse države z največjo naglico oborožujejo. Vscameriška konferenca v Limi se bo končala brez kakega stvarnega uspeha, ker se južnoameriške države nočejo brezpogojno priključiti taboru, ki bi ga rade Združene države organizirale proti Evropi in v njem imele seveda vodstvo. V angleških krogih zanikujejo vesti, ki jih jc prinesel del evropskega tiska o tem, da se bo predsednik vlade Chamberlain za svojega obiska v Italiji na skrivnem sestal z maršalom Goeringojn. Se nekaj popravkov V našlevunju in vrednotenju kuzlnskih po-volivnlh rac, ki naj bi vzdrževalo moralo dr. Kramerjevega tabora, smo pretekli četrtek navedli tudi grozansko govorico, da je bila graška -»Tagespost« zaplenjena, ker je prinesla »pravilne« volivne rezultate. Rekli smo, da tega ne verjamemo, da bi pu tudi zaplemba toga lista no bila tako grozanska reč in krivica, saj je znano, da sedi njegov dopisnik v uredništvu ljubljanskega »Jutra«. Dopisnik »Tagesposte« in član uredništva »Jutra« g. Ozim se je čutil s to ugotovitvijo prizadetega in nam je poslal naslednje sporočilo: »V polemiki o volivuih rezultatih ste smatrali za potrebno, da v svoji številki z dne 15. t. m. vpletete tudi mene kot dopisnika »Tages-postec Ker se bojim, da cenzura primernega ročevalce tudi v Zagrebu in Beogradu. Poročilo o volitvah, ki ga je objavila »Tagespost« in ki je dalo povod za zaplembo tega lista v Ljubljani, ni moje, ker so vse moje vesti, ki jih list objavi, označene s šifro, dotična vest iz Zagreba pa je označena kot »Eigenbericht«. Vrh toga Vam je znano, da so nemški listi navezani zlasti v političnih zadevah izključno na poročila službene l)NB. Pri strogem režimu, ki vlada pri nemških listih, je redakcija »Tagesposte« dotično vest gotovo prejela z mnogo bolj avtoritativnega vira, kakor pa je njen skromni ljubljanski dopisnik.« Prinašamo to reč v dokaz, da cenzura pusti »primerne« popravke in pa zato, da na to govorico in na popravek g. Ozima navežemo nekaj pripomb. To hudo sporočilo nam je vzbudilo seveda razne misli: Kaj, če je Maček zares zmagal In je »Tagespost«, ta graški kanal ljubljanskega »Jutra«, res vrgla v svet to novico in bila pod terorjem krutih klerikalcev zaplenjena. Sil smo iskat in smo v redu dobili vse številke tega lista od preteklega tedna. Ker smo te izvode dobili kot zasebniki po čisto redni poti, si usojamo misliti, da »Tagespost« navzlic popravku g. Ozima ni bila zaplenjena. Potem smo šli po svoji časnikarski dolžnosti raziskovat, kaj ta častivredni graški sobrat o naših volitvah piše. Pisal je veliko, tako da bomo navedli salno naslove. V ponedeljek, 12, decembra, prinaša na prvem mestu naslednje naslove: »Popoln uspeh Stojadinovičeve liste. Volivni teror hrvaške opozicije. 70.4% v Sloveniji. V Belgradu 48.200 : (5300.« V torek, 13. decembra, piše spet na prvi strani: »Volivni izidi v Jugoslaviji. Absolutna večina vlade v sedmih banovinah. Okrog 60% vseh glasov za Stojadinoviča. Pojasnilo za Mačkove delne uspehe.« V tem pojasnilu pravi ta list, ki bi ga kazina rada naredila za svojega inozemskega zaveznika, da je Maček nele teroriziral volivce »a Hrvaškem s svojo »Kmečko zaščito«, marveč da je po svojih zastopnikih v občinah volitve potvarjal v svojo korist. Edino tako si je mogoče razlagali stoprocenlno volivno udeležbo, ki je sicer ni bilo nikjer po vsej državi. Tega poročila »Tagesposte« kazina ni vrgla na cesto in ga tudi g. Ozim v svojem popravku nič ne omenja. V sredo, 14. decembra, je »Tagespost« na drugi strani prinesla devetvrstično ■ vestreico o lem, da je Maček izdal svoje poročilo, v katerem ne priznava uradnih volivnih izidov, marveč navaja v njem svoje rezultate. To je listo slovito poročilo »o pravilnih« volivnih rezultatih! Mačkove volivno‘čenče so v Sloveniji brez »Tages-postc« znane. Pobavlli smo sc z njimi mi, za njihovo Sirjenje pa je poskrbela skupina, ki »Jutru« ni tako zelo daleč. Graški list je torej napisal, kaj govore mačkovci o volitvah. Kazina je to reč takoj zagnala na cesto kot vest »Inozemskega tiska«, ki prinaša »pravilne«' volivne izide. V luči navedbe o tem, kaj in kako jo v resnici poročala »Tagespost«-, dobiva indijanska pocestna govorica in popravek g. dopisnika posebno luč. Priznamo, da so pri »Jutru« vsi ljudje od najvišjega do najmanj pomembnega zelo občutljivi za čistost svojega nacionalnega slovesa in lojalnosti. O tem priča vnema, s katero je »Jutrovor osebje sodelovalo pri tajni volivni oddajni postaji, priča govorjenje »Jutrovega« direktorja in kraljevega senatorja dr. Alberta Kramerja 11. decembra zvečer v Kazini, priča o tem naglo popravljanje dopisnika »Tagesposte«. Naj- PotUjoče občinstvo obveščamo, da je biljelnr-niea »Putnik« na Tyrševi cesti 11 zaradi predprodaje voznih kari do nadalnjiega odprta nepretrgoma od 7.30 do 19. bolj jasno pa pričajo o tem naša odkritja in pripombe na »Jutrova« politična dejstva in na popravke njegovih ljudi... * Ker smo ravno pri stvari, ugotavljamo, da nam kraljevi senator in direktor »Jutra«’ g. dr. Albert Kramei še ni poslal popravka na naš popravek njegovega popravka