Leto LXXnL, št. I74
Ljubljana, četrtek 1.
Cena Din
Izhaja  vsak dan popoldn« lw«o«l niilefjs sa pncaOie. — lneentl do 80 potit
Trst a Din 2, do 100 vrst 4 Din 2.50, od 100 do 900 vrat 4 Din S. večji taseratl pettt vrsta Din 4.—. Popust po dogovor«. hwslii davek posebej. — >Slovenski Narod« lelja mesečno v Jugoslaviji Din IX—t a
UKEDNaMVO W LJUBLJANA,
Telefon: 31-23. 31-23, 81-24,
celjsko uredništvo: Stvoeemaverjeva uprave: Kocenova uL 2, telefon it 190 — JESENICE GRADEC, Slomškov trg B, — Postna hranftnsca v
1, telefon it. 65; Ob kolodvoru 101.
K, »361.
Obeta se dolgotrajna uojna
Po nemških in italijanskih napovedih vojna proti Angliji ne bo bliskovita, marveč dolgotrajna in izčrpajoča
Basel. 1. avg-usta. r. Pod naslovom sAli j govornost za grozote bodočega brezobzir-
je Anglija dobro pripravijenac razpravljajo i-Basler Nachricbten« o položaju Anglije pred pričakovanim nemškim napadom ter pišejo med drugim:
V nobeni drugi državi ni imela zemljepisna lega tolik vpliv na razvoj države, kakor bas v Angliji. Ni pa tudi nikjer drugod zemljepisni položaj kake države tako izrazit in tako nenavaden. Vsa angleška zgodovina je en sam dokaz tega vpliva. Zavoljo svojega inzularnega položaja je Anglija doslej res lahko >vsako bitko izgubila vse do zadnje«, z drugimi besedami, lahko je nadaljevala vsako vojno do popolnega izčrpanja nasprotnika iz enostavnega razloga, ker je bil angleški otok z morjem zavarovan pred sleherno invazijo.
Ta položaj je postal odločilnega pomena tudi v pogledu vojaškega razvoja države. Ker je bilo mogoče napasti Anglijo le z morja, je bilo dovolj, da je imela Anglija močno vojno brodovje, da je lahko preprečila vsako invazijo. Ko pa je bilo močno brodovje ustvarjeno, je bila suhozemna vojska odveč, ker sovražnik kopnega sploh ni mogel doseči. Zato je Angliji zadostovala poklicna vojska, ki je služila v glavnem za izvajanje kolonialne politike. Tako si je Anglija zgradila največje vojno brodovje na svetu, ki sd je po neoporečnih zmagah pri Abukiru in Trafalgarju pridobila oblast nad morji in jo vse do danes tudi obdržala. Kar pa se tiče suhozemne vojske, je bila Anglija edina velesila v Evropi, ki je izhajala brez splošne vojaške obveznosti vse do svetovne vojne. Takrat je bil nasprotnik tako močan in borba tako trda, da je morala tudi Anglija uvesti splošno vojaško obveznost, ki pa je bila takoj po sklenitvi miru zopet odpravljena. Ponovno je bila uvedena še le tik pred izbruhom sedanje vojne na pritisk francoskega zaveznika.
Ta kratek zgodovinski pregled je potreben za pravilno razumevanje sedanjega položaja, ki izvira iz zgodovinskega razvoja Anglije, še ob začetku sedanje vojne ni noben človek mislil na možnost invazije, niti v Anglijo, niti v kako drugo nevtralno državo. Mnogi vojaški kritiki so smatrali naravnost za smešno o tem sploh govoriti. Zaradi tega tudi ni nihče v Angliji mislil na kate utrdibe. Z značilnim angleškim mirom so lepo polagoma oborožili svojo malo armado, ki so jo morali po sklenjenem dogovoru poslati v Francijo na pomoč. Tudi tu niso kazali nikake nagMce. saj je tokrat v nasprotju z letom 1914. Ščitila zaveznike Maginotova linija.
Takšen je bil in je ostal položaj do nemškega nnpada na Norveško, šele tedaj, ko so bila nemška letala še v Stavangerju in Bergenu. so začeli v Angliji razmišljati, ali j p inzularni značaj angleškega otoka še takšen knkor je bil v preteklosti. Ni pa jim ostalo dovolj ča«a. da bi si o tem ustvarili končno sodbo. V naglih pohodih so Nemci zasedli norveško, nizozemsko, belgijsko in francosko severno obalo in se tako približali angle^i obali celo na 30 kilometrov. V ogromnem loku od Narvika do Bretagne obkrožajo Nemci grozeče angleški otok na jugu in vzhodu. Sedaj seveda ni moglo biti več dvoma, da si je nemško vojno vodstvo ustvarilo oporišče za napad, kakor silnejšega in ugodnejšega do-secfaj še noben sovražnik Anglije ni imel.
Sedaj še le so začeli Angleži s svojo znano žilavost jo utrjevati svojo obalo. Vorašanje je le, ali se jim je v teh par tednih posrečilo zgraditi tako močne utrdbe, da bodo v stanju zadržati in odbiti nemški napad. Churchill to vedno znova zatrtu je in tudi angleški tisk je poln opisov teh grandioznih utrdb, ki da bodo nemški invazijski armadi pripravile primeren sprejem. Toda mnenja smo. da ima ta krik in vik predvsem namen, da prikrije lastno slabost. Do te domneve nas dovaja docela enostaven premislek: Anglija se gotovo noče samo braniti, marveč želi preiti tudi v napad, ker se da vojna dobiti samo z nanadom. Kaj pa bi bilo ugodnejše za poznejši ofenzivni sunek kakor neuspel nemški r-aoad na ansrleški otok? Ce se branilec čuti dovol-f močneca. notem skuša na-sprofjiTca zavesti v rast in mu ne bo izdal svoie prpve moči Nasnrotno bo skušal nri sovrnžniku ustvariti videz svoje slabosti. Dejstvo pa ie da bi ogromna nemška armada, knkršna Je danes, z lahkoto zasedla vso Anglijo, če...
... Če bi ^e namreč Nemcem rudi res posrečilo spraviti svojo armado v Anglijo* in zagotoviti potrebni dovoz. Toda v tem   grmu^ tiči  zajec.   Vse   dotlej, dokler
angleško brodovje ni popolnoma uničeno, se bo morda Nemcem res posrečilo z nenadnimi operacijami vreči na angleško obalo posamezne oddelke, toda že sam dovoz bo naletel na nepremagljive težave in ovire. Zaradi tega preostaje samo ena vojaška rešitev vsega problema: brezobzirna letalska vojna. Do tega bo skoraj gotovo prišlo morda že v bližniih dneh. in se more tako tolmačiti tudi zadnji govor kancelar-ja Hitlerja. Ni znano, ali je računal s tem, da bi Angleži sprejeli njegovo mirovno ponudbo. Brez dvoma pa je imela ta ponudba namen, da v očeh Amerike in vsega ostalega sveta odvrne od Nemčije o©>
nega spopada v znaku letalske vojne.
Italijanske napovedi
Rim, 1. avg. e. Glede na sedanie stanje vojne v Evropi podaje nekai jasnosti članek »Giornale d' Italia«. V tem članku se pravi, da voina proti Angliii ne more biti taka. kakršna ie bila vojna Droti Franciii. Vojna oroti Angliji ne more biti bliskovita, grandiozna in množestvena. kakor je bila v Franciji. Ta voina mora biti rušilna in izčrpal na. Z njo se mora uničiti vsa nacionalna in imperialna moč, ki bi mogla podpirati odpor Anglije. Po tei poti v borbi proti Angliii gresta Nemčiia in Italija ter čakata samo še ugodnega trenutka za akcijo.
Francosko mnenje
Ženeva, 1. avg. j. V francoskem listu »Pariš Soir« komentira znani publicist Henrv Bidou razne napovedi o nemških pripravah za napad na Angliio. ki iih vedno iznova objavlja vse evropsko in izven-evropsko časopisje. Komentator ie mnenja, da vse vesti, o nemških pripravah za napad presenečajo po tem. ker navaiaio razne podrobnosti, od kod in kako se bo na-
pad izvršil. Vsi ti podatki so naravno v popolnem protislovju z osnovnim: načeli vseh vojnih priprav. Skrivnost vsakega vojnega uspeha je ravno v tem, da se nasprotnika iznenadi. Tudi v primeru pričakovanega nemškega napada na Angliio bo uspeh v prvi vrsti odvisen od tega. ali bo nemški napad izvršen iznenada in z zadostno močjo. Iznenađen napad prinese uspeh ne glede na to. da se ie napad v principu že dolgo časa predvideval. Glavno je. da ostanejo nasprotniku skrite poslednje priprave in ura. ka ie za napad določena. Kolikor poznamo doslei nemške vojne metode, pravi poročevalec »Pariš Soira«. bi smeli sklepati, da bo napad na Angliio izvršen kolikor mogoče decentralizirano, to se pravi, da bodo imele v napadu udeležene formacije čim večjo svobodo gibanja, da bodo tore i lahko svoie načrte od prilike do prilike čim lažje izpre-minjale ter se pustile insplrirat od tre-notnih okoliščin. V napadu ne bo nič togega, okostenelega, marveč bo- šlo vse za tem. da se izkoristijo s kar največjo prilagodljivostjo vsi ugodni momentL Nemci so se v tem načinu vojevanja pri svojem po- * hodu na Francijo izurili do naravnost virtuozne spretnosti.
Velikega napada ne bo T
Oficiozno nemško pojasnilo o borbi proti
Angliji
Berlin, 1. avgusta. AA. (DNB). Od časa, ko je bila končana vojna v Franciji so vojaške zadeve na drugem mestu za politiko, ker niso v izgledu nobene večje operacije. Kakor razlagajo tudi vojaški krogi, bi nastal lahko zaradi tega vtis, da Nemčija vodi vojno proti Angliji samo s polovično močjo. Toda merodajni krogi izjavljajo, da bi bilo tako tolmačenje napačno. Nemčija vodi vojno proti Angliji enako energično in z istim zaupanjem v zmago, kakor jo je vodila proti Poljski in Franciji. Vse breme te vojne si eni na ramenih nekaj tisoč ljudi, posadkah podmornic, hitrih čolnov in letal. Vojskovanje proti Angliji je drugačno, kot je bilo proti Franciji, kjer je stopila v akcijo milijonska armada. Sredstva, ki se sedaj uporabljajo v borbi proti Angliji, dovoljujejo zaradi posebne vrste orožja uporabo samo omejenega števila borcev. Nemške podmornice in borbeni čolni ter lovska letala se lahko vzporejajo s koncem meča, ki se nahaja v rokah preizkušenega borca. Ta borec je nemški narod. Ce se sliši vprašanje: kdaj bo končno Nemčija udarila, tedaj se lahko reče: ona udarja že pet tednov, od dneva premirja vsak dan in vsako uro. Vsak dan prinaša nove uspehe podmornic, uspehe napadov nemških hitrih borbenih čolnov, napadov letal in uspešne zračne borbe nemških lovcev nad Rokavskim prelivom in nad angleško obalo. Vse te akcije zahtevajo od udeležencev junaštvo in po-
žrtvovan je v največji meri Te akcije so občutno zadele Anglijo. Samo na osnovi sporočila vrhovnega poveljstva od 25. junija do 31. julija t. L so nemške pomorske enote potopile 936.000 ton angleških trgovinskih ladij. Ta številka odgovarja povprečni tedenski igubi 187.000 ton. Nemške zračne sile so sporočile istočasno potopitev 334.000 ton, tako da je bilo skupno v omenjenem času potopljenih angleških ladij 1,270.000 ton. Anglija izgubo 250.000 ton tedensko ne bi mogla dolgo prenašati. Razen tega gre tu samo za minimalne številke, ker niso obsežene številne trgovinske ladje, ki so bile zaradi bombardiranja težko poškodovane. Istočasno je Anglija izgubila do 370 letal. Stvarne izgube v letalih pa se lahko cenijo mnogo višje, ker številna zadeta letala niso več za porabo.
T urin. 1. avg- e. »Gazzeta del Popolo* piše v uvodniku, da je napad na angleško otočje odložen, toda Nemčija in Italija bosta neprestano vodili vojne akcije proti angleški obrambi, da io oslabita preden se odločita za dokončni udarec na angleško otočie. Angliii ie določena, pravi list. edina usoda, ki je smrt od bomb ali lakote. Metoda Italije in Nemčije v vojni proti Angliji obstoja v slabljenju in razkrojevanju sovražnikovih sil do smrtnega udarca, ko se Anglija ne bo mogla več stoično upirati, temveč bo morala pasti premagana na kolena.
Se vedno samo letalski napadi
Nemci bombardirajo loke in ladje, Angleži pa industrijske in prometne naprav
London, 1. avg. j. (Reuter). Tudi v minuli noči je nemško letalstvo izvršilo več bombnih napadov na razne predele Anglije. To pot so nemška letala v prvi vrsti iskala razne dlje na jugozapadni ter na jugovzhodni angleški obali. Nemška letalska akcija je bila to noč v prvi vrsti usmerjena na razne točke ob izlivu Temze ter Bristolskega kanala. Nemška letala so na razna mesta vrgla večje število bomb, ki so pozročila malenkostno škodo, število človeških žrtev še nI znano.
Angleško letalstvo je s svoje strani v noči od srede na četrtek bombardiralo nemške prometne in industrijske naprave v Holandlji ter v Nemčiji. Ponovno so bila glavni cilj angleških bombnikov nemška petrolejska   skladišča,   ki  so bila zlasti
uspešno bombardirana v Kolnu in Hamburgu.
Po doslej zbranih podatkih angleškega letalskega ministrstva je bilo od početka pojačane nemške letalske akcije proti Angliji pa do včeraj v celoti sestreljenih 240 nemških letal Z njimi vred je Nemčija izgubila približno 600 pilotov, kar pomeni dokaj težjo izgubo, ker pilotov ne bo mogoče tako naglo nadomestiti, kakor letala, Italija je po podatkih letalskega ministrstva od početka vojne izgubila vsega skupaj 126 letal. K zadnjemu nemškemu vojnemu poročilu o letalski bitki prt Dowru, si letalsko ministrstvo usoja pripomniti, da nemške navedbe o 21 sestreljenih angleških letalih nikakor ne odgovorjajo resnici, marveč so znašale angleške izgube v okviru teh akcij v resnici samo dve letali.
Poldragi bilijon dinarjev bo iidala Amerika za vojsko
ivlja prvi vojni
Wa*nmgt©n, 1. avgusta, j. (A. R.). sef ameriškega generalnega štaba general George MarshaU je Izjavil v vojaškem odboru ameriškega senata ,da bi bilo nujno potrebno vpoklica ti vsaj del ameriške nacionalne garde nemudoma podi zastave v svrho nadaljnje aktivne vojaške izobrazbe.
Ako Zedinjene države resno računajo na to, 0a ae uvede v deželi splošna moj
dolžnost, potem je nujno potrebno, da ss najprvo izobrazi dovolj močan kader aktivnih častnikov, ki bodo v stanju izvežbati po splošni vojaški obveznosti nnokilcane
novince.
Vojna komisija senata je odobrila predlog o uvedbi splošne vojaške- dolžnosti za gfcrveacUfce od 21. do 31. leta starosti. Po
prvotnem predlogu bi se vojaška obveznost nanašala na vse Američane od 18. do 64. leta starosti in bi obsegal 42 milijonov obveznikov, dočim sprejeti predlog obsega samo 12 milijonov obveznikov. Proračunska komisija ameriškega senata predvideva, da bo letošnji vojni proračun Amerike znašal 14 milijard dolarjev. Zgradilo se bo 200 vojnih ladij, 500 pomožnih ladij, 25.000 letal, od teh 10.000 za mornarico ter popolna vojaška oprema za 1 milijon 200.000 mož aktivne vojske ter za 800 tisoč rezervistov. Določenih bo nadalje še posebej 5 milijard dolarjev za mornarico v Atlantskem in Tihem oceanu Skupno je predvidenih za vojašk? namene 19 milijard dolarjev, to je 1.400 milijard din.
New York, 1. avg. j. (A. R.). Na svojem povratnem potovanju iz Havane v \Va-shington je ameriški zunanji minister Hull naglasi 1, da bo mandatni načrt za upravo evropskih kolonialnih posestev v Ameriki, kakor je bil sprejet v Havani, v najkrajšem času predložen ameriškemu senatu v ratifikacijo. Prav tako bo ameriškemu senatu predloženih v debato še vrsto drugih vprašanj, katerih rešitev je postala sedaj po utesnitvi sodelovanja med ameriškimi državami dosti lažja, kakor je bila poprej. Hull je naglasil, da mora biti vsa Amerika z rezultati, ki so bili doseženi v Havani, zelo zadovoljna, ker so daleč prekosila vsa pričakovanja.
Amerika bo okupirala otok Martinique?
New York. i avg. e. (As. Pres). Ameriška vlada organizira ekspedicijo močne skupine svojega brodovja. ki bo v Karaib-skem mori u ščitilo francosko posest. Francoska vojska na Martinique bo ra zoro žena. Ameriška vlada oa bo odkuoila vsa francoska letala, ki se nahaiaio na nosilcu »Beam«. in jih bo izročila Angliji. Francoski predstavnik na Martiniqueu ie zanono obvestil ameriško vlado, da z zadovoljstvom gleda na to ameriško intervencijo.
Stroga kontrola nad tujci v Ameriki
Poleg prstnih odtisov mora vsak tujec tudi točno prijaviti svojo politično pripadnost in udejstvo-vanje
VPashington, 1. avgusta j. (A. R.) Ameriška oblastva so dostavila 3 in pol milijona tujcem, živečim na področju Zedinjenih držav, vprasadne pole, kakor to predvideva spomladi sprejeti zakon, da morajo biti počenši s 27. avgustom vsi tuji državljani v Ameriki prijavljeni policijskim oblastveno, ki morajo biti tudi v posesti njihovih prstnih odtisov. Vprašailne pole vsebujejo razen neposrednih vprašanj o osebnih podatkih tudi vprašanja o politični, oziroma ideološki usmerjenosti. Zahteva se navedba, kateri    organizaciji tuji državljan
pripada, ali aktivno sodeluje v klubih, organizacijah in zvezah Zedinjenih držav, odnosno tujih držav in kakšna je v tem okviru njegova funkcija. Nadaljnja vprašanja se tičejo morebitne absolvirane vojaške službe, propagandnega delovanja v silužbi kake tuje države itd. Ameriška oblastva žele dobiti o vseh tujih državljanih čim bolj popolno sliko glede njih kvalifikacije kot posredovalcev tujiih vplivov, ki v ZedinjeniJi državah morebiti niso zaželeni.
Zopet vladna kriza v Rumuniji?
Hud odpor proti popustljivosti vlade glede madžarskih zahtev
Bukarešta, i. aVg. e. (TJ. P.). Včeraj sta se sestala bivši predsednik vlade in šef narodne zaranistične stranke Maniu in predsednik vlade Gigurtu. Sestala sta se v stanovanju bivšega senatorja Popovi ce. Po sestanku je predsednik vlade konferi-ral s posameznimi člani vlade. Kakor se doznava iz zanesljivih virov, je Maniu izjavil predsedniku vlade, da je pričel v Er-delju akcijo, s katero se bo preprečila odstopi te v rumunskega ozemlja Madžarski. Maniu je pozval vse Rumune, naj odklonijo sodelovanje v odboru za pogajanja med Madžarsko In Rumunijo glede odstopitve Erdelja. Maniu je tudi izjavil, da se bo docela naslanjal pri svoji akciji na Železno gardo. V političnih krogih pričakujejo vsak čas krizo vlade.
Bukarešta, i. avg. e. (TJ. P.). Glede pogajanj med Rumunijo in Madžarsko za ureditev medsebojnih spornih odnosajev obstojata v Bukarešti dve tendenci. Prva zahteva, da se ne sme dovoliti niti najmanjši odstop rumunske zemlje Madžarski, druga pa pristaja samo na nekatere korekture mej med obema državama, ne pa na odstop rumunskega ozemlja v večjem obsegu. Ta druga tendenca se kaže tudi v rumunski vladi in je zaradi tega treba pričakovati skorajšnjo rekonstrukcijo vlade. V političnih krogih smatrajo za zelo važen dogodek, da sta se Sefa nacionalnih zaranistov Maniu in Vajda Voje-vod sporazumela. Vest o tem sporazumu je napravila senzacionalen vtis v rumunski javnosti. Predmet njunega sporazuma je bila uvedba velike akcije, da se prepreči odstopttev Erdelja Madžarski V političnih krogih smatrajo, da se stališči Madžarske in Rumunije glede teritorialna koncesij precej razlikujeta. Rum unija je pristala na nekatere manjše teritorialne koncesije, Madžarska pa zahteva večje teritorialne odstopitve, zlasti velika mesta in gospodarska sreddsča, kakor so Arad, Temišvar, Oradea Mare in druga. Kljub temu pa vendarle prevladuje v rumunsklh političnih krogih mnenje, da bo Madžarska na nasvet Nemčije zmanjšala svoje zahteve ter da se bo med obema državama po daljših pogajanjih vendarle dosegel sporazum.
