Katolišk cerkven list Danica i«hai* 1 10 in 20. dne veaceca mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld.. r.a pol leta 1 gld. 60 kr.. v tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, iz.de Danica dan poprej. Te&u XIX. V Ljubljani 1. malega travna 18(>6. i Ant 10. ¥ slavo vstajenja Gospodovega. Zapoj — keršanska duša — slavo , — Zveličar vstal je, On živi! Zaterl hudobo, zmaju glavo , Razdjal peklenske vse moči; Oj danes serčno se raduj, Odresenika preslavljuj: Aleluja! Po grehu bili zadolženi, Ki v smert je večno vse prodal; Al zdaj dolga smo oprosteni — Nas Kristus v kervi je opral, Je zbrisal s smertjo dolžni list, Zapoj kristjan zdaj zopet čist: Aleluja! Prepričal judovstvo slepote, Poterdil, da je Božji Sin, — Ko v zori rajske prelepite Prišel mogočno je iz tmin; To straža priča, razglasi, Od groba plašna ko zbeži. Aleluja! Z zastavo v roki *z groba vstane Cez smert mogočni poglavar, — Se solnčno svetijo Mu rane , Nemili — grešnikov nas -- dar; V spomin jih vedni sabo vzel, Človeški rod da je otel. Aleluja! Prebritke smerti in trohnobe Ne boj se, verni moj kristjan! Le malo j" do srečne dobe — Oj kmali pride zadnji dan, Ko boš kakor Zveličar tvoj Iz groba vstal, — zatorej poj: Aleluja' Vesela pesem Aleluja — Naj tebi upanje množi, Ljubiti Jezusa spodbuja, Ki zate vso prelil je kri. — Hvaležen bodi, se raduj — Na veke Njega — preslavljuj: Aleluja! Fr. Silvester. Moja letašnja Velika noč. (Spisal M. L.) „Scio enim, quod Kedemtor meus vivit, et iu novissimn die de terra surrecturus sum." (Job 19, 25.) Komu ni drug njegov rojstni kraj, kterega dogodbe, načini, podobo in glasi so pervi zadevali naše mlade čutila, in so so nar terdneje vkorčnili nam v spomin. Rojstni kraj nam je pa tudi zavolj tega važen, kor smo v njem storili pervi korak proti nebeški domovini. V domovini svoji si pervikrat stegoval kakor dete nedolžne ročice po zlati zvezdi, in ona ti je govorila: „L)eiC blago, srečno bitje, tebi je dal Bog, česar ni dal nobeni izmed nebrojnib lučie na ponočnem nebu, česar ni dal ne svitlemu solncu, ne bledi luni. Služi Bogu, pa boš gledal vekomaj Njegovo presveto obličje in jaz ti bom ponižno podnožje! Igrajočemu se ti o potoku so zaganjali se sreberni valovi proti tebi, da bi te poljubili, spoznavši tvojo visoko ceno. In zvonovi so te pozdravljali v cerkev grcdočega: .,Pridi , incstjan nebeški, častit Gospoda; nas bo razdrobil glas trobentni v prah, tebe pa bo zbudil k nebeški slavi." Tako nam je go vorila vsaka stvariea in mi smo jo takrat tako pazljivo poslušali, in si vtiskali njene nauke v spomin. Posebno pa je Velika noč, v kteri se združuje vsa moč tistega glasu: pomlajena narava in sveta Cerkev zedinite glasove in nas učite neskončno Božjo milost in našo vrednost. Bila mi je zmirom Velika noč nar lepši, nar častiti ji vsi praznik sv. katoliške Cerkve. Zato sc ni čuditi, da mi je tihi rojstni kraj Šc zmirom Jeruzalem, proti ktcrcinu me vleče no Mojzesova /.apoved, ampak sercc, kolikorkrat so povemo nam praznik Kristusovega vstajenja. Lotosi pa mi je protila dolžnost, da bom moral ostati v Ljubljani. Bilo je veliko saboto po poldne. Akoravno ne tako daleč od doma, kakor so bili nekdaj Izraelci v Babilonii, prepevalo je vendar serce moje z njimi žalostno pesein po domovini. Še spomin, da že 18 sto let veljajo Kristusove besede: „Bo prišel čas . ko ne bodo častili očeta ne na gori Garicim, nc v Jeruzalemu, ampak povsod:" ni mi mogel popolnoma izgnati otožnosti. Izgnal pa mi io je častitljivi glas velikega zvona stolne cerkve. Vstanem in kakor ko bi šel bil gledat vjetoga nasprotnika človeškega rodu in nad njim v nebeški blišobi Kristusa Zmagovavca, sem korakal proti cerkvenim vratom. Nisem se zmotil; glej! Kristus z zmagovavno zastavo mi pride nasproti prav v ravno tistem presvetcin Telesu, ktero je v boju za nas prelilo predrago kri. Spremil sem ga tudi jaz na veliki terg, da sem spoznaval z nebrojno množico, da verujem Gospodovim besedam: ,,Ta kruh je moje telo" in ua je On, ki se Mu imajo vklanjati kolena vsih. ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo." Zdelo se mi je, da sem s Kristusom tudi jaz zmagal. Pod nogami se mi je zvijal zaterti zmaj, nad mano pa je pelo nebo slavo Gospodu in mir ljudem. Zdaj jc potihnilo za malo časa tisto hrepenenje po domovini: pa ker so se okolišino toliko spremenile, da sem smol po končani procesii iti iz Ljubljane, sc nisem mudil trenutka in napotil sem sc domu. — Nekaj je manjkalo v Ljubljani: daje bilo še ono, pa se mi je moralo stopiti serce. Mogočnega strela ni bilo. Prašam te, častiti bravec, ki se morebiti posim-huješ takemu okusu, prašam te: ali nisi šc nikoli slišal, da nekteri lažje moli v tilioti, v mirni, pokojni cerkvi, da ga pa moti ravno tisto, kar drugemu podvigujc seree med angeljske trume, pred božji tronV Nc zameri mi toraj, • iragi bravec, da sem to zinil. Pa se tudi lahko opravičim. Ali je mar hrez vzroka narod za narodom vpeljal strel pri slovesnostih cerkvenih in posvetnih? Da posvetnih dalje ne omenim, morem reči, da je strel prav pomenljiv ravno v procesii Gospodovega vstajenja. Glej! davno davno je že Gospod vstal iz skalnatega groba, davno je že potihnil potres in skalni pok, ki je -pričeval zmago nebeškega Vojvoda; strel pa ti ponavlja vse io, in enako glasno s pričuje, da so zaterte peklenske moči. tebi in meni nemile. Ali ne slišiš, kako se jezi inorzla ruda, brezčutno železo germeče nad hudičem, pa tudi nad nevernim človekom? Dalje: nekoliko smerd-Ijivcga prahu je zabitega v top, kakor bo tvoje truplo vsajeno v hladno perst; pa ogenj zažge, oživi prah, ne derži ga nobena sila več, nobena moč mu ne zamaši izhoda, — dvigne so proti nebu kakor fenis pomlajen; ali to ni lopa podoba tvojega vstajenja? Pa te tudi uči, kaj ti jc storiti, da boš vesel vstal. Strelna moč šine iz zapora zaničevaje zemljo, razterga vse vezi, ki jo vežejo na zemljo. Tako tudi ti vedi, da je v tvojem mesu stvar zaperta, — duša se ji pravi, — ki ti ni dana, da bi umerla s poželjivim mesom; ti moraš skerbeti . da bo rešila sebe in telo, tedaj tebe, in da prideš spet k Bogu nazaj, ki te je dal. Takih krepkih glasov iz gcrl železnih sem se navadil doma, kjer se jo posebno Velika