o tem, kaj jo 11. decembra zvečer govoril o odstopu vojnega ministra in kar je bilo Se drugih njegovih državotvornih ter nepomirljivo jugoslovenskih izvajanj, kakršna je ta usodni večer nalagala gosp. senatorju jugoslovenska politična zavest. Gospod senator najbrž ni utegnil popraviti teh neprijetnih ugotovitev, ker ima preveč posla s pretvarjanjem »tehničnega« volhnega sporazuma v do- smrtno zvezo z Mačkovim federalizmom. Povemo mu v tolažbo, %da gu v Sloveniji uiti ta kemija in formula, ki se bo rodila iz uje, ne bo rešila ter ga ponovno pozivamo, naj popravi uradno ali s tožbo naša odkritja o tem, kako jo leta 1984 demmeiral tiste, ki so so zavzemali za stradajočo trboveljske rudarje, njegove ožje rojako..» Včerajšnje Jutro« se pritožuje zaradi gneče na ljubljanskem tramvaju in pravi, da tramvajski promet v Ljubljani zaradi gnetenja in prerivanja ni ve6 na ravni civilizacije. »Jutrova« pritožba je neumestna in politično nepremišljena. Odkar jo ono, strto po izidu volitev v Sloveniji, nehalo prinašati uvodnike, je gneča na tramvajih vendar še edina prilika, da lahko v njej plasira in 6pravi med občinstvo politične race svojega propadlega tabora 1 Ljublfana od včeraj do danes Prav smo bili uganili: snežen božič bomo dobili. Davi je na vse zgodaj spet začelo močno snežiti. Kar dober decimeter se ga je doslej naletelo. Ker je še vedno precej mrzlo, se skoraj ni treba bati, da bi do svetega večera izginil. Pazite že vendar na psel Zadnje čase se večkrat dogaja, da neprivezani psi ogrizejo mimoidoče. Zlasti poštarji so izpostavljeni pasji samopašnosti. Poštar mora priti na stanovanjc, da odda pisma in druge pošiljke. Na njegovi službeni poti pa ga prestreže lastnikov pes, so zakadi vanj in ga okolje. Pred kratkim je bilo že več podobnih primerov. Predvčerajšnjim je tako ogrizel v Mostah pes nekega zdravnika poštarja, ki je prinesel pismo. Ogrizel ga je temeljito in mu razmesaril stegno. Nujno pozivanio hišne lastnike, naj dajo psem nagobčnike ali pa jih dobro in na kratko privežejo, da se ljudem, ki prihajajo službeno, ne bo treba vedno bati, če imajo pri hiši psa ali ne. Toliko človeške obzirnosti poštarji s polno pravico zahtevajo od svojih someščanov, ki iim nosijo na dom pošiljkeI Znamke na spremnkah Iz leta 1934 Državne pošte Ljubljana I., Maribor I., Celje, Kranj, Murska Sobota, Ptuj, Jesenice, Kamnik in Trbovlje I. bodo s 1. januarjem 1939 začele prodajati odrezke poštnih spremnic iz leta 1934., na katerih bodo nalepljene znamke. Odrezki bodo zaviti v paketih po en kilogram. Cena takemu paketu je določena na 75 dinarjev, tako je določilo ministrstvo za pošte. Januarja in februarja 1939. bodo smeli te pakete kupovati samo domači filatelisti, marca in aprila pa domači in inozem- približno 900.000 din letnega prometa. Nadzorno poročilo je podal g. Rožanc. Ob koncu pripominjamo, da bi bilo prav, če bi se ta pomembna slovenska kulturna ustanova depolitizirala v tem smislu, da bi se iz njenega vidnega zastopstva umaknili ljudje, ki so se po nepotrebnem in nerodno politično preveč izpostavljali zlasti v zadnjem času (n. pr. predsednik). Odbor je ostal stari. Ob koncu je predsednik dr. Lončar omenil tudi še naše časopisje, ki v veliki mori pomaga tej naši kulturni ustanovi. Danes že povsod dobite lepe, dobre in poceni zimske suknje in obleke. Dobite pa tudi še boljše Toda oblačila uTIVAR", presegajo danes vse v kvaliteti, izdelavi m nizki ceni. Največja in naj-bolj sortirana zaloga: Anton Brumec, IlubSjana PreSarnova ul. 54, nasproti Glavna pošte. TIVAR OBLEKE ZA VSAKEGA. OB VSAKI PRILIKI! Celjske novice Odbor Vincencijev© konferenco prosi vse svoje člane, da se zaradi praznikov polnoštevilno udeleže današnje seje. Istočasno se odbor ponovno obračado vseh dobrih ljudi, da bi se vsaj za božič spomnili revežev, ki jih podpira konferenca. Dobrodošel je vsak najmanjši dar bodisi v blagu ali denarju. Samomori v Šmarskem okraju se mnirce. Tako se je pred dnevi vrgel pod vlak poljski delavec Dečman iz Senovca pri Šmarju. Lokomotiva mu je skoraj popolnoma razmesarila telo. Pri Svetem Lovrencu sta se dogodila kar dva žalostna primera. V globok vodnjak je skočil 29-letni kočar Sovič Alojz in utonil. V soboto si je pognal kroglo v glavo 19-letni brezposelni krojaški pomočnik Slatenšek Jurij. Bil je na mestu mrtev. Pred celjskim okrožnim sodiščem je bil obsojen na meeec dni zapora pogojno za 2 leti osnio-Soleo ptujsko gimnazije J. F. po g 310 Strahotna nesreča s smrtno žrtvijo Osebni vlak na železniškem prelazu razbil poštnš avto - Rudolf Batis mrtev, Anton Majer nevarno ranjen Ljubljana, 21. decembra. Na železniškem prelazu iz Glinške ulice na Cesto v Rožno dolino, je prišlo snoči ob tričetrt na osmo uro zvečer do strahovite nesreče. Osebni vlak, ki prihaja iz Italije ter je do Rakeka brzec, nato pa do Ljubljane osebni, jo treščil v polni brzini v poštni nabiralni avto znamke Opel. Vlak je vozilo dvignil ter ga vrgel s tračnic pod nasip k jarku, kjer je obležal s kolesi navzgor ,z razbito karoserijo. Skozi odprta vrata sta zletela