Političen list za slovenski narod
P» poŠt! prejeman velja: Za celo leto predplačilu 15 sfld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 g!d., za eu mesec 1 ¡rld. it) br. T »djnlnlstraciji prejema« velj!i: Za cslo leto 12 Sfld., za pol leta C <rld., za četrt leta It ¡{¡(i., za en masac 1 ifld. V Ljubljani na dom pošiljali velja 1 gld. 20 kr. več n:v leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravnišfcvo (administrauija) in ekspedieija, Samcniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Boboplsl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoiudne.

7 Ljubljani, V petek 11. oktobra 1889.
X^etiiik X VII.
E&cželiii zbor kranjski.
(Prva seja, due 10. oktobra.)
Kakor smo že včeraj omenili, daroval je povodom otvorjenja deželnega zbora preč. g. kanonik Klun v stolni cerkvi slovesno sv. mašo. Ob 11. uri otvori g. deželni predsednik baron Winkler zbor z naslednjim slovenskim nagovorom: „Častiti gg. deželni poslanci! Vsled vis. ces. patenta z dne 22. septembra t. 1., s katerim je bil sklican vis. zbor voj-vodine Kranjske, ste se danes zbrali k postavnemu delovanju. Meni je zopet častna naloga, da že desetič zastopam ces. vlado. Torej srčno in prijazno pozdravljam častite gg. poslance. Najprej mi je dolžnost čast. g. poslanca dr. Josipa P oklu kar j a predstaviti kot deželnega glavarja, katerega je presvetli cesar z Najvišjim odlokom z dne 2. septembra najmilostljiveje blagovolil poklicati na to častno mesto. Sedaj bodete g. glavar v smislu § 9. deželnega reda mesto prisege slovesno obljubili Nj. Veličanstvu presvetlemu cesarju, da bodete zvesti in pokorni ter vestno izpolnovali svoje dolžnosti! De-želui glavar dr. Poklukar: „Obljubim".
Deželni predsednik nadaljuje nemški: „Dalje naznanjam vis. zboru, da je z istim odlokom Nj. Veličanstvo spošt. g. poslanca barona Apfaltrerna imenovalo namestnikom dež. glavarja. Čast mi je g. namestnika deželnega glavarja vis. zboru predstaviti. Ako pogledam po zbornici, vidim, da se je nekoliko predrugačila. Pri zadnjih volitvah so bili namreč izvoljeni nekateri novi poslanci. Ne dvomim, da bode tudi nove gg. poslance navdajalo isto domoljubje, s katerim se je doslej odlikoval deželni zbor kranjski. Prepričan sem, da si bodo vsi gospodje prijazno podali roke ter v polni slogi svoje moči posvetili blagru dežele. V zadnjem zasedanji je to bilo, mnogo se je storilo. Upam, da bodete tudi v novem zasedanji ozirali se ne le na želje vlade, temveč tudi na želje prebivalstva, posebno pa svojih volilcev. Ako bode treba v dosego tega lepega na-
mena moje podpore, obljubujem vis. zboru, da bodem ' po svoji moči vso storil." (Živahno odobravanje.) !
Deželni glavar dr. Poklukar nagovori zbor: „Slavni zbor! Predno otvorim zborovanje, naj mi bode dovoljeno, da izrečem nekaj besedi do Vas, čast. gospodje.
V prvi vrsti naprosim častitega gosp. deželnega predsednika, naj tudi v prihodnje, kakor je ravno i obljubil, ostane interesom naše dežele in prebivalstva j tako naklonjen, kakor je bil doslej vedno. V drugi vrsti pozdravim Vas, čast. gospodje, kot zastopnike prebivalstva kranjske dežele presrčno in prosim, da se ne glede na mogoče male razlike v osebnem mišljenji vsi združite v složno delovanje na blagor našega ljudstva in dežele. (Nadaljuje nemški.) Kakor v zadnjem zasedanji, tudi sedaj pričakujem, pozdravljajoč Vas v prvi seji novega zasedanja, da ne bodete delali razlike v svojem delovanji za blagor ljubljene naše domovine in prebivalstva, akoravno je razlika v političnem mišljenji. Trdno upam, da bode Vaše delovanje, kakor doslej, tudi v prihodnje plo-dovito. Ko bi prišlo do političnih nasprotij, upam, da bodete vsi tako zmerni, kakor se more pričakovati od tako odličnih mož, ki so zbrani v tej zbornici. (Slovenski.) Le nekoliko mesecev je, kar so se vršile zadnje volitve v novi deželni zbor in pri tisti priliki so se tu in tam pokazala nasprotja med osebami, neko naravno tekmovanje, katero v obče z veseljem pozdravljam ; prifiakuje-m pa, da vsi gospodje, naj so si tudi nasproti stali v volilnih borbah, pozabijo tisto tekmovanje in ostre besede, ki so se morebiti tačas govorile ali pisale.
Pričakujem, da bodo vsi gospodje na desni in levi strani visoke zbornice tekmovali v tem, kateri bode mogel več dobrega storiti v blagor naše mile domovine in naroda.
Še nekaj besedi, gospoda, dovolite mi danes. Skoraj je minolo leto, odkar je bil zadnji deželni zbor zbran. Ako pregledamo dogodke primerno kratke dobe, omeniti moram v prvi vrsti, da se je v soglasji s sklepi prejšnjega deželnega zbora tudi v sre-
dišči naše dežele praznovala slavnost 401etnega vladanja našega presvetlega cesarja. Pri tej priliki se je otvoril novi muzej, ki je krščen po prestolonasledniku cesarjoviču Rudolfu. Že takrat v zadnjem zasedanji smo slišali neko neveselo vest, da se ce-sarjevič ne bode vdeležil slovesnosti, kakor smo se nadejali. Toda po slavnosti zgodilo se je gorjč. Znano Vam je, kaj se je zgodilo 80. januarija t. 1. Črni oblak se je razprostrl na obnebji naše države. Izredna nesreča in britke ure so zadele našega pre-ljubljenega vladarja. Zgubil je on in ž njim država, on — svojega sina, država nadepolnega prestolonaslednika. Imel sem čast, da sem se vdeležil pogreba, in občudoval sem trdno voljo in moč, s katero je presvetli cesar premagoval svojo žalost. Iskal je pomoči in tolažila pri Gospodu, pri katerem ni pre-membe, ne žalosti, in ohrabril se je in si po tej veliki zgubi pomnožil dolžnost, da izpolnjuje vse posle svojega vzvišenega vladarskega poklica. Zadnje mesece videli ste ga pri vojnih vajah, ko je zopet krepko in zaupljivo gledal v bodočnost.
