117. številka. (T Trato, T četrtek zvečer dne 30. septembra 1897.) Tečaj XXII. „■DI1VOBT« lakaja po trikrat na teden v ieatlb ia-daajih ob torkih, AatPthlh ia Hobotah. Zjatraaje ladanje ia- haja ob 6. uri ajutraj, režemo pa ob 7. ari večar, — Obojno ladanje stane: " JoJ«nme«»io . t. 1.—, laven Avatrije f. 1.50 as tri meaeu. ..3,- . „ . 4 .SO aa pol leta ..'*.- I ; 9 s— aavMleto . ..12.- . . .18.-Narsftalsa J« plačevati aapraj aa lariiki »rsi prtlai«ae ■»reenlie a« aprava m szlra. i'a»aMtl3ne fttevilke ae dobivajo v pro-4ajalnlr*h tobaka v lratu po S ari. Izven Treta po 4 nvč. EDINOST Oglaal m račune pa tarifu ▼ petitu; aa aaalove 1 debeli«! črkami ae plačuje froetor, kolikor ob te ga navadnih vritlo. 'odana, ouartnioe ln javne labralo, domači ogla«! itd. ae računajo po pogodbi Tal dopiai naj te pošiljajo ufedalitva alioa Caaerma it. 13. Vaako piano mora biti frankorano, ker nefrankovana ae a« aprejemajo. Bokopiai ae ne vračajo, Naročnino, reklamacije in oglaae »pfe-jema upravniitvo ulica Molino pio* oolo hit. 3, II. nadat. Naročnino in oglasa je plačevati loco Trat. Odprte reklama cije eo proate pofttnine. 61 , V eiHnotii i• Popoten poraz .pacifikacije' na Hrvatskem. Kaj je pacifikacija ? Kaj znači ta beseda ? Ta beseda znaci, da je zopet nastal mir v deželi, kjer so bili popred abnormalni odnošaji, kjer so bili razburjenje in upori. Io oni, ki je svojim p a-m e t n i m, primernim in dobrohotnim posredovanjem dovel zopet do miru popred razsr-Jeno in razburjeno prebivalstvo, zasluti ime pači« flkatorja v najlepšem, najzvišenejem pomenu te besede. Zgodovina Človeštva pa pozna preveliko Število .pacifikatorjev*, ki so zopet napravljali iz tega ali onega vzroka kaljeni mir: z nasiljem in dušenjem onih, katere je le gola krivica pritirala do tega, da so nasilno roko in kršenjem zakonov, in včasih tudi zločinom posegli v veljavni red človeške družbe. Ali so taki oblastniki res zaslužili ime ,pa-ciflkatorjev" ? Ne, in stokrat ne I Mir in sila sta si dijametralno nasprotna pojma 1 Toda to treba unaeti cum grano salis: s potrebno mero razsodnosti. Tu treba razlikovati. Ako gre za to, da denemo ■a uzdo resnične zločince, ki le gnani po svojem hudobnem nagonu dovršujejo čine, naperjene proti varnosti druge osebe in pioti varnosti tujega imetja, ali rušijo podlage, na katerih slonita mir in red v deželah in državah: tedaj je neizogibna dolžnost onis», ki so na oblasti, da železno roko zaustavijo posel takim rokovnjačem. Drugače pa je z onimi, ki so se pregrešili proti božjemu in človeškemu zakonu, ker se jim je godila krivica, ki jih je slednjič prignala v obup. Kakor je v prvem slufiaju najhuja strogost ne le opravičena, ampak naravnost v naj no dolžnost, tako neprimerna, da, pogubna je strogost in sila v tem drugem slučaju. V deželah, kjer je prišlo do žalostnih in nezdravih odnošajev vsled grehov javne uprave, ali vsled krivičnega političnega razmerja — in naj so bile posledice tem odnošajem še tako hude —, treba debati za pomirjenje le z — dobrohotnostjo. Kajti v takih slučajih pacifikator PODLISTEK 18 Spisal: S r a k o p e r. Oba sta molčala nekaj časa, igrajć se s ča- Šama. .Kaj pa pri nas?* „Vsi zdravi, Rezika se je omožila, sicer vse pri starem, mati še vedno takau. ,In na Vrhu ?■ ,Ej, Hermina je vesela, pričakovala te je, pa se je govorilo mnogo o tebi, častnega in nečastnega. Gospod z Vrha pa je bolehen*. „Iu Heruiiua ? Vprašam, ker si jo omenil ti*. „Si je izbrala drugega fauta". Lovec ie zvito pogledal Ivana in poteze na njegovem obrazu, toda te se niso izpremenile. Miren, a tako, da je Lovec spoznal, da mu srce bojuje hud boj, je vprašal: „In ti?" „Veš, da me niso nikdar mnogo zanimale srčne stvari; čemu bi me sedaj ?u „V besedah..." „No, in ti P Koliko je vendar resnice na tem, kar se je govorilo?- aV«e — pa nič. Izginil sem bil, tako se mi je zdelo prav.