šofer in spremljevalec, ki sta nepremično obležala. Očividec nesreče pripoveduie Trgovski zastopnik Lasič je stal s svojim spremljevalcem ob času nesreče pod prelazom na Cesti v Rožno dolino. Videla sta, ko je prihajal mali poštni Opel proti železniškemu prelazu. Preden je zavil na klanec, je šofer še ustavil, nato pa sta nekaj popravljala in gledala. Po kratkem pre- ski. Filatelisti — zbiralci znamk — naj se javijo »Stanku sta zavila na progo. Prav v tem hipu so se pri najbližji pošti, ki naj poizve, koliko paketov r *>< «»*" bi filatelisti vzeli. Te podatke naj takoj pošljejo ravnateljstvu, in sicer najpozneje do 27. decembra tega leta, da bo ravnateljstvo pakete lahko o pravem času odposlalo. Manjše nezgode in nesreče Včeraj je na poledenelih tleh pri Šentjakobskem mostu spodrsnilo 41 letnemu čevljarskemu mojstru Antonu Zupanu, ki stanuje na Gradu. Padel je in si pri tem nalomil "hrbtenico. Prenesli so ga na trnovsko stražnico, od tam pa so gu reševalci prepeljali v bolnilnico. Njegovo stanje za zdaj šc ni nevarno. Včeraj so tudi prepeljali v bolnišnico pasarskega pomočnika Staneta Ulčarja, ki je v službi pri »Naši slogi«. Pri delu mu je po neprevidnosti trohica strupenih kemikalij (menda ciankalij) zašla v urfta. Omedlel je. Njegovo stanje je nevarno, upajo pa, da 1k> okreval. V bolnišnico so pripeljali tudi še nekaj lažje ponesrečenih. Eden je padel s klopi, drugi s kolesa, tretjemu je na gladkih tleh nenadoma spodrsnilo. Občni zbor Slov. Matfce Snoči ob pol G zvečer je bil v prostorih Slovenske Matice občni zbor tega društva. Odprl ga je predsednik dr. Lončar. Nato jo podal tajniško poročilo g. Albrecht, ki jo v nadaljnjem tudi prikazal obširni program društva za bodoče delo. Slovenska Matica, ki je bila med vojno razpuščena, je po vojni spet oživela in prav letos obhaja jubilej svojega desetletnega • dela. Tajnik je v svojem poročilu poudarjal veliko kulturno poslanstvo in delo, ki ga med Slovenci to društvo opravlja. Ob koncu je najavil knjižni spored za prihodnjo leto. Pri debati so zborovalci ugotovili da bi bilo prav, če bi Slovenci dobili stvarni slovar, ki naj bi ga izdala Slovenska Malica tor bi bil okrašen s slikami. V blagajniškem poročilu je povedal prof. Koblar, da ima Slovenska Matica začele spuščali zapornice, ki so avtu preprečile,-da bi bil švignil čez progo. Sprednji del avtomobila je bil že na progi, tedaj pa je iz teme vzrasel osebni vlak, ki je pripeljal z Rakeka ter je imel zaradi snežnega meteža precej zamude. Grozen hrušč je nastal, avto pa je švignil po zraku čez nasip. Vlak se je ustavil šele kakih 150 metrov od kraja nesreče, prav blizu tobačne tovarne. Strojevodja osebnega vlaka ni mogel videti poštnega avtomobila, zato ni utegnil nesreče preprečiti. Lasičev spremljevalec je nemudoma stekel na stražnico, kjer je obvestil policijo, medtem pa je bil že trgovec JeloČnik telefoniral reševalni postaji. Reševalci so nemudoma pobrali v okrvavljenem snegu šoferja in njegovega/spremljevalca. Oba Sta še bila pri zavesti. Brž so jih prepeljali v bolnišnico, kjer pa je poštni zvaničnik Rudolf Batis že čez četrt ure umrl. Prebito je imel lobanjo, razen tega pa je bil dobil tudi hude notranje poškodbe. Majer je poškodovan na glavi, po rokah in po vsem lelesu, kakor se zdi, pa ima zlomljeno tudi nogo v kolku, kar pa bo uaotovii« roiiteonska postaja danes dopoldne. Šofer In n’egov spremljevalec Devetindvajsetletni šofer Anton Majer stanuje v Einspielerjevi ulici št. 27. Oženjen je in oče dveh olrok. ZvnniČnik Rudolf Batis, ki je poškodbam podlegel, pa je bil star štirideset let, oženjen ter je stanoval v Milčinskega ulici št. 12. V Ljubljano je pred letom dni prišel iz Litije. V. službi je bil zeio vesten in med svojimi prijatelji zaradi dobrega in blagega značaja zelo priljubljen. Razbitine ob progi Poštni nabiralni avtomobil znamke »Opek, ki je bil v službi šele dobro poldrugo leto, je domala razbit. Poškodovan je tudi motor, ker je bil vlak z vso močjo udaril prav v sprednji del avtomobila. Posamezni sestavni deli vozila leže raztreseni v širokem krogu. Ob progi v jarku ležita obe svetilki. Tja se je vsula tudi vsa pošta v usnjenih vrečah. To pošto sta bila uslužbenca pobrala po Rož- ni dolini ter Viču in sta se prav v času nesreče vračala proti glavni pošti v mesto. Ob progi so so takoj zbrale množice. Kakor blisk se jPa pojdiva!« Zapornice so bile odprte, če ne bi bilo odprle, bi naju morale zadeti ali pa midva z avtom obnje, če bi bile spuščene. Cim pa sva s prednjima kolesoma zavila na prvo tračnico, je že butnil vlak v najin avtomobil ter ga odnesel. Kaj se je naprej godilo, ne vem. Zbudil sem se iz nezavesti, ker me je začelo zebsti. Poklical sem na pomoč, da bi nama kdo pomagal. Imel bi rad pričo, ki bi potrdila, da so mojo navedbo resnične. Najbolj po pravici bi lahko povedal moj spremljevalec Batis, če bi bil še živ.