Tega vzgleda, slavni zbor, držimo se tudi mi. Obrnimo obraz v prihodnjost, v kateri nas čaka mnogo imenitnega posla, mnogo vprašanj, katera moramo rešiti. Ostanimo pri geslu, katero ima naš presvetli cesar: Z združenimi močmi! Zvršili bodemo posle, ki nas čakajo v tem zasedanji. Zato, slavni zbor, izreciino to, kar vsi globoko čutimo v tem tre-notku, kar smo čutili posebno v onih britkih urah toliko živeje, kolikor večje je bilo trpljenje našega presvetlega cesarja. Zakličite z menoj, predno začnemo delo, katero blagoslavlja vedno naš preljub-Ijeni vladar, ki enako ljubi vse narode in vse dežele svoje države: Bog živi, Bog ohrani milega našega cesarja Franca Josipa! Živio! Živio! Iloch! (Poslanci trikrat zakličejo „Živio!" in „Iloch!") Konečno deželni glavar otvori zbor in predstavi deželnemu zboru g. deželnega svetovalea Matijo Zamido, ki je vodil zapisnik prve seje.
Deželnega glavarja namestnik baron Apfal-trern izjavi, da s hvaležnim in udanim srcem
LISTEK.
Pisma iz Italije.
XII.
Ker smo že pri generalnem kapiteljnu, hočem nadaljevati do volitve generalnega ministra; ta stvar je nam neznana, torej bo tembolj zanimiva. Skrivnosti ni nobene, marveč obredi so jako spodbud-ljivi.
Prejšnji general je zapovedal, da se mora dva meseca vsak četrtek brati ena sv. maša na čast sv. Duhu v vsakem samostanu, in vsak dan je po oliciju moliti „Veni creator" z navadnimi molitvami. Kvaterni teden se morajo pa moliti ali pevati trikrat redovne molitve. Tu v samostanu je bilo včeraj, 2. oktobra, ves dan izpostavljeno sv. rešnje Telo, da bi volilci res volili po najboljši vesti in prepričanji. Danes ob tri četrt na 9. uro se pripelje pred cerkev eminencija kardinal-protektor Simeoni. Generalni deiinitorij ga je pričakoval. Ko je nekoliko časa molil pred Najsvetejšim, peljejo ga v volilno dvorano, kjer so že bili zbrani vsi ostali. Spredaj je bil napravljen prelep rudeč tron, na katerega se vsede eminencij». Prebero se imena, in ker so vsi
zbrani, stopi stari general pred kardinala, izroči mu „sigilla", odpove se službi in se obtoži svojih pregreškov. Kardinal mu naloži pokoro in ga odveže od službe. Potem nagovarja volilce, naj vestno volijo. Tajnik na to moli očitno izpoved in odveže volilce vseh cenzur, ko bi bili kateri zapadli. Pojo himnus „Veni crcator" z verzikuloma in dvema molitvama. Tajnik predstavi šest diskvizitorjev, katere kardinal potrdi in jim naroči, da morajo o imenih volilcev vedno molčati, sicer takoj zapadejo izobčenju. Na to se prične volitev. Vsak volilec poklekne pred križ, dotakne se ga z desno, z levo pa vrže listek v skrinjico, rekoč: „Prisežem, da hočem tistega voliti, katerega pred Bogom spoznam za najbolj sposobnega." Ko vsi volijo, preštejejo se listki in prepišejo in naredi se pismo. Skliče se vsa družina, in vpričo nje se bere pismo:
„V imenu Očeta, Sina in sv. Duha. Amen. Izvolitev novega generalnega ministra celega frančiškanskega reda, ki se je kanonično vršila v generalnem kolegiju sv. Antona 3. oktobra vpričo emi-noncije kardinala-protektorja Simeoni-ja. Izvoljen je prečast. P. Alojzij iz Parme. In jaz kot diskvi-zitor v imenu Njih eminencije in vseh volilcev imenujem in kot izvoljenega generalnega ministra raz-giašujem prečast. P. A1 o j z i j a i z P a r m e. V imenu
Očeta, Sina in sv. Duha. Amen." — Sledi potrdilo svetlega kardinala in podpisi diskvizitorjev.
Sedaj stopijo v sredo pevci in zapojo sledeče aklamacije:
C a n t.: Sanctissimae Trinitati laus & gloria.
R.: Laus & gloria.
C a n t.: Bcatissimac Virgini Immaculatac ho-nor & bcncdictio.
R.: Ilonor & bcncdictio.
C a n t.: Sancto Francisco, Patri nostro, de-cus & graUdatio.
R.: Dccus & gratulatio.
C a n t.: licatissimo Domino nostro, sanctae univcrsalis Ecclcsiae Pontifici Leoni, midti anni, aetema memoria.
R.: Multi anni, aetema memoria.
Cant.: Emincntissimo Domino S. II. E. Car-ilinali, Ordinis nostri Frotcctori, & hujns Capituli Pracsidi, multi anni, hnmilcs gratiae.
R,: Multi anni, humilcs gratiae.
Sedaj pa stopi novoizvoljenec pred kardinala in priseže zvestobo sv. Očetu in njegovim naslednikom in se zaveže skrbeti za izročeni mu red. Sprevod se prične. Naprej dva akolita z lučjo, potem pa vsi navzoči bratje, po dva in dva, nazadnje generalni miuister in svetli kardinal. Med potjo vsi
sprejme od presvetlega cesarja najmilostljiveje podeljeno mu čast. Vse svoje moči bode blagovoljno posvetil v blagor dežele, pri tem pa uaj bi ga gg. poslanci podpirali s svojo pomočjo. G. deželni glavar je priporočal zmernost; kar se tiče govornikove osebe in njegovih somišljenikov, postopali bodo vedno zmerno, ako bode zmerna tudi nasprotna stran.
Nato vsi poslauci store obljubo v roke g. deželnega glavarja. Po obljubi poslancev, ki so došli v polnem številu izvzemši prevzvišenega gospoda kuezoškofa, spomni se deželui glavar umrlih članov. Z nemškimi besedami poudarja vrle zmožnosti pokojnega Karola 1) esc h man na kot parlamentarca, učenjaka, kustosa in domoljuba, dalje značajuost in priljubljenost pokojnega baronaCojza. Slovenski govoreč spominja se dež. glavar prehitre smrti dr. Samca, ki je bil v gospodarskem odseku veščak in znau slovenski pisatelj. Konečno pozove poslance, naj v znamenje vstanejo, kar se v spomin zabeleži v zapisnik današnje seje.
Potem dež glavar našteva nekaterih sklepov prejšnjega zbora. Tako je za deželo prevažna cestna postava dobila Najvišje potrjenje. Prošnja, da bi se ohranila gimnazija v Kranj i, ni bila uslišana, a upanje je, da bodo poslauci z združenim postopanjem ohranili za deželo prekoristni zavod. V novem zasedanji bode treba reš'ti prevažuo vprašanje, ki se tiče osuševanja ljubljanskega barja. Že nekaj let in tudi letos je voda na barji naredila na tisoče in tisoče škode. Ker se je deželni odbor z močvirskim odborom že dogovoril o tej stvari, treba je le še potrdila deželnega zbora, in prihodnje leto bode se moglo delo pričeti.