noč vselej, kolikor mogoče, prav -lovesno obhajala. Ze zgodaj zjutraj pred zlato zarjo so mi oznanovali vselej možnarji z griča rujoveči, da je dovolj spanja, da naj tudi jaz s krepkim glasom zavpijem: ,.Smert! kje je tvoja sila, kje je tvoje zelo!?" Zato sem hitel kot veter proti dragi domovini sred tihih goni po ozki dolini. Solnce, ki me jc hilo še dobro uro spremljalo, se je skrilo za goren-skimi gorami; namesto njega pa jo privoslala radovedna luna verli visoke Šmarno gore. Zdelo se mi je, ko sem ji nazaj se oziravši pogledal v polno lice nad veličastno kuph». da me praša. kam se mi tako mudi? — pa sem ji rekel, da grem tje, kjer mi je pervikrat razsvetila temno noč: prosil sem jo, da naj mi 110 zavida veselja rajskega, kterega je ona že čez 1s«m »krat doživela, jaz pa Še le kako dvajsetkrat. Pokimala je, da mi bo var-hinja potvajočemu. Priplavale so majhne meglice, in so jo zakrivale, ona pa jih je odganjala, pa se ozirala skerbno name, kakor čuvarica, ki ji je varvanec za trenutek spred oči ušel. skerbno za njim pogleduje in ga veselo spet prime za roke. V svitli luči blede lune so večidel zvezdice otemnele, le eno, med njimi svitla Danica, so jo sprosile , da so ostale na nebu do rudeče zore, ki je tudi luni svitlobo upihnila. Ze se je bližala polnoč; jaz pa sem bil lo še kake pol ure od doma. Nekoliko vtruden sem začel počasneje hoditi: meti tem sem prejemal pozdrave od šum-I jajočih valov. Se so me poznali od tistega časa. ko sera jokaje zapustil male malenčke in kolesca, ki so mi jih prijazno gonili. Iz teh pogovorov z val »vi me zdrami tira. oznanovaje, da je napočil praznik, ki si ga jo tiospod posebno izbral, t »Jasneje pa, kot udarci kladva na glasne zvonove, zavpili so, kakor vsako leto, možnarji z višine, da so je razlegalo od verha do verha po ozki dolini. Trenutek ta jo bil veličasten, obudujoč k molitvi, opominjevajoč, da imam nezmerno veliko vznika ljubiti Njega, ki je še lo s strašnimi mukami spet zaslužil .-lavo, ktero je od vekomaj imel pri Svojem Očetu, zato daje mene odrešil. ,,Surroxit Dominus vere. A lleluja," sem navdušen zakričal; „Alleluja, A 1 1 o 1 u j a" odgovarjalo jo jasno obnebje. in donelo je deleč okrog, in stopil sem čez prag k ljubim svojim.*) *) — v /•■'••ziiikih. Ta spis j«.' bil namenil ranjki gosp. Matevž Lutri«' 1. z* .^Zlati Vek." Ker se v njem tako lepo morivec pa spovednik. (Ceski spisal Vacs. Štulc; poslovenil Deželanov.) (Dalje.) Bližala se je važna doba, da se v Dublinu snide porota. To je bilo odločeno na tretji teden po Veliki noči. Vjetnik je mirno čakal njene razsodbe. Ali vse drugače je bilo ubogi materi pri sercu. Da-si je za terdno verjela, da je sin nedolžen, vendar se je bala osodepolne ure bolj in bolj. Vedila jc, kolika nevarnost mu preti; strašile so jo misli in govorice med ljudmi, ker so se očitno glasile zoper njenega sina. — Prišel je postni čas in prinesel duhovnu mnogo opravil. Ta so mu počasi izpodrivala žalostne misli zarad bratove nesreče, ali bile so takrat tem grenkejše, kedar so se po množili druzih trudili zopet vernile v njegovo serce. Tudi prednikoma, župniku in vladiku se je skerbni brat serčno smilil. Vladika sam ga je obiskal. Očitna ljubezen svojih viših, škofovo obiskanje, posebno pa njegov modri svet, to vse mu je močno vrairilo ne-pokojno dušo. Ves pobit, kakoršen je bil prej, naučil se je v gorečih molitvah izročati Bogu samega sebe, materino gorje in grenko bratovo osodo, tako da sc je po težkem boji vendar toliko vpokojil, da se je mogel vestno pripraviti na sveta postna dela. Pepelnično sredo 1704. leta jc v Dublinu vse derlo v cerkev Matere Božje k propovedi ali pridigi. Govoril je mlad duhovnik, Patrik po imenu, obče spoštovan gospod in visoko cenjen govornik. Bil je brat zapertemu častniku. V bolesti, ki mu je tergala serce, sezale so mu genljive besede tem bolj v globino neizrekljive in skrivnostne Odrešiteljeve ljubezni. Precej perva propoved je močno genila poslušalce. Duhovnik Patrik je govoril vsako sredo in nedeljo. Že vsako sretlo je bilo mnogo ljudstva, ali v nedeljo je bilo tako natlačeno vso, da je bila cerkev premajhna. Da, k vsaki propovedi jih je prišlo več, pri vsaki propovedi so bile govornikove besede ognjivejše. Enak vspeli je imel tudi v spovednici. Božja beseda, ki jo je s toliko gorečnostjo oznanoval na leči, genila je vsako serce in privabila vernih spokornikov obilo k spovednici. Vse je vrelo k njemu, tako da mnogokrat celo brata v ječi ni mogel obiskati. Radost, ker je Bog tako obilo blagoslovil njegov trud. ta mu je sladila grenke ure. In to mu je bilo očitno plačilo iz nebes za toliko vdanost v Božjo voljo in gorečnost v svojem duhovskem opravilu. — Nap«'»sled jc prišel tudi sveti velikonočni teden. Sloveči mladi govornik je govoril veliki petek popoldne. Kako jo tiospod terpel, kako so ga obsodili, kervava pot na Kalvarsko goro in strašna Odrešiteljeva smert: to je bilo gradivo temu svetemu govoru. Sc živi.ni besedami jo razlagal, kako grozne bolečine je terpela Mati Božja, ko je stala pred križem in točila grenke solze, in tu mu nehote šine strašna misel v glavo, da tudi njegova mati bodo morala svojega ljubega sina, njegovega brata spremiti na raorišče. Takovi britki spominki so vžgali čilemu sercu še živejše in jasnejše obraze o terpijenji Sinu Božjega in njegove najsvetejše Matere Device Marijo. V ognjenem toku so mu vrele besede iz navdušenega serca. Goreči govor je presunil serca vsem pričujočim; milo se je izjokalo vsako oko; iz tisuč in tisuč sere so goreče prošnje kipele k Gosp<»«lu, naj bi se usmilil odkritoserčnih spokornikov in skesanih grešnikov. Duhoven je končal svoj govor, odmolil, pa komaj do žagrada pririnil se skozi množico hvaležnega ljud- vjema pravo, čisto, iskreno bogo- in domoljubje, in k^r ima marsikaj poduenega v sebi, naj ga nese za Veliko not" Danica po svetu nadjaje se, da bode mil ne le njegovim mnogim prijallom, ampak sploh vernim Slovencem. Vredn. stva. Zdaj se je vse zaletelo k spovednici. Odkrito-serčen kes nad svojimi grehi se je slednjemu bral na obrazu. Duhoven se je nekoliko počil, potlej pa hitel v spovednico. Tam ga je čakala bogata žetev za sveto setev raz leee. Nekoliko ur je posedel mladi