« TIVAR OBLEKE zimske suknje so darila trajnega veselja in hvaležnega spomina. Največja in najbolj sortirana zaloga: Anton Brumec, Ljubljana nasproti Glavne pošte, Preiernova ulica Ilcrwoy Allen: 154 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Neleta je bila živa vsebina Gallegovine. Začutil je takoj, da je bila ona tista gonilna sila, ki je poživljala vse. Neleta ga je bila naredila za gospodarja Gallegovine in ona je bila gospodarira vsega, /e si jo začel odvezovati čevlje. Pri tem je slučajno pogledal navzgor. Nad Neletino ozaro se je v zrcalu zbiral lunin sij iz vse sobe in se od tam odbijal. In v tein plahem siju je stala Marija, kakor jo je bil pred meseci postavil. Tudi ta je bila vsa tajinstvena. Pa na drug način. Bila je del davno preteklih dni, ki so sedajle nenadoma napolnili njegovo občutje, da je soba z vsem, razen male osvetljene postave, izginila in postala spot hladna in pusta. Spet je obul čevlje in stopil tja proti omari, kjer je stal kip. Spet se je zavedel. Saj jo je hotel vzeti s seboj in šo stotino drugih malenkosti, katere so ga privezovale nase: uporabne stvarre in spominčki, ki jih Človek ne more nikoli več nadomestiti. V zadnjem času jih je zmerom z bolestjo pogrešal. Na primer tole pripravno britvice, ki mu jih je bil podaril Cibo. Kako jih jo pogrešal! Nekaj priljubljenih oblek — in manšetnl gumbi, ki mu jih je podarila Dolffres! — Bog ve, kje se danes nahaja? Izgubljena! Vse je zapravil: Angelo, Ljubljana 7569 -7-7 -8-1 79 10 E, 18-2 sneg Maribor 757'3 8-4 -12-0 80 10 SW, 60 sneg Zagreb 763-3 -8-0 -io-o 70 10 N\Vj 2-0 sneg Bel grad 764 1 -2-0 *tT0 90 8 NEb — _ Sarajevo 765-0 -4-0 -13-11 9.) 10 0 — _ Vis 75S-4 9:0 20 90 10 N, 20 dež Split 757-5 13-0 2-0 70 lt ENE, dež Kunibor 7573 14-0 9-0 70 10 NE, 30-0 dež Rab 757-7 io-o 1-0 90 10 W, 4-0 dež Dubrovnik 754-6 15-0 6-0 90 10 E, 3‘0 dež Pred zimskim počitkom Z nedeljsko tekmo proti Jugoslaviji smo Za lep čas odrezali z nogometom. Za Slovenijo zimski meseci niso sezona za nogomet, vsaj dosedanja športna tradicija tega ne dovoljuje pri nas. Zimski meseci so pač pri nas za smučarijo ne pa za nogomet, čeprav drugje niti pozimi ne prenehajo popolnoma z nogometom. 'Te ustaljene slovenske tradicije ne bo izpremcnilo niti tekmovanje ligaških in drugih najboljših klubov za zimski pokal. Ob prvem pogledu na dosedanje tekme v ligaški hiši lahko takoj ugotovimo, da «m0 letos prvič žc sedaj lahko brez skrbi, da bi slovenski zastopnik med 12 najboljšimi klubi v državi izpadel iz lige. Da, celo več, danes smo se približali zlati sredini v prvenstveni tabeli, ki io tvorijo Jedinstvo, sarajevska Slavija, Bask in naša Ljubljana. Vsi štirje klubi imajo enako možnosti, da dosežejo ugodnejši placement. Na prvi hip bi človek sodil, da Ima Jedinstvo mnogo prednosti pred nami, ker ima že tri točke več, toda ob natančnejšem pregledu vidimo, da one tri točke prednosti ne pomenijo toliko. Naša Ljubljana je v dosedanjih trinajstih tekmah dosegla 10 točk — torej približno 40 odstotkov vseh dosegljivih točk. V prihodnjem letu imamo še devet tekem, od katerih igramo na tujih igriščih z Hajdukom, BSK, Slavijo (Sarajevo), Šparto ali po novem SK Zemun in 6 Haš-kom; dcrma bomo pa Še gledali oba ligaška novinca skopljanski Gradjanski in varaždinska Slavija ter dva belgrajska kluba Jedinstvo in Bask. Iz oriliodnjih Vremenska napoved: Oblačno, sneg, zmerno mrzlo vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Iz noči in ves dan ie bilo oblačno. Snežilo Je skoro neprestano ves dan in vso noč, ponoči je med snegom padala sodra. I opoldne je pihal rahel jug. Snežna plast jo visoka 11.5 cm. Na novo je padlo 7.5 cm snega' Koledar Danes, sreda, 21. decembra: Tomaž četrtek, 22, decembra: Ceno Lekarne Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trnkoezy, Mestni trg 4, lu mr. Ustar, Selenburgova ulica 7. ■ Zaradi nepredvidenih vzrokov odpade prosvet-ni večer, ki je bil napovedan za četrtek 22. der. v veliki dvorani Uniona. Na to vest zlasti opozarjamo vsa Prosvetna društva v Ljubljani, fantovske odseke in dekliške krožke. Najden denar. Najdena je bila vsota denarja. Lastnik naj se zglasi pri upravniku glavne pošti- Prosvetno društvo Trnovo, Drevi ob 8 na petem prosvetnem večeru bo imel predavanje g. dr. Franta Mie, pod naslovom »Zdravje in sreča družine«. Zgledna darila za božičnico najrevnejših v stari cukrarni. Samo na objavo božičnice v novem mestnem zavodu za najbednejše s otakoi, ko so prečitali dnevnike, poslali znani dobrotniki ljubljanskih revežev visoka darila, da jih moramo imenovati za zgled drugim ljubljanskim meščanom, zlasti pa premožnejšim slojem in denarnim zavodom. Direktor hotela »Uflio.n« g. Janko Škerlep je poslal mestnemu socialnemu uradu za božičnico 300 din, industrijalec g. Franc Bonač celo 1000 din m družabnik stavbne tvrdke Dukič in drug g. inž. v??0 , r.n kar -dva tisočaka za mestne reveže. Velikodušnim dobrotnikom izreka mestno poglavarstvo najsrčnejšo zahvalo z željo, naj ji slede prav mnogi posnemalci! Obrezovanje dreves, kjer segajo na javen svet. Mestno poglavarstvo pozva vse posestnike, da V 8 dneh odstranijo drevje in vejevje, ki se je preraslo iz zasebnih posestev na javeft svet, ker povzroča smeti, vlago