Sklep glede ceste čez W a ge n s p e r k radi formalnosti ni potrjen. Ker je to vprašanje postalo že morska kača deželnega zbora, treba bode vendar že to stvar konečno vrediti. Srečna je bila misel in prekoristen sklep, da dežela sama v svoji režiji pobira naklado od žganja. Dežela je s tem pridobila nad sto tisoč dohodkov. (Dobro! Dobro!)
Deželni predsednik je predložil zakon, s katerim se izdajejo na podlagi zakona z dne 17. junija 188S leta drž. zak. št. 99 določila o plačilu za verski pouk po javnih ljudskih šolah, dalje zakon o vzgo-jevalnicah in učilnicah za gluhoneme in slepe otroke.
Rediteljema sta bila izvoljena poslanca Kersnik in baron Lichtenberg, verifikatorjema : S t eg n ar in dr. Schaffer.
Poslanec kanonik Klun nasvetuje, naj se vse volitve deželnih poslancev potrdijo, ker proti nobeni izvolitvi ni došel ugovor. Nasvet soglasno obvelja. Volitev finančnega, upravnega in gospodarskega in odseka za deželuozborsko letno poročilo se odloži za popoludansko sejo.
Deželni glavar dr. Pokiukar naznani priloge, katere je predložil deželnemu zboru kot poročila; vseh prilog je 28. Finančnemu odseku se izroče:
Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep zemljiško-odveznega zaklada za leto 1888;
poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga izkaz o gospodarjenji s kranjskim učiteljskim pokojninskim zakladom za leto 1888;
pojo „Te Deum". Dolg, dolg je sprevod. Prišli so namreč odposlanci vseh bližnjih devet samostanov poklonit se novemu generalu.
Bilo nas je pri homagiju 230 frančiškanov, ki smo se pa deloma zopet nemudoma vrnili v svoje samostane. Prišedši pred altar, odpoje kardinal predpisane molitve, potem se pa vsede in nagovori navzoče blizu tako-le: „Pripeljali smo semkaj pred altar novoizvoljenega general - ministra. Težka je služba, ki jo on danes prevzame, kajti skrb mu bo za vesoljni frančiškanski red, ki je razširjen po celem svetu. Bog in sv. Frančišk ga bodeta podpirala. Naj pri tej priliki izrečem srčno zahvalo celemu redu za vse njegovo delovanje, posebno pa za trud, ki ga ima v misijonih. In novemu ministru prav gorko priporočam, naj skrbi za misijone, kakor je to storil njegov prednik, kateremu gre vsa čast in hvala. Ko bi vsaka provincija dala le enega misijonarja, imeli bi jih precej nad sto. — Sicer Vam pa priporočem, prizadevajte si prilastiti in ohraniti duhii sv. Frančiška; posebno gojite serafiusko ubo-štvo, ponižno pokorščino, in odlikujte se vedno s čistim namenom pri svojem dejanji."
Na to poda svetli kardinal novemu P. generalu pečate in odide slovesno spremljan. Tedaj pa novi P. general sede na stol in začne se „homagium".
poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep uormaluo-šolskega zaklada za leto 1888;
poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep porodniškega zaklada za leto 1888;
poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep najdeniškega zaklada za leto
1888;
proračun in računski sklep deželno-kulturuega zaklada vojvodine Kranjske za leto 1889, oziroma 1890;
računski sklep gledališkega zaklada za leto 1888;
račun gledališkega zaklada za leto 1890; poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagata muzejskega zaklada računski sklep za leto 1888 in proračun za leto 1890;
računski sklep «klada prisilne delalnice za leto 1888;
proračun zaklada prisilne delalnice za leto 1890; računski sklepi ustanovnih zakladov za leto 1888;
proračuni ustanovnih zakladov za leto 1890; poročilo deželnega odbora o zvišanji oskrbnine in podaljšanji oskrbne dobe za ustanovne deklice v baronice Lichtenthurnove dekliškem sirotišči;
proračun zaklada učiteljskih penzij za leto 1890;
poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski zaključek deželno vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za leto 1888, ločen za šolo in gospodarstvo;
poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračun deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za leto 1890;
poročilo deželnega odbora o podporah šolskim občinam za šolske zgradbe leta 1890;
poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep blazuiškega zaklada za leto 1888;
poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračun uormaluo-šolskega zaklada za leto 1890;
poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep bolniškega zaklada za leto 1888;
proračuni bolniškega, blazniškega, porodniškega in najdeniškega zaklada za leto 1890;
poročilo deželnega odbora o ustanovitvi pet novih pazniških mest I. vrste in šest novih pazni-ških mest II. vrste v tukajšnji deželni prisilni de-1 a!niči;
poročilo deželnega odbora o deželnih ustanovah na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu;
poročilo deželnega odbora o dovršitvi kouver-tovanja kranjskega zemljiško-odveznega dolga v novo deželno posojilo;
poročilo deželnega odbora o pobiranji deželne naklade na žgane opojne tekočine v lastni režiji.
Gospodarskemu in upravnemu odseku se izroči: poročilo deželnega odbora glede razširjatve trtne uši po Kranjskem.
Najprej pride stari minister in srčno objame svojega naslednika. Ravno tako vsi udje kurije, zatem provincijali in drugi bratje, ki so mu pa poljubili roko. Lep in ginljiv je ta prizor in nehote stopijo človeku solze v oči. Tukaj se vidi uresničena beseda psalmista, ki kliče: ,,Eccc, quam lomim et quam jucundum, fratres liabitare in unum/" („Kako dobro in prijetno je, če bratje v složnosti skupaj živel") K sklepu P. general vse brate blagoslovi.
Opoludne je bil obred dokončan. Sedaj sledi še volitev prokuratorjev in deiinitorjev. Kdaj da se bo vršila volitev, ni še znano. Jutri mirujejo vsa opravila, kajti slovesno praznujemo praznik sv. Frančiška. Kar nas je Avstrijcev tukaj, hočemo se „in corpore" vdeležiti sv. maše, ki se vsako leto daruje v „Animi" za našega presvetlega cesarja Franca Jožefa, ki je protektor tega ustava in katerega naj božja milost ohrani do skrajne meje človeškega življenja. Za našega cesarja nas celo Italijani zavidajo, kajti povsod, koder sem hodil, slišal sem le z velikim spoštovanjem govoriti o njem in hvaliti njegove izvanredne vladarske in krščanske kreposti. Torej končam tudi jaz s srčnim klicem: Bog živi presvetlega cesarja Franca Jožefa!
V Rimu, dne 3. oktobra.