Budimpešta, 1. avg. e. (Ass. Press). Med Madžarsko m romunsko vlado se vodijo v zadnjem Časa precej ostre polemike glede ureditve medsebojnih spornih vprašanj. Polemike se nanašajo zlasti na vpra-sanje koliko Madžarov ŽM v Erdelju. Madžari trdijo, da je tam okoli dva milijona Madžarov, rumunski usti pa odgovarjajo, da je v Transilvaniji samo 1,250,000 Madžarov. Ostre polemike med Budimpešto
in Bukarešto seveda ne morejo olajšati sporazumevanja med obema državama.
Pogajanja z Bolgarije
Rim, 1. avgusta e. Po poročilih tz Berlina in Budimpešte se bodo v najkrajšem času začela pogajanja za rešitev spornih vprašanj med Madžarsko in Rumunijo. Če ta pogajanja ne bodo uspela, bo sklicana nova konferenca, na kateri bodo navzoči zastopniki Nemčije in Italije, kakor se je to zgodilo že na dunajski konferenci, ko je šlo za Češkoslovaško. Gotovo je, da bo Bolgarija dobila južno Dobrudžo in se bodo pogajanja med Bolgarijo m Rumunijo takoj pričela. Prebivalstvo v severni Do-brudži bo izmenjano. Glede pogajanj med Rumunijo m Madžarsko pa se ne ve niič gotovega.
Sofija, 1. avgusta e. V dobro obveščenih krogih se je raznesla vest, da bo bolgarska delegacija, ki bo vodila pogajanja za odstopi te v Dob rud že že danes odpotovala v Bukarešto. Gotovo je, da bo delegacijo vodi! bolgarski zunanji minister Popov in da bodo v delegacija strokovnjaki in višji uradniki zunanjega ministrstva ter morda tudi zastopniki vojske. Ta vest službeno še ni bila potrjena.
M a đžarsk o - ruska trgovinska pogajanja
Budimpešta, 1. avg. e. (MTI). v dobro obveščenih krogih se ie izvedelo, da je madžarska vlada določila delegacijo 15 gospodarskih strokovnjakov, ki se bodo v Moskvi pogajali za izmenjavo blaga in surovin med obema državama. Delegacija bo najbrže že danes odpotovala v Moskvo ter ad bo prizadevala, da uredi vprašanje nabave sirovin za madžarsko industrijo, zlasti bombaža, lesa in železne rude. Z uvozom sovjetske železne rude bi madžarska vlada preprečila narašča iočo brezposelnost v madžarski industriji.
41 mrtvili pri železniški nesrežl v Ameriki
Clevelaud, 1. avg. j. (A R.) Včeraj je prišlo na železniški progi med Clevelan-dom in Acronom do trčenja med nekim osebnim in tovornim vlakom. Sila udarca je bila tako strasna, da se je več voz osebnega vlaka razbilo in skotalilo s proge. Po dosedaj znanih podatkih je nesreča zahtevala 41 smrtnih žrtev._
Curih. 1. avgusta. Beograd 10.—. Pariz
9.70, London 17.45. New York 440.—. Miian 22.20, Madrid 40.—. Berlin 17342.
Finančni minister dr. šute]
o novem državne
ti proračunu
Proračunske dvaaajsttne v afcapneni limun 14 mili jar* 7»8 ndajMMv so diktirale izredne raznaere to so za S milijardi 3*0 milijonov večje od prejšnjih — Izredne d oklade za državne natažbene« ▼ nzžjili kategorijah in dtotdada 5# din
Ljubljana, 1. avgusta Včeraj ob pol 20. uri je v reprezentančnih prostorih banske palače sprejel finančni minister dr. Juraj Sutej ljubljanske novinarje in dopisnike zagrebških in beograjskih listov ter jim je obrazložil sestavo novega državnega proračuna za 1. 1940/41.
Povabilo finančnega ministra novinarjem je bilo nemajhna senzacija, kajti znano je, da finančni minister dr. Sutej zelo nerad daje izjave novinarjem, obenem pa ljubljanski novinarji že dolgo niso imeli prilike za direktne razgovore z ministri.
V sprejemnici banske palače je dr. Sutej prijazno sprejel novinarje ob navzočnosti bana dr. Natlačena, načelnika finančnega oddelka banske uprave dr. Orla, dopisnika ljubljanskega Presbiroja ter člana centralnega Presblroja iz Beograda. Finančni mi-
nister se je pripeljal s avtom z Bleda. Videti je bil nekoliko utrujen, ne samo od vožnje, temveč tudi od napornega dela, ki ga je v zvezi z izdelovanjem načrta za nove proračunske dvanajstine opravil v zadnjih dneh na Bledu.
Minister je sedel za mizo poleg bana in razdelil med navzoče zastopnike listov 20 tipkanih strani obsegajoč ekspoze k proračunskim dvanajstinam za dobo od avgusta 1940 do marca 1941.
Najprvo smo izvedli nekatere korekture besedila, šlo je za neke subtilnosti v stilizaciji glede vojnih proračunov v drugih državah, crtali smo v poročilu, kar je bilo treba črtati, nato pa smo napeli ušesa, kajti takoj v začetku je minister Izjavil, da nam bo povedal za javnost važno sporočilo.
Izredne doklade za državne uslužbence
Važna načelna pojasnila finančnega ministra k temu
perečemu vprašanju
Posebno sporočilo novinarjem se je tikalo izredne doklade za državne uslužbence in splošnega gospodarskega, socialnega ter uradniškega vprašanja v Jugoslaviji. Minister dr. Sutej je izjavil glede tega:
V novem proračunu sem zahteval od vlade, da mi dovoli znižanje materialnih izdatkov za 20 odstotkov. V proračunu 1939/40 so bili materialni izdatki znižani za 10 odstotkov, v dvanajstinah za prve štiri mesce tekočega proračunskega leta za 15 odstotkov, v dvanajstinah za naslednjih 8 mescev pa imam pravico, da zadržim pri materialnih izdatkih 20 odstotkov. Jaz sem moral poskrbeti, da najdemo ua kakršen koli način potrebna sredstva, da se končno uredijo prejemki državnih uslužbencev. Na drug način se to ni moglo doseči. Vse, kar smo dobili, smo morali tudi izdati. Od 1. aprila dalje smo morali izdati za izredne izdatke 200 milijonov, sedaj zopet nadaljnjih 100 milijonov za nepričakovane izdatke. S prihranki, ki bodo doseženi pri materialnih izdatkih, bo ustvarjena rezerva, s katero borao mogli izboljšati prejemke državnih uslužbencev. Najtežji mesci so minili in sedaj prihajajo boljši čas L
Sedaj lahko objavite, da bo jutri ali pojutrišnjem izšla uredba, ki je že podpisana, o izredni dokladi državnih uslužbencev in upokojencev. Po uredbi bodo znašali efektivni izdatki 700 milijonov, za katere bomo našli pokritje s prihranki. Izredne doklade niso velike. Od njih so izključeni vsi državni uslužbenci od četrte skupine navzgor, dobivali pa jih bodo vsi državni uslužbenci do vključno pete skupine. Izredne doklade so namenjene delavcem, nižjim in srednjim kategorijam državnih uslužbencev. Za vsakega otroka bodo dobivali po 50 diu mesečuo izredne doklade, kar znaša skupno 285 milijonov po približni kalkulaciji. Izredne doklade za posamezne uslužbence bodo znašale 100 do 200 din; srednji in najnižji, ki jih je največje število, dobe več, višje kategorije pa manjc. Znano mi je, da je mnogo državnih uslužbencev, ki so dobivali na roko komaj 600 do 800 din, a so oženjeni in imajo lepo število otrok. Znan mi je primer v Sarajevu, kjer je družinski oče 9 otrok, katerih enemu sem jaz celo boter in od katerih je nastarejši star komaj 16 let, dobival na mesec kot mojster v železniški delavnici komaj 740 din. S tem ni mogel živeti. Sedaj bo dobil 9 krat 50 din za otroke, in še sam 200 din izredne doklade tako da bo njegov položaj vsaj nekoliko izboljšan. Tega nisem smel prej povedati, ker sem zahteval od vlade, da izda najstrožje ukrepe glede stabilizacije cen, da bi to malenkostno povišanje prejemkov državnih uslužbencev vsaj nekoliko zaleglo. Jaz sem prvotno izključil tudi peto skupino, toda vlada je sklenila, naj se pri tem povišanju upošteva tudi peta skupina. Tako zn?ša sedaj povišanje letno 671 milijonov din. To pomeni, da moram vsak mesec dobiti novih 60 milijon, za izplačilo osebnih prejemkov državnih uslužbencev. Ker je vlada vključila v to povišanje tudi peto skupino, znaša sedaj skupno povišanje 690 do 700 milijonov di-r.arjev. Uredba je gotova in bo pojutrišnjem, ko se vrnem v Beograd, objavljena, izplačevanje te izredne doklade pa se bo pričelo 1. septembra.
Nagla iti moram da to povišanje ne gre v okvir prejemkov, ki se štejejo za pokojnino, prav tako pa je ta izredna doklada prosta vseh taks in odbitkov za razne fonde in za davke. Ta doklada ne tvori se-stvarnega dela rednih prejemkov, marveč p-
sebso izredno doklado, od katere se niti ena para ne sme odbiti. Ta Izredna doklada se bo izplačevala vse tako dolgo, dokler bodo trajale sedanje izredne prilike. V tej zvezi moram naglaiti, da spada naša država v vrsto uradniških držav, će pa pogledamo z druge strani, pa vidimo, da smo kmečka država. Zato se moramo vprašati, kaj ima nas lačen kmečki narod od tega aparata. Vlada se že bavi se tem, da uredi to vprašanje. Ob priliki nedavnih izjav v listih sem naglasil, da nisem prišel aa
tO mesto zato, da bi vršil funkcijo najvišjega uradnikaf marveč zato, da ustvarim druge predpogoje in druge osnove za pospeševanje splošne narodne proizvodnje. Brez tega ne more biti zdrave politike. Kaj bomo storili, to boste kmalu slišali. Pripravljalnr dela so že v teku, a vse to zahteva tudi velika denarna sredstva. Ta sredstva ne morejo biti v proračunu, marveč jih moramo iskati izven proračuna, upam pa, da jih bomo našli. Ali s posojilom ?
O tem se ne govori. Mi smo marsikaj pustili tako, da ni povoda za krik in vik. Mi ne uničujemo gospodarstva, nego ga podpiramo. Je pa mnogo razlogov, ki zahtevajo, da postavimo splošno proizvodnjo na popolnoma drugo osnovo, a zato so potrebna sredstva. Pri delu za dvig splošne proizvodnje nI dolžna delati samo vlada, marveč mora sodelovati ves narod, oni ki imajo več, bolj, oni, ki imajo malo, pa temu primerno.
de nekaj bi želel povedali.
Mi smo država, ki ima dovolj delovne Sile, ki iSče zaposlitve ali je ne more naj-
ti. Smo tudi država, ki ima dovolj slrovtn, a vendar dosedaj nismo storil vsega, kar bi bili mogli, da se ta delovna sila zaposli. To pa samo zaradi tega, ker nismo imeli kredita. Po mojem globokem prepričanju operiranje s predpostavko »Nema kredita« pomeni siromaštvo duha za one, ki so na vladi in upravljajo državo, če je oblast v stanju, da opravičeno zajame vse socialnoekonomske od noša je svojih državljanov, potem ne sme nikdar odgovarjati, da nima kredita za ono, kar je nujno za bitne interese in razvoj naroda, za pospeševanje sploinega gospodarstva in potom njega ata krepitev države in njen cb3toj. Prizadeval sem si, da storim vse, kar je mogoče za stabilizacijo cen. Vlada je izdala potrebno uredbo, toda jaz sam nisem v stanju, da vse reguliram. Baš državni uradniki bi bili pozvani in dolžni, da budno kontrolirajo cene, kajti sicer je iluzorno vsako povišanje, če se cene še nadalje povišujejo.
Novinarji so hoteli g. ministru postaviti še razna vprašanja, toda finančni minister je to odklonil, Češ, ne sprašujte me za stvari, zaradi katerih nisem prišel semkaj. Kadar govori finančni minister, mora biti vse točno po številkah in vse čvrsto. S tem sem končal.
G. minister je nato novinarje povabil na malo zakusko, ki jo je priredil ljubljanski dopisnik Centralnega Presbiroja. Zakuski sta prisostvovala tudi soproga g. ministra ter ban dr. Natlačen. V nevezanem razgovoru je g. minister tolmačil novinarjem razne ukrepe, ki jih je izdal in svoje poglede na splošne gospodarske in finančne zadeve. Naglašal je potrebo o korenitih reformah, glede katerih pa je odklonil vsako podrobnejše pojasnilo.
Iz ministrovega poročila o novem proračunu
Nova uredba o proračunskih dvanajstinah za dobo od avgusta 1940 do marca 1941 je sprejeta kot uredba o dvanajstinah za mesece od aprila do julija 1940 na podlagi Člena 103 in člena 116 ustave.
Evropska vojna je povzročila v vojujo-čih se in v nevtralnih državah neke motnje, ki se kažejo v gospodarstvu in financah prizadetih držav, katere so bile prisiljene izvesti izredne ukrepe, da so lahko kos izrednim razmeram. Tudi mi se nismo mogli izogniti tem razmeram in težka mednarodna situacija je povzročila kakor v vseh drugih državah težko krizo, ki zahteva, da se posveti vsa pozornost Činiteljem, ki vplivajo na gospodarsko in finančno življenje.
V takih razmerah ni bil izdelan se noben naš državni proračun in vlada je imela težko nalogo, da izdela proračun, ki bo v skladu z novimi razmerami, a ne bo izčrpal finančno moč gospodarstva in državljanov. Večje zahteve je bilo treba staviti finančno močnejšim slojem, da v svojem interesu dajo več v korist ekonomsko slabšim, od katerih ni bilo mogoče še več zahtevati, ne da bi bil njih obstoj s tem ogrožen. Vlada je bila celo primorana izvesti določena olajšanja  in razbremenitve, da
obvaruje    gospodarske   propasti slabejše
sloje.
Izredne finančne ukrepe so morale pod-vzeti tudi druge države, toda v primeri s temi so mere, ki jih je izvedla naša država, zelo blage in obzirne. Res pa je, da bo morala tudi Jugoslavija, če se bodo izredne razmere nadaljevale, uvesti nove mere, da se zadovoljijo nove velike potrebe.
V ilustracijo so navedeni nato v eks-
pozeju finančni ukrepi držav v Evropi glede na vojno stanje v Evropi. Navedene so izredne mere za vzdrževanje proračunskega ravnotežja v Nemčiji, Angliji, Franciji, Belgiji, Nizozemski, Svicl, Rumunlji, Bolgariji, Turčiji, Grčiji in Madžarski.
Finančni ukrepi, ki jih je pod vzela naša država se nanašajo v glavnem na spremembo sistema v neposrednih davkih in na reformo primernih davkov. Spremenjena je bila prometna tarifa. Uvedeni so bili novi trošarinski predpisi, povečane so bile
carine in cene monopolskih predmetov.
Ako primerjamo finančne ukrepe naše države z ukrepi v drugih evropskih državah se vidi, da naši ukrepi niso pretirani in ne ogrožajo obstanka poedincev in gospodarstva, temveč Imajo bolj značaj popravljanja neprimernega in nesodobnega davčnega sistema. Naravno je, da je bilo treba dobiti finančni tudi efekt, ki je potreben za znatno povečane izdatke. Na sestavo proračuna za dobo od avgusta 1940 do marca 1941 so vplivali činitelji v zvezi z narodno obrambo, nadalje stalno avtomatično povećavanje proračuna iz leta v leto, povečanje cen predmetov, ki jih država potrebuje v svojem gospodarstvu ali v administraciji. Ne da bi se spuščal v razloge skakanja cen, od katerih je najvažnejši vojna psihoza in zbiranje zalog raznih živiljenjskih potrebščin, je treba ugotoviti, da je uvozno blago glede na stanje dne 10. junija 1939 v ceni poskočilo za 46.16%. izvozni produkti pa so poskočili za 31.3%. Predlog proračunskih dva-
najstin je treba torej gledati in ocenjevati skozi prizmo teh činiteljev.
Predlog proračuna za 1940 41 iznaša 14 milijard 708 milijonov 272.567 din.
Porazdelitev   proračuna   na posamezne
resore daje sledečo sliko:
vrhovna državna uprava 0.99<&, pokojnine in invalidske podpore 8.92%,
državni dolgovi 10.43 9£,
ministrstvo pravde 2.70^,
ministrstvo prosvete 5.70^,
zunanje ministrstvo 1.93%,
notranje ministrstvo 3.83%,
finančno ministrstvo 6.48%.,
ministrstvo za vojsko in mornarico 26.02%,
gradbeno ministrstvo 1.75%,
prometno ministrstvo 22.58%,
ministrstvo za pošto telegraf in telefon 3.79%,
poljedelsko ministrstvo 0.93%, ministrstvo   za   trgovino   in industrijo
0. 31.,
ministrstvo za šume, za gezdove in rudnike 1.75%,
ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje 1.43%,
ministrstvo za telesno vzgojo naroda 019%,
proračunski rezervni krediti 0.27%.
Državni proračun za proračunsko dobo 1939/40 je bil v primeri z novim proračunom za leto 1940/41 manjši za 2 milijardi 380 milijonov 363.051 din. V novem proračunu so se zmanjšali izdatki samo za vrhovno državno upravo z zneskom 33 milijonov 188.809 din, ker so odpadli izdatki za narodno skupščino. Povečanje proračuna za ministrstvo za vojsko in mornarico znaša r-43 mirjonov 161.042 ali 32.21% ter se nanaša na izredne potrebe naše vojske. #
Objektivni opazovalec mora priznati, da so novi proračun in vsa njegova povečanja diktirale razmere, v katerih danes živimo. Mora se pa tudi upoštevati, da predstavlja ta proračun naš vojni proračun.
Kritje povečanih izdatkov
Dohodki, ki naj pokrijejo povečane izdatke so kolkuliram takole:
1. Neposredni davki, posebni davki in izredni davki, skupaj 970 milijonov din.
2. Trošarine, takse in carine, skupaj 640 milijonov din.
3. Monopoli, 300 milijonov din.
4. Državno gospodarstvo 471 milijonov din. Predvideno povečanje dohodkov iz gorenjih naslovov znaša torej skupno 2 milijardi 381 milijonov din in je torej presežek i Jatkov nad dohodki 2 milijardi 380 milijonov 363.051 din z gornjimi povečanimi dohodki popolnoma krit. Treba je poudariti, da so te kalukulacije zelo oprezne, zlasti na področju državnega gospodarjenja, če upoštevamo rezerviranje kredita od 20% se mora brezpogojno v proračunskem letu 1940/41 pokazati prebitek.
Vlada je želela zboljšati položaj urad-ništva, katerega je draginja najbolj prizadela. Doslej se to ni moglo zgoditi zaradi velikih potreb narodne obrambe. Toda čeprav še ni povoljnejših momentov, hoče vlada pokazati dobro voljo in je začela reševati tudi to pereče vprašanje in je predložila uredbo o povečanju name-ščenskih prejemkov. Povečane izdatke v ta namen bo vlada krila z viški dohodkov in s prihranki  od rezerviranih kreditov.
Položaj našega gospodarstva
V ekspc2Aiju iinančnega ministra dr. šu-teja so nato navedene finačne* odredbe, ki se nanašajo na izvedbo proračunskih dva-najstin. Po pregledu proračunskega ravnotežja v dobi proračunskih dvanajstin od aprila do julija 1940 je v ekspozeju pregled našega gospodarskega položaja. V zaključku je rečeno, da so nove proračunske dvanajstine izdelane pod vplivom gospodarskega položaja, za katerega se ne more reči, da je slab kljub nekaterim negativnim pojavom. Naša država je zaradi politike kraljevske vlade ostala izven vojne, ni se pa mogla izogniti vplivom vojnih razmer. Ker je državni proračun ne samo odraz gospodarskih razmer, temveč tudi odraz potreb v izrednem času je moral dobiti državni proračun za leto 19-10/41 določeno obeležje vojnega proračuna.
Izredne prilike v Evropi so bile odločilne za sestavo proračunskih dvanajstin za leto 1940/41. Vlada se je trudila, da pri izdelavi uredbe o proračunskih dvanajstinah izvede načelo največje štednje. Ako ni uspelo izoniti se povečanju kredita se je to zgodilo zaradi tega, ker je bilo treba
omogočiti pravilno funkcioniranje državnega aparata in zadovoljiti najvažnejše državne potrebe.
Štednja pri bistvenih državnih potrebah bi bila na Škodo državnih interesov7. Danes se morajo vse energije zbrati k temu cilju, da se prebrodijo današnji težki časi ob polni zaščiti državnih življenjskih interesov. Ne bi bilo modro in bilo bi v nasprotju z osnovnimi proračunskimi načeli
če   bi   zaprli  oči   pred   stvarnostjo samo, da bi bil proračun manjši na papirju.
Proračunske dvanajstine za proračunsko leto 1940/41 imajo nalogo, da omogočijo prehod iz današnjih izrednih razmer v normalno stanje.
Dva cigana Brafdiča
Ljubljana, l. avgusta Po vaseh okrog Novega mesta se potika 271etni cigan Anton Brajdič, ki mu pa pravijo cigani »Zvonko«. Zvonko je izredno drzen tat in vlomilec. Pozna seveda vsa pota in stezice in hodi, ker je še mlad. hitro iz vasi v vas, tako da ga orožniki, ki so mu sicer vedno za petami, zaman iščejo. Z njim je navadno tudi njegova priležnica Dragica, ki je noseča, pa je to ne ovira, da ne bi povsod sleoila svojemu ljubčku.
Pred dnevi se je Brajdič pojavil tudi v Gor. Kameni v občini Prečna, kjer je vlomil v hišo posestnika Martina Kralja. V hiso je vdrl ta čas, ko so bili domači zunaj na polju, skozi okno in odnesel več j
molke In ženske obleke, nekaj dekliške obleke, par moških in par ženskih čevljev, razno posteljnino in nekaj drugih predmetov, v skupni vrednosti 1570 din. Cigan je vso robo »vlekel v gozd, kjer ima skrivališče, sam s svojo pnUetnico pa najbrž pobegnil proti vasi Topli, kjer Ima neki drugi cigan svojo bajto. Orožniki so Braj-dica, ki Je tudi vojaški begunec, moledovali, a brezuspešno.
Orožniki v okolici Carkelj na Gorenjskem pa Jicejo drugega cigana Brajdiča. ki mu pravijo cigani Štefan, a mu Je Ime Jote, Jože Brajdič je star 35 let In se klati okrog v družbi svoje priležnice, ciganke Olge Rajhard. Tatinski ciganski par je prišel oni dan na senturško goro nad Cerkvami. Nekaj časa sta počivala pred vasjo, popoldne pa, ko so odšli ljudje na polje bi so ostali doma le otroci, sta smuknila v vas in se vtihotapila v hišo posestnika Štefana Jeršeta. Brajiič je vdrl v spalno sobo in ukradel iz omare 1500 din v bankovcih in nekaj drobiža, nakar sta cigana pobegnila. Otroci so ju opisali orožnikom, ki so Olgo res kmalu izsledili in aretirali, d očim se je Brajdiču posrečilo pobegniti. Ciganka je tatvino takoj priznala, povedala pa je tudi, da je Brajdič ves denar odnesel s seboj.
France Rus 70 letnik
Ljubljana. 1. avgusta Kdo ga ne pozna, našega jubilanta, opernega pevca Franceta Rusa? Poznamo ga vsi kot čilega, vedno dobrodušnega sprehajalca po mestu, da bi bil star že 70 let bi pa gotovo nihče nc mislil. Pa je vendarle res! Operni pevec France Rus se je rodil 1. avgusta 1. 1870 v Šmartnem pri Litiji, malo pred poldnevom. Ze na svet je prijokal s krepkim glasom in res je postal dober pevec. Ko jc končal ljudsko šolo, so ga poslali starši v Ljubljano, kjer je pol na ko-rih raznih cerkva, potem pa so ga poklicali k staremu gledališču, ki je bilo takrat v čitailnici in se je preselilo šele po L 1892 v novo operno poslopje.
V operi je bil France Rus uvrščen v zbor, pozneje pa ie dobival tudi soiistovske vloge. V dolgih lertih je pel v neštetih operah, potem pa ga je usoda zanesla i. 18°° v Djakovo, kjer je bil usiuzben kot koralist. Na slavnega narodnega preporoditelja Hrvatov škofa Strw6smayeria brani naš »jiav-Ijenec lepe spomine. Pc daljnem bivanju med Hrvati se je France vrnil v Ljubljano, kjer je spet stopal tja, kamor sta ga gnala srce in pevska žihca, namreč v opero, ki ji je ostal zvest do svoie upokojitve Zadnjič je nastopil jubilan- ob priliki svoje bene-fične predstave, za OOletnico v »Gorenjskem slaveku«.
Naš jubilant, ki je v prvi vrsti služiti našemu gledališču, pa ni nikoli zanemarjal tudi društvenega m družabnega življenja Bil je član mnogih društev m se povsod živo udejstvovad in bil vnet sodelavec zlasti pri »Slavcu«, Čitalnici in kasneje pri Glasbeni Matici Sodeloval je med prvimi pevci usta-novniki slovenske opere pod Gerbičcm in drugimi.
Francetu Rusu ob njegov 701etnici tudi naše iskrene čestitke s toplo željo: še na mnoga leta!
Pedagoški teden našega učitel jstva
Ljubljana, 1 avgusta Učiteljstvo tudi počitniški čas prav pridno .izrablja. Ze več let prireja v počitniškem času vsakovrstne tečaje, ki imajo namen izpopolniti in poglobiti učiteljevo pripravljenost in znanje za naloge, ki jih terja praktično šolsko in izvenšolsko delo. Pretekla leta smo imeli tečaje RK za ročna dela, nadalje risarske in merkantilne tečaje za poučevanje na strokovnih nadaljevalnih šolah, gospodinjske tečaje, letos pa porabljajo učitelji m učiteljice prosti čas v druge svrhe. Imamo predvsem v mislih uspeh narodopisnega tečaja, ki je bil prirejen v Glasbeni matici v Ljubljani, v prestolnici je pedagoški tečaj, v Ljubljani pa bo v avgustu pedagoški teden. Pedagoški teden bo v dvorani Delavske zbornice :n znaša prijavnina zanj 20 din. Prijave sprejema Pedagoško društvo v Ljubljani.
Dne 19. avgusta dopoldne bo otvoritev pedagoškega tedna, nakar bodo sledvla tri predavanja. Docent dr. Stanko Gogala bo govoril o sodobnem pedagoškem prizadevanju, g. dr. Zvitter o državljanski in narodni zavesti in g. prof. Cepič o učitdljih-sodelavcih. Naslednjega dne 20. avgusta bosta govorila gg Kcntler in Jurančič, prvi o pouku v elementarnem razredu in drugi o učitelju na vasi. Tretji dan bo le eno predavanje. G. Ledinek bo razpravlja! o strnjenem in predmetnem pouku. Popoldne bodo porabili člani pedagoškega tedna za iz»let. četrti dan. torej 22. avgusta, bo zopet troje predavanj. O spoznavanju šolskega razreda bo predaval g. Mencej, o učitelju kot socialnem delavcu ga Vode tova in o šoli in starših g. Kobilica. Predzadnji dan bodo predavali gg. Schmidt in Zor ter g. Čemejeva, Teme ^Poklicna vzgoja«, »Obče kultiviranje učitelja« in »Moderna učila v ljudskih šolah« bodo izpolnile ta dan. Zadnji dan dopoldne bosta razpravljala gg. dr. Kolarič in <ir. Ozvald. prvi O pouku materinščine v (ljudski šoli in drugi O izbiranju izredno nadarjenih učencev.
Za pedagoški teden je med učiteljskom veliko zanimanje in ni dvoma, da bo tudi ta tečaj, kakor vsi prejšnji, dosegel svoj namen.
Iz Kranj
_ Dežurna služba x<i ravnikov O UZD V
mesecu avgustu bo razdeljena sledeče: 4. avgusta dr. Bezič Josip, 11. avgusta dr. Befcek Josip, 15. avgusta dr. Herfort Joža, 18. avgusta dr. Pance Pavel, in 25. avgusta dr. Vrbnjak Vinko.
— Jubilej Prešernove k°6e na St<HU. Včeraj je minilo 30 let, odkat je SPD podružnica v Kranju oflcielno otvorilo planinsko postojanko na Karavankah, ponosno Prešernovo kočo na Stolu. Kaj je pomenilo v tistih časih dobiti novo slovensko postojanko, nam pojasni tedanji položaj. Takratni planinci, od katerih jih še nekaj živi, so se le predobro zavedali tega dela, ki je rodilo tako lepe uspehe. Današnje razmere ne dopuščajo, da bi jubilej veličastno proslavili, kar bi bilo na mestu, saj nosi koča ponosno ime naiega pesnika prvaka. Ker pa tega ne bo mogoče storiti, bodo planinci 11. t. m. vsaj skromno proslavili jubilej na najvišjem vrhu Karavank. Planinci, ki bodo pohiteli ta dan na Stol, da proslave obletnico koče, bodo gotovo navdušeni nad delom podružnice v
i Kranju, ki hote v teb časih posvetiti
• kaj uric v naših gorah pesniku Prešernu ! po kateri je imenovana tudi koča in graditeljem koče. Planinci, na svidenje!
— Kino v Srražiicn predvaja od petka do nedelje dva filma, bi sicer »Angeli gar-jevfli lic« In >Arsene Lupin«. Opozarjamo na jubilej ob drugi obletnici kina od 10. do 20. avgusta. Oglejte si program.
— Dela na cestah napredujejo hitreje. Od preteklega tedna dalje so bila dela na modernizaciji cest pospešena in je državna cesta po mestu že v \-sej širini zgotovljena. V zadnjih dneh je bil izvršen tudi priključek na že izgotovl jen eno betonirano cesto Kranj—Naklo. Vzdolž novozgrajene ceste so ie pričeli s polaganjem robnega traka. Docfan je v zgornjem delu treba položiti le se kocke, pa bo po Jelenovem klancu treba urediti še drugo polovico ceste, pozneje pa še hodnike za pešce, nakar se bo pristopilo šele k tlakovanju s kockami.
— Kino Narodni dom predvaja v četrtek in petek film »Kočijaž milijonar«, v soboto in nedeljo pa ^Ljubljenec Oxforda«.
— Občma Je pričela z gradnjo poti za
zvezo ceste na Golnik in Blejske ceste. Pot bo nekoliko širša od sedanje in bo vodila med Guklerjevo in Zupančičevo vilo mimo Miklošičeve. Prahove in Pahcrjeve In bo izstopila nekoliko višje nasproti Jegli-čeve hiše na novo urejeno Blejsko cesto. Večja dela bedo morala biti izvršena tik do priključka na Blejsko cesto, ki loži precej nižje.
$£q<' e*ntca
KOLEDAR
T^nnes: četrtek, 1. avgusta: Vezi Sv. Petra, Vera
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino ?»Tatica: zaprto
Kino Sloga: Trije legionarji — trije mušketirji
Kino Union: Dan po ločitvi Ktno Šiška: Tarzan junak
DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 41, Trn-koezv ded.. Mestni trg 4, Ustar, Selenbur-gova ulica 7.
Čas sedanji in tempo živijenja je danes tak. da te za vsakim grmom čaka smrt. Zbojiš se je, neveste koščene, ki nc po/na obzirnosti, in nnpneš čreptnjn, da bi i/tuhtal način, kako zadrgniti dušo k telesu *n s tem rešiti kožo.
V tak čas in uro nerodno stopi v stanovanje človek, velik, močan, poln zdravja in krvi. V dobro voljo te spravi njegova pojava, tem bolj, ker se vsede za mizo. nc da bi te vprašal za dovoljenje, in pove: sem ta in ta, od tega in tega zavoda. lTrsto »bonitet*, ki jih nudi njegovo zavarovanje, ti našteje, in vse to za pičlih nekaj sto okroglih na mesec, ki zagotove tebi pogreb s parom konj in žalujoCi vdovi primerno doto. Vraga — zapišeš se mu s plačo in inventarjem.
Zatem pride zdravnik. Preti pije te in ovoha, pozanima se o zdravju pljuč in mo-žgan tvojih prednikov skozi nekaj rodov, mimogrede povpraša po hemoroidih in se odpravi. Za spomin mu odstopiš frakcij lastne vode in lahko se oddahneš.
Potem se oddihu ješ skozi tr* ali štirt mesece. Z obrestmi si povrnil uglednemu naslovu si roške in plačal poti. Rad bi potrpet in žrtvovat, zlasti ob spominu na lep pogreb in žalujočo vdovo V to pa se vmeša višja sila. Obutev ti podraži in obleko, štruco in solato. Vse lepo po odstotkih, da bi se je ne ustrašil. 4
Ustrašiš se je vendar in odpo\'eš najprej izdatke, ki bi te prikrajšali pri skledi in obutvi. Sem spada v prvi vrsti zavaro\'anje. Odpoi'eš! Kaj ne boš, človek božji!
Pa zavod ne pomisli, da ti je višja sila podražila življenje še za nekaj več od prispevka za zavarovanje. Plačaj — piše — vsaj za leto dni, ker sledi v nasprotnem primeru tožba Tako stoji tudi v pogodbi. Ni pa ugledni naslov napisal v pogodbi, kako bo s prispevki, ki s. jih vplačeval že leta, ako se ti zatakne en sam obrok.
Dolžnosti, dolžnosti, prijatelj dragi, za pravice se lahko pridružiš Jerneju!
Iz Maribora
V nedeljo z avtobusom na Pohorje
Maribor, 31. julija Da bo kolikor mogoče ustreženo občinstvu, ki se želi udeležiti slavnostne otvo- .
ritve in blagoslovitve ceste Reka—Sv. A_reh, v nedeljo 4. av^rusta bodo avtofousi mestnih podjetij Maribor vozili izven običajnih rednih voženj po razpoložljivih avtobusih še posebej, kakor sledi:
V soboto dne 3. t. rn, bodo odpeljali avtobusi ob 6. zvečer z Glavnega trga do Sv. Areha na P on., če bo dovolj potnikov za te vožr.je.
V nedelj0, dno 4. t. m. bodo pa vozili av-tebousi z Glavnega trga do Sv. Arerta vsake pol ure, in sicer prvi avtebus Ob 5. zjutraj, zadnji pa ob 8., tako da i-jdo lahko vsi še pravočasno prispeli k slovesnosti. V nedeljo popoldne bodo avtobusi v-r'?i od Sv. Areha v Maribor od 3. popoldne. En avtobus bo vozil od Sv. Areha v nedeljo ob 11. dopoldne.
Vozna cena za vse avtobuse, k: vozijr*
izven voznega reda kot posetm« vožnje, ostane Ista, kakor* za običajne redne vožnje, ne veljajo pa popusti.
Vsa natančnejša navodila se dobijo v pisarni Osrednje avtobusne po-taje na Glavnem trgu v Mariboru, telefon 22-75.
— Vreme. Tezenska vremenska postaja napoveduje za mariborski okoliš spremenljivo in oblačno vreme. Toplota se ne bo mnogo spremenila. Včerajšnja najvišja temperatura je bila 21.4 C, najnižja pa 11.8. Davi ob 9. je toplomer kazal 19.6 C.
— Tujski promet na Bledu. Tujski promet se na Bledu kljub svoječasnemu pesimizmu, s katerim smo gledali na razvoj letošnje sezije, razvija dokaj zadovoljivo. Bled ima sedaj že preko 1000 gostov, med njimi tudi 62 inozemcev. Med Jugoslaveni so na prvem mestu Beograjčani (308), ki jim slede Zagrebčani z 265 gosti. Voda v jezeru je topla 24 do 26 C. Zabavišča so odprta ter je življenje na Bledu zelo družabno. Najavlja se vedno več novih gostov, tako da moremo govoriti o dokaj dobri tujskeprometni seziji na Bledu.
DANES ob 16., 19. in 21. uri II. DEL PUSTOLOVNEGA FILMA
Trije legionar]! - trije mušketirji
Moderna verzija po romanu A. Dumas-a.
KINO SLOGA. teL 27-30
i
Dane* zadnjikrat!
Duhovita komedija
KINO UNION, teL 22-21
DAN PO LOČITVI
Predstave ob 16., 19. in 21. uri!
z Luiso Ullrichovo in Hansom Sohnkerjem v glavnih vlogah. Obenem   predvajamo  najnovejši  barvan  modni filmi
DNEVNE VESTI
— Informativno potovanje zastopnikov načega gospodarstva v Rusijo. Na nedavni konferenci zastopnikov industrije mila, ki ji je tudi začelo primanjkovati surovin, je bil sprožen predlog, da bi odpotovali zastopniki našega gospodarstva v Rusijo, kjer bi se med drugim zanimali tudi za 3urovine, potrebne industriji mila. Že na tej konferenci je bila izražena želja, naj bi odpotovala v Rusije večja delegacija, ki bi se zanimala za možnost nabave vseh. naši industriji potrebnih surovin. Zastopniki našega gospod? rstva proučujejo zdaj to vprašanje in so pripravljeni potovati v Rusijo na svoje stroške.
— Konference med zastopniki naše in bolgarske poStne uprave. V Beogradu so trajala več dni posvetovanja zastopnikov naše in bolgarske poštne uprave. Včeraj so bila ta posvetovanja, končana. Med drugim je šlo za izenačenje poštnih taks za obe državi, za znižanje brzojavnih in telefonskih taks, za zboljšanje telefonskih prog in za napravo novih. Delegaciji sta proučili možnosti razširjenja in zboljšanja poštno-brzojavno-telefonskega in radijskega prometa med obema državama. Prišli sta do zaključka, da je treba znatno znižati sedanje poštno-brzojavno-telefonske takse med Jugoslavijo in Bolgarija ter povečati število telefonskih zvez. Danes so bolgarski delegati odpotovali iz Beograd.
— Prepiri med tovarnami olja. Med tovarnami olja je nastala nenavadna polemika predvsem zaradi okrožnice, ki jo je izdala >Prva hrvatska tovarna oljac. V tej okrožnici je rečeno, da Prva hrvatska tovarna ne more prodati niti kilograma olja v druge banovine, dokler ne bo imela ba-noviaa Hrvatska dovolj velike zaloge za svoje področje. V drugih banovinah pa očitajo Hrvatom, da je njihova tovarna olja nabavljala surovine tudi pri njih in ne le na Hrvatskem. Zara:i pomanjkanja olja zadnje čase je nastala med posameznimi tovarnami tudi prava tekma, kdo se bo bolj založil s surovinami za novo kampanjo. Nekateri listi trde. da je pomanjkanje olja lc navidezno ter da olje lahko dobite pri nekaterih trgovcih »pod roko>t po znatno višjih cenah. Trde tudi, da ni verjetno, da smo porabili toliko olja zadnje čase. ko ga nismo izvažali. Tovarne olja baje tudi protežira jo nekatere trgovce, medtem ko drugim olja ne pošiljajo. — Komedijo z oljem bi res bilo treba odpraviti in trdo naj bi stopili na prste vsem špekulantom. Izdano je bilo že toliko odredb proti brezvestnim špekulantom, da bi špekulacijo lahko pieprečili tudi v tem primeru, če bi pokazali le nekaj pripravljenosti za to.
— Crikvenica je polna jrostov. Ob tem času so imela jadranska kopališča navadno največ gostov. Letos so pa na Jadranu kopališča skoraj prazna. Znatno boljši je položaj v Hrvatskem Primorju. Crikvenica je polna gostov, pa tudi Kraljevica. Selce in Novi s«* ne morejo pritoževati glede sezone. V Crikvenici so imeli 23. julija 1708 gostov ali 389 manj ko lani, odnosno 268 manj ko predlanskim in 2G0 manj ko leta 1937.
— Italijanski list o gospodarskem položaju Jugoslavije. Včerajšnja v Tminu izhajajoča ; Stampa Seri-a« priobčuje članek o gospodarskem položaju Balkana, v katerim piše zlasti o gospodarstvu naše državo. Jugoslaviji primanjkuje surovin za industrijo. Zato se je nedavno pogajala z Rimom, Berlinom in Moskvo. Vendar pa niso še odstranjene težave, na katere je naletela jugoslovenska industrija z Italijo, naj bi se po zadnjom sporazumu dosegla izmenjava blaga v znesku blizu ene milijarde lir letno. Italija prodaja Jugoslaviji tekstilne surovine, stroje in riž, uvozi pa iz Jugoslavije kmet'iske pridelke, živino in les.
— Avtobusni   promet   v   Dalmaciji bo
ostavljen? Zaradi pomanjkanja pnevmatik so morali na nekaterih avtobusnih progah v Dalmaciji promet že ustaviti. Nevarnost je, da se bo usta.il promet na vseh dalmatinskih a/tobusnih progah. To bi pomenilo hud ucio.rec za gospodarstvo Dalmacije, kjer je malo železniških zvez.
— Tu:li letina rži, ječmena in ovsa je Slabe*, jz Vojvodine poročajo, da bo letos tudi letina rži, ječmena in ovsa znatno slabša od \ Nr.jveč ječmena pridelajo v vardarski banovini, kjer pa bo letos letina 7elo slaba. Nekoliko boljša bo letina ječmena v banovini Hrvatski. Zalege lanskega ječmena in ovsa so pa že povsem izčrpane.
— Potujočemu občinstvu so z^lo ustregli. Z z• ;*»tno uvedbo brzih vlakov št. 9 in 10, tako zvanih sezonskih brzovlakov na progi Ljubljana—Beograd in nazaj, je generalna direkcija zadostila v veliki meri želji potujočega občinstva, ki si je predvsem želela kasnejšega odhoda iz Ljubljane ali pa prejšnjega prihoda v Ljubljano. Ta brzovlak odgovarja zlasti potreban trgovskega in sploh gospodarskega sveta, sej laliko pred odhodom zvečer še opravi vse pc*!e in povečerja, pri povratku pa je lahko zjutraj ob osmih že v pisarni. Prav posebno je pa ustreženo potnikom, ki pridejo z zadnjimi vlaki v Ljubljano s podeželja, saj ima brzovlak št. 9. ki odhaja iz Ljubljane ob 22.10 res ugodne zveze. Dolenjski zadnji vlak prihaja v Ljubljano ob delavnikih ob 20.21, Gorenjci lahko pridejo z vsakem ob 21.50, iz Kamnika je zadnji vlak ob 21. uri. z Vrhnike pa zadnji vlak cb nedeljah ob 21.30. Tega vlaka se bedo gotovo poslu zeva: i potniki proti Osijeku, saj traja njih postanek na postaji Slriživojna—Vrpolje le 6 minut. Nadalje je ta vlak najprimernejši za potnike za Vojvodino, ker ima za Novi Sad zvezo v Stari Parx>vi 8 postankom 3C minut. Tudi potniki, ki potujejo preko Beograda dalje proti jugu se bodo posluževali tega vlaka, ker je na ta način čakanje v Beogradu skrajšano le na dobri dve uri. Radi manjše frekvence je ta brzovlak tudi mnogo Udobnejši, z njim potuješ v primernejšem času :n brez gneče. Brzovlak št. 10, ki odhaja iz Beograda ob 20.58 in prihaja v Ljubljano že ob 7.40. ima pa tudi dobre zveze s slovenskim podeželjem, tako na j
Gorenjsko ob 8.00, na Dolenjsko ob 7.50, v Kamnik ob 8.10 ter na Vrhniko ob 7.45.
— Doma izdelana aparatura za zvočni film. V Zagrebu je bila nedavno ustanovljena tovarna radijskih aparatov, ki je tretja v Jugoslaviji. Baje so v naši dižavi izdelani aparati zelo dobri, obenem pa za 20 do 40,.,» cenejši od inozemskih. Za izdelovanje se porabi 65°» domačega in samo 35 •. inozemskega materiala. V Zagrebu so izdelali že prvo aparaturo za zvočni film, in sicer za kino Jadranske straže.
— Nova pohorska cesta v ljubljanskem radiu. Zanimivo turistično predavanje o novi pohorski cesti Reka—Sv. Aren, ki bo prometu slovesno izročena v nedeljo 4. t. m., bo v ljubljanskem radiu jutri ob 14.10 v okviru tedenskega turističnega pregleda tujskoprometne zveze.
— Novo povijanje odkupne cene za n-cinovo in laneno ^eme. Zaradi povečanja potrebe je trgovinski minister odredil, da se znova poviša odkupna cena za laneno in riciaovo seme. To je že tretje povišanje odkupnih cen ricinusa v tekočem letu. Ri-cinovo seme se je kupovalo po 500 din 100 kg in sicer oluščeno, laneno seme pa po 440 din.
— Pravilnik o hmcljarskih združenjih. Na temelju uredbe o hmelju, objavljene v marcu, je kmetijski minister izdal te dni pravilnik o hmeljarskih združenjih. Hmeljarska združenja predstavljajo odslej sredstva za kontrolo nad proizvodnjo hmelja. Razlogov za to kontrolo je več.
— »Putnik« lahko izdaja tudi Čeke in Kreditna pisma za Madžarsko. p0 pooblastilu Narodne banke lahko ravnateljstvo Putnika v Beogradu izdaja poleg drugih plačilnih sredstev tudi čeke in kreditna pisma za Madžarsko.
— TrgOvinska pogajanja s Turčijo. Takoj po prihodu naše delegacije v Ankaro so se pričela trgovinska pogajanja med Turčijo in Jugoslavijo. V prvi polovici tekočega ieta se je znižal uvoz med obema dražavama na 288.923 turških funtov, izvoz pa na 141.475. Turčija se najbolj zanima za naše železo, jeklo, gradbeni les in papir. Jugoslavija bi pa rada uvažala iz Turčije čimveč bombaža.
— Velika ležišča boksita v Crni gori. Za boksit je čedalje večje zanimanje v črni gori in na delu je več raziskovalcev. Eden izmed njih je odkril zadnje čase velika ležišča boksita v raznih krajih Crne gore. Ta ležišča so ocenjena na 60 milijonov ton rude. Te dni se je mudila strokovna komisija v Črni gori in ocenjevala odkrita ležišča. Doslej niso še izkoriščali v Črni gori nobenega ležišča boksita, predvsem zaradi slabih prometnih zvez.
— Kdo je ponesrečenec? Snoči so radovljiški reševalci prepeljali z avtomobilom v bolnico okrog 30 letnega neznanca, ki je imel hudo poškodbe na glavi in je bil nezavesten. Reševalci so povedali samo, da ,je bil neznanec povožen na cesti nekje pri Lescah. Neznance, ki ima najbrž počeno lobanjo, ni imel pri sebi nobenih dokumentov, zato tudi danes še niso mogli ugotoviti, kdo je.
— Nesreče. 171etnega hlapca pri A. Zupančiču na Poljanski cesti Franca Jeketa. je včeraj vgriznil konj v levo roko. — 30-letni hlapec Anton Jazbec iz Izlakov je včeraj stopal pred dvovp.ežnim vozom, pa se je nenadoma spotaknil in padel. Konji so šli čezenj z vozom in je Jazbec dobil hude notranje in tudi zunanje poškodbe.— Na '"Sletno delavko Alojzijo Peršle iz Blešč pri čabru se je včeraj zvalila težka skala in ji zmečkala desno nogo v stopalu. — Šoferja Franca CajzVJa je pri Cerknici podrl neznan avtomobilist. Cpjzelj je padel z motornega kolesa, na katerem je sedel in si zlomil desno nogo. — V bolnico so prepeljali tudi posetnikovo ženo Marijo Menard iz Hote-erSčice, ki je padla z voza in se hudo pobila po hrbtu.
— Hiralko je pretepel. Iz Sostrgea so včeraj prepeljali v ljubljansko bolnico 35-letno hiralko Pavlo Keter, ki jo je na vasi pretepel nek? domačin in sicer tako, da je poškodo /ara po vsem životu. Kaj je bil povod divjaškemu napadu, bodo ugotovili orožniki.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, rahlo krajevne padavine. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Dubrovniku 30, v Splitu 28, v Kumboru 27, v Beogradu in na Rabu 24, v Zagrebu 23, v Ljubljai.i 22, v Sarajevu 21, na Visu 20. v Mariboru 18. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.5, temperatura je znašala 13.6.
— Huda nesreča. Včeraj ponoči se je v Zagrebu hudo ponesrečil strojni ključavničar Anton Sterle. Sel je čez železniško progo, pa ni opazil, da se približuje lokomotiva, ki ga je zadela, da je odletel daleč s proge. Pobil se je glavi in vsem telesu, zlomilo mu je tudi desno nogo in roko, tako da je njegovo stanje precej nevarno.
— Sin rt pod vlakom. V torek sveder se je pripetila med postajama Ljeska in Du-bočana na industrijski progi Prijedor— Ljubija huda nesreča. Vlak je povozil 40-letnega kretničarja Savo Radića, očeta treh nepreskrbljenih otrok. Nesrečnež je padel s tovornega vlaka in kolesa so ga razmesarila.
— V 100 metrov globok prepad je padel. V neposredni bližini Jajca v Podmilačju se je v torek zvečer ubil lOletni pastirček Rajko Martinovič. Pasel je ovce in koze, ki so zašle proti strmi skali, ob kateri je globok prepad. Pastirček je stopil za njimi, pa se je spotaknil in padel v 100 m globok prepad, kjer je obležal mrtev.
— Mater je pretepel in se nato obesil. Včeraj zjutraj se je obesil v Subotici 18-letni Bela Sabik. Našli so ga mrtvega na jablani v vinogradu. V torek je prišel pijan domov in ko mu je mati očitala, da pijančuje, jo je pretepel, potem pa izjavil, da se bo obesil, kar je tudi storil.
, — Stavil je, da bo ustavil vlak. V torek popoldne se je moral osebni vlak pri mest. ni klavnici v Osijeku ustaviti. Na progi je namreč sedel neki 161etni fantič, ki se ni hotel umakniti in tako je bil strojevodja prisiljen ustaviti vlak. Mislil je. da si hoče fantič končati življenje. Ko je pa vlak ustavil, se Je dečko brž umaknil s progo
in zbežal. Policija je ugotovila, da so fantiči na sosednem travniku brcali žogo, pa je eden stavil, da bo ustavil vlak. Stavo je dobil, za svojo vestnost pa bo dobil še drugo plačilo.
Iz Ljubljane
—Ij Jutri bo bronasti del kraljevega spomenika sestavljen. Včeraj ie delo pri sestavljanju spomenika nekoliko zastalo, ker so čakali, dn delavci najprej opazijo odrišče ter tako vsaj delno zakrijejo spomenik. Vsak spomenik mora biti pač do odkritja zakrit. Delo v Zvezdi je privabljalo cele množice radovednežev, ki so precej nerodno prodajali zijala. Zdaj ne bodo prišli več na svoj račun. Danes nadaljujejo delo pri sestavljanju spomenika. Jutri bo spomenik že sestavljen, s Čimer pa seveda še ne bo končano vse delo. še kakih deset dni bodo imeli livarji dela, preden bodo zvezali z zakovicami sestavne dele kipa. Napovedujejo, da bodo delali precej hrupa, kajti tako velika bronasta skulptura lahko zveni ob udarcih celo močneje kakor velik zvon. Toda to zvene a je ne bo čisto in uglašeno ter smemo upati, da se Ljubljančanom v teh pasj-' aneh vsaj nekaj časa ne bo dremalo.
—1 j Lep da« t. Poldeta upančiča Mestnemu muzeja. G P Ide Zupančič sostilni-car in nosestnik na Jegličevi cesti ter predsednik prostovoljnih gasilcev ki si je za nar>redek sentpetrske^a okraia Dric>bi! že mnotro zaslus ie te dni izročil Mestnemu muzeiu olinato sliko Mariie Pomasaj. ki ie nekoč krasila staro kapelico na Fri-škovcu Ko so v Prisojni ulici sezidali prve hiše. se ie morala kapelica umakniti cesti. Slika ki predstavila takozvano Ma-riio Pomaeai iz Pasave. ie nastala v začetku druge polovice preišniega stoletia in ie zanimiv snomin na zgodovino našega mesta. Pred to sliko so Liubliančani v procesiji romali na Friškovec prosit pomoči, ko ie Liubliano obiskal strahoviti potres leta 1895. Se mnogo let pozneie se ie vsako leto na veliko nedelio nonoldne vila procesiia iz stolnire k tei Mariii Pomagaj. — Ime Friškovec razlagaio na različne načine, a paler Marko Pohlin ga ie v svoiem slovar iu spravil v zvezo z nemškim »Richtstadte« to se pravi, z morilcem Staro ustno izročilo, da ie bilo na Friskovcu momče so potrdile nekatere naidbe iz noveiSe^a časa. ko so ori kopanju kanalov naleteli na kosti kar na mo-rišč" p"Vnt),Tnn-, tvnnrceniri žrt*=»v
—lj Ne lanKa, temveč hranilnic3. Včeraj smo v rubriki Iznod sita« poročali o kričečem primeru nekega bolnega vlagatelja, ki ne mere dobiti lastnega denarja iz denarnega zavoda, da bi nadaljeval svoje zdravljenje. Ne grre pa za banko, temveč za hrani-nico, ki ima v Ljubljani samo podružnico.
—lj Pester   gasilski   nastop   na Barju.
Prostovolina easilska Četa Liubliana-Bar-ie priredi v nedelio ob 15 na posestvu tovariša predsednika Ivana Vrbinca na Pe-ruzziievi cesti poleg Gasilskega doma javen nastop s pestrim sporedom Sodelovali bodo vsi člani in članice ter naraščai Na sporedu ie raialni nastop članov in članic s prostimi vajami po napevti »Na-prei zastave slave« in nastop naraščala s sekiricami v prostih vajah po 'Pobratimi j i«. Višek prireditve pa bo obramba proti bombnemu napadu aeroplanov na improvizirano vasico, v kateri bodo izbruhnili veliki požari. Tu bodo barianski gasilci pokazali, kai zmoreio tudi njihove 6'a-nice. ki bodo tovarišem prihiteli na pomoč z veliko motorno brizgalno. in na samari tanke, ki bodo s svoiim nastopom poučile občinstvo, kako se žrtvam zračnega napada v orvi sili ocroaea. Po iavnih vaiah se bo na vežbalilču in v vseh prostorih gostilne g. Ivana Vrbinca razvila lepo pripravljena prosta zabava Na pomoč!
—lj Tatvine. Karol Zidar iz Ljubljane se je oni dan ponudil v neki gostilni v Kolodvorski ulici, kjer mu je tat ukradel iz žepa listnico s 3000 din. — Iz kleti na Cesti 29. oktobra 1, je nekdo ukradel Ivanu Tovorniku pet kozarcev marmelade in 2 kg mila, v skupi vrednosti 180 din.— Na kopališču Ilirije je vlomil tat v omarico za obleko in ukradel dr. Ivanu Ma-rinčiču moško uro, vredno 700 din in denarnico s 70 din - Raz kolesa, ki ga je imel v veži g^tilne Nered v Rožni dolini, je nekdo ukrcdel Ignacu Verliču nov sedež, vreden 100 din. — Pavli Kozflmerni-kovi pa je tat odnesel s kolesa v veLi Pra-žakove ulice 120 din vredno, dinamo-sve-tilko.
—!j Kol*»«p kradejo. Izpred garaže hotela »Union* je bilo ukradeno Marjanu Mir h ler ju rumeno pleskano kolo. opremljeno z dinamo svetilko. Kolo je bilo znamke Pueh« in je vredno 1800 din. — Stanku Umniku je tat odpeljal črno pleskano moško kolo, znamke »Adler«, vredno 800
din, in sicer izpred hiše št. 9 v Gledališki ulici. — Na Masarvkovi cesti izpred Na-bavljalne zadruge je tat ukradel 600 din vredno, črno pleskano kolo, neznane znamke, Štefanu škofu. — Izpred Okrožnega urada na Miklošičevi cesti pa je bilo ukradeno 600 din vredno, črno pleskano kolo znamke  »Kajzer«  Rudolfu Kavčiču.
—lj Predavanje o povrtnini priredi jutri ob 20. v salonu gostilne Mrak na Rimski cesti Vrtnarski odsek podružnic SVD v Ljubljani. Predaval bo nadzo.; tik g. Josip Strekelj o vzgoji paradižnike\. kumar in drugih vrtnih plodnlc Vstop je prost za člane in nečlane.
—IJ V nedeljo s Putnikom v Medijske toplice.
Iz Celja
—c Nabori. Dne 15. t. m. booo nabori v BraslovČah. dne 16.. 17. m 19. t m. Da v Celju. Dan pred naborom in na dan nabora ne sme nihče daiati naboniim obveznikom in njihovim spremljevalcem alkoholnih pijač, tudi ne labolčnika. Kdor bo prekršil to prepoved, bo strogo kaznovan.
—c V kapelici sv. Cirila in Metoda na Molički peči pod Ojstrico bo v nedelio 4. L m. ob 10. planinska maša. ki io bo opravil župnik g. Sunčič. Saviniska podružnica SPD v Celju vabi planince, da se udeležijo maše. Prav tako je vabljeno prebivalstvo Luč. Solčave in tamkaišnie okolice.
—c Uboj na Železnem. Včerai smo poročali, da so vinjeni fantje na Železnem pri Veliki Pirešici v nedeljo napadi; 47-letnega dninarja Martina Mimika z Železnega, ko ie šel k sosedu Napadalci so ga tako obdelali s koli. da mu ie počile lobanja Mimika so prepeliali v celisko bolnico, kjer ie v torek izdihnil.
—c Umrla je v torek v Zavodni ori Celju v starosti 77 let znana gostilni čarka in posestnica ga. Celestina Confidentiieva roj. Viherm!.ova. Pokojna ie bila odločno narodna, značajna in blaga žena ter ie bila med prebivalstvom splošno priljubljena in spoštovana. Svoiim sinovom in hčerkam, ki jih ie s svoiim pokoinim soprogom vzgojila strogo v narodnem duhu. ie bila izredno skrbna mati Bedi U ohranjen lep in trajen spomin, svojcem naše iskreno sožalie!
—c Napadi brez konca in kraja. Ko se
je 231etni kočarjev sin Rudoit Prevoršek iz Tmovelj pri Celju vračai v torek okrog 19. domov, ga ie v Trnovljah napadel neki moški z motlko in ga močno poškodoval po glavi, rokah in negah. Prevorska so oddali v celjsko bolnico.
—c Umrl je v sredo na Hribu sv. Jožefa št. 50 pri Celju 701etni cinkaraiški upokojenec Jakob Roje.
—c Nesreča ne počiva. V Skotili pri Zi-biki je padel nosestnik Davorin Založnik s kozolca. Posledica pauca ie bila. da sta Založniku ohromeli obe r- >kj in nogi. — V Zabukovci je padel pri delu težak predmet na 351etneca rudarja Štefana Leksla in mu nalemil desno nogo pod kolenom — V ponedeljek ie padel 32!etm občinsk; tajnik Jernej Koštomai iz Leskovca nn Skotil vasi na cesti s kolesa in si zlomil desne reko v zapestju Ponesrečenci se zdravii< v celjski bolnici
—c Popravi! V naše včerajšnje poročilo o darilu, ki ga ie naklonil generalni konzul v p. g. dr. Anton Novačan socialnemu skladu Sokolskega društva Celja-matioe namesto venca na grob gdč. Tee Catrove. se ie vrinila   neljuba   tiskovna napaka
Pravilno se mora glasiti, da znaša darilo 100 din.
SOKOL
10 letnica Sokola Lavrica
Dne 11. avgusta proslavi naša marljiva četa ueieuetuico oo&loja. Jubilej bo združen s telovadnim nastopom. Ob tej priliki hočemo pokazati sadove vztrajnega in smotrnega dela. ki nas je spremljalo skozi deset let. To kar smo v tej kratki dobi dosegli, nas navdaja s ponosom m nam vliva vero v bodočnost. Tudi Petrova petletka ni šla mimo nas, to je pokazal lanski nastop na novem telovadišču, ki je bilo zgrajeno z delom in žrtvami zavednih bratov in sester.
železne discipline In jeklene volje ne rahljajo viharji! Strnjeni korakamo, vdani kralju in zvesti narodu za sokolskim praporom, pripravljeni odzvati se klicu mile nam domovine.
Za 11. avgust vabimo vse prijatelje so-kolstva na Lavrico, da vidi sadove skupnega dela in prostovoljne discipline. Nastop se bo pričel ob pol 4. na letnem telovadiSču. Po nastopu bo v parku br. staroste I. Ogrina narodna zabava.
Apeliramo predvsem na okoliška bratska društva, da nam s sodelovanjem pripomorejo k čim sijajnejSemu uspehu. Za bratsko pomoč se bomo častno oddolžili.
Vse za kralja, narod in domovino! — Zdravo!
Smrtna nesreča
Ljubljana, 1. avgusta.
Na postaji v Dev. Mar. v Polju jc včeraj izstopil iz potniSega vlaka, ki prihaja ob 13 23 z Zidanega mosta v L. ubijano. 39-letni kmečki delavec Josip Fabjan, doma iz Gornjega Potoka v kočevskem okraju. Na postaji pa ni izstopil na peronski strani, temveč je po izstopu iz vagona na napačni strani skočH na drugi tir, a je prav tisti hip pridrvel mimo brzovlak. ki odhaja ob 13.10 iz Ljubljane proti Mariboru. Puh brzovlaka je Fabjana z vso siio treščil ob vagon osebnega vlaka ki je stal na postaji in je Fabjanu počila lobanja. Zgrudil se je in obležal na mestu mrtev.
V Dev. Mar. v Polje je prišla kasneje komisija z orožniki iz Vevč in zdravnikom, ki je ugotovil smrt. Truplo ponesi ečonc;ra Fabjana so po komisijskem ogledu prepeljali v mrtvašnico v Polju, kjer ga bodo položili k večnemu počitku. Pokojni Fabjan je bil sedaj na 20dnevnem vojaškem dopustu, in se je vračal iz okolice Siska, kjer je delal na nekom posestvu, k svoji vojaški edtnici v okolici mesta.
Iz Metlike
— Kopališka sezOn*. Vse kaže. da le kopališka sezona v našem letovišču na višku. Kopališče tujsko-prometnega društva je vsak dan lepo obiskeno. saj je Kolpa dc— segla 24 do 26 stopinj. Tudi privatno ko-nališče pri mlinu, ki nudi privatna stanovanja, je docela polno gostov iz Ljubljane tn Zagreba, žal pa je pri slednjem podjetju premalo podjetnosti, ker se še doslej ni napeljala v lokale prepotrebna elektrika. Kopališki gostje so povsem zadovoljni, še bolj pa bodo. ko bodo odstranjeni vsi ne-dostatkl. posebno glede električne luči In vodovoda.
N1VEA
Tudi tukaj
sem nujno potrebna!
Pri športu in pri igri, na zraku in na soncu, vedno je potrebno, da si krepite kožo z Ni veo! Nive& zmanjšuje nevarnost sončnih opeki.n in povzroča, da porja-vite hitro in lepo Ker vsebuje EUCE-RIT. koža popolnoma vsrka NIVEO. Zato se ne prehladite zlahka tudi pri nagli vremenski ohladitvi.
ALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave oeseda din 1.—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
RAzno
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
Kako bo lumčal napad na Anglijo? Kdo bo zmagal?
O tem prerokuje Nostradamus. — Kupite:
Nostradamnsova
prerokovanja
Pišite na naslov*
J. Goleč, Maribor
poštni predal 32. tfer priložite 12.— din v znamkah!
FOTO-AMATERSKA DELA
izvršuje strokovno, hitro in poceni foto-atelje Mancini, Ljub-Uaaa-Vic, 1765
Poslužite se
malih oglasov
v
»Slov. Narodu«
Id so najcenejši!
50 PAR ENTLANJE
ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gum bruc. — Velika zaloga perja po 7.— din. »JulijanaGosposvetska c 12 in Frančiškanska ul. 3.   4. L.
KLIŠEJE
-,. .VfcCSAiVNE
JtldOOCAflKA
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8 — din
OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med ln medico dobite   najceneje v MEDARN1
Ljubljana, židovska ul. 6. 18/1.
Beseda 50 par. Davek posebej.
Najmaniši znesek 8.— din
GOSPODIČNA z malo maturo ta trgovsko šjto — že izurjena v pisarniškem delu ui pri blagajni — išče službo v pisarni ali Kot bla-ga j nI čarka. Nastop po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod >Vpeljanac 1500
HOTELSKE KUHARICE
kakor tudi privatne, 20 natakaric, 30 dekel (z dežele) potrebujemo nujno. V Zagrebu in izven njega je mnogo povpraševanja. — Za pismen odgovor priložite 3 din v znamkah. Iz-vjestiona i služinski zavod Betti Szeidner, Zagreb, Gajeva 27.
1836
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
PRODA SE
na prehodu Iz Slovenije v Zagreb, blizu Zagreba, v letovišču Samoboru, sredi mesta, tik glavnega trga, velika hiša z vrtom in parcelo ter druge parcele na najlepših položajih. — Prenos brez bremen takoj mogoč. Poizve se pri Leonu Spi-šiću, Samobor, Smidhenova 3.
1837
Najboljši vodnik po radijskem svetu je
„NAš VAL«
Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega ln televizijskega sveta, filmski pregled,   nagradni   natečaj, smesnice.
Izhaja vsak petek tn je tudi lepo Ilustriran!
UPRAVA: Ljubljana — Rnaljeva ulica o.
Strun 4
»SLOVENSKI NAROD«,   Četrtek. 1. avgruata 1M0.
174
Kaj ima Kamnik in kaj Se dobi
Ali se Kamilicam zavedajo, da |e Kamnik najlepai kraj v Sloveniji?
Ljubljana, 31. julija, življenje  teče  v  Kamniku   mnogo bolj počasi kakor Bistrica in Nevljica. To ima sicer tudi svoje dobre strani, kajti Kamnik
ima poseben čar zaradi svoje patriarhalnosti. Vendar to ni njegova edina in glavna zračilnost. će si predočite kratke kamniške ulice s starinskimi hišicami, kjer koli drugje brez tega čudovitega okvira, predgorja Savinjskih Alp in mogočnih planin v ozadju, brez Bistrice in Nevljice, brez zelenila okoliških gozdov, livad in polj tako okusno razgrnjenih, kakor da je vse to aranžiral največji umetnik — spre-vidite da bi brez vsega tega bil Kamnik nič drugega kakor zaspano podeželsko gnezdo. S svojo okolico in po svoji edinstveni legi v prekrasni kotlini, kjer se spajajo   tako   lepe   doline  in    kjer  je svet
tudi geološko pester pa vendar skladen. — je pa Kamnik najlepši kraj v Sloveniji.
Mislite, da je Bled lepši ? Bled je res lep, toda v zadregi boste, če boste presojali, kje je lepše, če si boste Kamnik ogledali
iz vseh perspektiv: predvsem z Malega gra::u, z Zal in s Kalvarije nad Žalami,
od Starega gradu in od Mekinj, s slemena od Kosiš, če se boste nanj ozrli s poti proti
Stranjam in Kamniški Bistrici in če boste prehodili vsaj nekaj tistih tihih poti po
travnikih cb Bis«.rici in Nevljici in drugje v okolici. Katero mesto pri nas ima še lepšo okolico?
KDO SE USTAVLJA V KAMNIKU
Marsikdo morda res Kamnik premalo pozna; Ljubljančani se navadno ne mudijo v njem. ker so se zastrmeli v planine, še preden je vlak prispel do Homca. Tisti pa. ki jih mika bolj bližina planin kakor planine same, odhite navadno v Kamniško Bistrico. Tako je Kamnik mnogim le izhodišče izletov. Le redki obiskovalci se ustavijo v kamniški okolici, da bi poslušali pesem Bistrice kje nad Žalami, da bi gledali n. pr. z Malega gradu, kako se dvigajo oblaki nad planinami ali prelivajo skoraj slehrno uro drugačne barve na njih in da bi se čudili, kako vse tiho in mimo je v kamniških ulicah, kakor da so te hiše le kulise v nekakšnem filmskem mestu. Ko počasi pri vozi od Zapric vlak v mesto kakor tramvaj, ceste nekoliko ožive, vendar se zdi, da je šumenje Bistrice, zlasti ko je narasla, tu vedno močnejše kakor mestni hrup. Blažem mir vlada povsod in pogosto lahko sediš dolge ure na klopi ob tem ali onem sprehajališču, pa te ne bo nihče zmotil. Ni domačinov, a letoviščarji so še bolj redki.
PRVI VTISI . . .
Kamnik je letoviško mesto, ne šele od včeraj, saj je slovel že pred vojno, ko še ni bilo tako silno razvito gibanje, ki ga dandanes imenujemo tujski promet, če bi Kamnik ne postal letovišče, bi ne mogel postati tudi noben drug kraj pri nas. Toda, če obiščeš Kamnik zdaj. nikakor nimaš vtisa, da si prišel v letovišče. Morda bi kdo mislil, ko bi prišel prvič v Kamnik, da bo našel hotele, letoviške vile, skrbno negovane parke in kar je še takšnih zunanjih prilastkov letovišč. Začudil bi se postajici. ki je pa glavna postaja, poslopju, ki je tako majhno in skromno, da ne opozarja nase — tudi odlika —, a pred njim ga ne bodo pričakovali izvoščki z napisi na čepicah >Grand hotel«. Potem bo vlak še nadaljeval vožnjo v mestno središče, nekaj sto metrov daleč. Tujec se bo začudil, ko ne bo nikjer opazil postajnega poslopja in ko bo zaman povpraševal po garderobi. Opazil pa bo skoraj večji napis od kolibe, ki ga nosi »Kamnik-mesto«. Nastopisča — ali kakor pravimo navadno peron. — ni, da se potniki težko umikajo drug drugemu, dokler se ne razidejo z železniškega nasipa po vegastih stopnicah na ozko cesto za nekakšnim obzidjem.
KJE SO JAVNI PARKI? Ko bi potem gost iskal v samem mestu javni park. smemo dvomiti, da bi ga našel. Sprehajal bi se po mestu, po krivih,
ozkih ulicah, kjer bi ga domačini gledali skoraj začudeno, zlasti, če bi ne bil oblečen kot turist, in ko bi tu in tam zavil nekoliko izven mestnega zidovja, bi se moral vračati, ker bi kaj kmalu zašel na zasebno pot, označeno z napisom, da je prehod prepovedan. Najbrž bi se povzpel na hribček sredi mesta, med grajske razvaline. Pot na Mali grad pač zmore vsak brez gojzerjev in čepiav ti pod čevlji ne škriplje beli pesek. In ko se povzpneš že nekaj metrov, se ti začne odpirati takšen razgled, da najbližje okolice niti ne opaziš. Posebno privlačuje pogled severna stran proti Mekinjam. Veliki umetniki so
bili njega dni ljudje, ki so pozidali tako lepe položaje, bili so nedvomno v prisrčnem odnosu z naravo.
NA  MALEM GRADU Ko bi  prišel  tujec  na Mali grad,  bi se tudi razveselil, ker bi tam našel še nekaj
celih klopi med grajskimi razvalinami in plevelom. Najlepše bi se orientiral s tega
kraja in dolgo občudoval edinstvene poglede na to izvoljeno mestece, ki je tako
srečno, da ga obdaja nenavadno razkošna lepota. Končno bi si tujec ogledal tudi najbližjo okolico, zidovje, ki je tako rekoč v zadnjih vzdihljajih. Zob časa ni pustil mnogo nedotaknjenega, a kar je še kamna na kamnu se zdi predvsem predmet proučevanja sile težnosti. Domačini so imeli v resnici že večkrat priliko, da se je večji
ali manjši kos >znamenitosti« zvalil neposredno na cesto. Sicer se ni nič spremenilo. Mali grad je bil last Meščanske korporacije, ki ga menda ni mogla vzdrževati. Prodajala ga je občini za — dinar, a ga ni mogla prodati. V resnici ni šlo za prodalo, temveč za formalen prenos posesti. Toda Malega gradu ni hotel nihče niti za en sam dinar. Gospodje so se baje bali stroškov vzdrževanja. Sicer pa kamniških zadev ne more razumeti nihče drugi kakor oni sami, če jih sploh tudi oni razumejo. Zato je tudi težko opisati, kakšna je usoda kopališča v kotu med Bistrico in Nevljico, kjer ie bilo pred vojno slovito kam-nisko zdravilišče.
VELIKI KAMNIŠKI NACRTI
Tod* tujec bi vendar ne opazil le samih negativnih strani. Tako bi n. pr. na samem Malem gradu začuden obstal ob obnovitvi portala Ob starinski cerkvici, a na postaji v mestu bi videl novo zidovje, bodočega postajnega poslopja. Ce bi se nekoliko pozanimal za načrte Kamnicanov,
bi mu tudi povedali, da Kamnik vendar napreduje. Nova postaja je začetek, pred
njo pa bodo odprli velik lep park ter podrli zidovje, ki ga skriva in zapira. Ob
parku bodo uredili tudi avtobusno postajo. K postaji bodo držale monumentalne stopnice, a na severni strani se bo v elegantnem loku zložno vzpenjala cesta k Zala m.
Razen tega bo mesto dobilo primernejše kopališče ob Nevljici, ker sedanje ne ustreza: vselej ko voda močneje narase. naplavi mnogo proda.
SAME KLOPICE SO PREMALO . . .
Ne moremo verjeti, da bi Kamničani končno ne sprevideli, kaj Kamnik ima in kaj še mora dobiti; ima vse zunanje pogoje, da postane eno naših najznamenitejših letovišč po svoji lepoti, legi. prometnih zvezah, bližini planin in vode. ob cestah, ki drže v krasne debri, in sploh ima
vse — samo letovisčarjev še nima, ker za tujski promet so same klopice ob spi'eha-
jalnih poteh vendar premalo.
Potrebno bi pa bilo tudi da bi Kamničani vsaj varovali, kar imajo.  Ce vedo,
kaj Kamnik pomeni, ne le njim, temveč nam vsem.  ki ljubimo našo malo. a tako
krasno domovino, bi jih moralo tudi nekoliko zaskrbeti uničevanje gozdov na zahodni strani. Ti gozdovi so bili doslej zaloga drv za Kamnik, zdaj pa že velika grola rebra kriče o čudnem gozdnem gospodarstvu. Ali bodo te golicave pogozciili ali pa nameravajo na njih ^pridelovati« maline in koprive? človek je dvakrat žalosten, ko se vrača od teh goljav proti Žalam in ko se mu zopet nasmehne Kamnik pod nogami v vsej svoji lepoti — tako
omalovaževan in kakor ponižan, da tako greše nad to lepoto.
človek vidi
daleč v vesoljstvo
To mu je omogočila optika s svojimi daljnogledi
Optika je dala ljudem nove naočnike, s katerimi vidijo svetove, ki bi jih s prostim očesom ne mo^li viueti. ker so oremaihni ali pa preveč oddaljeni Zadnje čase mnogo čitamo o ultramikrosKopm in elektronskih mikroskepin. V niih ni več leč. To so mikroskopi, za katere ie tudi dolžina svetlobnih valov že prevelika. Ti novi mikroskopi nam omogočijo videti atome. Z njihovo pomočjo lahko vidimo naimaništ; življenje in gibanje. Tako bo človek končno prodrl tja. kjer se skrivajo tajne emote, sile in življenja.
Kakor nam kažejo mikroskopi stvari in življenje, ki ga s prostim oCesjm ne moremo videti, tako nam približujejo daljnogledi kraje. To je lahko navadno gledališko kukalo, s ka^*rim vidimo igralcu v obraz. Lahko je pa tudi večkrat povečevalni daljnogled, ki ea vzamemo na izlet ali pa so lahko tudi različni daljnogledi, ki jih uporabljajo vojaki, da vidijo za vogel, kakor se govori, da vidijo sovražnika in da ostanejo pri tem sami skriti v strelskih jarkih.
Nevarnost podmornic so povečali periskopi. Poveljnik podmornice je več metrov pod morsko gladino, pa vendar vidi, kaj se godi na morju. Podmornici zadostuje, da izstreli torpedo proti sovražni ladji. Pri tem je pa periskop razmeroma tenka cevka, ki jo sovražnik' le težko opazi. Ni treba posebej omenjati, da so periskopi, ki jih ima vsaka podmornica po dva ali tri prava mojstrovina optike in mehanike
Večji astronomski daljnogled nam omogoča videti površino lune. Marsa in drugih planetov. So tudi astronomski daljnogledi, ki predstavljajo milijonsko vrednost. Ne-
davno smo čitali o enem, ki ie veljal v našem denarju blizu pol miliarde. S takimi daljnogledi vidijo zvezdoslovd svetove, oddaljene od nas milijone in milijone kilometrov. Morda nas doseže žarek s teh svetov, ko jih že davno ni več. Ta svet bi s prostim očesom seveda ne bil viden, ali bi ga videli le kot drobno zvezdico. Veliki daljnogledi nam omogočajo videti površino najbolj oddaljenih svetov, pa tudi njihove medsebojne odnose in zakone. Koliko prepirov ie bilo med učenjaki kai pomenijo črte na Marsu, dali ie to delo prirode ali pa živih bitij. To zanimanje sta vzbujala s svojimi deli zlasti Flamarion in Ju-les Verne.
Toda astronomski daljnogledi znajo s pomočjo vede izmeriti celo toploto daljnih svetov. Učenjaki rabijo v ta namen posebno občutljive aparate, mermoelektrične celice, zvezane z občutljivim galvanome-trom. Prav za prav tu niti ne moremo govoriti o aparatih, ker je vsa naprava tako drobna, da ne tehta niti en miligram Na zvezdami na Mount Wilsonu omogoča taka naprava meriti toploto zvezd do 13. velikosti.
Le malo bi vedeli o vsemirju. če bi bili navezani samo na svoje oči in če bi nam ne pomagali veliki daljnogledi, pogledati v neskončnost. In kadar čitamo o tem kako dolgo se izdeluje in koliko stane zvezd oslovski daljnogled, ne smemo pozabi*i s kako nepopolnimi majhnimi da'ino«ledi so odkrili slavni zvezdoslovci Dreteklih stoletij velike še vedno veljavne zakone vesoljstva. ki nas obdaja Ali so imeli boljše oči. da so mo^li prodreti do temeljnih zakonov premikanja vesolistva okroe nas?
Kdo bi mogel odgovoriti na to vprašanje.
Pred močno svetlobo varujemo oči s črnimi naočniki. Pri fotografiji uporabljamo filtre. Narava zna zagrniti cele kraje z meglo. V pravljicah so čarovniki, ki znajo čarati z besedami: Megla pred menoj, megla za menoj. Tehnika si že dolga leta prizadeva, izumiti ali odkriti neka i kar bi moglo razpršiti meglo. Sloveča ie londonska megla, ki večkrat ustavi ves promet. In koliko nesreč zakrivi! Pri poeainib poskusih se ie posrečilo razpršiti meelo in
sicer samo za trenutek in na majhnem prostoru, oa še tak Doskus ie zelo drag.
Veda in tehnika sta nam omogoči la parodirati, videti ali orijentirati se tudi v mesli in temi Veliki Darniki imaio aparate, ki oddajajo in sprejemajo valove in ultrazvoke. Ce ie kaj na poti — ledena gora — ali druga ladja — se valovi odbijejo in vrnejo. Lahko rudi hitro fotografirajo skozi meglo prodirajoče žarke. Te fotografije pokažejo, da li se bliža druga ladia ali ledena gora.
Moderno letalo lahko leti tudi v gosti megli in temi. Če je v ta namen posebej opremljeno. Mnogo ie zračnih prog. na katerih letaio letala tudi ponoči. Letalo ie
v zvezi z radiogoniometričnimi slanicami, ki povedo pilotu kje je letalo, kako visoko leti. v kateri smeri in kako visoko naj leti. Če hoče srečno orisneti na letališče Poznamo tudi več sistemov, ki omogočajo letalom varno spustiti se na tla. Letala se lahko spuščajo na letališče tudi v polni temi in gosti megli, seveda pa morajo biti letališča dobro razsvetljena Glavno pri tem so majhne oddajne postaje. Po njihovih signalih spozna pilot da li prav leti tja, kjer se hoče spustiti Imamo torej naočnike, s Domočio katerih vidimo bacile in daljne komete, bakterije in daljne zvezde, imamo pa tudi naočnike, s pomočjo katerih vidimo skr»zi meelo in temo.
Umeten dež
Iz Madžarske poročajo, da je bil tam patentiran način pridobivanja umetnega dežja. Letos vsaj pri nas takega dežja ne potrebujemo, ker imamo dovolj naravnega. Rešitev tega problema naj bi bila izrednega  pomena.  Poskuse  na  tem polju
delajo učenjaki že dolga leta. lahko bi celo trdili, da že od najstarejših časov. Iz-
preminjala so se samo sredstva. Vemo, da so oblaki vodni hlapi in da začne deževati   če   se   ti   hlapi   zgoste. Teoretično
se da zgostitev oblakov doseči z ohladitvijo. Praktično je potrdil pravilnost te metode holandski raziskovalec, ki je posul iz letala 500 kg drobnega ledu na oblak. Oblak se je res zgostil v dež.
Zakaj se torej ne uporablja ta sistem praktično? Bilo je namreč nadalje ugotovljeno, da se vodni hlapi zgoste samo, če so v ozračju zgoščevalna jedra, namreč električni delci (saje, prah, ioni itd. ali elektrizirani dolci prahu), na katerih se nabira vlaga. Ameriški učenjak je nasut na oblak taka zgoščevalna jedra v obliki 100 kg najdrobnejšega s 150.000 voltov elektriziranega peska, čez 10 minut je začelo deževati, kajti vodni hlapi so se zgostili na pesku. Madžarski učenjaki skušajo izrabiti vlažnost zraka. Priporočajo tekoča ali trda goriva, ki bi jih zažigali na tleh ali na vodi. Segrete zračne plasti se dvignejo, ohlajene pa zopet padajo. Pri mešanju   hladnega   in  toplega  zraka se
ohlade vodni hlapi v zraku in tako začne deževati. S tem pa seveda se ni zagotovljeno, da bi dobili umeten dež tam, kjer bi ga povzročili, ker bi lahko veter od-pihal oblake in umeten dež bi namočil zemljo tam, kjer bi ne bilo zaželjeno.
Poraba ogljikovega kisika
Rastline potrebujejo ogljikov kisik za asimilacijo in zanimivo je kako mnogo ga porabijo. To je izračunal za solnčnico Purkvnov učenec J. Sachs. SolnCnica porabi V eni uri 1.3 gr ogljikovega kisika ali v enem mesecu 400 gramov. ć;e bi vso zemljo zasejali s solnčnicami bi zraslo na nji 135 bilijonov teh rož in v enem mesecu bi porabile 54 bilijonov kg ogljikovega kisika. V atmosferi je 2700 bilijonev kg tega plina in ta zaloga bi zadostovala solnčnicam za štiri leta.
Na zemlji pa nimamo samo solnčnic, temveč tudi druge rastline in za nje velja približno isto. Ce bi se torej zaloga ogljikovega kisika v atmosferi ne obnavljala, bi bilo v štirih letih uničeno na zemlji vse življenje. Ebermaycr je izračunal letno porabo ogljikovega kisika na 90 milijonov kg, tako da bi zadostovala zaloga za 20 let. Dubois je cenil zaloge na 70 let. Reimann na 18, Schw6der pa na 35. Zadnje cenitve so prej daljše, ker se ne upošteva, da rabijo ogljikov kisik tudi morske rastline, ki o njih Številu nimamo nobenih podatkov in tako njihove porabe tudi ne
moremo oceniti. Naj bo že kakorkoli, ogljikov kisik se neprestano črpa Iz zraka ln
ce bi se neprestano zaloge ne spopolnio-vcle. bi bilo življenja na zemlji kmalu konec.
Jubilej konzervnih škatlic
Letos je minilo 125 let, odkar so bile prvič izdelane živilske konzerve v pločevinastih škatlicah. Sicer so že leta 1795 V Franciji mislili na to, kako bi se dala za prehrano vojske določena živila spraviti tako, da bi se ne pokvarila, toda prave konzerve v škatlicah so jeli izdelovati šele leta 1815 v Rusiji. Takrat so organizirali veliko znanstveno ekspedicijo v polarne kraje in ta je vzela s seboj med drugim tudi meso, ki so ga spravili v škatlica iz bele pločevine in jih zaprli tako, da bi ne mogel zrak do njih.
Ekspedicija je uredila med potjo voč skladišč živil, kjer je spravila v prvi vrsti mesne konzerve. V nekatera teh skladišč se sploh nI več vrnila in tako so ostala pozabljena v polarnem snegu. Proti koncu preteklega stoletja so pa v polarnih krajih pozabljene konzerve slučajno našli. Ležale so v večnem snegu okrog 80 let. Ko so jih odprli so se prepričali, da je meso v njih še užitno. Da se je meso tako dolgo ohranilo v škatlicah se pojasnjuje s tem. da so ležale konzerve vos Čas v snegu, torej na mrazu. Jasno je. da bi se bilo meso v njih sicer pokvarilo.
TEŽAK RAČUN
— Koliko si stara deklica?
— Ne vem. Ko sem se rodila je bila stara moja mamica 28 let. zdaj je na 25.
JESENSKI
DUNAJSKI VELESEJEN 1940
OD 1. DO 8. SEPTEMBRA
Navzlic vojni je Dunajski velesejem pomembno povečan — prostorno z novimi zgradbami, vsebinsko pa s pridobitvijo novih skupin razstavljal cev. Posebno bo zastopana nemška industrija avtomobilov.
Mednarodni značaj daje Dunajskemu velesejmu posebno močno sodelovanje inozemstva, posebno pa vseh držav jugovzhodne Evrope, Jugoslavije, Madžarske, Romunije, nadalje Slovaške itd.
VIZUM ZA POTOVANJE
Obiskovalcem Dunajskega velesejma bo izdan brezplačen vstopni vizum. Potrebno je, da zastopnik Dunajskega velesejma — ki je pristojen za kraj, kjer interesent stalno živi — predlaga, da se lahko izda vizum. Prijave se sprejemajo do 10. avgusta 1940. Poznejše prijave se bodo sprejemale v mejah možnosti in bodo tudi vezane s posebnimi stroški.
UGODNOSTI ZA POTOVANJE
Obiskovalci Dunajskega velesejma dobijo posebno sejmsko legitimacijo, glasečo se na njihovo ime, in popust za potovanje, in sicer: na nemških državnih železnicah 60%, na jugoslovanskih državnih železnicah pa 50% pri povratku od normalne tarife,
NATANČNEJŠA OBVESTILA
dajejo: Častni zastopnik Dunajskega velesejma za dravsko banovino in banovino Hrvatsko: direktor Josip Kulhanek, Zagreb, Ilica 9, tel. 24-307, ter generalni zastopnik za kraljevino Jugoslavijo: H. Pfannenstill, Beograd, Bosanska 29. tel. 30-881.
Krinka i liu
154
ni
— Tu, v vašem kabinetu, oče. Hotela sem pravkar vstopiti, pa sem obstala na pragu, videč da niste
— Napačno si mislila o tem vrlem možu, — je dejal markiz in puhnil oblaček cigaretnega dima pod strop. — To je bil delavec, ki nima nič skupnega z apaši, razen da stanuje v okraju Butte in da je slabo oblečen. Prišel je v imenu svojih tovarišev prosit me, da bi se udeležil shoda, na katerem naj bi ljudski govorniki poučili tovariše o tržiščih, ki nudijo zaslužek v prestolnici živečim nezaposlenim. Prosili so me, naj bi govoril o Valcoriji, o industriji kavčuka. Morda so upali, da bom ponudil delo tam tistim, ki ga tu ne morejo dobiti. To je bilo sršenovo gnezdo, kjer so me mogli dobiti med žrela. Napadajo me pogosto med delavstvom pod pretvezo, da zapo-slujem na svojih plantažah Indijance in da jih plačujem zelo slabo, d očim roke mojih rojakov ne morejo dobiti dela. V splošnem je bila to prilika, po-
jasniti delavcem marsikaj. Za nič na svetu bi ne bil zamudil take prilike.
— O, oče___oče ..., — je vzkliknila Michelina.
In z ognjevitostjo, tako otroško kakor je otroška
zvenel njen klic, ga je objela.
Smeje jo je potisnil od sebe, pri tem jo je pa srepo pogledal naravnost v oči.
— Kaj si torej mislila?
— Nič. Misli so mi kar tako rojile po glavi. Samo sebe sem mučila. A ti... a ti... si ta čas delal dobro drugim.
Živahno, kakor da bi hotel odločno ugovarjati, je markiz položil roko na usta. Toda njegova kretnja je bila tako nagla, da je Michelina čutila, kako se njegovi drhteči prsti nervozno potiskajo k njenemu obrazu. Zasmejala se je. napetost je popustila in bila je malone srečna.
— Seja je trajala torej dolgo?
— Do dveh. Ker se k siromakom nikoli ne vozim s svojo kočijo in ker v siromašnih okrajih ni iz-voščkov, sem se vračal iz okraja Butte peš med snežnim metežem. Videla si, kakšen sem se vrnil.
— Ubogi oče! In občinstvo — kakšno je bilo? Nedvomno razburjeno in grobo? Ali pa morda ne?
— Ne posebno prijazno, pač pa zanimivo. Opišem ti ga pozneje. Govoriva raje...
S klicem nežnega obžalovanja ga je prekinila.
— A jaz, ki sem smatrala tvojega posetnika za morilca ?
Renaud de Valcor je zadrhtel. Naglo se je obrnil proč. Njegova hči ni mogla več opaziti bleska nje-
govih oči, niti krčevitega drgetanja mišic na njegovem obrazu. Stopil je k peči in vrgel ogorek cigarete v ogenj. Potiej si je počasi prižgal drugo cigareto.
— No, torej, — je de.ial končno, — kaj si mi hotela reči danes ponoči?
— Oče, srečala sem FrancoHe.
Markiz je skomignil z rameni, kakor da hoče zadržati, kar ie moralo sledffti
— Ne imenuj mi te ničvrednice.
— Ona se kesa, oče moj. Spokoriti se hoče. V samostan se je namenila.
„ — VeMka pridobitev za samostan, ki jo sprejme. Toda kako veš to?
— Sama mi je povedala.
— Ti si govorila z njo?
Ob ogorčenosti tega vzklika je Michelina na lahno prebledela. Pričakovala je to. Toda našla je v sebi dovolj poguma, da je zagovarjala svoje dejanje m svoja čustva.
— Nesrečnica se mi je smilila. Vsa objokana je prišla na grob moje matere.
— Jaz bi jo bil tam pobil na tla.
Zdelo se je, kakor da njegovi škripajoči zobje in njegovi podplati, hodeči po preprogi, ie teptajo krhko in slabotno sovražnico.
Michelina je videla v duhu drobno postavo in nežen, žalosti poln obraz. Srce se ji je skrčilo. Borba med tem možem in onim otrokom se ji je zdela preveč neenaka.
— Da ni te male kače, — je dejal markiz, — in
njene blazne ljubosumnosti nate v njenem brezglavem hrepenenju, da bi postala princesa, bi nikoli ne bilo podle zarote proti mojemu položaju, moji časti in mojemu imenu. In s tem podlim bitjem govoriš ti na grobu svoje matere!
— Francoise je bila kruto kaznovana. Markiz de Valcor se je divje zakrohotal.
— Nikoli njena kazen ne bo dovolj težka. Ti si pa smatrala njeno ljubosumnost za obžalovanje? Za kesanje si smatrala drgetanje te kače, oropane strupa. Nikoli več mi ne pripoveduj, da si govorila s tem podlim bitjem. Ne odpustil bi ti tega.
Michelina je stala molče, zbegana bolj nego prestrašena. Ni si mogla več pojasniti plemenitega nagiba, ki je bil zdramil v nji sočutje s Francjoise. Leta ni niti hlinila svojega kesanja, kakor je domneval njen stric, temveč ji je metala v obraz zlobne žalitve. Kača, ranjena, razorožena po* pravkar izgovorjeni primerjavi. In vendar je Michelina ni mogla sovražiti tako, kakor je hotela to volja njenega očeta.
—A zdaj, — je dejal markiz z izpremenjenim glasom, — mi povej, kako si razumela Mathurinino pismo.
— Nisem poskusila razumeti ga. To je nesmiselna predrznost.
— Kaj praviš?
— Pravim, da me ta prismuknjena starka žali, mene, Michelino de Valcor, s tem, da skuša vzbuditi v meni zanimanje za pustolovščino njene grešno vnukinje.
Urejuje Josip Zupančič // Za Nar odao tiskamo Fran Jeran li Za upravo m lnseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani
Življenje naših splavarjev je težko
Skrbi in težave dravski** splavarjev — Lepota in nevarnosti dolge poti po vodi žuljave roke, pa vedno nasmejana lica
Maribor, 1. avgusta-Ko naših krajev se niso prepletale železnice in vrsta dobrih cest, je bila Drava važna prometna pot. Po njej se je vršil ves tovorni promet med kraji, ki jih veže. Zaradi precejšnjega strmca je bila plovba s splavi mogoča le v eno smer. je pa bila za
tiste čase mnogo hitrejša in tudi cenejša od prevoza po cestah. Takrat niso prevažali samo lesa, ampak tudi živino ter druge tovore. Danes se poslužujejo dravske vodne poti le še za prevoz pohorskega in kooanskega lesa, ki se vrši s'splavi. Kljub težkemu in zamudnemu delu je ta način transporta mnogo cenejši od prevoza z železnico, posebno za kraje, ki so med seboj zvezani z vodnimi potmi. Pozimi seveda prevoz s splavi zamre, oživi pa zopet ob toplejših dneh. Najživahnejši je poleti, ko se po Dravi pomika splav za splavom. Prva postaja splavov, ki so večinoma namenjeni na dolgo pot proti vzhodu, je Maribor. Za pristajanje je urejeno obrežje ob državnem mostu in nad njim; obrežje ima prav glede na to tudi svoje ime — Pristan. Nadzorne oblasti naštejejo še danes po vec sto splavov na leto, ki pasirajo nase mesto. Sploh pa so splavi že kar karakterističen pojav na Dravi, ki najde vedno dovolj zanimanja s strani domačinov in tujcev. Zdaj poleti je v Pristanu dnevno zasidranih po več splavov in Mariborčani vedno znova opazujejo njih pristajanje, odhajanje ter tisti drobec splavarskega življenja, ki se odigrava pred njihovimi očmi. Posebno ob večerih, ko si splavarji kar na splavu kuhajo večerjo in ko se oglasi njih zategla pesem, marsikdo izmed številnih opazovalcev zavida tem ljudem lepoto in brezskrb-nost takega življenja. V resnici pa je življenje pohorskih in kobanskih splavarjev polno skrbi in težav, ki ostanejo prikrile radovednim očem meščanov.
Daleč nekje, v zatišju pohorskih gozdov, samevajo kočure, bivališča pohorskega proletariata. Brez zemlje in gozdov, navezani le na delo svojih rok so pohorski ofarji. So to najemniki, ki si morajo s trdim delom prislužiti vse: stanovanje v koči, leho zemlje, posajene s krompirjem in fižolom, živež, obutev in obleko. Pri koči je vedno rajda otrok, ki so jim že v naprej prisojene vse tegobe ofarskega stanu, ki je rod drvarjev, ogljai jev, Žagarjev, hlapcev in dekel. Iz vrst teh ljudi so dravski splavarji. Splavarsko delo zahteva moč-
nih ter odpornih ljudi in taki so pohorski ofarji. Postati splavar, je želja vseh teh, kajti je spiavarski posel donosnejši od vseh drugih in je s tem povezanih toliko načrtov za bodočnost. Prislužiti si z delom skromen domek in košček zemlje, je največja želja ljudi,  ki gredo za spi a var je.
Zelja po zemlji in gozdu, v katera je zakoreninjen pohorski človek do poslednjega
diha, je močna dovolj, da premaga vse težave.
Splavarji so krepki fantje in možje, ki morajo biti že od mladih nog vajeni dela z lesom. Ko ob dravsko obrežje navozijo vozniki grmade tesanega in rezanega lesa, se pričenja delo splavarjev. Z veliko spretnostjo zbijejo in povežejo les v do 20 meti ov dolge splave, katerih vsak vsebuje po več vagonov lesa. Ko je splav narod, pritrdijo še štiri stesana vesla, pritrjena z vitrami, sredi splava pa zložijo iz desk mično kolibo, ki jim služi za živilsko shrambo in pienočišče. Potem se zs. nekaj tednov ločijo od priljubljenega planinskega sveta in se predajo teku Drave, ki jih ponese daleč proti vzhodu. Se prej se dogovorijo z lastniki splavov, ki so večinoma lesni veletrgovci. o zaslužku. Ta je v primeri 7. zaslužkom drvarjev in Žagarjev znatno večji, vendar je treba upoštevati, da je splavarsko delo naporaejše in nevarnejše ter da so izdatki za življenje na dolgi poti večji. Zaslužek se ravna po sposobnosti in številu dni, ki so potrebni za prevoz. Prej so bili splavarji v težavnejšem položaju, ker niso bili vezani na bolniško in nezgodno zavarovanje, konkurenca delovnih moči pa jim je bila v škodo pri zaslužku. S solidarnim nastopom so splavarji dosegli zdravstveno in nezgodno zaščito, iz'očili pa so tudi vsako izigravanje s strani delodajalcev.
Na dolgi poti, ki vodi največkrat do Osijeka in Novega Sada. doživijo splavarji marsikaj. Drava je posebno v gornjem toku. kjer je strmec večji in so ponekod podvodne čeri, nevarna za plovbo splavov Zato vodi splav izkušen splavar, ki je že večkrat prevozil nevarna mesta. Zgodilo se je že več nesreč, ko se je ob nevidnih čereh razbil splav in ker večina splavarjev ne zna plavati, so bile tudi smrtne žrtve. Sicer imajo na splavu pripravljen za primer nesreče čoln. Da se izognejo nevarnim mestom, je treba pogosto napeti mišice do
Motociklisti in avtomobilisti bodo tekmovali
Velika nacionalna gorska dirka bo 11. avgusta na Pohorju — Tekmovali bodo najboljši dirkači države
Maribor, 31. julija Motociklistični sport se kljub težkim Časom, v katerih živimo, lepo razvija. Odkar je Slovenski avtoklub v Mariboru ustanovil svojo motosekcijo, se opaža za mo-tociklistični sport veliko zanimanje. Neumorni načelnik motosekcije Slovenskega avtokluba v Mariboru podporočnik Aleksander Glebov je zbral lepo število motornih vozačev, ki se vneto pripravljajo za veliko nacionalno gorsko dirko, ki bo v nedeljo dne 11. avgusta na novi 15 km dolgi avtomobilski cesti Reka — Sv. Areh na Fohorju. Gorska dirka, ki bo na eni najlepših cest v naši državi, bo obenem praznik jugoslovanskega motociklističnega in avtomobilskega sporta, saj bodo tekmovali najboljši dirkači iz vseh delov naše države. Startali bodo znani dirkači iz Ljubljane, Zagreba, Beograda, Varaždina in drugih krajev naše kraljevine, ki so na številnih dirkah želi lepe uspehe v močni mednarodni konkurenci.
V smislu zadevnih propozicij bodo tekmovali motorji do 200 cem, 350 cem, 500 ccm. 1000 in 1200 cem, in sicer športni, turni, dirkalni in motorji s prikolico ter avtomobili vseh kategorij. Start bo točno
ob 14.30 pri gostilni Lebe v Zgornjih Ho-čah, cilj pa pri Ruški koči na Pohorju. Dirka bo ob vsakem vremenu. Razglasitev rezultatov in razdelitev številnih krasnih daril bo v nedeljo 11. avgusta ob 21. uri v hotelu »Mariborski dvor \ kjer ima mo-tosekcija Slovenskega avtomobilskega kluba svoje krasno urejene klubske prostore. Ocenjevalo se bo po kategorijah na podlagi prevoženega časa. Za najboljši čas med dirkalnimi (šport) stroji, nadalje za najboljši čas med turnimi stroji kakor tudi vsak zmagovalec v posameznih kategorijah prejmejo pokale. Ostali prejmejo častna darila in diplome, in sicer vsi nena-grajeni vozači, ki so se udeležili dirke z označbo mesta, ki so ga dosegli. Razen tega je razpisana še nagrada motosekrije Slovenskega avtomobilskega kluba v Mariboru — dva krasna pokala za najboljšega Ljubljančana in Zagrebčana.
Močna ekipa Zagrebčanov je že prispela na Pohorje, kjer pod vodstvom znanega dirkača dr. Hribarja pridno trenirajo in se vneto pripravljajo za veliko nacionalno gorsko dirko, ki bo prav gotovo privabila rekordno število občinstva.
Mariborske In okoliške novice
— Krava razparala dečku trebuh. Sin mariborskega elektrotehnika, Tletni Vinko Reberc, je bil v Zamušanih na počitnicah, kjer se je igral na nekem travniku. Zgodilo pa se je, da je fantka, ki je bil zatopljen v igro, napadla pobesnela krava, ter ga nasadila na roge. Ubogega fantka je krava vrgla v velikem loku na tla, kjer je obležal z razparani m trebuhom. Nesrečnega dečka so nemudoma prepeljali v mariborsko splošno bolnico, kjer si zdravniki prizadevajo, da bi mu rešili življenje.
—- Težka nesreč-: pri nakladanju •kamenja se je pripetila v Lehnu na Pohorju. Vagonček naložen s težkim kamenjem se je po nesrečnem naključju prevrnil in pokopal pod seboj 3 21 et ne ga kamnoseka Franca Oderja iz Lehna, ki je obležal s tako hudimi poškodbami po vsem telesu, da zbuja njegovo zdravstven^ stanje r>c*no skrb. Težko ranjeni Franc Oder se zdravi v mariborski splošni bolnic L
— Yel»ke strelske aagradne tekme priredi strelska družina Studenci v nedeljo 4. t. m. v Rad van ju pri Lipi. Strelske tekme bodo trajale od 15. do 22. ure. Po razdelitvi lepih nagrad bo prijateljski večer s prosto zabavo. Prijatelji strelskega sporta na plan!
— O tem in onem. Soproga mariborskega odvetnika Olga štefanovič, stanujoča na Zrinjskega trgu 5, je izrabila 1000 din vredno zlato verižico. — Večer vesele glasbe bo priredilo Olepševalno društvo v Mariboru v soboto 3. avgusta od 20.30 dalje v mestnem parku. Vojaška godba, pomnožena s civilnimi godbeniki, bo izvajala celo vrsto priljubljenih komadov iz aktualnih operet in zvočnih filmov pod vodstvom dirigenta kapetana J. Jiranka. — Drevi ob 19. bo v klubovih prostorih Aerokiuba na Aleksan rovi cesti 12 predaval inž. Boris Cijan o pilotaži jadralnega letala in o najmodernejših in najhitrejših bojnih letalih. — Staribor ima svoj redni mesečni sestanek drevi ob 20. v restavraciji Narodnega doma. člani in prijatelji vabljeni. V Gosposvetski ulici na Pobrežju je neki fant odsekal s sekiro prst 31etnemu posestniškemu sinu Romanu Podgoršku, ki so ga morali odpremiti v mariborsko splošno bolnico. — Zaradi naraščanja Drave so morali regulacijska dela za nedoločen čas ustaviti. — Pri Dupeku je neki
pobesneli pes napadel zaporedoma 6 oseb ter jih ugriznil v noge in roke. Vseh šest žrtev pobesnelega psa se je zateklo v mariborsko splošno bolnico, kjer bodo zdravniki ugotovili, ali je bil pes stekel ali ne.
— 15.000 din škode na razbitem avtomobilu trpi prevoznica Terezija Gračner, stanujoča v Aljaževi ulici 4. GraČnerjev tovorni avto se je namreč znašel v obcestnem jarku in se pri tem razbil. Lastnica obtožuje šoferja, češt da je nalašč zakrivil nesrečo, da bi se na ta način maščeval za to, ker mu je odpovedala službo. Z zadevo se pečajo seda,] na policiji.
— Čigavo je kolo? v Minoritskem prehodu so našli kolo z evid. štev. 2—23685, ki ga dobi lastnik na policiji.
— S plašen i konj povzročil nesrečo. Na Glavnem trgu se je splašil neki konj, ki je v divj^in tempu zdirjal po Koroški cesti, kjer ga je skušal izvošček F. Vrecl ustaviti. Pri tem pa je prišel p d konjeva kopita in obležal s poškodbami na glavi in nogah, šele na Vodnikovem trgu se je stražniku posrečilo, da je konja ustavil in ga izročil lastniku.
_ Tatvine koles se silno množijo, v zadnjem času ne mine skoraj dan, da ne bi na policiji registrirah no.ih tatvin koles. Včeraj sta spet izginili dve kolesi. Laborantu Gustavu KoniČniku iz Prešernove ulice 2 je izginilo izpred neke gostilne na Aleksandrovi cesti 1000 din vredno kolo znamke >Mile« z evid. štev. 2—25498, delavcu Josipu Žižku iz Zgornjega Radvanja pa je zmanjkalo kolo izpred poslopja Delavske zbornice v Sodni ulici. Kolo, ki je vredno 900 din, je znamke >Excelsior« in ima evid. štev. 2—197937.
— Sejemske novice. Na torkov živinski sejem so okoliški kmetje prignali 8 konjev, 9 bikov, 90 volov, 301 kravo'm 10 telet, skupno 418 komadov, prodali pa so 257 komadov. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli 7 do 8 din, poldebeli voli 6 do 7, plemenski voli 6.50 do 8, biki za klanje 5 do 7, debele krave 6 do 7 din, plemenske krave 5-30 do 7, krave klobasari-ce 4 do 5 din, molzne krave 5.50 do 8 din, breje krave 5 do 7, mlada živina 6.50 do 7.75 din, teleta pa po 6 do 7.50 din za kg žive teže. Mesne cene pa so bile naslednje: volovsko meso prve vrste 14 do 16, volovska meto druge vrste 12 do 14 din,
skrajnosti, vse dokler ne spravijo splava v mirnejši in varnejši vodni tok. Pri fal-skem jezu spustijo splave po posebnih koritih, v katerih se voda znižuje, 20 metrov globoko — tolika je namreč višina jeza. Prva splavarska postaja je Maribor, kjer splav zaokrenejo k obrežju in ga nato pripnejo na močne vrvi. Tu ostanejo splavarji preko noči. Nakupijo si živeža in se o skrbijo z vodo. Radi pa krenejo tudi na kozarec vina v že izbrana obrežna gostišča, kjer so splavarji zaradi svoje šegave nagajivosti vedno dobrodošli gostje. Pripomniti je treba, da pri tem splavarji ne razgrajajo in se ne pretepajo. Večerjo, ki obstoji navadno iz dišeče zabeljenih žgan-cev, si skuhajo kar na splavu, kjer imajo
svoje ognjišče. Po večerji še radi posede oh ognju in zapojo.
Nato jih v zgodnjem jutrnjem svite Drava ponese dalje. Tok vode je vse mirnejši in delo splavarjev postaja lažje. Pri veslih sta dovolj dva, drugi polegajo na soncu ter se zabavajo s pogovori. Pristajajo le se takrat, ko jim zmanjka pitne vode in živeža. Tako jim potekajo dnevi, dokler se pred njimi ne razgrne ravnina plodne Podravine. Oko pogreša planinskega sveta, toliko bolj in z večjim hrepenenjem mislijo splavarji nanj. Potem mora biti uravnavanje splava zopet previdnejše, ko srečujejo prve vlačilce, dokler na Donavi ne zaidejo med najživahnejši promet. Ob rečnih bregovih so ogromna skladišča lesa. Je to pohorski in kobanski les ki so ga semkaj, nekaj sto kilometrov leč, pripeljali pohorski splavarji. Ob teh skladiščih pristajajo naši splavarji. Ivo zapuščajo splave, njih delo še ni končano. Razdre i morajo splave in les zlf-iti v skladovnice. Nato se po opravljenih lelu opašejo vrvi. na rame zadenejo cepine in v taki opravi krenejo v mesto. Meščaiii z dopadenjern opazujejo pohorske korenjake, oni pa se bolj malo menijo za njihovo radovednost. Stopijo še v to aii ono trgovino, kjer kupuie.o spominke Vsak. ima nekoga, ki rad misli nani.
Vračajo se z vlakom. Zopet je pot dolga, krajšajo si jo s pogovori, ki se n;. adno sučejo okoli bodočnosti. Pozabljeni so vsi napori, mišice se odpočivajo. žuljave roke se ohlajajo. Pripovedujejo si smele in šaljive dogodivščine. Ko pa vlak zasopiha skozi Dravsko dolino, zajuckajo prcv po pohorsko. Zopet so doma!
meso bikov, krav in telic po 10 do 16 din. telečje meso prve vrste 12 ao 16 din, telečje meso druge vrste 10 do 14 cin. svinjsko meso sveže 14 do 18 din za kg.
— Ncčno lekarniško službo imata do petka Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12, tei. 28—12, ter Vaupo-tova lekarna pri Ange]u vaiuhu na Aleksandrovi cesti 33, tel. 22—13.
— Iz Sv. Marjete ob Pernici. Umrla je v 70. letu starosti znana in spoštovana posestnica Antonija Kraul. Pokopali jo bodo danes v četrtek 1. avgusta, žalujočim naše iskreno sožalje.
— Poroki. Poročila sta se Bojan Ribni-kar, šefurednik iz Maribora, in gdč. Vida Pahernik iz Vuhrcda ter železniški kontrolor Lovro Budihna in gdč. Ninka Fur-lanova. Novcporočencem obilo sreče!
— Delavce so pričeli o^puičati v tekstilni tvornici M. Kosner. Doslej je bilo odpuščenih okoli 80 delavcev in delavk, dočim so v nekaterih cbratih sk.a.išali obratovanje na 5 dni tedensko. Odpust delavcev in skrajšanje obratovanja je v zvezi s pomanjkanjem surovin. Kriza v tekstilni industriji zavzema iz dneva v dan večji obseg in gleda delavstvo upravičeno s strahom v bodočnost.
— Športne vesti. Slovenska nogometna zveza je na svoji zadnji seji izžrebala razpored parov in terminov v prvem tekmovanju novoustanovljene ligaške konkurence. Tekmovanje se prićne dne 1. septembra in je razpored naslednji: 1. 9.: železničar; Kranj, Bratstvo : Mars, Olimp : Amater, Ljubljana : Maribor. 8. septembra: Mars : Železničar, Bratstvo : Olimp, Amater : Ljubljana, Maribor : Kranj. 15. septembra; Železničar : Olimp, Mars : Kranj, Bratstvo : Ljubljana, Amater : Maribor. 22. septembra: Ljubljana : Železničar, Olimp : Mars, Maribor : Bratstvo, Kranj : Amater. 29. septembra: železničar : Maribor, Mars : Ljubljana, Olimp : Kranj, Amater : Bratstvo. 6. oktobra: Amater : železničar, Maribor : Mars, Ljubljana : Olimp, Kranj : Bratstvo. 13. oktobra: Železničar : Bratstvo, Mars : Amater. Olimp : Maribor in Kranj : Ljubljana.    Igra se
[
DANES ob 16., 19. in 21. nri II. DEL PUSTOLOVNEGA FILMA
Trije legionar]! - trije mo^otifji
Moderna verzija po romanu A. Dumas-a.
KINO SLOGA, tel. 2*7-30
Danes zadnjikrat!
Duhovita komedija
KINO UNION, tel 22-21
DAN PO LOČITVI PTedT!xobJf-19
z Luiso Ullriehovo in Hansom Sohnkerjem v glavnih vlogah. Obenem predvajamo najnovejši banan modni film!
vedno na igrišču prvoimenovanega kluba. Povratne tekme se pričnejo dne 20. oktobra t. i.
— Deževno vreme ovira gradbena dela.
Kakor imo že poročali gradi veleindustri-jec J. Hutter med Razlagovo, Prešernovo, Maistrovo in Cirilmetodovo ulico velik kompleks stanovanjskih hiš. Z gradbenimi deli so pričeli pred tremi tedni. Doslej so izkopali ob dveh frontah že temelje in pričeli z betoniranjem. Gradbeno delo pa zelo ovira deževno vreme, kar je vzrok da
je na stavbi zaposleno le okoli 120 delavcev.
— Poziv zidarskim pomočnikom. Združenje zidarskih mojstrov poziva zidarske pomočnike, ki doslej Se niso zamenjali starih poslovnih knjižic z novimi, da to čimprej store, ker se s staro knjižico ne bo nihče več spremal na delo.
— Izkaz pridobnin za odmero davka, ki je bil v Ljubljani te dni razgrajen že za vse  pridobitne   sloje,  v  Mariboru    Se HI
končan in ga bo predložila davčna uprava menda Sele tekom meseca avgusta ali morda šele septembra na vpogled davkoplačevalcem.
— Opozorilo davKoplačevalc«m! Dne 15. avgusta poteče   skrajni rok za plačilo v
HI. četrtletju 1940 v plačilo dospele zgra-darine, pridobnine, pavšalnega davka na poslovni promet in luksus, družabnega da-Ha in I polletni obrok zemlja rine. Davčni zavezanci se pozivajo, da poravnajo svoje davčne obveznosti do 15. 8. 1940, sicer se bo po preteku tega roka uvedlo izvršilno postopanje, odnosno prisilna izterjava ter zaračunali eksekucijski stroški in zamudne obresti.
Stoletna pratika o vremenu v avgustu
•    Maribor. 31. julija SvojČas smo kratko omenili, da je neimenovani Ljubljančan 1.1S47 Izdal še danes zanimivo knjigo pod naslovom:
Stoletna Pratika devetnajstiga Stoletja  1801—1901  Sa duhovr.e, deshe! ske slushabnike in kmete. Na prodej per Leopoldu Kremsheri bukvovesu in ki'psfcevavzu s bukvami. Natisnil Jo-snef r*husnik. — En izvod te zlato obrezane knjige je v tukajšnji studijski knjižnici. Poleg astronomije, astrologije, cerkvene kronike itd "« vsebina bavi tudi z meteorologijo, kateri pa pisatelj   osebno   ne  zaupa. Ker ;*»jbiže  kot  duhovnik)   preveč veruje v bo£$6 odločevanje tudi v vremenu. Vendar pa vnošteva v ljudsko verovanje v stara vremenska  nmvlla   Zato  iih je zbral in m uredil kronološko po mesecih.
Ker se pod vplivom že občuteno nastopajoče velike spremembe evropske klime in s temi v zvezi tudi vremena tudi v meteorologiji oz*r. vremenskih napovedih marsikaj spr '-ninja, bo zanimivo ugotoviti, ali in v koliko so še veljavna omenjena stoletja stara vremenska pravila. Pripomnimo, da so se za julij izkazala še kot pravilna. Meseca mali in \ '»liki srpan (julij in avgust) pa sta vremensko zelo povezana med seboj. In sicer že po en mesec (od 22. julija do 25. avgusta) trajajoči dobi takozv. »pasjih dni«, ki pa so se letos pričeli baš nasprotno kot običajno. Razen pasjih dni pa sta bila že 2. in 10. julij kritična tudi še za avgust. Torej prehajamo v novi mesec vse prej ko z razveseljivimi vremenskimi predpogoji. Zato pa je še tem bolj zanimivo, kako se bo vreme v avgustu v resnici izkazalo. In zato vabimo k soudeležbi na opazovanja vse, ki jih Iz kateregakr li vzroka zanima ali celo mora zanimati vreme- V lažje raz-
umevanje se poslužujemo sodobne pisave in po možnosti tudi izrazov. Številke pomenijo seveda dan meseca avgusta. 2. O Porcijunkuli če vročina
Huda bo prihodnja zima. 10. Svet Lovrenc Če jasen,
Tud grozd bo sterden.
In vincar bo glasen,
Prijetna jesen.
10. Svet'ga Lovrenca grozdje n.v'hko: Vincar obeta si vino sladko.
15. Kadar  Vel'kega  šmarna  solnce peče,
Tedaj dobro vino v sod poteče. 24. šent Jerneja če že slana.
Bo gotov' še zijala vrana. 29. Dež na Svet'ga  Janeza glave,
Rad stori orehe piškave. 31. Kakor zadnji Srpan vremi, Tako celo jesen se drži. Na splošno pa naj velja:
Srpana sever če zvedri, Vreme dolgo Še trpi. SMnee srpana Grozdje meči, Z medom navdana Jeda deži.
Velkosrpan kar ne skuha, Kimovec tudi ne prekuha. Meteorološko kritični ozirom. vreme odločujoči pa so tudi dnevi: 3., 10., 18 in 26. avgusta. Od teh obeta le 18. avgust lepo vreme. r*. P.
Iz £<slja
—c Nabori. Dne 15. t. m bodo nabori v
Braslovčah dne 16. 17. in 19. t. m na v Celju Dan pred naborom in na dan nabora ne sme nihče daiati nabornim obveznikom in njihovim spremi ievalcem alkoholnih oiiač. tudi ne iabolčnika Kdor- bo prekršil to prepoved, bo strogo kaznovan.
Tuđi tuka]
sem nuj!?? potrebna!
Pri športu in pri igri, na zraku in na soncu, vedno je potrebno, da si krepite kožo z Niveo! Nivea zmanjšuje nevarnost sončnih opeklin in povzroča, da por javite hitro in lepo. Ker vsebuje EUCE-RIT, koža popolnoma vsrka NIVEO. Zato se ne prehladite zlahka tudi pri nagli vremenski ohladitvi.
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din 1.—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
RAzno
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek a.— din
Kako bo končal napad na Anglijo? Kdo bo zmagal?
O tem prerokuje Nostradamus. — Kupite:
prerokovanja
Pišite aa naslov-
J. Gole«, Maribor
postni predal 32, ter priložite 12.— din v znamkah!
FOTO-AMATERSKA DELA
Izvršuje strokovno, hitro in poceni foto-atelje Mandal, Ljub-Ijaoa-Vič, 1705
Poslužite se
malih oglasov
v
»Slov. Narodu«
ki so najcenejši!
50 PAR ENTLANJE
ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijine«, Gosposvetaka c. 12 ln Frančiškanska ul. 3.   4. L.
KLIŠEJE
fcNO. • -vi-'
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med in medico  dobite   najceneje v
MEDA R NI Ljubljana, židovska ul. 6. 18/1.
Beseda 50 par. Davek posebej.
Najmanjši znesek 8.— din
GOSPODIČNA
z malo maturo ln trgovsko solo — že Izurjena v pisarniškem delu ua pri blagajni — išče službo v pisarni ali kot bla-gajničarka. Nastop po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Vpeljana«. 1500
HOTELSKE KUHARICE
kakor tudi privatne, 20 natakaric, 30 dekel (z dežele) potrebujemo nujno. V Zagrebu ln izven njega je mnogo povpraševanja. — Za pismen odgovor priložite 3 din v znamkah. Iz-v jesti ona i služinski zavod Betti Szeidner, Zagreb, Gajeva 27.
1836
POSEST
Beseda 50 par. Davek posebej.
Najmanjši znesek 8.— din
PRODA SE
na prehodu iz Slovenije v Zagreb, blizu Zagreba, v letovišču Samoboru, sredi mesta, tik glavnega trga, velika hiša z vrtom in parcelo ter druge parcele na najlepših položajih- — Prenos brez bremen takoj mogoč. Poizve se pri Leonu Spi-Siću, Samobor, Smidhenova 3.
1837
■ • • • •
Najboljši vodnik po radijskem svetu jo
„NAŠ VAL"
Sporedi evi opakih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega ln televizijskega sveta, filmski pregled,  nagradni   natečaj, smešnice.
Izhaja vsak petek ln Je tudi lepo Ilustriran! UPRAVA: LJubljana — Knaljeva ulica 6.
•••••••••*••••••• • • • • • • • • • • • •
• *••••-•*--••-••»**•♦ •*••••••"•*- • *. -VA«%%VAVA%V#V»V*VA*I
• * •••••••••••••*«•*•••*••••»»'•••*••••••••••» m^r
Kaj ima Kamnik in kaj še dobi
Ali se Kamnika ni zavedajo, da je Kamnik na jlepa: lira j v Sloveniji?
Ljubljana, 31. julija življenje teče v Kamniku mnogo bolj počasi kakor Bistrica in Nevljica. To ima sicer tudi svoje dobre strani, kajti Kamnik ima poseben čar zaradi svoje patriarhalnosti. Vendar to ni njegova edina in glavna zra^ilnost. Ce si predočite kratke kamniške ulice s starinskimi hišicami, kjer koli drugje brez tega čudovitega okvira, predgorja Savinjskih Alp in mogočnih planin v ozadju, brez Bistrice in Nevljice, brez zelenila okoliških gozdov, livad in polj tako okusno razgrnjenih, kakor da je vse to aranžiral največji umetnik — spre-vidite da bi brez vsega tega bil Kamnik nič drugega kakor zaspano podeželsko gnezdo. S svojo okolico in po svoji edinstveni legi v prekrasni kotlini, kjer se spajajo tako lepe doline in kjer je svet tudi geclo.ško pester pa vendar skladen. — je pa Kamnik najlepši kraj v Sloveniji. Mislite, da je Bled lepši? Bled je res lep, toda v zadregi boste, če boste presojali, kje je lepše, če si boste Kamnik ogledali iz vseh perspektiv: predvsem z Malega gra?u, z žal in s Kalvarije nad Žalami, od Starega gradu in od Mekinj, s slemena od Kosiš, če se boste nanj ozrli s poti proti Stranjam in Kamniški Bistrici in Če boste prehodili vsaj nekaj tistih tihih poti po travnikih ob Bis..ici in Nevljici in drugje v okolici. Katero mesto pri nas ima še lepšo okolico?
KDO SE USTAVLJA V KAMNIKU
Marsikdo morda res Kamnik premalo pozna: Ljubljančani se navadno ne mudijo v njem. ker so se zastrmeli v planine, še preden je vlak prispel do Homca. Tisti pa, ki jih mika bolj bližina planin kakor planine same. onhite navadno v Kamniško Bistrico. Tako je Kamnik mnogim le izhodišče izletov. Le redki obiskovalci se ustavijo v kamniški okolici, da bi poslušali pesem Bistrice kje nad Žalami, da bi gledah n. pr. z Malega gradu, kako se dvigajo oblaki nad planinami ali prelivajo skoraj slehrno uro drugačne barve na njih in da bi se čudili, kako vse tiho in mirno je v kamniških ubcah, kakor da so te hiše le kulise v nekakšnem filmskem mestu. Ko počasi privozi od Zapric vlak v mesto kakor tramvaj, ceste nekoliko ožive, vendar se zdi. da je šumenje Bistrice, zlasti ko je narasla, tu vedno močnejše kakor mestni hrup. Blaženi mir vlada povsod in pogosto lahko sediš dolge ure na klopi ob tem ali onem sprehajališču, pa te ne bo nihče zmotil. Ni domačinov, a letoviščarji BO še bolj redki.
PRVI VTISI . . .
Kamnik je letoviško mesto, ne šele od včeraj, saj je slovel že pred vojno, ko še ni bilo tako silno razvito gibanje, ki ga dandanes imenujemo tujski promet. Ce bi Kamnik ne postal letovišče, bi ne mogel postati tudi noben drug kraj pri nas. Toda. če obiščeš Kamnik zdaj, nikakor nimaš vtisa, da si prišel v letovišče. Morda bi
kdo mislil, ko bi prišel prvič v Kamnik, da bo našel hotele, letoviške vile, skrbno negovane parke in kar je še takšnih zunanjih prilastkov letovišč. Začudil bi se postajici, ki je pa glavna postaja, poslopju, ki je tako majhno in skromno, da ne opozarja nase —- tudi odlika —, a pred njim ga ne bodo pričakovali izvoščki z napisi na čepicah >Grand hotel«. Potem bo vlak še nadaljeval vožnjo v mestno središče, nekaj sto metrov daleč. Tujec se bo začudil, ko ne bo nikjer opazil postajnega poslopja in ko bo zaman povpraševal po garderobi. Opazil pa bo skoraj večji napis od kolibe, ki ga nosi »Kamnik-mesto«. Nastopišča — ali kakor pravimo navadno peron — ni, da se potniki težko umikajo
drug drugemu, dokler se ne razidejo z železniškega nasipa po vegastih stopnicah na. ozko cesto za nekakšnim obzidjem.
KJE SO JAVNI PARKI? Ko bi potem gost iskal v samem mestu
javni park. smemo dvomiti, da bi ga našel. Sprehajal bi se po mestu, po krivih, ozkih ulicah, kjer bi ga domačini gledali skoraj začudeno, zlasti, če bi ne bil oblečen kot turist, in ko bi tu in tam zavil nekoliko izven mestnega zidovja, bi se moral vračati, ker bi kaj kmalu zašel na zasebno pot, označeno z napisom, da je prehod prepovedan. Najbrž bi se povzpel na hribček sredi mesta, med grajske razvaline. Pot na Mali grad pač zmore vsak brez gojzerjev in čeprav ti pod čevlji ne škriplje beli pesek. In ko se povzpneš že nekaj metrov, se ti začne odpirati takšen razgled, da najbližje okolice niti ne opaziš. Posebno privlačuje pogled severna stran proti Mekinjam. Veliki umetniki so bili njega dni ljudje, ki so pozidali tako lepe položaje, bili so nedvomno v prisrčnem odnosu z naravo.
NA MALEM GRADU Ko bi prišel tujec na Mali grad, bi se tudi razveselil, ker bi tam našel še nekaj celih klopi med grajskimi razvalinami in plevelom. Najlepše bi se orientiral s tega kraja in dolgo občudoval edinstvene poglede na to izvoljeno mestece, ki je tako srečno, da ga obdaja nenavadno razkošna lepota. Končno bi si tujec ogledal tudi najbližjo okolico, zidovje, ki je tako rekoč v zadnjih vzdihljajih. Zob časa ni pustil mnogo nedotaknjenega, a kar je še kamna na kamnu se zdi predvsem predmet proučevanja sile težnosti. Domačini so imeli v resnici že večkrat priliko, da se je večji
ali manjši kos >znamenitosti« zvalil neposredno na cesto. Sicer se ni nič spremenilo. Mali grad je bil last Meščanske korporacije, ki ga menda ni mogla vzdrževati. Prodajala ga je občini za — dinar, a ga ni mogla prodati. V resnici ni šlo za prodajo, temveč za formalen prenos posesti. Toda Malega gradu ni hotel nihče niti aa en sam dinar. Gospodje so se baje bali stroškov vzdrževanja. Sicer pa kamniških zadev ne more razumeti nihče drugi kakor oni sami, če jih sploh tudi oni razumejo. Zato je tudi težko opisati, kakšna je usoda kopališča v kotu med Bistrico In Nevljico, kjer Je bilo pred vojno slovito kamniško zdravilišče.
VELIKI KAMNIŠKI NACRTI
Toda tujec bi vendar ne opazil le samih negativnih strani. Tako bi n. pr. na samem Malem gradu začuden obstal ob obnovitvi portala ob starinski cerkvici, a na postaji v mestu bi videl novo zidovje, bodočega postajnega poslopja, če bi se nekoliko pozanimal za načrte Kamničanov, bi mu tudi povedali, da Kamnik vendar napreduje. Nova postaja je' začetek, pred njo pa bodo odprli velik lep park ter podrli zidovje, ki ga skriva in zapira. Ob parku bodo uredili tudi avtobusno postajo. K postaji bodo držale monumentalne stopnice, a na severni strani se bo v elegantnem loku zložno vzpenjala cesta k Žalam. Razen tega bo mesto dobilo primernejše kopališče ob Nevljici, ker sedanje ne ustreza: vselej ko voda močneje narase. naplavi mnogo proda.
SAME KLOPICE SO PREMALO . . .
Ne moremo verjeti, da bi Kamničani končno ne sprevideli, kaj Kamnik ima in kaj še mora dobiti; ima vse zunanje pogoje, da postane eno naših najznamenitejših letovišč po svoji lepoti, legi. prometnih zvezah, "bližini planin in vode, ob cestah, ki drže v krasne debri, in sploh ima vse — samo letoviščarjev še nima, ker za tujski promet so same klopice ob sprehajalnih poteh vendar premalo.
Potrebno bi pa bilo tudi, da bi Kamničani vsaj varovali, kar imajo, če vedo. kaj Kamnik pomeni, ne le njim, temveč nam vsem, ki ljubimo našo malo, a tako krasno domovino, bi jih moralo tudi nekoliko zaskrbeti uničevanje gozdov na zahodni strani. Ti gozdovi so bili doslej zaloga drv za Kamnik, zdaj pa že velika gola rebra kriče o čudnem gozdnem gospodarstvu. Ali bodo te golicave pogozdili ali pa nameravajo na njih »pridelovati-maline in koprive? Človek je dvakrat žalosten, ko se vrača od teh goljav proti Žalam in ko se mu zopet nasmehne Kamnik pod nogami v vsej svoji lepoti — tako omalovaževan in kakor ponižan, da tako greše nad to lepoto.
človek vidi
daleč v vesoljstvo
To mu je onrogočila optika s svojimi daljnogledi
Optika je dala liudem nove naočnike, s katerimi vidijo svetove, ki bi jih s prost:m očesom ne mosii viaeti. ker so nremaihni ali pa oreveč oddaljeni Zadnie čase mnogo čitamo o ultramikroskoDih in elektronskih mikroskopih. V niih ni vec leč. To so mikroskopi, za kaiere ie tudi dolžina svetlobnih valov že orevelika. Ti novi mikroskopi nam omogočilo videti atome Z njihovo pcmočio lahko vidimo naimaniše življenje in gibanje. Tako bo človek končno prodrl tja, kjer se skrivalo tajne gmote, sile in življenja.
Kakor nam kažejo mikroskooi stvari in življenje, ki sa s prostim o.esom ne moremo videti, tako nam približujejo daljnogledi kraje. To ie lahko navadno gledališko kukalo, s katerim vidimo igralcu v obraz. Lahko je pa tudi večkrat povečevalni daljnogled, ki ea vzamemo na izlet ali pa so lahko tudi različni daljnogledi, ki jih uporabljalo vojaki, da vidi 70 za vogel, kakor se govori, da vidi i o sovražnika in da ostanejo pri tem sami skriti v strelskih jarkih.
Nevarnost podmornic so povečali periskopi. Poveljnik podmornice je več metrov pod morsko gladino, pa vendar vidi, kaj se H odi na morju. Podmornici zadostuje, da izstreli torpedo proti sovražni ladji. Pri tem je na periskop razmeroma tenka cevka, ki jo sovražnik le težko opazi. Ni treba posebej omenjati, da so periskopi, ki jih ima vsaka podmornica po dva ali tri prava mojstrovina optike in mehanike
Večji astronomski daljnogled nam omogoča videti površino lune. Marsa in drugih planetov. So tudi astronomski daljnoeledi. ki predstavljajo milijonsko vrednost. Ne-
davno smo čitali o enem, ki je veljal v našem denarju blizu pol miliarde. S takimi daljnogledi vidiio zvezdoslovci svetove, oddaljene od nas milijone in milijone kilometrov. Morda nas doseže žarek s teh svetov, ko jih že davno ni več. Ta svet bi j s prostim očesom seveda ne bil viden, ali bi ga videli le kot drobno zvezdico. Veliki daljnogledi nam omogočajo videti površino najbolj oddaljenih svetov, pa tudi njihove medsebojne odnose in zakone Koliko prepirov je bilo med učenjaki kai pomenijo črte na Marsu, dali je to delo prirode ali pa živih bitij. To zanimanje sta vzbujala s svojimi deli zlasti Flamarion in Ju-les Verne.
Toda astronomski daljnogledi znajo s pomočjo vede izmeriti celo toploto daljnih svetov. Učenjaki rabijo v ta namen posebno občutljive aparate, thermoelektrične
celice, zvezane z občutljivim galvanome-trom. Prav za prav tu niti ne moremo govoriti o aparatih, ker je vsa naprava tako drobna, da ne tehta niti en milicam Na zvezdami na Mount Wilsonu omogoča taka naprava meriti toploto zvezd do 13. velikosti.
Le malo bi vedel: o vsemirju. če bi bili navezani samo na svoje oči in če bi nam
ne pomagali veliki daljnogledi, pogledati v neskončnost. In kadar čitamo o tem kako dolgo se izdeluje in koliko stane zvezd oslovski daljnogled, ne smemo pozabifi s kako nepopolnimi majhnimi dainosledi so odkrili slavni zvezdoslovci preteklih stoletij velike še vedno veljavne zakone
vesoljstva. ki nas obdaja Ali so imeli boljše oči. da so mocdi prodreti do temeljnih zakonov premikanj a vesolistva okrog nas?
Kdo bi mogel odgovoriti na to vprašanje.
Pred močno svetlobo varujemo oči s črnimi naočniki. Pri fotografiji upoiabljamo filtre. Narava zna zagrniti cele kraje z meglo. V pravljicah so čarovniki, ki znajo čara ti z besedami: Megla pred menoj, megla za menoj. Tehnika si že dolga leta prizadeva, izumiti ali odkriti nekai kar bi moglo razpršiti meglo. Sloveča ie londonska megla, ki večkrat ustavi ves promet. In koliko nesreč zakrivi! Pri poedinih poskusih se ie posrečilo razpršiti meglo in sicer samo za trenutek in na majhnem prostoru, pa še tak poskus je zelo drag.
Veda in tehnika sta nam omogočila prodirati, videti ali orijentirati se tudi v megli in temi Veliki oarniki imaio aparate, ki oddajajo in sprejemajo valove in ultrazvoke. Ce je kaj na poti — ledena fcora ;— ali druga ladja — se valovi odbijejo in vrnejo. Lahko tudi hitro fotografirajo skozi meglo prodirajoče žarke. Te fotografije pokažejo, da li se bliža druga ladja ali ledena gora.
Moderno letalo, lahko leti tudi v gosti megli in temi. če je v ta namen posebej opremljeno. Mnogo ie zračnih prog. na katerih letajo letala tudi ponoči. Letalo ie v zvezi z radiogoniometričnimi slanicami, ki povedo pilotu kje ie letalo, kako visoko leti. v kateri smeri in kako visoko naj leti, če hoče srečno prispeti na letališče Poznamo tudi več sistemov, ki omogočajo letalom varno spustiti se na tla. Letala se lahko spuščajo na letališče tudi v polni temi in gosti megli, seveda pa moraio biti letališča dobro razsvetljena Glavno pri tem so maihne oddajne postaje. Po njihovih signalih spozna pilot da li prav leti tja. kjer se hoče spustiti. Imamo torei naočnike, s pomočjo katerih vidimo bacile in daljne komete, bakterije in daljne zvezde, imamo pa tudi naočnike, s pomoč i o katerih vidimo skozi meslo in temo.
Umeten dež
Iz Madžarske poročajo, da je bil tam patentiran način pridobivanja umetnega dežja. Letos vsaj pri nas takega dežja ne potrebujemo, ker imamo dovolj naravnega. Rešitev tega problema naj bi bila izrednega pomena. Poskuse na tem polju delajo učenjaki že dolga leta, lahko bi celo trdili, da že od najstarejših časov. Iz-preminjala so se samo sredstva. Vemo, da so oblaki vodni hlapi in da začne deževati če se ti hlapi zgoste. Teoretično se da zgostitev oblakov doseči z ohladitvijo. Praktično je potrdil pravilnost te metode holandski raziskovalec, ki je posul iz lf tala 500 kg drobnega ledu na oblak. Oblak se je res zgostil v dež.
Zakaj se torej nc uporablja ta sistem praktično? Bilo je namreč nadalje ugotovljeno, da se vodni hlapi zgoste samo, Če so v ozračju zgoščevalna jedra, namreč električni delci (saje, prah. ioni itd. ali el^ktrizirani delci prahu), na katerih se nabira vlaga. Ameriški učenjak je nasiti na oblak taka zgoščevalna jedra v obliki 100 kg najdrobnejšega s 150.000 voltov elektriziranega peska. Čez 10 minut je začelo deževati, kajti vodni hlapi so se zgostili na pesku. Madžarski učenjaki skušajo izrabiti vlažnost zraka. Priporočajo tekoča ali trda goriva, ki bi jih zažigali na tleh ali na vodi. Segrete zračne plasti se dvignejo, ohlajene pa zopet padajo. Pri mešanju   hladnega   in  toplega zraka se
ohlade vodni hlapi v zraku in tako začne deževati. S tem pa seveda še ni zagotovljeno, da bi dobili umeten dež tam, kjer bi ga povzročili, ker bi lahko veter od-pihal oblake in umeten dež bi namočil zemljo tam, kjer bi ne bilo zaželjeno.
Poraba ogljikovega kisika
Rastline potrebujejo ogljikov kisik za asimilacijo in zanimivo je kako mnogo ga porabijo. To je izračunal za solnčnico Purkvnov učenec J. Sachs. Solnčnica porabi v eni uri 1.3 gr ogljikovega kisika ali v enem mesecu 400 gramov. Ce bi vso zemljo zasejali s solnčnicami bi zraslo na nji 135 bilijonov teh rož in v enem mesecu bi porabile 54 bilijonov kg ogljikovega kisika. V atmosferi je 2700 bilijonov kg tega plina in ta zaloga bi zadostovala solnčnicam za štiri leta.
Na zemlji pa nimamo samo solnčnic. temveč tudi druge rastline in za nje velja približno isto. Ce bi se torej zaloga ogljikovega kisika v atmosferi ne obnavljala, bi bilo v štirih letih uničeno na zemlji vse življenje. Ebermaver je izračunal letno porabo ogljikovega kisika na 90 milijonov kg. tako da bi zadostovala zaloga za 20 let. Dubois je cenil zaloge na 70 let, Reimann na 18. Schw6der pa na 35. Zadnje cenitve so prej daljše, ker se ne upošteva, da rabijo ogljikov kisik tudi morske rastline, ki o njih številu nimamo nobenih podatkov in tako njihove porabe tudi ne moremo oceniti. Naj bo že kakorkoli, ogljikov kisik se neprestano črpa Iz zraka in če bi se neprestano zaloge ne spopolnje-vale, bi bilo življenja na zemlji kmalu konec.
Jubilej konzervnih škatlic
Letos je minilo 125 let, odkar so bile prvič izdelane živilske konzerve v pločevinastih škatlicah. Sicer so že leta 1795 v Franciji mislili na to, kako bi se dala za prehrano vojske določena živila spraviti tako, da bi se ne pokvarila, toda prave konzerve v škatlicah so jeli izdelovati šele leta 1815 v Rusiji. Takrat so organizirali veliko znanstveno ekspedicijo v polarne kraje in ta je vzela s seboj med drugim tudi meso, ki so ga spravili v škatlic« iz bele pločevine in jih zaprli tako, da bi ne mogel zrak do njih.
Ekspedicija je uredila med potjo več skladišč živil, kjer je spravila v prvi vrsti mesne konzerve. V nekatera teh skladišč se sploh ni več vrnila in tako so ostala pozabljena v polarnem snegu. Proti koncu preteklega stoletja so pa v polarnih krajih pozabljene konzerve slučajno našli. Ležale so v večnem snegu okrog 80 let. Ko so jih odprli so se prepričali, da je meso v njih še užitno. Da se je meso tako dolgo ohranilo v škatlicah se pojasnjuje s tem, da so ležale konzerve ves čas v snegu, torej na mrazu. Jasno je, da bi se bilo meso v njih sicer pokvarilo.
TEŽAK RAČUN
— Koliko si stara deklica?
— Ne vem. Ko sem se rodila je bila stara mota mamica 28 let. zdaj ie pa 25.
JESENSKI
DUNAJSKI VELESEJEN 1940
OD 1. DO 8. SEPTEMBRA
Navzlic vojni je Dunajski velesejem pomembno povečan — prostorno z novimi zgradbami, vsebinsko pa s pridobitvijo novih skupin razstavi jal cev. Posebno bo zastopana nemška industrija avtomobilov.
Mednarodni značaj daje Dunajskemu velesejmu posebno močno sodelovanje inozemstva, posebno pa vseh držav jugovzhodne Evrope, Jugoslavije, Madžarske, Rumunije, nadalje Slovaške itd.
VIZUM ZA POTOVANJE
Obiskovalcem Dunajskega velesejma bo izdan brezplačen vstopni vizum.
Potrebno je, da zastopnik Dunajskega velesejma — ki je pristojen za kraj, kjer interesent stalno živi — predlaga, da se lahko izda vizum. Prijave se sprejemajo do 10. avgusta 1940. Poznejše prijave se bodo sprejemale v mejah možnosti in bodo tudi vezane s posebnimi stroški.
UGODNOSTI ZA POTOVANJE
Obiskovalci Dunajskega velesejma dobijo posebno sejmako legitimacijo, glaseČO se na njihovo ime, in popust za potovanje, in sicer: na nemških državnih železnicah 60%, na jugoslovanskih državnih železnicah pa 50% pri povratku od normalne tarife.
NATANČNEJŠA OBVESTILA
dajejo: častni zastopnik Dunajskega velesejma za dravsko banovino in banovino Hrvatsko: direktor Josip Kulhanek, Zagreb, Ilica 9, tel. 24-307, ter generalni zastopnik za kraljevino Jugoslavijo: H. PfannenstUl, Beograd, Bosanska 29. tel. 30-881.
Krinka lju
154
lun
— Tu, v vašem kabinetu, oče. Hotela sem pravkar ▼stopiti, pa sem obstala na pragu, videč da niste sami.
— Napačno si mislila o tem vrlem možu, — je dejal markiz in puhnil oblaček cigaretnega dima pod strop. — To je bil delavec, ki nima nič skupnega s apaši, razen da stanuje v okraju Butte in da je Slabo oblečen. Prišel je v imenu svojih tovarišev prosit me, da bi se udeležil shoda, na katerem naj bi ljudski govorniki poučili tovariše o tržiščih, ki nudijo zaslužek v prestolnici živečim nezaposlenim. Prosili so me, naj bi govoril o Valcoriji, o industriji kavčuka. Morda so upali, da bom ponudil delo tam tistim, ki ga tu ne morejo dobiti. To je bilo sršenovo gnezdo, kjer so me mogli dobiti med žrela. Napadajo me pogosto med delavstvom pod pretvezo, da za poslujem na svojih plantažah Indijance in da jih pladnjem zelo slabo, dočim roke mojih rojakov ne morejo dobiti dela. V splošnem je bila to prilika, po-
jasniti delavcem marsikaj. Za nič na svetu bi ne bil zamudil take prilike.
— O, oče... oče ..., — je vzkliknila Michelina. In z ognjevitostjo, tako otroško kakor je otroško
zvenel njen klic, ga je objela.
Smeje jo je potisnil od sebe, pri tem jo je pa srepo pogledal naravnost v oči.
— Kaj si torej mislila?
— Nič. Misli so mi kar tako rojile po glavi. Samo
sebe sem mučila. A ti — a ti___       si ta čas delal
dobro drugim.
Živahno, kakor da bi hotel odločno ugovarjati, je markiz položil roko na usta. Toda njegova kretnja je bila tako nagla, da je Michelina čutila, kako se njegovi drhteči prsti nervozno potiskajo k njenemu obrazu. Zasmejal a se je, napetost je popustila in bila je malone srečna.
— Seja je trajala torej dolgo?
— Do dveh. Ker se k siromakom nikoli ne vozim s svojo kočijo in ker v siromašnih okrajih ni iz-voščkov, sem se vračal iz okraja Butte peš med snežnim metežem. Videla si, kakšen sem se vrnil.
— Ubogi oče! In občinstvo — kakšno je bilo? Nedvomno razburjeno in grobo? Ali pa morda ne?
— Ne posebno prijazno, pač pa zanimivo. Opišem ti ga pozneje. Govoriva raje...
S klicem nežnega obžalovanja ga je prekinila.
— A jaz, ki sem smatrala tvojega posetnika za morilca?
Renaud de Valcor je zadrhtel. Naglo se je obrnil proč. Njegova hči ni mogla več opaziti bleska nje-
govih oči. niti krčevitega drgetanja mišic na njegovem obrazu. Stopil je k peči in vrgel ogorek cigarete v ogenj. Potlej si je počasi prižgal drugo cigareto.
— No, torej, — je dejal končno, — kaj si mi hotela reči danes ponoči?
— Oče, srečala sem Franqoi«e.
Markiz je skomignil z rameni, kakor da hoče zadržati, kar je moralo slediti.
— Ne imenuj mi te ničvrednice.
— Ona se kesa, oče moj. S pokoriti se hoče. V samostan se je namenila.
— Velika pridobitev za samostan, ki jo sprejme. Toda kako veš to?
— Sama mi je povedala.
— Ti si govorila z njo?
Ob ogorčenosti tega vzklika je Michelina na lahno prebledela. Pričakovala je to. Toda našla je v sebi dovolj poguma, da je zagovarjala svoje dejanje in svoja čustva.
— Nesrečnica se mi je smilila. Vsa objokana je prišla na grob moje matere.
— Jaz bi jo bil tam pobil na tla.
Zdelo se je, kakor da njegovi škripajoči zobje in njegovi podplati, hodeči po preprogi, že teptajo krhko in slabotno sovražnico.
Michelina je videla v duhu drobno postavo in nežen, žalosti poln obraz. Srce se ji je skrčilo. Borba med tem možem in onim otrokom se ji je zdela preveč neenaka.
— Da ni te male kače, — je dejal markiz, — in
njene blazne ljubosumnosti nate v njenem brezglavem hrepenenju, da bi postala princesa, bi nikoli ne bilo podle zarote proti mojemu položaju, moji časti in mojemu imenu. In s tem podlim bitjem govoriš ti na grobu svoje matere!
— Frangoise je bila kruto kaznovana. Markiz de Valcor se je divje zakrohotal.
— Nikoli njena kazen ne bo dovolj težka. Ti si pa smatrala njeno ljubosumnost za obžalovanje? Za kesanje si smatrala drgetanje te kače, oropane strupa. Nikoli več mi ne pripoveduj, da si govorila s tem podlim bitjem. Ne odpustil bi ti tega.
Michelina je stala molče, zbegana bolj nego prestrašena. Ni si mogla več pojasniti plemenitega nagiba, ki je bil zdramil v nji sočutje s Francoise. Leta ni niti hlinila svojega kesanja, kakor je domneval njen stric, temveč ji je metala v obraz zlobne žalitve. Kača, ranjena, razorožena po pravkar izgovorjeni primerjavi. In vendar je Michelina ni mogla sovražiti tako, kakor je hotela to volja njenega očeta.
—A zdaj, — je dejal markiz z izpremenjenim glasom, — mi povej, kako si razumela Mathurinino pismo.
— Nisem poskusila razumeti ga* To je nesmiselna predrznost.
— Kaj praviš?
— Pravim, da me ta prismuknjena starka žali, mene, Michelino de Valcor, s tem, da skuša vzbuditi v meni zanimanje za pustolovščino njene grešne vnukinje.
Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiftfrftTtA Fran Jeran U Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Val v Ljubljani