na hodnikih in prometnim sredstvom zapira pregled na cestah. Po preteku tega roka bo mestno poglavarstvo zahtevano odstranitev izvedlo na stroške posestnikov, ki bodo poleg lega v smislu § 90 zakona o mestnih občinah občutno kaznovani. čiščenje zasneženih hodnikov. Vsi posestniki v Ljubljani sc opozarjajo na določila veljavnega mestnega cestnega reda, ki predpisuje naslednje: Kadarkoli zapade sneg, je dolžan lastnik, oskrb-bnik, hišnik ali najemnik hiše, stavbišča ali drugih zemljišč ob cesti skidali sneg s hodnika ali pešpoti vzdolž vsega svojega posestva. Kadar zaradi snega polzi ali kadar se napravi poledica, mora takoj posuti hodnik s peskom, pepelom ali žaganjem. Kadar pa zapade sneg ali kadar sc napravi poledica ponoči, mora biti opravljeno snaženjc in posipanje vsaj do 7 zjutraj. Pri nepreslanem sneženju sc mora hodik ali pešpo.l osnažiti večkrat na dan in tako posipali, da ni nevarnosti za pešce. Sneg in led se ne smeta odmetavati v odtočne jarke, tik ob robnikih, na rešetke odtočnih požiralnikov ali na tramvajsko progo. Z dvorišč spravljeni sneg ali led se ne sme odkladali na cesto, temveč ga je treba zvoziti v vodo, in sicer le na odkazanih mestih. Opozarjamo, da bo mestna občina opremila ta mesta z lesenimi opaži ali drčami. Sneg, ki zdrči ali ga pomečejo raz streh, morajo hišni posestniki ali druge odgovorne osebe nemudoma na svoje stroške zvoziti s ciste. Ob južnem vremenu in vobče, kadar se sneg in led taja, m'orajo hišni lastniki hodnike in pešpoti po potrebi večkrat na dan očistiti luž in blata. Prestopki se kaznujejo v smislu § 90 zakona o mestnih občina hv denarju do 500 din, v primeru neizterljivosti globe pa z zaporom do 10 dni. Opuščeno ali nemarno opravljeno delo sme izvršiti mestna občina na stroške odgovorne osebe, ki bo poleg tega še kaznovana. Ljubljansko gledališče Drama. — • Začetek ob 20. Sreda. 21. dec.: »Brezov gaj«. Red Sreda Četrtek, 22. dec.: »Labodka«. Red A. Petok, 23. dec.: Zaprto. (Generalka.) Opera. — Začetek ob 20. Sreda, 21. dec.: Zaprto. Četrtek, 22. deo.i »Ljubavni napoj« (Kapljice za ljubezen). Gostovanje tcnorl«ta Christv Sedaria. Red Četrtek. Potek, 23. dec.: Zaprto, devetih tekem si lahko obetamo še oaenj pik. Vse štiri tekme, ki jih imamo še odigrati na domačem igrišču, so lažje kot so bile zadnje tri jn tako lahko računanto na gori omenjenih osem točk, 6«veda če ne bo prav posebno velike smole. Ljubljana je z današnjo postavo tako močna, da smemo to tudi povsem realno računati. Bask igra na domačem igrišču z Jugoslavijo, Hajdukom, Jcdinslvom, BSK in obema Slavijama; gostovati pa mora v Ljubljani, v Skopljli, v Zagrebu z Gradjanskim, Bask ima danes 1 točko več kakor naša Liubljana. Sarajevska Slavija ima sicer dvanajst točk, vendar bo morala precej tekem odigrati na tujih igriščih. Tako jo čakajo Jugoslavija, Šparta, varaždinska Slavija, oba Gradjaneka, Jedinstvo in Bask. Doma ima odigrati samo dve tekmi in sicer z našo Ljubljano in Haskom. V mnogo boljšem položaju je Jedinstvo, ki ima 13 točk in samo 2 tekme zunaj: v Skoplju in Ljubljani Doma pa igra z BSK, Haškom, Baškem, Jugoslavijo. Sarajevčani, Hajdukom in Šparto. Zobje so boleli človeka vseh časov Francoz Pierre Frauchard je položil temelj sodobnemu zobarstvu Splošno prevladuje mišljenje, da imajo ljudje ’edno slabe zobe, čim bolj 60 civilizirani. Toda, razna odkritja iz davne dobe človeškega življenja na zemlji so pokazala, da temu ni tako. Zgodovina nas uči, da so poznali zobobol morda v nič manjši meri kot danes tudi že starodavni Babilonci. Niso pa seveda poznali takšnega zdravila proti njemu, kot ga poznamo danes. Zo.be so tedaj zdravili z raznimi čarovnijami, vsaj zdelo 6e jim je, da jih zdravijo. Če jih potem res niso več boleli, je seveda tudi čarovnija dobro zdravilo. Koliko uspeha so imeli ti starodavni ljudje z zdravljenjem zob, sicer ni znano, vendar pa je danes zdravniški svet prepričan, da je morala pri tedanjem zdravljenju igrati važno vlogo sugestija. To zdravilo je zaleglo vsaj za kratko dobo. Pa ni morda starodavni Babilonec prvi človek, ki so ga začeli boleti zobje, pač pa so učenjaki dognali, da je tudi že pračlovek, na primer naš krapinski človek, poznal zobobol. Zdravljenje z flrajskim plinom" Naj je že bilo zdravljenje zob takšno ali drugačno, bolj ali pa manj nepešno, eno je vendar dokazano: namreč da je bilo v vseh časih zelo naze-marjeno. L. 1728 je bila napisana prva knjiga, ki se bavi z zdravljenjem zob. Napisal jo je Francoz Pierre Fauchard in ji dal naslov »Chirurgien Den-tiste«. S to knjigo je bil postavljen temelj za mo- Nova prismodarija iz Anglije. derno zobarstvo. Cesar Friderik Veliki je imel že svojega osebnega zobozdravnika, ki se je pisal Filip Pfaff. Delal je modele zob iz sadre. Porce-t lanaste zobe so iznašli konec osemnajstega stoletja v Parizu. Anglež Horace Wels je uvedel v štiridesetih letih preteklega stoletja tako imenovani »rajski plin«, ki ga je uporabljal kod sredstvo za omamo živcev v zobeh. S tem je 6cveda samo dosegel, da zobje niso več boleli, ni pa jih mogel s tem sredstvom zdraviti. 1885. leta pa so se pojavile prve umetne čeljusti iz kavčuka, približno dvajset let pa smo dobili prvi stroj za vrtanje zob. Kljub temu, da je zobarska tehnika v Evropi precej napredovala, so preprosti Kitajci še vedno prepričani, da zobobol povzroča nek črv v zobeh, ki neprestano ruje, dokler ne razrije vsega zoba. Zobozdravnike in zobotehnike imamo danes že 6koraj po vseh evropskih mestih. Vendar je še vedno nekaj takšnih zapuščenih krajev, ki še ničesar ne vedo o modernem zdravljenju zob, ali pa so zanj zvedeli šele pred kratkim. Zato ni bila ravno napačna zamisel dveh zdravnikov, Arabca dr. Salmina Khalifaha in Amerikanca don Clawo-sona, da ustanovita „tobno kliniko na kolesih" Z velikanskimi stroški, ki so požrli skoraj vse njuno premoženje, sta opremila na čisto svojevrsten način avtomobil, v katerega sta spravila vse najpotrebnejše priprave, ki jih danes uporablja zobozdravnik v civiliziranem svetu. V njem je med drugim rontgenov aparat, priprava za vedno toplo vodo, mala operacijska dvorana, zbirka vsakovrstnih priprav za vrtanje, čiščenje, izpiranje, plombiranje, za izdelavo umetnih zob in mostkov. Poleg vsega tega je v avtomobilu tudi poseben prostor, ki služi za spalnico. Spričo tega avtomobil ni ravno majhen, kajti vanj je bilo treba spraviti, kakor se vidi iz navedenega, ogromno 6tvari. Omenjena zdravnika sta se s tem avtomobilom odpeljala iz Iraka najprej v Sirijo, nato pa še dalje v Transjordanijo, Libanon in Palestino tja do Haifc ob obali Sredozemskega morja, Prevozila sta okoli 2000 km Toda v Haifi njune poti še ni bilo konec. Podala sta se nato na pot v afriško Saharo, po kateri potujeta v gotovih presledkih. Zadržujeta se v posameznih krajih pač po potrebi v posameznih oazah. Človek bi pri tem morda mislil, da sta se morala boriti z najrazlinejimi nevšečnostmi, ki bi jima jih pripravili tamkajšnji domačini ali pa divje zveri. Toda, zgodilo se je ravno narobe. Kadar v kakšnem kraju zvedo, da prihaja »klinika na kolesih«, ljudje v velikem navdušenju prihajajo od blizu in daleč, da pozdravijo oba dobrotnika človeštva, arabskega in ameriškega zdravnika. Vsak bi si rad dal popraviti svoje zobe. Pravijo, da bi marsikateri zdravnik lahko zavidal ta dva, ker imata toliko pacientov. Čakalnica je seveda kar pod milim nebom. Ravno iz tega, da v tolikšnem številu prihajajo v to »kliniko na kolesih«, saharski in drugi domačini, pa se vidi, da vsi ti ljudje kaj dobro vedo, kaj 6e pravi to, če zobje bolč. Človek-stroj, kakršnega je zgradil Švicar Avgust Huber. Dozdaj je to najpopolnejši «umetni« človek. Visok je 2.25 m, tehta 200 kg, more hoditi naprej in ritensko, gibati z rokami, glavo in ustnicami ter izgovarjati tudi svoje ime »Sabor«. Slika ga kaže v trenutku, ko prižiga svojemu izumitelju cigareto. Zli duh v zobeh, ki mu je treba dati duška Približno do enakih žalostih ugotovitev je prišel tudi neki drugi ameriški zdravnik, po imenu dr. William Hall Holdcn. V družbi sedmih svojih tovarišev je odšel na več mesecev trajajoče potovanje po pragozdovih ob južnoameriški reki Ama-zonas ter po angleški Guayani. V teh nekaj mesecih je tamkajšnjim domačinom izdrl na tisoče zob. Med potjo pa je zbral zelo zanimive podatke o »zo.barstvu« teh preprostih ljudi. Ti ljudje so prepričani, da tiči v zobeh nek zli duh, ki ga je treba na vsak način rešiti iz njegovega tesnega prostora. Imajo pa za takšno izganjanje zlega duha iz zob poseben način: razbelijo železno palico ter z njo to.liko časa tolčejo po bolnem zobu, dokler ga čist ne uničijo ter na ta način odpro »izhod zlemu duhu«. Zaradi nahoda izginila cela naselja Posebno slabe zobe imajo domačini v angleški Guayani. Dosti na boljšem so ljudje, ki prebivajo v pragozdovih ob Amazonki. Tu je dr. Holden Izidi poslanskih volitev po strankarski pripadnosti Banovina Liata g. dr. Stojadinoviča Lista g. dr. VI. Mačka J. R. Z. Hodjcra v. Djordjcvič H. S. S. Demokrati S. D. S, J, N, S. Zemljo- radniki Aca Stanojevič Dratfoljub Jovanovič Socijalisti Kmetij- sko-de- lavska Hakija Hadžič Kukovec g. Ljotiča Belgrad, Zemun in Pančevo 39,683 10.968 593 510 Dravska 169.073 1.186 8.224 33 18.840 273 10 6.574 7.562 3.616 1.132 Savska 105.270 2.584 4.280 459.908 — 74.152 740 7.644 642 — — ‘ 2.128 Vrbaska 107.281 736 20 32.949 1.526 8.490 15.270 36.105 5.096 — 362 3.425 1.203 Primorska 42.403 139 — 152.206 501 9.550 3.532 1.267 280 — 1.170 — 2.416 Drinska 186.831 1.594 4.122 40.123 24.661 2.799 33.463 21.562 12.546 1.843 948 743 3.743 Zetska 128.754 29 344 20.018 14.445 9 8.345 11.119 12.609 1.542 2.596 — 1.044 Dunavska 351.296 14.259 7.591 20.075 32.981 29.580 16.810 13.973 10.334 3.332 2.341 — 17.523 Moravska 235.578 8.315 4.228 — 27.419 2.256 20,269 13.776 12.581 — 307 — 802 Vardarska 221.259 1.594 4.415 — 38.153 1.362 7.905 7.953 12.522 6.172 942 — — — 133 Skupaj . . 