P. H.
Po dvanajsti uri deželui glavar zaključi sejo. Druga seja je bila ob 4. uri popoludne.
(Druga seja ob 4. uri popoludne.)
Deželni glavar g. dr. Poklukar konstatuje sklepčuost in, ko se je prečital in potrdil zapisnik prve seje, naznani, daje muzejsko društvo povabilo poslance, naj si ogledajo muzej in pouče o potrebah. Dalje našteva razne peticije, ki se izroče finančnemu odseku, in sicer: Upravništvo deželne posilne delavnice v Ljubljani predloži prošnjo paznikov II. vrste in pomočnih pazuikov za pomuožeuje definitivnih pazniških služb; isto upravništvo prosi, naj bi se nadpazniški vdovi Urši Dob nikar zvišala provizija; gimnazijsko ravnateljstvo v Kranjt prosi podpore za uboge dijake ; društvo za postrežbo bolnih dijakov na Dunaji prosi podpore; podporno društvo za uboge dijake na c. kr. visoki agronomni šoli na Dunaji prosi podpore; deželni šolski svet je izročil prošnje bivšega učitelja Mat. Prašnikarja v Podkraji pri Zagorji, Helene Zarnik, učiteljeve žene na Vrhpolji, dalje učitelja Janeza Zamika v Nev-Ijah in vdove Magdalene Kratohvil za podporo; odbor za poljedelsko razstavo na Dunaji prosi podpore za premije kranjskih razstavljalcev; rektorat c. kr. tehniške visoke šole v Gradci prosi podpore; Josip Trtnik, gojenec operne šole v Pragi prosi podpore; okr. cestni odbor v Senožečah prosi odpisa dolga deželnemu zakladu v znesku 1848 gld.; vodstvo deželne vinarske šole na Grmu je poslalo prošnjo suplenta Fr. Stuparja za podporo v popol-nenje kmetijske prakse; podpore prosi Fr. Majdič, diplomiran živiuozdravnik; Marija Kreč, vdova dež. tajnika prosi 400 gld. pokojnine iu vzgojevalnih doneskov za otroke; županstvo v Bledu prosi podpore 500 gld. za popravo mostu čez Savico pod Bodeščami čez Ribno v Zagorice; podpore prosijo Miha Ruppe s Toplerebri, vdova dež. kancelista M. Zapletal, učiteljeva sirota Marija Novak, učiteljeva vdova Filoraena Vidmar; šolska občina v Girknici prosi podpore za poravnanje dolgov za šolsko poslopje; Lichtenturnov sirotinski zavod prosi zvišanja oskrbovalue pristojbine; Uršula Zauoškar, vdova dež. oficijala, prosi podaljšanja miloščine.
V finančni odsek so bili izvoljeni: Dr. vitez Blei\veis, Detela, Gorup, Hribar, Klun, Luck-mann, Murnik (načelnik), dr. Schaffer, baron Schvve-gel (uamestnik), Šuklje, Višnikar, dr. Vošnjak. baron Wurzbach; v upravni in gospodarski odsek: Braune, Detela (načelnik), Kavčič, Kersnik, baron Lichtenberg, Murnik, Pakiž, dr. Papež, Povše, baron Taufferer (namestnik), dr. Tavčar: v odsek za letno poročilo: Ervin grof Auersperg (namestnik), Leon grof Auersperg, Klein, Lavrenčič, Ogorelec, Pfeifer, baron Rechbach, Stegnar (načelnik), Žitnik.
Prihodnja seja bode v torek, dne 15. oktobra, ob 10. uri.
Kaj uničuje naše kmete?
v.
Daljša hiba naše šoli odrasle mladine je pohajkovanje iu hrepenenje po užitku, kar zapeljuje od važnega delovanja in povsem to stori, kar ugaja telesu: jesti, piti, poigravati itd.
Iu to napako prinaša mladež v življenje navadno že z očetovega doma, dasi ne vselej — dete je v svoji prirojenosti površno, nebrižno, nagnjeno k igri in malenkostim. Ravno radi tega je treba iu pred vsem je zelo važno to otroško nestanovitnost spraviti v prave meje, vrediti jo, predstaviti ji določeni namen ter jo v tej smeri tudi navajati. Kjer ni določene smeri in cilja, ondi je raztresenost in površnost.
Ker ima pa vsak človek jeden in najvišji ua-men: slavo božjo, drugi pa: pozemeljsko blaginjo, mora biti človeško življenje vrejeno radi teh dveh ciljev in namenov, izmed kojih prvega mora doseči, naj dela kar hoče. Drugi namen je odvisen od njega samega, zlasti od človeka samega: „Saj je vsak svoje sreče kovač — kakor si kdo postelje, tako bode pa ležal", to se navadno reče, in to ve vsakdo. Iu ker morajo ne samo odrasli ljudje, temveč i mladiua hrepeneti za tem ciljem, živeti mora slednja redovito iu vzgledno.
Toda tiiko življenje ne nahajamo vselej po naših kmetih pri odrasli šolski mladini. Sprva to zabra-njuje pri mladini prevelika raztresenost, lahkomiš-ljenost, ki zapeljuje mladino, da ne pomišlja na važnejše reči, temveč na to, kar je mladeži všeč ia trenotek ter ji lagodi. Vse to je pa posledica iu ima
svoje koreDe v lenobi in pohajkovanji mladine, ki so često vzrok, da zagazi na neprava pota. Komu se bo to čudno zdelo, a je vendar res. Človek navadno, ako vidi mladino in jo premišljuje površno, predstavlja si jo svežo, gibčno, poskočno in polno bujnega življenja, mladostne bujnosti, da, skoro pre-šernosti. Seveda se to često dogaja in je v istini tako, toda — prosimo, opažajte nekoliko natančneje mladino pri kakem važnejšem poslovanji, kjer se treba omejevati in ozirati na vse strani, da ne rečemo zatajevati. Opažajte dečke, ki so iz šole izsto-pivši bili izročeni rokodelstvu, opazujte dečke, ki so poslani v šolanje, opažajte dalje dečke, ki so ostali doma pri gospodarstvu, zlasti pa pogledite dečke, koji so, zapustivši domačo šolo, šli v razne tovarne na delo. To so glavna štiri pota, po kojih hodijo šoli odrasli dečki. Oglejmo si torej našo mladino in njene hibe: površnost, raztresenost in hrepenenje po užitku na posamičnih potih tega življenja.
Slednje se lahko še najbolj opazuje pri šoli odrasli mladini, zlasti dečkih, ki se uče rokodelstva. Nekateri ostanejo doma v učenji v svojem rojstveneni kraji. Uče se rokodelstva. Ako je mojser strog, toži učenec starišem, da se ondi ne more vzdržati; če jo pa „dober mojster" — se deček zopet nič ue nauči, kar se večkrat zgodi. Znano je, da učenec po tri do štiriletnem učenji gre po svetu in ko dospeje v večje mesto k rednemu, izurjenemu mojstru — čemu je tam? Zopet za učenca! Vesel je, da se tam sme izučiti, kar navadno traje nekoliko let.