duhoven Patrik v spovednici. Solnce je zašlo, večerna zarija je tudi ugasnila in černa noč je cerkev zavila v svoj temni plajšč. Bilo je na veliki petek, zato ni celo pred tabernakulom gorela luč. Mesec je svoj bledi obraz ravno pomolil iz oblakov in ta edini je svoje medle žarke lil v tiho svetišče. Spovednica je bila obernjena proti oknu in lahko se je vidilo, kako spokorniki odhajajo od spovednice, izgubil se je bil tudi zadnji v temni noči, le postarni bogaboječi cerkvenec je bil še v cerkvi. Klečal je pred altarjem Matere Božje sedem žalosti in molil. Ta je zapazil, da kleči poleg zagernjenega križa blizo spovednice neznan mož. Menil je, da tudi ta tujec čaka na spoved, pa ni se zmotil. Ko so bili že vsi ljudje odšli, stopi častiti starček k tujcu in prijazno mu po-migne, naj poklekne k spovednici, ako hoče. Pa tujec jc ie z glavo pokimal in ostal na svojem mestu. Zdaj so zaškripale duri pri spovednici, spovednik nekoliko pomoli pred altarjem, vstane in hoče oditi. Ali tujec pri križu se urno dvigne in stopi pred-nj. Tirjal je nekako nesmelo, naj bi se veruil v spovednico in spovedal ga. Truden že, želel si je duhoven počitka, ali še bolj mu je bila večna sreča njegovih bratov pri sercu. Kar obernil se je tedaj in šel zopet v spovednico: pripravil se je in tako kakor navadno pomolil nad grešnikom, pa nagnil uho k njemu, da bi spoznal rane in revšino nesrečnega grešnika. Grešnik jc odkrival pred Božjim obličjem globoke rane svoje vesti, postarni cerkvenec pa je še enkrat tiho oblezel ves Gospodov dom, pripori duri in pokleknil k križu tje, kjer je klečal prej neznanec, kteri se je ravno spovedoval. Pokojno je čakal bogaboječi starček, da se tudi ž njim konča sveto opravilo. Toda spoved je dolgo trajala. V zvoniku je vdarilo poli desetih in — in kmalo na to začne spovednik z vzdignjenimi rokami in potihoma moliti tako, kakor navadno takrat, ko se deli sveta odveza. Vratica zopet zaškripljejo; duhoven in tujec se prikloneta pred bližnjim altarjem, poklekneta, pomolita, in potlej odideta oba iz cerkve. Skerbni cerkvenec ju je čakal že med durmi. Poljubil je ljubljenemu duhovniku Patriku roko ter voščil počitka po težkem denašnjem delu in serčne tolažbe od Boga. Duhoven je stisnil kakor navadno častitljivemu starčku roko, pa odšel s tujcem iz cerkve. Stari cerkvenec je za njima gledal nekoliko časa, potlej pa je pokimal, zmajal z glavo in izdihnil: ,,Poverni mu to Gospod Bog! Ali kdo je in kaj je prineslo le-tega tujega moža semkaj ? Sirotej gre od spovedi, pa je tako smuten, da meje groza pretresnila, ko sem mu voščil: Z Bogom!" Tako je besedoval starček in zapiral cerkvena vrata; poprej pa je še enkrat pogledal po vsej cerkvi. Duhoven Patrik in tujec sta se ločila še le pri farovžu. Duhoven je šel domu. Kam jo je zavil tujec, to ve Bog —- mi ne! — (Dalj«' nasl.) ligletl po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Moravski cerkveni časopis II las pripoveduje v 1., kar je rekla Zg. Danica o dunaj-skem dnevniku ..Zukunft" ter pravi o tej priliki. da v dobrem cerkvi prijaznem namčrku edino slovenski občanski ali necerkveni časopisi katolika dokaj pokojijo ali tolažijo: drugi slovanski listi več ali menj strežejo lažnjiveinu liberalizmu: med češkimi dnevniki se «1«•>!♦• j naj bolj prizanašljivo v«"-de proti katoliški cerkvi.,Narod," — To je Slovencem lepa pohvala: da bi je vredni ostali tudi v prihodnje vsi slovenski listi in časopisi ! — „Sionske lire," kteri želimo (»bilo podpore, je na svitlem 4. list, ki ima pesmi iu napeve za cvetno nedeljo, veliki petek, velikonočno I. II., pri sv. obhajilu in Tantuin ergo. — Čitavnice ali podučivnih listov za slovenski narod je v kratkem izdal g. dr. Ivan Ger-šak v Gradcu III. zvezek, in obeta zdaj v Mariboru izda vanje teh za slovenski narod koristnih listov tako vravnati, da bode izhajala Čitavnica vprihodnje rc«lno vsaki mesec, ali morebiti celo vsaki teden, in vabi v to potrebnih naročnikov. — Napoveduje se nam Klasje z domačega polja t. j. zbirka naj bolj ih «lcl slovenskih pisateljev z dodanimi kritičnimi vvodi, življenje-pisnitui čerticami in kamnotiskanimi pod«»bami, nabrala in izdala gg. J. Jurčič in J. Stritar na Dunaji, založil knjigar Anton \Vagner v Ljubljani, kteri na koncu tiskanega razgleda šo posebno pristavlja, da pri«!«- za Prešernovimi deli precej Levstik na versto. Izdad«'- se, pravi, njegove vse do zdaj ž«* natisnjene vendar ne vse izdane pesmi in tudi še drugi njegovi spisi. — Pomisliti j«' le pri tej reči, ali se smejo z dobro vestjo vse Prešernove pa Levstikove pesmi dati v roke slovenski mladini. Nam se t«» početje zdaj neprilično zdi nekaj za t«». ker pisatelje, ki se v tem razgledu imenujejo, imamo večidel v rokah in dnarja sploh primanjkuje nikar /.<• za tisto reči, nekaj pa za to, ker se sme olikanim Slovencem že toliko uma pripisovati, da jih razumejo in če tu«li z različnega stanu ceniti in vredno pres«»diti znajo. Ko bi Danica upati smela, da bi vseučiliški slušatelji slušali njen svet, bi svetovala, naj so raji vsak po svojem nauku poprimejo veljavnih učnih knjig za srednje šole in naj te nam pridno slovenijo. S takim d«d«»m bi podučevaje sami sebe koristili sebi, našim šolam in slovenskemu narodu, kteremu s«* j«-v zadnjem deželnem zboru britko očitalo, da nima potrebnih bukev za vpeljavo slov. jezika v srednje šole, gimnazije iu realk«*. Drugim pa bi svetovala, naj se bolj zedinvaj«« in z /.«•-dinjenimi močmi marljivo delajo ali za Mohorjevo družbo, ali za Cvetje, ali za Citavnico, v kteri bi se vzlasti pravoslovci utegnili strinjati in vzajemno pod pirati. Dobro in pametno bi menda bilo, da bi slov. Matica, ki se le tiho oživlja, razpisala kake darila zlasti za dobre, morebiti tu«Ii p«»seb«j zazuamujatio šol ske knjige. — Novico s«» pred nekaj časom zc povedale, du so nekteri naši gimnazijski učitelji slovenskega je zika izročili svojemu gospodu ravnatelju pismo, v ktc rent ga prosijo, naj jim v rad no pove, ali so oni tudi taki. kakor je gosp. poslanec D«*schmann učitelje s|o-venskega jezika popisoval. Ako nis«», naj to razodene visoki vladi in naj jim pridobi spoznanje toga razodenja po visoki vladi; ako pa so, naj skerbi, da <•• bolj.-im izroči omenjeni nauk. — Iz popolnoma gotovega vira povemo, da je ta reč prizadetim gg. učiteljem prosit«-Ijein dov«djno rešena, ker jo dobro ve pr« vzvišeni d«* želni gosp. poglavar sam, kteremu bi p«»vsod, zlasti pa v Š«.lskih rečeh, iz serca vošili pravil««: audiatur et al tera pars. — To reči bi ne bili (»menili, ako bi je. n«-imela štajarska mala ,.Prossou (Tagespost 27. Miirz- v kratkem dopisu, v kterem je v malo verstieah. memo grede naj povemo, da si v postu in pre«l \ « lik«» n«»čj«», storila ,». reci: pet laži. •— Iz Idrijo. Spoštuj očeta in mater, da bo- dolgo živel in ti dobro p«»j«b* na zemlji — to zapoved B«»žj«» nam vnovič v spomin kliče naslednja žalostna prig««dl»a. Živel je tu že nekaj let nesramen siu — loč«*n od star šev — v nesramni družbi. <». su-ca zvečer uagloma na pade očeta ter ga hoče umoriti, ali oče sa umakm* iu namesti očeta umori h* nekega p-a. Drugi dan zjutraj -e poda v Žire na šfjm, zvečer -<• pomudi nazaj gr««l<* v neki gojilnici, in kinali^ po tem ga najdejo skorej mertvega v bližnji grapi. Živel je sicer pet dni, pa se ni več zavedil. Kdo bi tajil, da je to očitna kazen Božja! Iz Kamnika. Na praznik sv. Jožefa, ženina pre-eiste Device, je pri nas na Zaljah veliki cerkveni shod. < >d blizo in daleč pridejo ljudje na ta horaec k cerkvi sv. Jožefa. Pravijo da so bili tukaj pred nekaj leti še veči shodi in da je bila ccrkev kakor romarska premožna. pa »la so v francoskem času zgubili se cerkveni zakladi. Naj bo že to kakor hoče, cerkev se sedaj nc more prištevati premožnim, čas jo je že oglodal s svojim ostrim zobom; treba je bilo marsikterih poprav. Zadnji del velikega altarja je presna malarija. Sprednji del pa lesen, in kaže v lesenih podobah poroko pre-blažcne Device z njenim čistim ženinom, judovski svečenik ji blagoslavlja, iz nebes pa angelei gledajo na čisto poroko. - Cerkveno predstojništvo je preskerbelo, da se je malarija obnovila in res , kakor čisto nova je sedaj ; podobe so se prezlatile in tabernakelj je nov narejen. In letos na god sv. Jožefa so gledali farmam veliki altar čisto prenovljen, in presveto Rešnje telo se je pervikrat shranilo v novem tabernakelj nu, verni so pa vkljub slabih časov obilno darovali za novo okinčano cerkev. Rad bi tudi povedal, da bi bila cesta na Zalje, za ktero so ranjki gospod čast. kanonik Slakar 3 gld. v svoji oporoki izročili, že dodelana. A žali Bog, ta cesta, tako zelo potrebna, ker je na Zaljah pokopališče za mesto in faro, je zašla med vradnije; in sirota sedaj roma iz pisarniee v pisarnico, tam je ogledujejo, ji pot kažejo, pa jo zopet v kakošen kot pahnejo; Kamničani pa po stermih stopnjicah hodijo k sv. Jožefu na Zalje in na Kalvarijo, in pri pogrebih se je bati, da bi mertev živega ne vsmertil! It Dolenskega posnamemo iz besede, ktero je pisal g. R. 13. u. m. v tolažbo revnim Slovencem v sedanji hudi stiski v imenu svetega rednika Jožefa, nektere reči: Naša skerbna visoka deželna vlada deli zdaj po c. k. kantonskih gosposkali posebno revnim Dolencem milošnjo, namreč moke, soli, dnarja. Zares keršansko delo je to, prav delo egiptovskega, pa tudi svetega rednika Jožefa. V imenu tega dobrega očeta se zahvalujemo dušni pastirji na Dolenskem visoki vladi; sebi izročenim vernim in sploh revežem v sedanji hudi stiski priporočimo pa tole pomisliti: Močno, kaj ne, ste sc preteklo jesen bali zime; glejte, zdaj je pri koncu, in dal nam je ljubi Bog tako lepo zimo, da je na Dolenskem skorej čutili nismo: za to je tudi živinica pri pičli kermi lahko poterpela, ker je letos v hlevih zeblo ni- Ozimina sploh dosti dobro kaže. Daje in obeta se nam tako telesna, vnanja pomoč v telesni, vnanji potrebi; ali druga potreba naša je notranja, je duhovna. Tu nam velja psalm 105, ki pravi: Pozabili so Boga. Na zemljo, na solnce, na vreme pazimo in gledamo, in se trudimo, da se nam pomaga; ali treba je, da se obernemo tudi k Bogu, kteri nas z veliko milostjo tepe in kliče tako k pokori in pameti in sv. veri. Razne de-žcle Bog razno kaznuje: ljubo našo A v s t r i j o pa tepe s sovraštvom in siromaštvom. Tudi tu se spol-nujejo besede sv. pisma: ,,Vzdignil se bo narod nad narod, kraljestvo nad kraljestvo" (Mat. 24, 7.). Nemci hočejo eni centralizacijo eni pa autonomijo, Slovani federacijo. Magjari pa dualizem, in slednjič Talijani zedinjenjc s >vojo babilonsko Italijo. Kdor bi vmiril, zedinil, osrečil vse te ljudstva, tisti bi znal čudeže delati. Ta na je Bog. K Bogu se torej obornimo ter po zgledu na-.-ga patrona sv. Jožefa in našega sv. Očeta Pija IX. ..Njemu vso svojo skerb izročimo, da nas preživi!" (Pa. 54 , 23.) Iz Maribora, t (O dekliških šolah.) Pervi dan sušca je bila tukaj seja srenjskega odbora, v kterem sc je posvetovalo o vstanovljenji dekliške mestne šole. Opravilnemu odboru za ta posel je bil izročen od učenika realke načert, po kterem bi šola se delila v T> razredov; ali zavolj marsikterih zaderžkov se je opravilni odbor razklenil za zdaj le za četeri razrede. Iz razprave poročnika odborovega in sledečih sklepov naj omenimo dve reči, ki ste tudi „znamnje časa." — Da se zamore začasno shajati s četerimi razredi, je povedan med drugimi tudi ta razlog: da se lehko ure za keršanski nauk zmanjšajo, in tako več časa pridobi za druge predmete. In zakaj to? Reklo se je, da kakor skušnja uči, se mestni otroci že doma za po-četek dovolj kerš. nauka nauče. Pri vsem tem pa — čudno — poročevalec priznava, da verski poduk, izobraženje v jeziku, računstvo in pisanje spada med naj potrebniši stvari za odgojenje meščanske mladine. To je gola resnica; pa ravno zato se pri tacih tvarinah, posebno pa še pri verskem poduku ure manjšati nc smejo, tako vsaj zdrava pamet umstvuje. Kje bo le katehet v šoli svoj poduk začel, ako se mu ta zbrihtani program za ravnilo poda? Iladi bi pa tudi vedili, koliko da je v sedanjih časih hiš po mestu, kjer bi se zares otroci že doma verozakona učili? Pa kakor se nam dozdeva, to so le besede in zajec za drugim ger-mom tiči. Ženski spol, ki je še do sedaj sploh veren ostal, se hoče ob vero spraviti, naj bi prihodnje ženke ne godernjale več, ako možički od Boga, sv. cerkve in njenih postav nič več vediti nočejo. V tem duhu marljivo dela in kulturo širi tukajšna „marb. zeitunga," ter je berž za novo leto v imenu „naroda" (kterega? ne vemo) svoje serčne želje odkrila rekoč, da želi »prostost vesti" (kdo vam jo neki tlači?); ,,odstranjenje kon-kordata" (ali ga je vrednik bral?); „enake pravice obojemu spolu glede nauka" (bodo menda mlade ma-riboržanke dohtarce ,,gratle?"). —Ako nam od te strani nič kaj prida ta šolska osnova ne obeta, je tudi glede slovenščine jako krivična in enostranska. Naučni načert vse našteva, kar je mestnim gospodičnam vediti potreba, tudi zemljepisja, zgodovine, naturoslovja ni pozabil; le za jezik slovenski med predpisanimi predmeti prostora ni bilo, marveč vergli so ga med „proste predmete" in mu odločili 2 uri v tednu, pa le v prostih dneh, kedar so otroci in večidel tudi starši veseli, da Šole ni! — Ko bi se kaj tacega v Gradcu godilo, kjer terdi Nemci prebivajo , bi bilo lehko zapopasti; da se pa tako prezira slovenski, drugi deželni jezik v Mariboru na slovenski zemlji, kjer ste gotovo dve tretjini meščanov slovenskega rodu, kjer je gospodinjam treba občevati s slov. družino in s slovenskimi ljudmi, ki hodijo v mesto prodavat in kupovat — to je zares žalostno in očitno kaže, da naše nemške in ponemčane rojake zgol strast slepi, da še ne vidijo praktičnega dobička, ki izvira iz znanja slovenskega jezika! Če jim bode, kakor se po 5. broju odborovega poročila nadjajo, po sreči izteklo, da se šola po tem načertu osnova, je temelj položen popolnemu ponemčenju Maribora, pa tudi nja okolice, čez ktero meščani s tujci zapovedujejo. „Constitue Domine legislatorem super eos, ut sciant gentes, quoniam homines sunt," Ps. IX. 21. (daj jim, o Gospod, človeka, ki jih bo učil, da so ljudje.) Nekoliko tolažbe zastran dekliškega odgojenja nam donaša vladino dovoljenje, tukajšnim šolskim sestram (redovnicam) dano, da smejo samostalno šolo z dvema razredoma za žensko mladost vstanoviti. Ker imajo vsaj eno učiteljico, ki je tudi v slovenščini podučena, verh tega pa pri starših po mestu veliko zaupanja; utegne mnogo otrok pri njih v šolo vstopiti, kar bo nekoliko vsaj branilo verski in narodni plitvosti, ki se tako očitno v prihodnji mestni šoli pripravlja. Praga 13. sušca —n.— Ali ste že slišali, kako strašne prekueije se gode po Pragi in sploh po češki deželi? Nemci in judje si niso več življenja svesti, ne-slovani celo v deželnem zboru nimajo več svobodne besede , zdivjana derhal se zbira pred zbornico s sirovim krikom, vpitjem in prederznostjo moti svobodno posvetovanje. Ob kratkem — Husiti in taboriti so spet prišli na dan. Slišali ste že to ? No, nekteri znani nemški zlasti judovski časopisi vam vedo vse to in še veliko več strašnejših reči povedati. Hvala Bogu, da tako hudo še ni! Sporočila teh listov so nekoliko popolnoma lažnjive, nekoliko pa so resnica in nekteri žalostni prigodki tako spremenjeni in z lažmi tako prepleteni, da se od gole laži dosti ne ločijo. Znano je, kako velika tatvina je prišla pred kratkim na dan v Pfibramu, slovečem srebernem rudniku. Kradlo se je neprenehoma, več ko 15 let in ne ravno po malem, kajti ve se že zdaj, da je vzetega srebra za več ko 3 milijone vrednosti; marsikaj pa še zna priti po natančnem preiskovanji na dan. Kdo bi sc ne zavzel nad toliko spačenostjo in zanikernostjo, nad taeim zasramovanjem Božjih in človeških postav! Se bolj čudno pa je, da so mogli toliko goljufijo tako dolgo prikrivati, zlasti ker si je mogel vsak, kdor je vidil, kako se v Pfibramu živi, precej kaj tacega misliti. V Pfibramu ta reč tudi res ni bila neznana, šeptal je eden druzemu na uho o tem, kar se godi, akoravno ni mogel naravnost pokazati na corpus delieti, kakor se je zgodilo to zdaj. Pa bote rekli, ali so ljudje tam tako spačeni, da ni imel nobeden toliko poštenega serea, da bi opomnil vlado na to, kaj se godi. Nekoliko nam pojasnijo to prigodbe, ki so jih zadnji čas časniki ozna-novali. Že pred leti je neki nižji vradnik svaril in žugal, da bo vse izdal. Ali kaj se mu zgodi? Ko zjutraj vstane, najde pred durmi neko znamenje, ki je pomenilo toliko, da ako ne bo molčal, ga bodo živega vergli v jamo. Ako se je vidilo, da kak delavec kaj tacega namerja, je bil precej ob službo. Kako so znali prikrivati, se vidi tudi iz tega: Neki češki poslanec je na deržavnem zboru ministerstvo opomnil, da se v Pfibramu nekako slabo gospodari. Tedanji minister dnarnih zadev je odgovoril, da bo ukazal to reč pre-iskavati. Kako se je preiskalo, se ne ve; to pa se ve, da so bili vsi vradniki, zlasti pa viši nadzornik, dobili očitno pohvalo. Naj več deleža so imeli pri tej tatvini judje. Zlasti Abraham Taussig, zlatar v Pragi je dobival po nepošteni poti srebro iz Pfibrama in kar ga ni porabil, ga je vozil čez mejo na Saksonsko. Ko je zadnjič njegov sin zopet tresel Pfibramsko srebro iz cesarstva, je sporočil neki delavec iz Taussigove delavnice po telegrafu do postaje blizo meje, da popotva avstrijsko srebro na tuje; prijeli so ondi mladega juda in res našli pri njem 115 liber Pfibramskega srebra. Praški zlatar je prejemal srebro od druzih Pfibramskih judov. Vsi so že zaperti, le eden si je sam prej vzel življenje, preden ga je bilo moč v roke dobiti — našli so ga mertvega v vodi. Te prigodbe so ljudstvo zelo razkačile proti j udom, ki že prej niso bili nikjer priljubljeni. Blizo Pfibrama so kraji našim Železnikom ali pa Kropi zelo podobni. Tudi tam so žebljarji ravno tako revni ali pa še revneji, kakor pri nas. Od teh ljudi, so, se ve da judje, ki se jih sploh po Češkem nc manjka, jemali žeblje. Ker je pa tudi njim, kakor f>ovsod kupčija šla slabeje spod rok, so jeli judje žeb-jarjem, ki so že tako revni, da nič bolj ne morejo biti, pri zaslužku pritergovati. 20. svečana prinese neki fantič zopet judu žebljev prodajat. Jud mu neče toliko dati kakor po navadi. Fante pa ga podraži: Ko bi to bilo srebro, kaj ne! Razkačen jud udari fanta za uho. Ljudje, to viditi, prihrume vkup 1, da se ima na Praškem vseučilišču češkemu jeziku dati enaka pravica, kakor nemškemu tako, da sc bo vsak važnejši pr««im«t razlagal tudi po češki in da bo, kogar bo volja. »udi >ku-nj«' lehko delal v češkem jeziku. J o je pač velikansk korak. Boj je bil hud, seja j«* trajala <>«1 '.,11 «1<» ',,s ure zvečer, pa zmagala je pravična reč. sprejet je bil nasvet dr. Kiegerov. nekolik o spivim-njeu in bolj natanko določen od grofa Leva lhuna v porazumenji s prchlagim kardinalom, kanel.-r-jem Praškega v>« učilišča. Glasovali so za ravnoprav-nost razun t Vhov v«-či del vsi pl«'m«nitaži in grajščaki. tudi nemškega rodil, pripoznavši pravic««. Nemci so si priza«levali. kar se je «l.;lo, pisali so brošure, imenovali t<» r«-p na vednosti in kih privilcgovaiiih ljud-t«rv, o n.m-ki v«-di itd., ki s<> « naki tistim, ki -«.«lij«« «lu>ne ziim /i."-ti « ka j.o telesni barvi, p«, čipinji in en.u ih ri-č« h. Sv«-to\al I.i t«-m možem, naj bero enkrat pazljivo, kako popi-nj«- ' '«-sar tedanje Britane. Kakor piše «.n o njih. niso I.i.i v«-.iko drugačni, kakor so Avstralci, k kterim s«. Evropejci na zadnje prišli. Zdi se mi ravno tako, kadar slišim Nemce neomikane Slovane zaničevati, kakor ko bi se Azijat posmehoval Evropejcu, ker njemu solnce prej izhaja. Pred zbornico se je zbralo na ti-suče ljudi, željnih berž izvediti izid važnega posvetovanja. Ko je zadnji poslanec oddal svoj glas, je poslu-šavstvo (se ve da proti postavi) radostno zaklicalo slavo in zunaj je oponovilo veseli glas tisuč in tisuč zbranih ljudi. To je prigodba sama na sebi, se ve, da v nekterih listih je brati drugač, eni pravijo celo, da je tukaj iskati vzrokov že omenjenim žalostnim prigodbam po deželi. Koliko je resnice, je jasno. (Dalje.) Iz Alck*andrije, 10. sušca. Peregrin. Četerto prerokovanje, ki se bere veliki teden, spominja na tisti slovitni čudež, ko je bil Gospod napuhnjenega in ter-dovratnega Faraona potopil v Rtuleče morje. Ta dogodba ni bila ravno deleč od tukaj, kjer zdaj bivamo, in ako se podam z druzimi v Kairo, kar imam namenjeno, bom še bližej in sicer na tistem mestu, kjer je Bog pervorojence egiptovske pokončal zavoljo neusmiljenega ondotnega prebivavstva. Bogu zvesti Mozes in ves Izrael pa so za svoje otenje Bogu slavo peli: „Pojmo slavo Gospodu; ker častitljivo je poveličevan. Konja in jez d i ca je vergel v morje. Bilje moj pomočnik in hramba v o te t je. On je moj Bog! N j e g a bom poveličeval... Vsega mogoč ni je njegovo ime. On bode kraljeval od veka do veka. (Kks. 14.; Ako se sme naj manjši z naj večini primerjati, smo tudi mi z Božjo pomočjo premagali nekacega Faraona, namreč morske nevarnosti, ki gotovo niso prazen bav-bav ob tem času. Zunaj nocojšnje poslednje noči naše vožnje do Aleksandrijo smo imeli zmiraj vihar, če tudi ne ravno pogubnega, od četertka do petka v noči pa je bil naj hujši, tako da je vse po tleh in križem letelo. Tudi po dnevi j«? bilo včasi prav živinsko. 8. t. m., ko smo ravno pri mizi sedeli, se je v trenutku brod tako silno nagnil, da so vsi gibljivi stoli s svojimi sedci začeli križem leteti, in kakor močerad jc gledal in se pobiral kteri spod mize, drugi izad stranic pri posteljah, in vse je bilo v smehu pri taki opereti. In tacih igro-kazov je brez števila po morji. Hujši kot to so pa morske betežnosti in bolehnosti, kterim je vsak manj ali več podveržen, nekteri pa kar po «-eIe dni silo terpe, tak«, da se jim ne ljubi ne jesti, ne moliti, ne brati ali kaj druzega početi. Človeka obdaje nekako nepopisljivo neprijetno in zoperno čutilo, ki ima izvir blezo naj bolj v kislotni lastnii morja, nekaj pa tudi utegne izhajati iz neštevilnih stvari in stvaric na parobrodu , ki se vse eno z drugim pari, kisa, vari in godi. Iz vsega tega se izeiini morska bolezen, o kteri pravi dr. Busch v svojem ..Koisohandbuch fiir Egvpten," da tej bolezni jih mal«. «»di«le , kteri morajo popotvati po Srednjem ali ('črnem morji. Pa da kratko in malo ni nevarna, nikoli usinertivna. vendar pa morebiti naj bolj neprijetna in med vsimi lahkimi boleznimi nar bolj k zamerzi življenja tirajoča. Zdi s«* mi pa pri vsem tem, da ta bolezen jc človeku posebna dohrotnica, ako ni prenezmerna. Morje ima blezo tako lastnost, da precej ovoha, ako je kaj nezdrave nesnage v človeku in iše j«, iz njega izpraviti. Prepričan sem saj, da marsikteri, ki na morji silo terpi jo. so na suhem zdravi kakor ribe, veseli in čver.-ti za d«-lo. Tudi zdaj imamo s« boj n. pr. čast. o. Vcncc-slava, ki j«- že veliko h t čversto misijonaril po Egiptu in v s\-«-ti deželi, na morju pa je veliko preterpel. Blez«j ravno zato, ker ta b««l«>zen ni nevarna, se rada zgodi porodimst. da s«1 tovaršija skorej sladko posmehuje, ko temu ali temu prav hudo pritiska. Toda o vsem tem j«- ž«* d"sti in odveč. Kar je morskih nezgod tje gred«'-, grelo h kraju in dolžni smo tudi mi popotniki klirati: „Pre slavij a j m o Gospoda! On je bil naš pomočnik in bramba k otetju. On je naš Bog! Vse ga mogočni je njegovo Ime" — tudi na morji. Naj omenim še kaj malo druzega z našega popot-vanja, kajti rednega potopisa nisem imel in nimam namena pisati. Na otok Kart' smo bili prišli med silnim nalivom 7. sušca. Mesta z morja skoraj ni več poznati, ker Angleži so mu slekli skalnato srajco, namreč silno terdnjavo, ktero so bili naredili s stroški toliko milijonov. Milo se mi je delalo, ko sem vidil, da tudi take silovitosti morajo jenjati človeškim rokam, in kakor so poprej terpeli, da so jih postavljali, tako tudi zdaj , da so jih razdevali. V cerkvah je bilo pretemno, da bi jih bili mogli kaj bolj natanko ogledati. Posebno mično mi je bilo ljudstvo, ker zdaj ko so jo Angleži odtegnili, se prav vidi in razodeva gerška lastnija. Znano je namreč, da Angleži so naj poslednjiši čase jonske otoke Gerkom povernili, kar je čisto prav in pravično, samo da bi se Gerki k dušni velikosti povzdignili in se gospodovali ja vredni storili. V teh malo trenutkih, ko je zraven tega še lilo, kakor bi se bilo obnebje pretergalo, sem mogel le prav malo viditi in skusiti. Želel bi na otoku prebiti saj dober mesec ali nekoliko več, da bi se tudi lepega gerškega jezika nekoliko privadil, ki je popotnikom po Jutru obilno potreben, kteri želijo s koristjo popotvati. Vidil in skusil pa sem vendar toliko, kolikor je za moje čutilo za pervi trenutek potrebno. Pred čverstim ozidjem ob koncu mesta se je ravno motala množica gerške mladine. Na vprašanje, kaj je tukaj? so odgovorili: akademija. Dva razdelka ima in učijo se med drugimi tvarinami tudi latinšine. Le samo mladi g. učitelj je lomil nekoliko po laško. Kaj všeč so mi bili lepolični dečki, ki jim je veči del dostojna dušna zmožnost gledala z obraza in milo se mi je delalo o spominu tolike duhovne moči, pa tudi tolike slabe nje rabe pri tem narodu. O mladcnči. ko bi vi bili v pravih rokah, kaj lepega, kaj veličastnega bi se iz vas dalo izobraziti pri tolikih darovih! — Vprašamo, če bi mogli šolo ogledati; ali odgovori se nam da ne; — v tem trenutku pa eden dečkov nas ogledovaje zakliče ,,heparhoi !•' Spoznal je namreč, da smo duhovni in precej so bili pripravljeni učilnico razkazovati; vendar pa smo jo dalje potegnili. Kakor v mladenčih prelepa zmožnost, tako se je vidila pri prepeljevavcih s parobroda na suho prekanjenost. Da bi čolnar dobil ljudi v čoln, za kar sc jih veliko poganja, je obljubil 14 oseb za 6 frankov prepeljati sem ter tje, kakor so naši ljudje razumeli. Nazaj greilč pa pride drug človek v čoln, gospodar sam, in hoče imeti polovico več voznine, kar jc tudi dosegel, ker v naj večem dežju z nami je tako dolgo plesal po morju — ne hote ne naprej ne nazaj — da je svoj namen dosegel. Gerda oderuhost ali pa sle-parstvo v enacih primerljejili se pogosto naleti po svetu. Na Karfu smo dobili čudo novega popotvarstva na brod: kacih šest mogočnih turkov, ki grejo na božjo pot v Mcko, več Albancev, čverstih poturčencev, gre-dočih po tergovstvu itd. v Egipet, pa tudi Gerkov s Karfa, ki imajo svoje opravila v Aleksandrii. Greki so me zopet močno ginili s svojim petjem in dostojnim obnašanjem. Peli so o večeru mladi dečki in stareji ljudje, kakor slavčki, tako prijetno; na drugem kraju pa Albanci svoj rohovž imeli, — in kdo ga bo popisal? Od-raŠen čverst mladeneč ima prav nekak čuden — malo- {jrijeten glas: on svojo posem poje, drugi pa v pesem »rundajo svoje kvakanje brez besed. Zdelo se mi je, kakor ko bi med tem, da eden poje, troje ali čvetere vrata vmes škripale. Kolik razloček med oliko gerško in turško, in med zmožnostmi obojnih. Zares sramota je, da ie mogel in mora še zmiraj blagi in olikani keršanski narod takim barbarom podložen biti, — barbarom, ki pravo oliko ustavljajo, kteri naj lepše kraje Evrope v div-jaštvu vklenjene aeržijo! In kdo ve, čc niso ravno Gerki s svojim odpadom od Cerkve vsega tega krivi? Ako bi bili edini s Cerkvijo, bili bi tudi edini med seboj ter gotovo nepremagljivi, in na kolik verhunee blagosti bi bili dospeli v tolikih stoletjih, ki so jih zgubili, zapravili, zavergli ter so se njih zmožnosti tolikrat s tem razodevale, da so v nevredni edinosti s turčini katoli-čanske Slovane terli in stiskali. Na Karfu smo naleteli vradnega kancelijskega služabnika, ki je nesel cel zvezek vrednih pisem — vse v greškem jeziku, kakor je rekel. Kako so pisali pod angleško vlado, mi ni znano. — Grede od Karfa smo vidili od deleč bele albanske gore — vse s snegom pokrite. torej tudi na morju še ni bilo vročine. — Poveljniki na brodu „Avstriiu so Štirje — vsi Dalmatinei, ki govore ilirsko in italijansko. Njih imena so: 1. Ante Rošolj, '2. Fr. Vickovic, 3. Baldasar Girčič, 4. Kristofor Cipolovič. Tudi svojega zdravnika ima Avstrija to pot, nekega Šlezaka, ime mi ni znano. — 8. sušca ob U smo brodarili mem glasovitega Navarina, potlej med terdnjavo Modinom ob levi in otokom Sapicnco , S. Marijo itd. ob drugi strani, zjutraj drugi dan mem otoka Kan-dijc! Ne prav dolgo potem sc pride v široko morje, ter se ne vidi noben breg, noben otok več in morje jc sploh bolj mirno, kakor pa med bregovi; tako jc bilo tudi zdaj. — Pek na parobrodu, ki prav dober kruh peče vsak dan na novo, je Kranjec iz Tcrzina, ki je že veliko po svetu hodil in je prav izgovoren dečko. Rekel je, da tudi po druzih Lojdovih parobrodih so Kranjci peki. HaJ Je hej norega po širokem sretu f Avstrija. Kakor je naš svitli cesar poslal bil red sv. Štefana francoskemu Napolcončeku, tako mu je pru-sovski kralj podaril černi orlov red; francoski cesar pa je poklonil eesarjeviču avstrijanskemu Rudolfu veliki križ častne legije. Bodi si, da je to le vnanji dvorski poklon, in da roka roko umije; vendar je pomenljivo, kar je francoski poročnik Grammont, slovesno izroče-vaje uno poslavilo in vlastno pismo Napoleonovo našemu presvitlcmu cesarju, spregovoril, da bode namreč to znamnje očitne prijaznosti in vzajemnega spoštovanja obeh vlad po volji obema*) narodoma. Na to mu cesar reko, da tudi Njim dobro de, karkoli to prijaznost pospešuje. — Pač res bi bilo želeti, da bi prijaznost med obema velikima katoliškima vladama bila skozi in skozi resnična in djanska! Koliko bi mogle po tem storiti s skupnimi močmi p. za sv. Očeta, za katoliške kristjane na jugu in kjerkoli, zoper krivoverske vlade. itd. — Veselo znamnje je, da so v vstavnem zboru v Parizu sc letos izverstni govorniki glasili za deželsko ali svetovno oblast papeževo, in čudno res, da se jih jc lani samo 8<>, letos pa 210 — zoper 18 — očitno zanjo izreklo. Vzrok tega djanja pripisujejo Napoleonu samemu, kteri je zbornike, sprejemši njihovo adreso, kaj krepko poslovil, svest si svojega delanja pa Božje pomoči. — Ker smo unkrat govorili nekoliko od ubogih kristjanov Jugoslovanov, naj povemo zdaj, da že pred nekaj časom je černogorski knez Nikolaj pre-vzvišenemu vladiku ali škofu Štrossma jeru, kteri se pripravlja zidati si v Djakovu novo stolno cerkev ne- *) Smešno pri tem j«'. 'Ia s«» koj nekteri enotarski časnikarji za gnali krik, da francoski poročnik govoril le .-d d veli narodov, češ, zdaj pa imate vi Slovani: ali tega niso pomislili ti modrijani, da poročnik ni govoril ne od germanskega ne od madjarskega no od slovanskega, ampak le od naroda francoskega in avstrijanskega . in ravno Avstrijani hiti in ostati b<> černo Slovani. kako po osnovi krasne cerkve sv. Cirila in Metoda v Pragi, poslal Danilov red, da se mu v svojem in v imenu svoje dežele hvaležnega skaže za njegovo posebno in iskreno rodoljubje, ktero z enako ljubeznijo skerbi za vse Slovane, svest si, da jim bo pomagal še vpri-hodnje, ker smo, pravi, v mnogih potrebah. — Kdo ne misli pri teh besedah na duhovne, verske in cerkvene potrebe, v kterih tičijo mnogi nezedinjeni razkolniki Slovani, in ktere so tolikanj imenitniše, kolikor več vredna je duša memo telesa V Da bi pač mogli katoliški škofje ob jugu, zlasti v to poklicani djakovski vladika, kteri ima zdaj toliko zaupanje, za razširjanje prave sv. vere in za zedinjenje z edinozveličavno katoliško cerkvijo v omenjenih krajih iskreno in vspešno delati posebno zdaj, ko se p. na Bulgarskem, Romanskem itd. nekako bolj gibljejo in, kakor se kaže, silo prizadevajo tudi staroverski in razkolniški duhovniki, kterim pomaga svetovna vlada. — Veliko pa težko nalogo imajo kat. duhovni po tacih krajih, in še teža se jim napoveduje, ker so p. na Hrovaškem v zboru tro-jedne kraljevine letos dovolili tudi protestantom avgs-burškega in helveškega spoznanja popolno versko svobodo in z drugimi verniki enake pravice. Ravno to pa kat. škofe in verne deržavijane glasno kliče na delo za ohranjenje in poveličanje sv. kat. cerkve. — Iz P e š t a je imel 27. svečana „Volksfr." dopis, da so v kratkem ondi bili poslanci talijanskih pro-stomavtarskih bcznic, kterim je veliki vladuh Garibaldi, in da so v sleherni županiii vstanovili beznico, v Peštu pa veliko ali središnjo. Nekteri so poznej dvomili o tem. Da bi res ne bilo! Bati se je, ker Madjari imajo stare pravice, pa morebiti tudi stare krivice! — Sipški (Zips na Ogcrskemi Škof Zaboj sky, po rodu Slovak, je popustil svoj škofovski sedež, razdelil vse svoje premoženje med uboge svoje škofije in se je podal v samostan (Zkft.) — Na Ceskem je bil 29. pros. slovesno v našo cerkev sprejet g. A. Marti ns, bivši evangeljski pastor. Spre-obernjencc je rojen na Ceskem 1. 17'J4 od protestanških staršev ; služil je v svoji mladosti pri pruski armadi in tudi vdeležil sc imenitnih bojev zoper Napoleona I. po storjenem miru jc živel le učenosti in ravno za velike zasluge na znanstvenem polji ga je počastilo vseučilišče v Jeni z dohtarskim diplomom. Leta 18Iti pa si ga je izvolila neka prot. občina na Saksonskem za svojega duhovnega pastirja. (\Vien. Kirchztg). V Himu se je nedavno vstanovilo društvo, ki se imenuje bratovšina „verig sv. Petra." Kaj je namen te bratovšine, se vidi iz pisanja kardinal-vikarjevega, s kterim poterjuje društvene pravila. ,,V brezbožnem našem času se vse sovražne moči napenjajo, da izpod-kopljejo sv. Cerkev, da vidnega njenega glavarja tako rekoč vkujejo v nove verige; pravo veselje me tedaj navdaja, ko v imenu sv. Očeta poterdim društvo, čigar namen je očitno kazati vdanost in zvestobo do sv. Cerkve in njenega glavarja. V ta namen bodo njeni udje nosili na svoji obleki blagoslovljene verižice, ktere so ponarejene verigam. s kterimi je bil priklenjen sv. Peter v ječi." ..Zkft." piše. da ravno sedaj turek po Bosni dav>ino pobira pri kristijanih. Divje trope turških be-ričev pa vojakov se vlačijo od sela do sela; kdor je tako nesrečen, da nc more plačati davka, privežejo ga na kol iu puste tam pod milim nebom , naj mu vihar divji okoli glave, aii naj pa gladu umre, če ga usmiljena roka ne reši. Kamor prideš, pravi poročevavec, našel bodeš ranjenih kristjanov in tacih s polotnujcnimi udi d« »v« j j. ktere je turška divjačinost tcrjiiučila. da bi zadnji denar jim i/tlačila. \a Kitajskem iz Shanghai-a piše o tamošnjih zadevah neki misijonar v „Schles. Kol." tako-le: „Tudi tukaj imajo protestantje svoje misijonarje, in že tudi svoj tempelj. Pa kaj slabo napredvajo, če imajo ravno denarja veliko, ker Kitajci za njimi hodijo le dokler kaj denarja dobivajo , potem jih pa popustijo. Ker si drugače ne vedo pomagati, začeli so se tako oblačiti, kakor katoliški duhovni, da bi s tem motili uboge Kitajce. Pred so v kitajskem jeziku Boga drugače imenovali , kot mi katoličani, zdaj ga pa ravno tako imenujejo. Nekega dne pride Kitajec k protestanškemu pastorju , da bi ga v neki verski zadevi bolj na tanko podučil. Ker je Kitajec precej terdoserčen bil, da ga ni mogel berž pridobiti, mu nejevoljno reče: „Ako hočeš denarja, ostani pri nas, ako pa nočeš rešiti dušo, pojdi k katoličanom." Ako ravno mi nimamo veliko denarja, Kitajci vendar rajši k nam zahajajo, kot k protestantom; in nar bolj zato, ker naši duhovni niso ože-njeni." — Nadalje pravi o notranjih zadevah med Kitajci samimi. „Kitajei svoje bogove večkrat v procesijah okoli nosijo. Sicer pa v zlatem kraljestvu solnč-nem ne cvete prevelika sreča. Pravice nikakoršne ni; mandarini vse le za denar delajo. Kdor nima denarjev, da bi mandarine podkupil, je zgubljen, če je tudi njegova reč pravična itd." Ifted s hrinom• Amerikanska „Kath. Volksztg." v Baltimori pripoveduje naslednjo dogodbico iz življenja sv. O četa Pij a IX. Ko so enega dne obiskali sv. Oče bolnišnico sv. Janeza, se je vse na kolena spustilo, da bi počastilo svojega očeta ter od njega prejelo sv. blagoslov. Kar zagledajo Pij IX precej za drugimi nekega gospoda, kteri je nekako sramožljivo stal. „Kaj da se tudi vi ne približate," ga prijazno nagovore papež? „Sv. Oče! odgovori vprašani, jaz sem protestanški zdravnik." „Zdravnik?" odgovore Pij; jaz zdravnike visoko čislam, in sem jim prav hvaležen za veliki njih trud. A vi ste protestant? Predragi sin, zoper koga pa protest ujete in zakaj? Izgovorivši te besede so tudi njega blagoslovili in ne čakaje odgovora ga popustili. Besede pa, ktere so mu govorili sv. Oče, mu niso šle iz glave; vedno in vedno je slišal: „zoper koga prote-stuješ in zakaj?" — In glej moč nebeške milosti; komaj je preteklo nekaj dni, in zdravnik je prestopil v našo sv. cerkev. — Bogat ptujec je osebno poklonil sv. Očetu Piju IX velik znesek v denarjih ter jih prosil, da bi prihodnji pondcljek ali četertek za-nj in za njegove brali eno sv. mašo. ,,Tega ne morem, mu reko, ker sleherni ponedeljek mašujem za tiste, ki za-me molijo, ali in i pa z darovi pomagajo, ob četertkih pa za sv. cerkev in za rimsko mesto. Sv. mašo , za ktero vi prosite, bodem bral prihodnjo saboto in takrat prejmete tudi lahko sv. obhajilo iz mojih rok." V Parizu so našli izvirno sprično pismo , iz kterega se vidi, da slavni zvezdoznanec L a Plače ni umeri, kakor so doslej mislili, kot dvomljiŠnik ali skeptik, temuč v naročji svojega duhovnega pastirja v katoliški veri, in da je nazadnje spregovoril te-le ponižne besede: Kar vemo, ni veliko, kar ne vemo, je neizmerno. — Marsikteri učenjaki sedanji pa ravno nasprot menijo, da je neizmerno kar znajo, in da le sem ter tje kake mervicc še ne vedo!