1,587.428 30.436 25.000 733.523 150687 128.198 125.767 113.397 66.883 12.899 15.240 7.562 4.168 3.616 30.634 naletel na pleme Vel-vei, ki se ponaša z izredno lepimi zobmi. Tudi sicer so Vei-Vei zelo zdravi ljudje. Ne poznajo ne srčnih bolezni, ne raka in še mnogo drugih tudi ne. Prav tako je zanje zobobol čisto nekaj novega. Omenjeni zdravnik je ugotovil tudi, da je to izredno zdravje doma le dotlej, dokler Vei-Vei ne pridejo v stik z drugimi plemeni. Posebno je porazno zanje, če se začno družiti z belokožci. V lem primeru so silno občutljivi, posebno za nahod, ki pa ni takšen, kakor ga imamo navadno mi in ki traja kvečjemu kak teden dni. Pravijo, da so zaradi nahoda izginila cela naselja teh ljudi. In to vse samo zaradi nahoda, ki so ga tja zanesli belokožci. Kaj je vzrok, da je to pleme do danes ostalo tako zdravo in nepokvarjeno, pravijo, da še ni ugotovljeno. Verjetno pa je, da poznajo ti ljudje prav posebna naravna zdravila, ki so 6e jih naučili uporabljati od svojih prednikov, zastopnikov plemena Inka. Večina strokovnjakov pa misli, da je civilizacija prinesla s seboj tudi razne bolezni, ki jih doslej še niso ljudje poznali, med njimi seveda V6aj v neki meri tudi bolezen zob. Komarji povzročili letalsko nesrečo Kot vzroke raznih letalskih nesreč, ki se dogajajo neprestano kljub temu, da je letalska tehnika že toliko napredovala, navajajo najrazličnejše stvari. V nekaterih primerih je letalsko nesrečo zakrivil kvar na motorju, pri drugih megla, pri tretjih spet prevelika drznost ali predrznost letalcev samih itd. Nekaj nenavadnega pa je povzročilo neko letalsko nesrečo pred nedavnim v Italiji. V bližini mesta Bari v Apuliji je letalo zašlo v gost roj komarjev. Letalo je vzletelo ob najlepšem vremenu in moiorji so delovali v najlepšem redu, tako da gotovo ne bi nihče mogel slutiti, da se pri tem poletu kljub temu utegne pripetiti nesreča. Nepričakovano pa se je letalo znašlo v silnih tropah komarjev, ki se jih je v trenutku nabralo vse črno tudi v letalski kabini. Morda jim je dišal bencin ali nafta, da so se zagnali tudi na motor ter zašli v razne instrumente in tako povzročili, da so ti instrumenti nenadoma odpovedali. Letalec je kmalu izgubil živce in oblast na letalom, kajti komarjev je bilo vedno več. Skoraj ni več videl. V zadnjem trenutku je skočil s padalom iz letala ter se vsaj sam še rešil. Kmalu zatem je že treščilo na tla letalo in 6e popolnoma razbilo in zgorelo. f,Pridobimo si zemljo s pridnimi rokamiI" Kakor je zadnjič napovedal holandski minister za javna dela, nameravajo Holandci v kratkem začeti z izsuševanjem južnega dela Zuider-skega jezera. Holandci si hočejo na ta način pridobiti nove zemlje s pridnimi rokami, in nihče jim ne bo mogel nikdar odrekati pravice do nje. Mali narodi, med katere spada danes tudi Holandija, se mora mnogo bolj zanašati na to, kar si sama zgradi, kajti njej ni mogoče stavljati takšnih ali vsaj podobnih zahtev po kolonijah, kakor na primer Nemčija, ki se lahko opira na vojaško silo. Holandski minister za javna dela je med drugim povedal tudi to, da bodo stroški zasipavanja južnega dela Zuiderskega jezera znašali približno 400 miiljonov holandskih goldinarjev. Ozemlja, ki ga bodo na ta načiti hh novo dobili, bo za večji okraj. ... Programi Radio Llublfana Sreda, 21. dcc.: 12 Zvezdo In zvezdniki (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Šramel »Šker-janček« — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: a) Neka) o jezikih in njihovi zomljepisni razširjenosti (sr. dr. V. Bohinec); b) Ročna dela: Hlevček za jaslice (g. M. Zor) — 18.30 Chabier: Bspana, rapsodija — 18.40 Do-lonjski gradovi (g. Leo Pettauer) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Charles Nodier in Ilirija (dr. Pavel Brežnikl — 19.50 Prirodopisni kotiček (g. prof. Pengov) — 20 Cankarjeva proslava oh priliki 20 letnice smrti. Izvaja pevsko društvo »Cankar« — 21.30 Franc Schubert: Nedokončana simfonija (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Akademski pevski kvartet. Drugi programi Sreda. 21. decembra: Bclgrad: 20 Narodne pesmi, 30.30 Berlin: Božični koncert, 22.20 Plošče — Zagreb: 20 Ljubljana — Praga: 20..Vi Prenos iz Smetanove dvorane — Sofija: 19.30 Opera — 1'aršava: 19 Zabavni koncert, 21 Chopinove skladbe, — Budimpešta: 20 Vokalni koncert, 20.30 Berlin, 22.20 Ploščo, 23.10 Orkestr. koncert — Trst-Milan: 17.15 Vok. trio, 21 Igra, 22.15 Pisan koncert — Rtm-llari; 21 Puccinijeva opera »Tosca« — Dunaj: 20.10 Pisan mesečni pregled, 22.30 Zab. koncert — Berlin: 19 Ork. koncert, 20.10 Italijanska glasba, 21 (»lasna iz pravljičnih oper — Kbnigsbrrg: 20.10 Vojaški večer — Frankfurt: 20.15 Vojaška godba, 21 Bachov božični oratorij — Stuttgart: 20.30 Stare narodno in božične pesmi — Strassbaurg: 20.30 Misterij »Rojstvo*. Norman Railly Raine: 5 JUNAŠTVA ROBINA HOODA ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI Nottingham, ki je bil zgrajen že v davnih letih ob ustju izredno slikovite in romantične reke Lene. Postavljen je bil na precej visokem peščenem gričku in je bil znan po svojih ozkih ulicah. Nad mestom, še više v bregu, je bil svoj čSs sezidal svoj krasno urejeni in utrjeni grad Viljem Osvojitelj, ki je v njem tudi preživel skoraj vso dobo svojega kraljevanja. Tod so živeli tudi njegovi nasledniki, med njimi pa seveda tudi princ Ivan brez dežele. Na tem gradu pa je princu Ivanu zvesto drugoval sir Guy, ki je bil ob času, ko so Avstrijci zaprli Riharda z Levjim srcem na povratku iz Palestine, princu Ivanu najzvestejši, naj-zvitejši in najdomiselnejši svetovalec. Komaj je zamrl topot konjskih kopit, topot, ki je bil prav tako težak kakor je bil težak bes zatiranega naroda, je Munch oživel, planil k svojemu gospodarju, se pritisnil k njegovemu konju, občroč zagrabil Robina za nogo, pokleknil in dejal s toplo, vdano hvaležnostjo: »Hvala, gospodaric »Drugič pa bodi previdnejši!« mu je odvrnil Robin Hood z glasom, v katerem se je razkrivala velika, nesebična ljubezen, ki jo je imel ta upornik za svoj poniževani in mučeni narod. »Odslej ostanem za vselej pri tebi in bom ti zvest, gospodar! Verjemi mi, da vsak, tudi najrevnejši Saksonec pozna sira Robina in ga blagoslavlja! Dovoli, da ti bom oproda! Dober lovec sem in tudi šibek nisem, čeprav sem videti tako majhen in neznaten. Tudi korajže in srca mi ne manjka. Prepričal se boš lahko o tem, gospodar! Nočem plače... nobene nagrade nočem! Največje plačilo bo zame, če ti bom mogel služiti, pravični in hrabri gospodar! S teboj hočem iti, s teboj prehoditi Kalvarijo našega naroda! Sprejmi me, prosim!« Robinu Hoodu se je smilil ta mali človek. Gledal ga je in v srcu mu je začelo rasti prepričanje, da govori čisto resnico ter da se bo nanj ob vsaki priliki lahko popolnoma zanesel. In končno, saj je to vendar tudi brstič na veji njegovega naroda, tudi po njem teče saksonska kri, tudi on je del tega ponižanega in razžaljenega naroda. Sorodna kri jih druži! Robin Hood se nagne s konja, dvigne Munoha, ki je še vedno klečal pred njim, ter mu reče krotko in mirno: »Pa naj bo tako! Odslej si v moji službi! Skoči po jelena in ponesi ga ža menoj!« Gozd je že čez in čez pokril plašč tihe, temne noči. Le tu pa tam se je, skozi goste, košate veje stoletnega, grčavega, z mahom porastlega drevja prikradel tenak mesečni žarek ter posvetil na črna tla. Življenje je že davno zamrlo, vse je zaspalo. Od časa do časa se je samo še kje oglasil skovir ali pa se zadrla s svojim zoprnim, tesnobnim glasom uharica, ki je s puhastimi, mehkimi pe-rotnicami v letu obdrsnila vejo. Veja se je stresla in zašumela, kakor bi se bila vzdramila iz sladkega spanja, pa se”spet nemudoma vanj pogreznila. V gozdni temi so šli Irije pozni popotniki svojo pot. Kam, to je vedel samo eden od njih. Druga dva ga niti vprašati nista poskušala. Gospodar ve, kam, in treba je iti za njim. Če bi se dalo v mraku malo bolje razbrati obrise teh treh ljudi (seveda, če bi jih bil ob tej uri sRloh kdo lahko opazoval), bi lahko razločili, da dva ja-šeta mirno in molče? na svojih konjih, tretji pa koraka pokoncu in lahko z njima vštric, čeprav si je bil oprtal težki lovski plen. Glava mrtvega jelena, ki je nosila ogromne, vejevnate roge, pa je opletala pri slednjem koraku, katerega je napravil ta močni, širokopleči, v srcu pa miroljubni saksonski kmet. (Foto: Warner Bros.) Vzravnan na svojem konju je gledal Robin Hood prezirljivo za sirom Guyjem. Gostija v Nottinghamu. Sir Guy in njegov dvorjan, zvesti in vdani Dickon, sta bila že zdavnaj doma. /e dolgo časa je bil razsvetljen dvor Viljema Osvojitelja. Silni grad se je dvigal na višini, ki je bila dostopna konjskemu kopitu in človeški nogi le z ene strani, z vseh drugih plati pa jo je obdajala strma, gola pečina. V globini je ležal Nottingham, vsenaokrog pa so se širila zelena polja, še dalje naprej pa nepregledni shenvoodski gozdovi. Grad je imel kakor večina srednjeveških gradov, en sam glavni vhod. Priti do tega dostopa pa je bilo kaj težko in nevarno. Z visokih stolpov in hodnikov, ki so vodili okrog gradu na vse strani, so neprestano, podnevi in ponoči, pazile številne straže; njihovim budnim očem se ni mogla izmuzniti nobena količkaj sumljiva stvar. Smrt je vedno grozila s teh visokih stolpov človeku, ki bi se bil poskušal s sovražnim namenom približati gradu. Širok je bil razgled po dolini, človeško oko je lahko zajelo vsako posameznost. Vitki stolpi so se vzpenjali na vseh straneh proti nebu — kakor bi se skušali ob jasnem nebu s te pečine dotakniti same nebesne sinjine, in kakor bi hoteli kljubovati težkim oblakom in gromom ob mračnem in burnem vremenu. Težka vhodna vrata so hila napravljena tako, da so se dala odpirati le z notranje strani in so se šele, ko je bila odstranjena težka prečka,kije bila položena povprek čez obe vratnici. Kako težka in močna pa je bila ta prečka, govori najbolj dejstvo, da sta jo morala dvigati in obračati vselej po dva, pa tudi po trije korenjaki hkratu. To noč pa so bila vrata odprta, ob njih pa so bile razpostavljene straže. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. ra inozemstvo 25 din. Uredništvo- Kopitarjeva nliea R/III Telefon 1001 do 1005. Uprava; Kopitarjeva ulica 6. ža Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; K. Ceč Izdajatelj inž. Jože Sodja. Urednik: Mirko Javornik.