Koliko je pa teli sinčkov, ki ne ostanejo v učenji? Ni vselej istina, da ne morejo vzdržati pri strogem mojstru, temveč sami nečejo ostati pri njem. Lagodnost, kojo so uživali doma in so je bili navajeni, poukazuje jim mojstrovo strogost v strašnem svitu, in ko se še spomnijo, da ima to učenje, ki se jim zdi pravo mučeništvo, trajati cela, cela štiri leta — ni čuda potem, da jo popiha od mojstra in gre tja, kjer je hitro izvežban in „služi" novce. Starišem vrhu ¡ega tako ni kaj všeč, da se ima sinček učiti štiri leta brez vsega zaslužka, ter prepuste fantu na voljo, da gre od mojstra v kako tovarno, kjer se že v nekoliko tednih nauči „služiti" I mezdo.
Mi se ne čudimo dandanes, ako uide učenec j mojstru na deželi, ako zapusti rokodelstvo, ki se sploh smatra kot slabo — in to zlasti velja o kro-jaštvu, dasi ne povsem — a tudi temu se ne čudimo, da učenci pobegnejo iz najkoristnejših in dober zaslužek ponujajočih služeb v železničnih tovarnah. Naj se deček izgovarja, kakor hoče, vemo, kje to tiči. A tudi vemo prav dobro, kaki so večkrat mojstri v teh tovarnah, ki pozabljajo, da ondi nimajo samo strojev, da so ondi tudi ljudje — toda kdor hoče nekaj trpeti, ta mora vstrajati tudi pod takim mojstrom. Pogledite, koliko jih je, ki so pretrpeli, pa so tudi postali redoviti in pošteni delavci.
Zakaj pobegnejo učeuci od rokodelstva? Na to, da mu preti duševna skaza, pohujšanje, tak učenec še pomisli ne, temveč diši mu postopanje. Vzrok temu so bodisi stariši ali pa hrepenenje po užitku, ki spodbada stariše, da ne puste cela 4 leta dečka zastonj tlako delati pri tovarnarji, i to učenca samega naganja, da posnema svoje „tovariše", ki vže davno zaslužijo v bombaževih tovarnah. Uverili smo se o učencih, dokler so bili v železarski tovarni, ki sicer niso toli zaslužili prvo leto svojega učenja, kakor njih tovariši v bombaževih tovarnah vže tekom prvega pol leta, toda pri tem so bili vendar zadovoljni, in so se mogli nadejati, da postanejo jednoč redni rokodelci, ki si bodo gotovo prislužili lepe novce, ako bodo hoteli marljivo delati; poznali smo tudi dečke, ki so zapustili svojo prvotno rokodelstvo ter so šli v tovarno za bombaž ali sukno, — dandanes komaj životarijo, oči imajo upale, telo je povsem nezdravo, obličje bledo, smrtue barve, posejano s črnimi in uuetimi mozoljčki, ko so prvo znamenje — smrti, katero nosijo v svojih prsih, to je posledica raznih okoliščin po suknenih in bombaževih tovarnah, in tem so podvrženi delavci obojega spola. I Tacega trpina poznaš vže iz daljine!
Pastirski list
2>revzvišencga knezoškofa ljubljanskega.
(Konec.)
Velik zločin, kakor ste videli, zgodil se je v Rimu; zločin proti Rogu in veri, proti Kristusu in njegovemu maziljencu, proti cerkvi in papežu. Gior-dana Bruna spomenik v Rimu je v pravem pomenu b.-sede gujusoba razdejanja na svetem mestu,
ki naj pomaga razdejati vero, s tem gospodu Bogu častilce odvračati in tako nebesa same prazniti in pustošiti. Najprej taji razodeto, krščansko vero, brez katere ni mogoče Bogu dopasti in v nebesa priti, ter skuša s poveličevanjem iu proslavljanjem tega tajenja enake misli razširjati tudi pri druzih. — Proti takemu zločinu ne smemo biti mrzli in vnemami, temveč, kakor ta kliče Boga na maščevanje, tako morajo nasprotno naše molitve klicati odpuščanje in usmiljenje; razžaljenje z one strani moramo skušati popraviti z zadoščenjem od svoje strani. Naporom za pekel moramo nasproti postaviti napore za nebesa, Če skušajo oni zapeljavati in po-gubljati, moramo mi skušati rešiti in ohraniti. S tem, da si prizadevamo poravnati, kar drugi zagreše, moramo pokazati, da razumemo Jezusa Kristusa in njegovo delo na zemlji. Saj je Jezus Kristus zalo prišel na svet, da bi za nas zadostil, nas spravil z Bogom ter nam zaslužil potrebne milosti. In če v nas živi in deluje duh Jezusa Kristusa, moramo zato tudi mi v enakem duhu delovati ; moramo torej zlasti za svoje grehe in grehe svojega bližnjega zadostovati z deli pubožnosti in pokore,
V ta namen, dragi moji! hočemo zadnjo nedeljo v oktobru (27. imen. mes.) po celi škoii|i, in sicer po vseh javnih duhovnijskih cerkvah, skupno moliti jedno uro pred izpostavljenim Najsvetejšim, da bodemo Bogu zadostili in nadomestili; da izprosimo tavajočim v zmotah odpuščenja in pre-obrnjenja, tistim pa, k' menijo, da stoje, milost, da ne padejo, temveč da vero, katero spoznavajo, kažejo tudi z deli v vsem svojem zasebnem in javnem življenju. Med to uro molitve naj se moli „žalostni" del sv. rožnega venca v spomin na to, kako globoka žalost se je s tem hudodelstvom napravila božjemu srcu Jezusovemu in njegovi blaženi Materi. Forna maša naj se služi ta dan pred izpostavljenim Najsvetejšim in naj se vanjo, kakor tudi v vseh drugih mašah, po kolekti pro Papa vstavi tudi ona sub n. 10. inter orationes diversas. Po maši, pred blagoslovom z Najsvetejšim, naj se moli še „oče naš" in „če-ščena si Marija" v čast sv. Jožefu iu sv. Mihaelu, katere častimo kot posebne patrone in branitelje sv. cerkve, in konečno navadna molitev za papeža.
Vas pa, dragi moji! prosim, da ta dan zraven tega tudi prav mnogoštevilno pristopite k sv. zakramentom. Ker kako bi mogli mi nadomestiti in zadostiti, izprositi odpuščenja, če bi bila naša lastna srca odvrnena od Boga po grehu? Dalje, kako bi mogli Bogu bolje zadostiti, kakor če z živo vero, s trdnim zaupanjem in detinsko ljubeznijo sprejmemo prav Tistega v svoje srce, kateremu so hoteli s poveličevanjem odpadnika odreči vero, odpovedati upanje in odtegniti ljubezen? In slednjič, kaj bi moglo storiti naše zadoščevanje Bogu dopadljivejše, kakor če se zjedinimo z Jagnjetom božjim, ki odjemlje grehe sveta? In zato prosim še jedenkrat: Prejmite o tej priliki v imenovani namen prav obilno in vredno zakramente sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa.