* „Z Dunaja? Kaj pak, treba se je bilo izogniti upnikom". .Kakim upnikom?" nima posla z zločinci, ampak z zavedenci, nima posla z zločini, storjenimi zgolj po hudobnih nagonih, ampak storjenimi po elementarni sili ljute nevolje, ko človek ne presoja več svojih činov. Toliko smo hoteli reči na sploh o pacifikaciji in o pacifikatorjih. K temu pa so nas dovele pre-žalostne vesti, ki nam prihajajo sedaj iz Hrvatske, kjer so se po nekaterih krajih ravno te dni na naj-ljuteji način kršili božji in človeški zakoni: uporom in ubojstvom. Naši čitatelji vedo, kaj se je zgodilo te dni v Sjeničaku, kjer je zbesnelo ljudstvo ubilo tri uradnike. A iz poročil posnemamo, da sumljivo vre tudi po drugih krajih. Zamislimo se za par let nazaj. Opozicija je bila obnemogla popolnoma vsled ljutega pritiska vladnega aparata, še bolj pa vsled lastne razcepljenosti, in vladajoči zistem pa je triumfoval na vsej črti. Bobneči slavospevi so doneli vladajočemu zistemu po madjarskih in hrvatskih vladnih listih, a tudi vse nemško, z Žido-Madjari tesno povezano novinstvo je pelo slavo banu grofa Khuenu He-der»aryju kakor pacifikatorjuHrvatske! In kdor je bil res toli lahkoveren, da je verjel tem slavospevom, »oral je misliti, da je ves narod hr< vatski — izvzemši le par prismojenih glav — v taboru njegove ekscelence bana. Grof Khueu torej pacifikator Hrvatske t To se pravi: narod hrvatski se je pomiril popolnoma z vladajočim zistemom in je po nebeški zadovoljen z upravo, kakoršno vzdržujejo na Hrvatskem .bratje in zavezniki" Madjari. Narod hrvatski — tako si je moral misliti svet — je pripravljen pozabiti na svojo minolost in na svojo zgodovino in je pripravljen za odpoved svoji državni samostojnosti in je kar navdnšen za idejo, da domovina postane le priprosti komitat ali provincija na madjarskem globu. Slednjič je to le izbruh obnemoglega srda, ako trde redko sejane daš* v opoziciji, da uprava v deželi ni uzorna, ali da ima kd« opravičenega vzroka za pritožbe. .Saj veš, tista ljubezen, no d&, nočem je ka-rakterizovati, je draga!" .Jaz te ne urnem t" „Ne vem, nisem bil priča, toda govorilo se je — tudi v X — da si ti .Kdo je to govoril? — Ha, ti?' Pogovor je bil postal glasen, nekateri iz družbe so postali pazljivi, nekateri so bili obkolili naša znanca. Čakaje na odgovor na svoje zadnje vprašanje, je nabral Ivan obraz v gube presenečenja, ustal ie in glasom, ki je pričal, da se mu je posrečilo nekaj, poklical ie Frana Muho, stisnil mu roko is ga pohvalil: „Dobro si naredil, hvala ti srčna!" Trčila sta s kozarcema. „Tebi, Lovec, se tudi zahvaljtgem, da si svoio misijo v X tako izborno izvršil, ne hotfi in ne ved6, za kaj se gre!* in obrnil se je Ivan ter prisedel k drugi mizi. Prostori dvorane so se praznili polagoma, slavnostni govornik Pompejas je baš obtičal v sredi svojega govora, v katerem ie razpravljal, v kaki zvezi sta severni tečaj in čaša piva s .spersech-serlom*. Slavni Otokar je zapovedal centralizacijo, ,mož trebuha1 se je že poslovil, in Rund&r je zapel : .Mi pa ostanemo, kakor smo b' li..." .Katho-li8che Resourse" je bila prazna, naši snanci sedijo pri Polarmožu pri črni kavici, po kateri je hrepe- Tako se je govorilo in pisalo. Med tem je prišlo pred dvema letoma do potovanja Njeg. Vel. in ta prilika je zadoščala, da se je podrl lep del toli umetno zgradjene Potemkinove vasi. Dogodki •b bivanju kralja v Zagrebu so zadeli kakor strela iz jasnega vse ono javno menenje, ki je slepo ve-rojelo v pacifiltacijski talent in v dobro voljo grofa Khuena. Sežiganje madjarske zastave, na javnem trgu in pred obličjem Njeg. Veličanstva, je kričalo na glas, da narod hrvatski ni pacificiran politiški in spoprijaznem z madjarskim zistemom, marveč, da je nezadovoljnost prav blizu vrhunca. In potem so prihajala dan na dan poročila o izseljevanju naroda v Ameriko, zlasti iz Slavonije. Ni naredbe vlade, ni svarila rodoljubnega novinstva niso mogla odvrniti ljudstva od tega u« sodnega koraka. Solzo v očeh in divjo boljo v srcu je ostavljat narod svojo ljubljeno grudo ter v zavesti, da se najbrže ne povrne nikdar več !1 Orožna beseda! Ali ljudstvo je prigovarjalo vsem svarilom: .slabeje, nego se nam godi tu, se nam ne more goditi nikjer!" Zopet grozne besede, grozna obsodba, glaseča se, da Ijadstvo ni obupalo le na politiškem zistemu, ampak tudi na svojem materi-jalnem položenju. Zistem grofa Khuena je bil sojen na dve strani: politično in administrativno 1 Toda grof Khuen še vedno ni hotel storiti tega, kar bi bil moral storiti kakor pravi in resnični pacifikator. Mesto, da bi bil jel odpravljati vzroke nezadovoljnosti, proganjati je jel one, ki so opozarjali na te vzroke. Za opozicijonalno časopisje je nastala strašna doba persekucij, ki traja še danes. Proganja se novinstvo in proganjajo se posamičniki. Ali, kakor je bila zgrešena taktika, tako so bile posledice le neugodne za grofa. To se je pokazalo na zadnjih volitvah. Sila je primorala obe opozicijski skupini, da sti ie združili v patrijotiški skrbi. Posledica temu je bila, da je zistem doživel grozen moralen poraz vzlic vsej brezobzirnosti iu pritisku vladnega aparata. Voli- nel gorenjski Jože že pred štirimi urami, nekateri karambolujejo, tam pri stranski mizi pa pripove-daje Fran Muha Lovcu, da si je Sraka kmalu po Božiča dobil stanovanje v Kostanjevici, (III okraj Landatrasse), kjer je študiral oddaljen od drugih. Dovršivši v drugi polovici julija državni izpit, uresničila se mu je želja, da je mogel potovati v Italijo : dobil je namreč baš tisti dan drž. ustanovo. .Poglej ga," tako je zavr&il Muha, .kak hrust je, potovanje ga je poživilo". „Da, saj mu je bilo treba: izživel se je bil*. Ivan je čul zadnje besede, položil je kć na bilard — partija je bila dovršena — in se hitro obrnil k onima. „Sicer pa, Lovec, ne vem, čema se ti toliko zanimaš za-me", je rekel rezko, .vedi, jaz nisem odgovoren za svoja dejanja nikomur, najmanje pa tebi". Ivan je hotel oditi, ali Lovec mu je zastavil pot in ga vpašal: „In Hermina, njej ?.. " ,Si je zbrala drugega fanta — tej torej tudi ne. No vedi, jaz ne bodem kalil sreče niti tebi, niti njej se svoje navzočnostjo. V drugo se pa ti — dobro si zapomni — prepričaj o istinitosti tega, kar govoriš. Povem ti še jedenkrat, da tebe prav nič ne briga moje življenje l" Trdo je govoril Ivan zadnje besede, plačal je in odšel. (Pride še.) tve so pokazale, da narod ni poncirjen, anpak da 8«! h izdatno oddaljil od pomirjeuja. Slava o pa-cifikacijskem talentu grofa bana je dobila prav veliko ljikno J iako, da so celo posamične utmško-liberalu« n./vine jele siuuiu da j • aekaj gnilega tam v državi — Danski. A *e,Iaj poboji uradnikov v Sjenieaki! in tako ▼fen je drugod, da M vhda ni veMa več pomagati drugače, nego da j« v đvauAjstih okrajih postavila vislice v svarilu zbfc.-neleruu ijudst?u, to je: da je proglasila p r e k i sod ali naglo sodbo. A ta ne velja izgovor, da je vse to plod opozicij-ske agitacije, kajti — ako se ue motimo — v 9 teb okrajih j« z lagala zadnjić v i a d 11 a stranka, torej so n j e d o m e u a. Tu bi kazalo, da je nezadovoljnost splosnal Zistem je materijalno ngooo-bil kmečko prebivalstvo in uapHčue naredbe vlade so vzbudile bojazen v narodu, da sta rau v nevarnosti vera in narodnost. Tako je prišlo do činov, na katerih se mora zgražati pošteu človek. Pebojstva in preki sodi Do te točke je došla pacifikacija na Hrvatssem in to znači nje grozen in p opolen poraz. Glavni občni zbor kmetijske in vrtnarske druibe za Trst in okolico dne 12. septembra 1897. Ob jako lepi udeležbi sš strani členov in veliko drazib za našo dično družbo zanimajočih se oseb vršil se je letošnji občni zbor imenovane dražbe V nedeljo 12. i. m. Zanimanje za ta občuj zbor je bilo ttm veće, ker se je — in to po pravici — pričakovalo popolnoma novih, za pov/idigo družbe ▼ažnih vprašanj, katerih se j« bilo treba dotakniti na zboru. Predsednik g. I v a n G o r i u p je pozdravil navzoči zbor .-s prisrčnimi besedami iu se zahvaljeval za žilavo vstrajnost za družbo uuetih členov, a zajedno vzpodbujal, da treba še krepkeje nastopiti, ako hočemo, da se za naše domače gospodarstvo toliko potrebna družba povzdigne na ono stališče, kakoriuo jej gre po v*ej pravici. Gospod predseduik je menil, da smo dolžni delovati v tem smislu vsi, katerim naui je količkaj na srcu zdravi obstanek našega kmetijstva in vrtnarstva. Ou sam, g. predsednik, ima mnogo druz.h poslov, ki zahtevajo žrtev na času in imetju, vendar živi z dušom in telesom za to piekoristno narodno podjetje iu je pripravljen tudi za naprej prinašati še raznih irtev na oltar domačega kmetijstva. Po navdušenem odmevu od strani zbora na tej redoljubni izjvemu ruskemu konzulu v Trstu, dvornem« sretniku Pavlu M e 1 n i k o v u. Der Teufel soli ihn holan! „Pensiero Slavo" od 18. septembra pripoveduje: Leta 1892. jo imelo našo vojne brodovje svoje vaje blizo Fazane. O tej priliki «o streljali tudi v tarčo. Neki pomorščak (Dabnatinec) je pogodil tako dobro, da so se mu kar čudili častniki. Poveljnik baron Sterneck s. je dal red^taviti vrlega mladeniča. Ogovoril ga je nemški. Kako naj bi Dalmatinec odgovoril na nemški nagovor ?1 Baron Sterneck je ogovoril moža italijanski, zopet ni dobil odgovora, a jeden častnikov ni mogel drugače, nego da je pojasnil: „Fxcellenz, der Maun versteht nur kroatisch* 1 To pojasnilo očevidno ni bilo po godu nj. ekscelenci, kajti na jako čuden način je pohvalil potem vrlega dalmatinskega strelca; vskliknil je namreč: Der Teufel soli ihn holenl Goti omenjeni list Jpravi, da je pripravljen dokazati h pričami, da se je res dogodilo tako. Ta dogodek pač ne treba komentarja: mož, ki je z-islnžil <*se pohvale, je moral občutiti nevoljo saiMo zato, ker ui znal nemški. Da, da, to je tista sta a tradicija, o kateri smo govorili nedavno, tradicija n uiške in centralistične Avstrije. No, mi se nadej irai, da ni več tako daleč oni čas, ko bodeim> m gii temeljito zagraditi pot takim tradicijam, ker bi bile le udarci v obraz sedanji dobi, sedanjemu duhu in sedanjim stremljenjem probu-jenih narodov. Der Teufel soli ihn holen, namreč onega, ki ne vrši svoje dolžnosti do cesarja, do domovine in do — r.rojema naroda, nikar pa onega, ki ue zna ne m-Iv i l Visoki m nizki gospodje morajo priti do prepričanja, da v Avstriji imajo pravico do življenj« v Uni oki, ki ue znajo nemški, posebno pa še, ako dajojo naši vojni mornarici takov izboren materij-1, l;;;i;jr3nj dajejo naši Dalmatinci. „Ostdsuteche Rundschau" je list, ki je izhajal do najnovejših časov, da skoro ni vedela o njem širša j a nos t. Odkar pa je zaslovela nemška ob-strukcija, zaslovela je tudi „Ostdeatsche Ruudschau" in je postala uzorom tiste nemške srditosti, ki ne prizanaša ui tujim pravicam ni tuji;! časti. Kar ni nemško-;»aoijo mino po receptu SchOuererjrvHm, to mora v blato obrekovanja in zasramovanja. Tako se je zgodilo tudi postnemu uradu v Ljubljani. Ta urad sicer ni slovenski — to moramo povdariti hitro, d ; se ue ustrašijo na tukajšnjem poštnem ravnateibtvu —, pač pa ima ta greh, da stoji na slovenskih t'eli. Zdrel je torej aa blato nemško-nacijon.finega obrekovanja. „Ostdeutschs" je torej zajela poli vrč iz svoje mlaknže in ga je zalučala na omenjen* urad, to je, izrekla je hudo obtožbo, da na poštam uradu v Ljubljani odpirajo in kradejo poštne pošiljatve. Na tako obdolženje seveda ni mogl » molčati poštno ravnateljstvo v Trstu, ampak je zahtevalo od državnega pravdništva dunajskega, naj zsčue sodno postopati proti odgovornemu uredniku rečenega lista. Tej zahtev? je seveda moralo ugoditi državno pravdaiStvo. Da vidimo, i.ako se bode vel nemško - nacijonalni obrekovalec! Kje je resnica? Iz Topolorca v Istri nam pišejo : V cenjeno „Edinost" od dne 5. marca 1.1. št. 27 poslalo je c. kr. okr. glavarstvo v Poreču nastopni popravek : „hd N. 89iRes. Slavno uredništvo! Na podlagi 19 tisk. zakona prosim slavno uredništvo objaviti v svojem cenjenem listu nastopno: Ni res, kar je bilo priobčeno v št. 24. „Edinosti", da je (inć 25. februarja t. 1. o priložnosti volitve volilnih mož v Žrenju padel en kameu od italijanskih protivnikov med or žuike in vojakfe* drugi pa med množico, in da je bil pri tem tudi neki Tončid težko ranjen. Resnica je, da orožniki in vojniki niso bili na nikak način nadlegovanj in da j* bi! imenovani Tončič tako lahko ranjen, da je že v« ure potem oddal svoj glas na volišču. Ker se je to zgodilo po noči, se ni moglo Še poizvedeti, kdo je vrg^l kamen. Od c. kr. okr. glavarstva v Poreču 2. marca 1897. Lasciac. mp." A žendarmerijski poveljnik iz Čitanove, po imenn Forcessin, ki je tisti dan načelo al orožnikom, postavil je kurata gosp. Josipa Knavsa pod obtožbo, s katero ga je dolžil, da je on kriv, da ni mog-1 najti zločincev, ki f>o metal kamenje na vojake. Dogodek je bil pa v resnici tak-le: Ko so Italjani začeli metati kamenje in je bilTončič močno ranjen na glavi, postali so hrvatski volilci tako razdraženi, da se jih je bilo bati. Vsled tega sa je začela bati komisija, ker, kakor Vam znano, ni imela čisto test. Komisar dr. Karminski je pozval pred se kurata iz Gradina in kurata Josipa Knavsa in ju naprosil, da naj pomirita ljudstvo. Kurat Knavs je res začel koj miriti, a imenovani žandarm. poveljnik je skočil kriče proti njemu, ter mu zaukazal da se ima takoj pobrati z mesta. To je bil ves zločin, vsled katerega se je kazensko postopalo proti kuratu Knavsu. Za časa kazenske razprave je bil zaslišan kakor priča tudi tačasni komisar Dr. Karminski, ki je izjavil, da misli, da so kamenje metali Hrvatje. Ta izjava je posebno interesantna in značilna, ker pravi da so Hrvatje kamenje metali, a kamenje je padalo samo na Hrvate in vojake. Ker je bila hrvatska stranka popolnoma ločena od italijanske stranka, ker je stala cerkev sč zvonikom in velikim dvorom med njima, si živ krst ne more drugače tolmačiti te izjave kakor da je hrvatska stranka metala kamenje — sama na-se 11 Ali ni to smešno? Torej orožnik in komisar sta trdila, da se je metalo kamenje, c. kr, okr. glavarstvo pa j e trdilo v goraj citiranem popravku, da vse to ni res! — Kje je resnica ? ! Sicer je bil kurat Knavs na razpravi v Motovunu spoznan popolnoma nekrivira, na čemer ni bilo dvomiti že v naprej. Toda — — to jedno so vendar dosegli : napravili so tofencu in pričam nepotrebnih potov in potnih stroškov. Gospodje državni poslanci! Ali ne bi bilo dobro to stvar raztolmačiti na višem mestu ? Kajti vsa ta stvar ni še zaključena, ker je državuega pravdnika namestnik prijavil priziv. Ni dvomiti sicer, da tudi II. instanca potrdi razsodbo prvega sodnika — saj bi priveli lahko 100 prič v prilog obtoženemu — ali za gospoda kurata je to vendar situo, ker se stvar zavlačuje in ne more storiti nadaljnih koiakov. „Šolski domu v Gorici. Veda in omika, sloneča na verski podlagi, osebna poštenost in značajnost je prava podlaga napredku vsacega ljudstva. To merilo je tudi treba vzeti v roke, ako hočemo oceniti napredek ljudstva bodisi tu ali tam. In ako to storimo in si ogledamo uatanko odnošaje in razmere na Gor'škem, moramo pripoznati, da napredujejo Goričani istinito navzlic vsem oviram in zaprekam, ki se jim delajo od ljutih in zagrizenih nasprotnikov in dragih merodajnih Činiteljev. Razumni in previdni voditelj goriških Slovencev, veleč. g. dr. Gregorčič, je pa tudi dobro pozual ono točko, kjer je bilo treba nastaviti vzvod, da se povzdigne pravi napredek njegovih rojakov. V mestu goriškem videl je na stotine mladine slov. starišev, ki je tavala brezposelno po mestu ter se poizgnbavala v mlaki moralnega pada. Zato je vkljub velikim oviram osnoval v Gorici slovensko ljudsko Solo, ki se je vedno bolj širila in je že danes postala košato drevo, od katerega zr.j»ma goriška mladina krasnega sadu za svojojprihodnost. A v društvu z drugimi plemenitimi rodoljubi osnoval je tam tudi slov. obrtno šolo za dečke in deklice in namerava osnovati še druge potrebne učne zavode, ki bodo vsem Goriškim Slovencem v korist in ponos. Za vse to je pa treba mnogo novcev, kajti le „Slogini" zavodi in otroški vrti na Goriškem stanejo preko 10.000 gld. na leto, in vse te troške pokrivajo goriški in drugi slov. rodoljubi z radodarnimi doneski. Kdor pazljivo sledi požrtovalnosti goriških Slovencev v tem ozira, ki stavijo tiho in radovoljuo pri vsaki priliki svoj darček na žrtvenik domovine, mora pač pripoznatii da to ljudstvo za »uži h rrrm tudi do'akati boljše usodo, nego oia, ki mu je sedaj odmerjena. Ker j* pa poslopje „Slogimh zavodom" svojina italijanska, za katero motfi plačevati „Sloga" veliko najemsčino, a je vrh tegi vedno v nevarnosti, da^ostanejo označeni zavodi brez podstrešja, sklenili so prvoboriteljl goriški zidati „Šolski 1om*, kar je hvalevredno, ker je neobhodno potrebno. Toda tako poslopje stan* mnogo, h ker o nagujeio *e goriški Slovenci pod bremenom tolikega narodnega davka, je pač uaevno, ako priporočilo tndi mi vsem Slovencem in rodoljubom, da pnh'te na pomoč našim bratom na jugu, ki bi jejo ljut, boj za svoj obstanek na skrajni meji mile na-"e domovine. Darove sprejema predsednik društva „Šolski dom", g. dr. Gregorčič, ali pa denarni čar prof. Ivan Berbuč. Za bazar ženske podružnice sv. Ciriia in Metoda, ki bode v nedeljo 3. oktobra pri Sv. Ivanu, so podarili nadalje : Gosp. Dolenc (poslanec) 4 Kr. g.a Vekoslava Dolenc (posl. sop.) krasni galanterijo za cvetlice, g a Puschl krasno galanterijo za cvetlice, g. Anton Kovač iz Nabrežine 1 Kr. Popravek. G. g. duhoven Sila je podaril 12 molekov, 6 molitvenikov in 66 raznih knjig in knjižic, č. g. duhoven J. Varro pa je p jdaril krasno pripravo za »motke (mehanizem) iu galanterijo za papir. (Pride še.) Važna razsodba. Namestništvo tržaško je odtegnilo dijaku Juiju Karvariu štipendij pok. Škota Dobrile, ker je bil obsojen na dva meseca kakor udeležnik na sežiganju madjarske zastave v Zagrebu pred drema leto&a. D jak se je piitožil na upravno sodišče proti tej odredbi namestništva in rečeno sodišče je res ugodilo njegovi pritožbi in je razveljavilo odredbo namestništva. Razpisano je mesto poštnega odpravnika na c. kr. poštnem uradu v Črnemdolu pri Idriji, proti pogodbi in kavciji 200 gid., uradni pavšal 60 gld. in letni pavšal 250 gld. za vzdrževanje poštnega sela iz Črnegavrha v Idrijo in Godovič. Prošnje v teku treh tednov na poštno iu brzoj ivno vodstvo v Trstu. Dvoboj grofa Badenija. Tridentinska „Voce Cattolica" javlja, da je grof Badeni že v soboto izrazil željo, da dobi odvezo od cerkvene strani radi dvoboja z W«lfom. V nedeljo da se je spo-vedal in obhajal. Stauje njegove je trajno povoljno. Včeraj je prvikrat zapustil svoje stanovanje. Vozil se je se svojo soprogo. Mej socijalisti in liberalci. Slučaj je uanesel tako, da sti se srečali včeraj dve družbi v gostilni Cindi na Aqnedottn, katere največ^ s'ava ie menda ta, da jo obiskuje klavni Spadoni se svojim štabom. V jedni družbi so bili „liberalni" mladiči, v drugi pa socijalisti. Vse kaže, da so jeli izzivati prvi in žaliti poslfdnie. Ti poslednji pa tudi niso bili leni, vsled česar je prišlo do praske med obema družbama. Prvi so ostavili lokal socijalisti, bili so torej vsak ako pametneji. Liberalcem pa je inspektor redarjev, g. Mihelčič, sekve^triral dva samokresa, katerih lastnika nista imela dovoljenja za nošenje orožja. Sicer pa se prav godi socijalistom: zakaj hodijo v liberalni brlog?! Pogreiajo ga. Perica Josipina Krpan je prijavila oblasti, da že dva dni pogreša svojega sina Justa. Jusfc je nekoliko zmešan. Zapustit je hišo brez klobuka. Mati se boji, da se mu je dogodila kaka nesreča. „Slovenski Narod" obeta ljubljauskim Nemcem, ki iščejo nekak boj mej slovenskim in nemškim gledališčem, da jame poročati — o nemških predstavah. To bode zares najbolje plačilo za germa-nofilsko nesramnost, da svet izve — kake so nemške predstave v deželnem gledališču v Ljubljani. Le po njih, saj drugega ne zaslužijo ! Dvoboji. Še predno je ministerski predsednik pozval posl, Wolffa na dvoboj, dogovorili so sa bili poljski poslanci, da ne bodo več trpeli suma-ričnih žaljenj poljskega naroda. Poslanec Vladimir Gniewosz, ritmojster v pokoju, je v petek mej sejo poslanske zbornice poiskal Wolfa in mu sporočil, da poslanci ne bodo več puščali nekaznovanih žaljenj poljskega naroda, ampak da bodo za vsako žaljenje tirjali zadoščenja z orožjem, toliko bolj, ker niti poljski, niti drugi slovanski poslanci ne žalijo Nemcev kolektivno. "VVolf je odgovoril, da ima vročo kri, na kar mu je rekel Gniewosz, naj se kroti in mirnejše vede ; Wolf je pretrgal na to besedo in rekel: Sicer sem Vam z veseljem na dispozicije, na kar je odgovoril Gniewosz: Jaz Vam tudi, a ne — z veseljem! Čudno bi bilo pa zares, da bi se volk ne dal ■krotiti! Po a alem menenju treba volka uničiti. Volkove v parlamentu seveda le moralno. Ali so zares Germani tako domišljavi, da BMnijo, da njim je že vse dovoljeno? Parnik „Ika", ki je ponesrečil v pristanišču na Reki, so že dvignili iz morja in so ga spravili v „dock*. Pravijo, da se preiskava razvija vedno usodueje za kapitana „Ike\ Stekli psi. Včeraj so vjeli tri utekle pse, jednega na Aquedottu, drugega na Barrieri, tretjega v ulici Sette Fontane. Treba torej velike previda j.sti, ako je videti na živalih sumljivih znamenj. Zlasti bi prosili slavne oblasti, da pooštre svojo pozornost io da obvarujejo prebivalstvo pred nesrečami, ki jih provzročajo take živali. Iz „ogledno" Italije. Iz Genove se poroča z dne 26. t. m.: V tukajšnjih zaporih so policijsti ubili nekega ujetnika, z imenom Forno. Profesor Lombroso, ki je ubitega preiskal, je dokazal, da je nastopila smrt vsled močnih udarcev v prsa kaz-nenčeva. Danes je bilo odpuščenih iz slu&be več viših uradnikov tukajšnje polic'je in se je proti njim uvedla sodna preiskava. Taki dogodki pravijo pač mnogo našim prijateljem ljubljene Italije. Ljubijo jo pa le, vkljub temu 1 Statistika blaznih. Iz statistike blaznih v Avstriji je posneti, da narašča blaznost od leta do leta v naši državi. Odstotek je venderle na možki strani viši, nego na ženski. Mej 10.000 možkih je zblaznelih 13*25 odstotkov, med 10.000 žensk 10-67 odstotkov. Samo 39 96 odst. vsih Jzblaznelih se nahaja po blaznicah, drugi so doma, 14 59 odst. je po oskrbovališč h. Vsega skupaj imajo blaznice samo 11-597 prostorov, tako, da pride na 2*6 odst. jeden prostor. Ozdravi se od vsih na leto samo 9 odst. 10 odst. jih pomrje Kar se tiče raznih oblik te bolezni, odpade 23 odst. v blaznicah se nahajaječih med navadne norce, 22 odst. na podedovano blaznost, 10 odst. paralitičnih, 8 odst. epileptičnih, ravno toliko na tako zvabe „neumne" ali povprečno blaznost, 6'5 odstv. na pijance, 5 odsi. na melauholijo itd. Polovica vsih po blaznicah se nahajajočih je neoženje-nih, 42 »ženjenibj 7*5 odst. uduvljenih. Po amerikanski. V Kansas v Ameriki, imela bi se položiti železniška proga po sredi jednega sela. Prebivalci sela so se vsled tega nadejali mnogo dobrega od te Železnice. Kar pa je nastopilo iznenađenje, da se je prvotni načrt predrugačil in da prelože progo deset milj od sela proč. To je tako zadelo veljake, da so jokali in plakali, naposled pa sklenili, da prestavijo svoje selo tudi 10 milj proč, namreč na prestavljeno železniško progo. Selo je sestavljeno povsem iz lesa iu zdaj že podirajo hiše, cerkve in šole, da jih prepeljejo k progi. Manjše stavbe se kar cele preneso proč. Seljani so se lotili preseljevanja z vso vnemo, toda iz previdnosti postavijo na progi najprej — kolodvor. No. k*j tacega je nrnoče res le v Ameriki. Furor teutonicue. V Saaz-u je govorila neka Schiamek jako navdušeno o nemški narodnosti in nemški stvari. „National Zeitung" je v svojem navduše ,eb« ? — Zakaj neki ? — Ker je mrzlo. — Tu pri meni ni hujšega mrsza, nego pri tebi. — A pomisli, jaz sem v kožuhu, ti si pa popolnoma gol. Tedaj se je začudil Indijanec: „Če te tako zebe, zakaj pa nimaš na obrazu kožuha ? — Ker smo vajeni imeti nepokrit obraz. — Dobro. Potem si misli, da ima no Indijanci povsod obraz, je dejal glavar in odšel. Veliko povedano v malih besedah 1 Loterijske številke, izžrebane dne 29. t. m.: Praga 83, 79, 85, 19, 71. Inomost 67, 15, 43, 52, 48. dne 28. t. m. Lvov 85, 67, 6, 88, 72. a 5» Jurčič in parket. Nekoliko odgovora. M O T T O. Eb iat nnsere Pflicht, aueh in den beaoheidenften Oranžen gegen alle leichtninnige und ober-f 1 a c h 1 i c h e Behandlung gros-ser und kleiner Fragen zu kSmpfen, bti all<-m, wa« wir thun und be-absiohtigen und wRre e« auch noch bo beBcheiden, auf den Orundder Sache zu gehen; denn im Grund der Sache werden wir ihr We»en, ihra Wahrheit, ihr Heil tinden. liihard von Kralik Ko sem pred poldrugim mesecem v „Slov. Narodu" (štev. 178 in 179 iz I. 1897.) pisal nekrolog i.ašemu žeaijalnemu Janku Kersniku, sem moral, govore o njegovem pomenu za slovensko ■lovstvo, na kralko označiti razvoj našega ro.nana do 1. 1876., v katerem je izšel Kersnikov prveuec „Na Žeriniah*. Pri tem sem bil omenil, da s o d A s stališča svetovne literature ne morem prvenstva mej sloven&kimi romanopisci prisojati Josipu Jurčiču, ker je njegovo obzorje bolj omejeno in bolj ozko, nego Kersnikovo. To je bila strahovita kriva vera, katero je bilo treba uničiti, predno prodre v svet, predao si pridobi kakšnih privržencev. Ta posel krvnika za moj strašni izrek je prevzel neki meni neznani gospod v 110 štev. „Edinosti" ter dal najprej meni velezaaluženi ukor, potem pa novi struji uekaj krepkih brc. Napad je sicer anonimen, kar je zna čilno dovolj, in odgovarjam, ne da bi brauil sebe, nego da pojasnim gospodu X. — tako hočem odslej zvati neznanca iz „Edinosti" — principijelno stališče novejše slovenske kritike. Prosim ga pa, da moje današnje opazke p a z 1 j i v e j š e čita, nego je moj nekrolog. Jaz sem že v „Narodu" izrecno po vdat jal svoje stališče in, ko bi bil g. X. pazljivo čital, bi vsega nesporazumljenja mej nama ne bilo treba. Najin prepir se je rodil iz tega, da gosp. X. sodi slovensko slovstvo s slovensko- narod-nega stališča, jaz s stališča svetovnega slovstva. On sodi s svojega stališča o Jurčiču popolnoma pravilno, kajti, če odločimo svojo lilera-turico od vseh drugih in če jo potem metimo u slovenskim vatlom, gotovo je prvi in uajboljši slovenski romanopisec Josip Jurčič, saj se ravno v njegovih spisih na diven način zrcali pristno slovensko kmetsko življenje in gibauje. Jaz se svojega stališča pa tudi moram ostati pri sodbi, ki sem jo izrekel v Kersnikovem nekrologu. Puuctum saliens je zdaj samo, katero stališče je pravo?! Če hočemo dovoljno odgovorili na to vprašanje, določiti moramo najprej, ali imamo Slovenci svojo kulturo, ali imamo ?voje izvirno slovstvo. Moj odgovor je prav odločuo zaoikujoč i u da ž njim nisem osamljen, kaže Cankarjev čiauek o Aškercu v lanskem „Zvouu", kaže letošnji Aškerčev es«ay o Govekarju, kažejo naposled prijatelja Zlogonskega spisi v „Slov. Narodu". Narodni ele men t v na*i kulturi sploh in v našem s:ovntvu posebej je tako majhen in malenkosten, da ga ski-raj ni upoštevati. Če pa Slovenci nimamo svoje slovenske kulture, če imamo samo tako malo izvirnih idej v svojem slovstvu, potem tudi v kritiki nimamo pravice, postavljati se na izključno (slovensko ) narodno stališče. To lahko store veči narodi n. pr. Rusi, kajti njihove slovstvo je svetovno in tukaj ^e spajava obe mogoči sta- lišči. Mi reveži in berači, ki še vedno hodimo na zapad prosjačit malo kulture in perišče novih idej, mi pa tega ne smemo in ne moremo storiti. Če namreč stremimo za tem, da se naša literatnrica povspne do nekakšnega ugleda tndi na tujem, po-tem jo moramo meriti z istim merilom, s katerim merijo veliki narodi svoja slovstva, postaviti se moramo na stališče svetovnega slovstva. ITmetalnost je povsodi ena, večui zakoni resnice in lepote so povsodi isti, zato mora tudi merilo kritike biti povsodi isto. Kar je dr ugodi „Schund*, tudi za nas ne sme biti dovolj dobro! (Pride še.) Najnoirejie vesti. Dunaj 30. Zbornica je pooblastila najživahnnjim odobravanjem in ploskanjem predsednika dr. Ka-threina, da sporoči cesarju na.jglobofjo n danost zbornice povodom Nj. Veličanstva godu. Predlog, da se vzame v zapisnik peticija proti jezikovuim naredbam, se je pri glasovanju s 142 proti 55 glasom odklonil. V nadaljevanju razprave o predlogih glede pomoči onim, ki trpe bedo vsled nezgod, so utemeljili nujnost svojih pivdlogov poslanci Anton Steiuer, Rfthling in Glockner. Posl. Posch in drugovi interpelovali so zaradi konkurenca amerikanskega sadja. Madrid 29. Zagotovlja se, ako pride na kr-milo Sagasta, odpozvan bode s Kube guberner, general Weylev. Sagasta podeli Kubi avtonomno vlado. Carigrad 30. Kakor se čuj*, je porta protestirala proti pričetim delom utrdu v Plovdivu in na več krajih vzhodne Rnnelije, katera dela so baje prenehala. Madrid 30. Kabinet je predložil kraljici re-gectiuji ostavko. Madrid 30 Kraljica regentinja je sprejela ostavko in pozvala Azcarrago, da vodi opravila tako dolgo, da se reši kriza. Najbrže bode predsednik prihodniega kabineta Sagasta. Trgovinah« briojavk« in v lani. ftTldltmpaita. PSanioa m jeien 11.60 11.65 PSenica r» spomlad 1898 11.40 do 11.41 Ovea za jesen 6.80 5.82. — R* i;r jesen 8.80 8 35. KomzH oktober 18»?. 4 30 4 35 Kitom,>a nova od 78 kil. f. 13 30—12.35 o i 7H » sopt. 42.— r. januar 42.50 fcuuntjma, .>«o»»| ^joil ■iv^rn^e *■< aepteinbar 35.—, zu december 35.50 *a tnarc 35.75. za maj 36.25. mirno. 30. septembra - V včerai danea l.'r^nvfM loitf * i'tirirj't 109.10 102.20 „ „ * »ivbru , 10210 102.20 * »'.triinAi;- v zlntu . 124.05 123.85 n » kronali . . 101.d J 101.90 Krrdittu« Atii-v** i • . 358 10 358,— m;.. 119.65 119 70 9.52 9.517, 11.73 :0 jMrtr- S i .74 . . 45.15 15 15 * Zdravljenje krvi Čaj „T I • • 6« r n I cvet* (Mllleflorl). Cisti kri ter je izvrstno Bredstvo proti onim slučajem, Se peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji 50 nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni PRMMARER „Al dni Mori" Trst, veliki trg. * OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOIDOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^ OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOO« flljalka ceH. kralj, unlversitetne tiskarne „ Ntyrla" 13 Sackstrasse — GRADEC — Sackstrasse 13 TOVARNA ZA OBRTNE IN CON TO - KNJIGE zistem „Patent Workmann Chicago" Raztrirnl zavod — Knji^ovezstvo. priporočuje se za prijazne naročbe ae zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnlkovt rokotvorov v vsakem obseŽJu, brošur, plakatov cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste In zavitkov z napisom, naslovnih listkov' jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjlg, Saldl-Conti, Fakture* Debitoren, Credltoren, Cassa-knjlg, Strazza, Memoriale, Journalov, Prlma-note, odpravnlh, menjl&nih, 5aso-zapadllh In knjig za kopiranje, kakor tudi V8eh pomožnih knjig, potem raztrlrnega (Črtanega) papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skledic Iz cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika Trst, Via delle Acgue 6 — ARNOLDO COEN — Via delle Acque 5 Trst Lastnik kensorcij lista ,Edinostr. Tzdavataij in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Doleue v Trstu.