Blagoslov vsemogočnega Boga, Očeta, Sina in sv. Duha, pridi nad vas in ostani vsikdar pri vas. Amen.
LJUBLJANA, dne 26. septembra 1SS9. t Jakob,
knezoškof.
Politični preg-led.
V Ljubljani, 11. oktobra. Motranje dležela.
Iz Linca se poroča „ Vaterlandu": Strokovni učitelj Kraus, o katerem ste nedavno poročali, da je duhovnik-odpadnik in oženjen ter da vzlic temu podučuje na tukajšnji šoli, bil je k namestniku pozvan, potem pa umirovljen. Doseglo se je vsaj nekaj, seveda še-le potem, ko je Kraus že leta in leta podučeval.
Včeraj se je enako drugi m tudi gališki deželni zbor k prvi seji sešel. Na dnevnem redu je b lo prvo čitanje predloge o premembi volilnega reda.
Znani ogovor cesarjev nasproti rabskemu škofu v Kisberu je proizval živahno protestno gibanje mej ogersko duhovščino. „Magyar Allam" objavlja zopet „protokolaričen ugovor" baranjske duhovščine zoper provzročitelja ouih besedi, za katerega splošno velja protestantski ministerski predsednik Tisza. Protest naglasa, da je kot kalvinist sumničil katoliško duhovščino iu „tako zlorabil svoje visoko dostojanstvo".
Podrti nasip v Segedinu bo še mnogo sitnostij napravil ogerskemu ministerstvu. „Budapesti Uj-siig" pravi, da bo opozicija predlagala, naj se grof Ludovik Tisza z nadinženerjem Malino stori za škodo pri segedinskem nasipu odgovornim in naj 6e kou-
liskuje njegovo premoženje. Isti list pravi, da se je od desetih milijonov zazidalo Je nekaj nad tri milijone, skoraj sedem milijonov pa se je zaračunalo za „razno troške". To pač ni več madjarsko, to je že turško gospodarstvo!
Vodja bosanskega pravosodja, ravnatelj A. Anger, je po trditvi „Budapesti-Hirlap"-a vložil prošnjo 2V umirovljenje, ki je bila tudi sprejeta. Isti list tudi naglaša, da bo njegov namestnik Madjar.
V il a nje države.
Glavne načrte za pogodbo mej Vatikanom iu Rusijo sta predvčeraj podpisala ruski pooblaščenec Izvolski in državni tajnik-kardinal Rampolla. Skoraj gotovo bo propaganda pet ruskih škofov imenovala. — Kakor trdi „Tribuna", čestital je papež predsedniku Sadi-Caruotu na srečnem volilnem izidu. „Pungolo" meni, da potuje kardinal Capocelatro zaradi tega po Italiji, ker mu je sv. Oče naročil ustno izročiti vsem škofom navodila za prihodnje volitve v parlament. Napominana lista sta liberalna, kar zadostuje v pojasnilo njujine verojetnosti.
Liverpj)olska „Post" piše: „Kakor se govori, sklenil je črnogorski knez za dobe svojega obiska v Peterburgu s carjem pogodbo, s katero je Rusiji odstopil del barskega zaliva. Rusija je za to veliko svoto v gotovini plačala ter bo nemudoma zgradila na novopridobljenem posestvu utrjeno pristanišče in mornarično postajo z zalogo." Ta vest je jako ne-verojetua, in to tem bolj, kolikor večje važnosti bi bila, ko bi bila resnična. Rusija bi s tem črnogorskim korakom pridobila v Sredozemskem, oziroma Jadranskem morji pristanišče, seveda le pod tem pogojem, ko bi prizadete države, v prvi vrsti Avstrija. trpele neljubega vsiljenca.
Belgrajski dopisnik poroča londonskemu listu „Daily News" : V srbskem miuisterskem sovetu je Ristič zagrozil, da bo v Belgrad poklical Milana, ko bi ministerstvo tudi v bodoče neodvisno od re-gentstva obravnavalo s kraljico. Z nova se upa, da se bo v kralj:čini zadevi dosegla poravnava. Regent Belimarkovič zopet ž njo obravuava o sestanku s kraljem Aleksandrom. Kraljica je dobila v Belgrad vse svoje pohištvo ter jo tedaj dognano, da se namerava stalno tam namestiti. — Od vlade neodvisni krogi trdijo, da bo za predsednika skupščine Pašic izvoljen. Vsled tega pa bo navstal v radikalni stranki razpor, ker se bo zoper Pašica osnovala posebna radikalna skupina pod Katičevim vodstvom.
Bolgarski princ Ferdinand je pred svojim odhodom v inozemstvo izdal proklamacijo do svojega naroda, s katero naznanja, da gré obiskat svojo mater, in pooblaščuje Stambulova na podlagi ustave kot začasnega regenta. „Corr. de 1' Est" pravi, da bo princ izostal 14 dni in da bo šel tudi v Pariz. Isto glasilo spravlja Ferdinandovo potovanje v zvezo ž njegovo poroko, vendar se pa v tem ozitu ua-tačneje ne izjavlja. Bolgarska vlada bajo v kratkem namerava tirjati od Turčije, naj se konečno-veljavno izjavi o svojem stališči nasproti vladi princa Ferdinanda, ker to zavlačevanje nasprotuje besedam be-rolinske pogodbe.
Rusko časopisje se bolj bavi z obiskom nemškega cesarja v Carjigradu, nego s carjevim v Be-rolinu. „Novoje Vremja" pravi, da nalaga ta dogodek ruski politiki največjo previdnost nasproti Nemčiji. „Novosti" pišejo po besedah : „Carjigrajski obisk kaže, da je trodržavna zveza v dosego svojih namer celo pripravljena pogajati se s polumescem in žrtvovati pod turškim jarmom zdihujoče kristijane." „St. Pet. Ztg." pa si dâ iz Aten brzojaviti: „Vest o carjigrajskem obisku nemškega cesarja je napravila tukaj jako neugoden vtis. Ministerstvo Tnku-pisovo se boji celo sovražuih izjav zoper visokega gosta." Namen te pisave ruskih listov se čita med vrstami : pritisniti hočejo carjev obisk v Beroliuu na stopnjo navadnega koraka uljudnosti.
V imenu nemškega cesarja je v Kielu carja pozdravil general Werner. O carjevem prihodu v Beroliu se poroča: Od lehrierskega kolodvora do Charlottenburške ceste bo v špalirju stala konjiča, od tod do ruskega veleposlaništva pa pehota. Za častno službo visokega gosta so izbrani generali ■\Verder, Kaltenborn, Stachen in polkovnika Rauch-haupt in Rosen. — Londonski vodilni listi pripisujejo okoliščini, da je nemški cesar osobno pozdravil v Kiel došli oddelek angleške mornarice, veliko politično važnost. „Standard" in „Morning-Post" naglašata, da so nemško-angleški odnošaji jako prijateljski. Znano je tudi, da je rekel knez Bismarck nasproti lesnim velikim obrtnikom, zborujočim v Hamburgu, oziroma njihovemu pooblaščencu: „V zaupanji na utrjeni mir smete pričeti delo... Mir je utrjen posebno , odkar je bil nemški cesar na Angleškem."
Nova francoska zbornica bo brojila 365 republikancev, 211 opozicijonalcev : 167 monarhistov in 44 boulangistov. Opozicija prejšnje zbornice je štela le 180 mož, iz česar je razvidno, da je republikanska zmaga vendarle zguba. Mej republikanci je mnogo zmernih, tako dr. Despres , ki se je v parižkem mestnem zastopu toplo potezal zoper lajizovan.je, vodja razstave Berger, ki je v tesni zvezi s konservativci, boulangista Martin, ki je v mestnem zastopu vedno s konservativci glasoval, itd. Obe veliki stranki sta na volilnem bojišči mnogo svojih prejšnjih zastopnikov zgubili, kajti izmed 569 izvoljenih poslancev je 282 novih, 171 republikancev in 111 opozicijonalcev. Konservativci so vsa
sedeže v Seine-departementu zgubili, čeravno so poprej pri posamičnih volitvah vedno prodrli s 4 ali 5 kandidati. Za to se morajo zahvaliti le Boulan-gerju. zaradi katerega so se uvedle volitve po zapisnikih. Ni čudo tedaj, če izreka monarhični „Soleil" željo, naj bi se boulangizem kmalu razpršil v dim. „Gaulois" pravi, da sploh ni bilo nikdar zveze med monarhisti in boulangisti, marveč le pri javnem delovanji enaka smer; zdaj je tudi ta odveč postala in monarhisti zapuščajo boulangiste z uljudnim : „Lahko noč, gospoda!"
Italijanski ministerski predsednik Crispi je v svoji lastnosti kot minister notranjih zadev dobil poročila, da se na Furlanskem kujejo irredeutovski uaklepi zoper Avstrijo. Vsled tega je zaukazal po-veljništvom karabiujerov in carinski straži, naj uaj-vestneje čuvajo mejo in, če treba, tudi najstrožje postopajo. — Že v minolem zasedanji se je razpravljalo o neredu v provincijalni upravi napoljski ter je Crispi obljubil strogo preiskavo. Izid te se je sedaj objavil v 330 strani debeli knjigi, ki dokazuje razne sleparije s provincijalnim premoženjem. Sodi se, da se bo sedaj vsled te objave pričela kazeusko-sodnja preiskava.
Dnevne novice.
(Deželni zbor štajerski) je imel včeraj prvo sejo po sv. maši, katero je v stolni cerkvi daroval prevzvišeni knezoškof graški. Deželni glavar grof Wurmbrand-Stuppach je pozdravil poslance, spominjal se cesarjevičeve smrti, pokojnega knezo-škofa Stepischniga in umrlih poslancev Lehmanna in Pauer-ja. Dalje omenja, da se je v prvi vrsti vsled konvertovanja zemljiško-od veznega dolga znižal deželni dolg za 2Vamilijona, in da dež. odbor priporoča, naj se direktue deželne naklade znižajo za dva odstotka, ker so se zvišali indirektni davki od piva in žganja. Ker je dežela ta davek sprejela v svojo režijo, zvišali so se letos dohodki od 160.000 gld. do 350.000. Glede trtne uši na Spod. Štajerskem je dež. odbor predložil obširno poročilo. Zapisnikarjema sta izvoljena poslanca Pscheiden in Haver, verifikatorji poslanci Hackelberg, Sessler, Jerman in Koller. Danes je druga seja.
(Isterski deželni zbor.) Po slovesni sv. maši, katero je daroval škof Flapp, otvoril je včeraj deželni glavar dr. C a m p i t e 11 i isterski deželni zbor z nagovorom, v katerem je izrazil upanje, da bodete obe stranki delovali složno v blagor dežele; dostavil je, da imate obe stranki pravico govoriti, vsaka v svojem jeziku. Podpredsednik dr. Dukic se je zahvalil na imenovanji v hrvatskem in italijanskem jeziku. Vladni zastopnik namestniški svetovalec Klu-scheg je pozdravil zbor v italijanskem in hrvatskem jeziku.
(Družba sv. Moliora) nam je včeraj poslala knjige za ieto 1890, in sicer: 1. Življenje Marije in sv. Jožefa, VIII. snopič. Popisal j Janez Volčič; 2. Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po besedah sv. evangelistov. Spisal Ivan Skuhala; 3. Občna zgodovina, XIII. snopič. Spisal Josip Stare; 4. Fizika ali nauk o prirodi, I. knjiga. Spisal Henrik Schreiner; 5. Slovenske Večerni ce, 43. zvezek; 6. Koledar zakleto 189 0. Iz računa povzamemo, da so dohodki znašali 48.609 gl. 42 kr., stroški 48.601 gl. 61 kr. Vsa matična glavnica znaša 19.092 gl. in v obligacijah 200 gld. O knjigah bodemo, kakor že nekaj let, obširneje poročali.
(Slovesno okrašenje) g. nadučitelja Leopolda Belarja z zaslužnim križcem bode prihodnjo nedeljo dne 13. t. m. ob 11. uri v II. mestni šoli na Cojzovi cesti po gosp. mestnem županu P. G r as se 11 i j u.
(Obesil) se je dne 9. t. m. 231etni vojak Primož Sekne iz Vogelj pri Št. Juriji. Začetkom tega meseca je prišel v Ljubljano k vojakom, odkoder jim je pobegnil. Ker so ga orožniki zasledovali in se je bal vojaške kazni, končal si je nesrečnež življenje.
(Nesreča.) Dn6 1. oktobra se je pri mostu v Ormožu razbil splov poln drv ; gospodar je utonil, dva tovariša sta se rešila.
(Šoštanjski okrajni zastop) je tako-le sostavljen: Fr. Skubic, župan v Veleuji, je načelnik, njegov namestnik je Ivan Vošnjak, trgovec v Šoštanji; odborniki so: Dr. J. Lipold, J. Scharner, M. Tajnik, M. Pri sto v še k, D. pl. Lap p in J. Vošnjak.
(Občinski zastop v Novi cerkvi) pri Celji je ostal naroden. Prejšnji uarodni župan je izvoljen s 15 glasovi od 18. Nemški protikandidat je dobil Izdajatelj Matija Kolar,
1 glas. Brezvspešen je bil krik „I). Wacht" in njenih pristašev.
(Letošnje vino) je prodala ormoška graščina štartinjak po 100 gl.
(Imenovanje.) Gosp. Gabr. Majcen, učitelj na slovenski ljudski šoli v Mariboru, dobil je učiteljsko mesto na c. kr. vadnici v Mariboru.
(Nov krščanski dnevnik) prične izhajati z dnem 15. nov. na Duuaji pod imeuom: „Wiener neueste Nachrichten". Glavni vrednik listu bode dr. Ii. Pattai. Nadeje, koje so stavili v lani založeni list „Deutsches VTolk^blattu, niso se izpolnile, ker je list zapustil svoj prvotni program ter neguje izključno nemško -prusko smer, a ne avstrijsko; radi tega bode ustanovljen nov list.
Dunajska borza.
(Telegralično poročilo.) 11. oktobra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (8 16% davka)	83	gl. 1)0	kr
Srebrna „ o% „ 100 „ „ 16 % „	84	„	70	.,
5% Rvstr. zlata renta, davka prosta . . .	10!)	„	80	„
Papirna renta, davka prosta......90	„	65	„
Akcije avstr.-og fc sko banke......1)22	„	25	„
Kreditne akcije ....................306	.,	75	„
London.............119	„	50	.,
Srebro .............—	„	—	.,
Francoski napoleond..................9	„	46	„
Cesarski cekini ....................5	„	67	„
Nemške marko ..........58	„	85
Raznoterosti.
a o	Cas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
	7. u. zjut.	732-8	14-2	si. jzap	oblačno	
10	2. u. pop.	732-7	19 2	m. jzap.	del. jasno	000
	9. u. zveč.	7324	12-8	si. jzap.	n	
	Srednja	temperatura 15-4°		za 31" nad normalom.		
-V4'''. • iilM^ii^t^sS^?'
t
— Zaklad Moutezumov. „Weltbürger", v I Chicagu izhajajoč list, je dobil iz Mehjike poročilo: j „V predmestji Coroacanu, ob robu Pedregal naziv-ljaue puščave, koplje sedaj neka zasobna družba, da bi našla zaklad, kateri je baje tam zakopal Montezuma. S-»nor Mercado, potomec zadnjega cesarja Actekov, Cnantemaca, pravi, da ima hijeroglif- j sko listino, ki «pričuje, da je Moutezuma v Pedre- j galu zakooal svoj zaklad, mej drugimi tudi veli- i kausko soluce iz čistega zlata. V nekem podzemelj- j skem rovu so našli pred uekaterimi tedni velik črn biser; zasledili so več podzemeljskih prostorov s človeškimi okostji, poleg katerih je ležal lep smaragd. Zaklad cenijo na 20, drugi na 80 milijonov dolarjev. Tudi zgodovinopisci z velikim zanimanjem zasledujejo vspehe tega podjetja.
^rami.
Dunaj. i'», oktobra. Cesarska naredba pooblaščuje vlado, da dovoli povodom letošnje slabe letine na Gališkem revnemu prebivalstvu podporo nepovračljivih 300.000 gld. in povračljivih obrestovalnih 600.000 gld., onemu v Sleziji in Bukovini vsakemu po 20.000 gld. nepovračljivih in 80.000 gld. povračljivih.
Berolin, 11. oktobra. Car je došel. Vladarja sta se večkrat objela. Car je Bismarcku roko stisnil, potem pa se je s cesarjem v odprtem vozu skozi vojaški špalir odpeljal k ruskemu veleposlaništvu.
Pariz, 11. oktobra. „XIX. Siècle" : Münster je predvčeraj dobil belo zvezan zavoj, naslovljen na cesarja Viljema. V njem jo bilo šest z navadnim smodnikom napolnjenih re-volverskih patronov in list z besedami : „Tukaj imate prijateljski dokaz francoskega rodoljuba." Preiskava se je pričela. Sodi se, da je to slaba šala.
Umrli s«»:
V bolnišnici:
S oktobra. Lorenc Mihelič, pek, 39 let, jetika. — Jožefa Andolšek. fin. komisarja vdovii, 75 let, marasmus.
T u j c 1.
9. oktobra.
Pri Slon i-. Ulilirz, profesor, Gruber, lluber in Katzel z Dunaja. — Hrenn iz Brna. — Wohl, Mayer, Lukaseder in 1'oltnig iz Gradca.
Vremensko sporočilo.
Bolestnim srcem naznanjamo znancem in prijateljem tužno vest, da je naša pre-ljubljeua in nepozabna soproga in iuati, gospa
Rozalija Lukan roj. Treo
po dolgi iti mučni bolezni danes zjutraj ob 67a uri v Gospodu zaspala.
Pogreb bode v nedeljo, 13. dne t. ni. na pokopališču v Št. Vidu. V oudotni župni cerkvi brale se bodo tudi svete zadušne maše.
V ŠT. VIDU p. Zatičine, 11. okt. 1889.
(i)	Žalujoči ostali.
Izurjen dacar
se sprejme v službo.
Prošnje do 15. t. m.
V Kamniku, dné (i. oktobra ISSU.
Fischer « •,
(3—3)	župan.
¡Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja i/, čistega srebra, kineškega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot
I m© n®i $ feel i hov % sveeitjt'k©vl
itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih v og-ii.ji pozlatim in posrebrim. Cč. gg. naročniki naj mi blago-vole poslati iste nefrankovane	(49)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. ^Pošilja naročeno blago dobro spravljeno In poštnine prostolj
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
x «rata Izberi, ü
Izdelovalca oljnatih barv. firnežev, lakov ^	in napisov.
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. M
H	JKljua l»«JS6 B15»,	U
^ ta Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št, 4. ^
u priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^ znano reclno tino delo in najnižje cone.
K Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem Ä
Ji lanenem oljnatem firneži najlineje naribane in boliše ^ y nego vse te vrste v prodajalnah.	(16) ^
Cenilce na zahtuvnnje.	^
XUKXXKKXXHUMXnXXXk
I oooooooooooooooooooooooooo ■
Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob. q
K	Nova ameriška	q
LcXte zobna glicerin-creme 0
eni
ALODONT
F. A. Sara-ov sin in drogovi, s
c. kr. dvorni zalagatelji na DUNAJ I.
Dobiva se pri vseli Ickarnaii in pnrfumerijnh Itd. I komad :!"i kr. V Ljubljani pri lekarnarjih Erazmu Birschilzu, Vllj. Mayerju. Gabrijelu Piccoliju. Iv. Svobodi, pl. Trnkoczyju, daljo pri C. Karingerju, Josipu Kordinu, Petru Lasniku. M. F. Suppanu, Antonu Krlsperju.	(62—9)
IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI