& IftĆU 144. številka. i za petek 3. đeoemb n M inT«n Trata pa * uvć. Oflaai aa ra*ma pa tarli* i vrtita; aaalavo a dakaiiaai trka* at plač araatar, ka'ikar akaaga aavadnik Tri Paalana, aaartaiaa ia jama *»kr*K waii aflaai itd. aa raianaja pa p»f*d V«i dapiai aaj aa paiiljajo aredaiSt* aliaa Caaaraaa it. 1S. Taaka pm« kiti fraakavaaa, kar aalraakavana ae ; aarajaaiaja. Bakaaiai aa aa T»»*f»io Narolain«. reklamacij* ia agiaa« apra-jania npravniritv* alion Malino jlc-bftt. II. n«4at. Naraeaiao ia alaho: „Dobro, ko že hočeš, Marica, pa spregovorim. Toda nočem biti kriv, ako izide na zlo". „Na tvojo vero, da spregovoriš!" pridejalaje Marica živahneje, podajajoča mu roko. „Na mojo vero, draga Marica", odgovoril je zvonar in stisnil mladenki roko. „Ali glej, Čas hiti; pojdem zvonit zdravo Msrijo. Labko noč, srce moje !• „Lahko noč, dragi moj Iu Zvonar je krenil proti cerkvi in za malo se je razlegal po me*tu glas večernega zvona. Marica pa je klečala v svoji sobi; sklenenimi rokami je molila večerno m«litev, prosć za zdravje io srečo onega, ki je tedaj milim glasom zvona pošiljal „angeljski pozdrav" iz lin visokega zvo« nika pobožnim dušam rodnega mestu. Tudi drugi dan je zvonil Janko Dobrilovid „zdravo Marijo* pri sv. Marka, a bilo mu je, ka kor da bi o vsakem udarcu udarjalo kladivo ob njegovo srce. Bil je pri mojstru Nikoli, povedal ■u, kaj želi, tiho, skromno iz srca, kakor ae dostaje modremu mladeniču. A Nikela, dal Drl a«je kakor divji, smejal se mlademu zvonarju prav ped nos. Kaj-li mu je vrana izpila mozeg, kaj-li je pojedel strupenih gob ? Kaj ? Da se je tak ničevi golobradec drznil le v sanjah poželeti si Marico, jedinico bogatega, starege meščana ! Naj se pebere z Bogom, naj se drži svojih zvonov, naj si izbriše iz mislij Marico. Tu se ma ne redijo sliv«. Naj si išče žene drugje, prikladnije njegovi revščini 1 Marica da je določena za boljega. Tako je besnel mojster Nikola, a Janko je rekei, mirno vspenši se: Vi ne dovolite, mojster; srce mi poka, ali ker nočete, zvršeni s« računi. Z Bogom I" Zvon je d«nel «ni večer toli silovito, da so ljudje od straha gledali na zvonik, pel je tako žalostno, kakor da hoče počiti. Da, da, zvon je odmeval iz Jankovega srca, a to ljato zvonenje je razumela bedna Marica, kater« je oče karal jezno „Ker si mi draga in mila, ter te jaz gladim in zavijam v svilo, ker si mi jedinica, zvonarica ne bodeš, tudi ako bi se zarotila ter pogineš od glada pred menoj. Moji groši niso zato, da bi jih metal ničevca v žrelo, a Dobrilovič ne snubi tebe nego moj« imetje. Ne zini mi več o tem, ker mene ne omehčaš, ako tudi ti iztečejo oči od jokanja." (Pride še.) oje prebivalstva, zemljepisna lega in zapoved nje iivlienskih int^rsov, g ,>* ^dirskih in političnih: na 11 u r a ih k i jug! Tak." je njena zgodovinska naloea l Iu k uj uaiogi ne obrača polagoma. A popolnon-a (IoissIh. i ©j nH »i ne hode dotlej, dokler ne zadovo'ji »volih slovanskih plemeH, kajti le z simpatijami se pridobivajo simpatije. Avstrija se vrača na prnvo pot. A naravno je, da se moraj umikati tradicije in privilegiji, kakor jih je ustvarila prejšnja, po zgrčenih potih tavajoča A* »trija. To i>a boli one, ki sj uživali privilegije in le-ti napenjajo Medkj vse sil*, da bi zaustavili kol«. Zastonj jim ti ud! Kolo se vrti dalje, dogodki se vrse neizprosno logiko in dovednjo sedanji proces do zaključka. Ponovimo torej če enkrat: sedanji burni dogodki so le «puoda v tem velikem prucesn :n ravno srditost pojavov priča najbolje, da slutijo tudi zago pomiki oemikega nadvladja sumi, da se bore na zgubljeni pozicij ! To jim ogorčuje bitstvo. Tako sodimo mi o sedanjih dogodkih in vera naša je trdna, da se ue motimo. Še bode neprijetnih epizod, kakor je za nas neprijetna epizoda sedanje ministerstvo Gant^chevo, ali slednjič — morda ue ■ine dotlej niti desetletje — ?e zgodi vendar, kar se zgoditi mora, ker tako hoče dubri gemus te države in nje narodov: Avstrija se povrne popolnoma sebi in svoji veliki ialo g i 1 Zato pa: nič malodušja 1 Giavo po koncu in •rca kvišku 1 Saj vidite, da — vstajamo! PoUtiike vesti. T TUSTU, dne 2. d«c*»kra IB?7. K položaja V prvo zanima nas, kako stoje stvari na dfsm. Tam so naši zastopniki, tam se nam določi usoda. Ako ostanejo trdni tam, potem smo na dobre«; ako bi se kršilo tam, bila bi neizogibna nova izdaja — seveda ne za dolgo — nemškega nadvladja iu doba britkih skuSeuj za Slovane. Da ponovimo torej: Polj-ki klub je izjavi, da hoče vestno vztrajati v večini, držč se načela samouprave dežel, pravičaega razvoja narednih pravic, kunstituoijonelne svobode in socijaluega reda. „Slovaorka krščansko-narolna zveza' je izjavila, da treba ohraniti sedaujo večino v interesa driave in narodov. Nadalje je sklenila zveza, da bode glasovala proti nagodbeuemu provizoriju, ako bi se odpravile jezikovne naredbe brez privoljenja Čehov. Istotako se je izrekla tuii nemška kat. ljudska stranka za brezpogojno solidarnost se sknpiuatui večine. Tej izjavi ata se pridružila celo Dipanli in Zallinger. Čeiki klub je izjavil, da se hoče nepremične držati načel, obseženih v adresnem načrtu večine, a vsi če*ai listi brer. razlike političnega mišljeaja objavljajo poziv starega voditelja Riegra, v katerem pravi ta veteran med državniki avstrijskimi, da sedanji parlament ne ugaja državi s tako organizacijo, kakorSno ima Avstrija. Razširiti se morata avtonomija dežel in volilno pravo. Rieger poživlja svoje rojake, naj v tam važnem hipu paste na strani vse razlike v menenju. naj se vsi združijo v jedno samo falango in naj pričakujejo srčno in možko odločnostjo tega, kar prineso prihodnji dnevi. Nikdar in ob nikakih okolnostih — tako kliče dr. Rieger — ne odstopimo od svojih pravic; nasprotno: borili se bodeno sauje s pravo češko žilavostjo in odbijali bod«me sleherni napad na te pravice, uporabivši v t« vse svoje sile. Vsem Čehom, brez razlike stranke in socijal-nega stališča kličem danes: Bodimo zložni, vedmo se dostojanstveno in — Ne ndajmo se t Ta poziv je izdal dr. Rieger v imenu izvrše-valnega odbora narodne stranke. Tadi izvrševalni odbor svobodomiselne straike češke je izdal manifest do naroda, v katerem pravi, da je nasilstvo doseglo hipen vspeh in je došel kritičen trenotek. Ta trenotek ne sme zalotiti naroda nepripravljenega, ampak tista čudovita češka meč, ki je vsikdar zmagonosno odbijala sovražne napade, mora se razvueti zopet in stopiti v boj. Ako prid« do novega boja, vsprejme ga narod čeiki odločnostjo in ne odneha poprej, dekler ne izvojnje tega hoja zvagonosno. Tako vidimo, da se izjave na dessi strinjajo ▼ velik harmoničen akord : zležne, neustrašeno do — zm >ge. N*ki poročevalec v „Reichsvvehr" slika položaj na desni t«k»-le : »Čustvovanje na de»ni se more primerjati čustvovanju, ki nastopa, ako se je manever pretrgal neposredno pred odločitvijo. Desnica se ne čuti premagano, ampak drži trdno svojo pozicijo in se ne umakne z iste. Kakor je razvidno iz komunikeja parlamentarne komisije desnice, proglasila se je ista solidarno, in sicer vštevši gg. Dipaulija m Zallingerja. Desnica je sklenila nadalje za slučaj, da bi vlada začela pogajanja z večine, da v to ni poklicana neben* stranka sama zase, ampak le eksekutivni odbor desnice. Desnica je pripravljena slej ko prej vstopiti ▼ pogajanja radi jezikovnih narrdeb. Ni pa pri volji, da bi se odpravila lex Falkeuhayn, ako se levica ne obveže, da se ne ponove dogodki, ki so izzvali Falkenhaynov predlog za poojstrenje poslovnika". Velike zapreke utegnejo nastati radi pred-sedništva zboru,ce. Nemci zahtevajo, da £mora odstopiti dosedanje predsedniitvo, večina pa menda ni pri volji, da bi se ndala tej zahtevi. Praska .Politik- hvali posebno poljski klub, ker ne drži tako vrle. Poljaki vedo, da bi trpela tadi njili pozic ja, ako bi se v takih hipih kazali slabotne. I« najnovejih poročil posnemamo: Vsled pogovora, ki ga je imel ministarski predsednik Gaotsch z levičarjem Stttrgkom, so se zopei sestali načelniki sknpin na desni. Izbrali so zaupnike, ki naj bi se pogajali z vlado. O pogajanjih barona Gantscha z desnico se je izdal nastopni komuuikć: Miui*ter. mrvico pravice za drugi veliki narod v avstrijski državi t Naj le kriče Nemci, da je zmagala nemška stvar, — ali to zavest morajo občutiti s tem, da je ta »zmaga* jako žalostna, za človeško dostojanstvo pomilovanja vredne Jdejstvo in da jih mora obsoditi ves ci-vilizovaui svet zaradi take vzmage". Odslej se ne more kazati več }ua te vrste Nemce kakor na kulturen živelj, marveč kakor na ljudi, katerih omika je le navidezno odevalo, pod katero>e skriva prava njih narav: brutalnost, surovost in zlodejstvo! Da, reči moramo, da so ti dogodki vzeli za vedno tem izvestnim Nemcem: nimbus kulturnega življal Iz delegacij. Ogerska delegacija je imela dne 1. t. m. svojo plenarno sejo, v katere je bil voljen odsek sedmih členov za menjavo nuncijer. Delegacija se je posvetovala o proračunu minister-stva za vnauje stvari. Poročevalec, delegat dr. Maks Falk, je izrekel nado, da ostave stalno soglasje mej velevlastmi nasproti Turčiji. Ugodni položaj na Vztoku je le sad prisrčnega soglasja mej A v s t r o • O ge r s k o iu Rasi j o. Temu se pridružaje isti poskus Rusije, ki se je izjalovil pred dvemi desetletji, ker je bila oasvetovana podlaga v nasprotju z avstro-ogerskim programom na Vztoka. Še le grofa Golnchovskema se je posrečilo doseči pravi vspeh na podlagi programa, ki soglaša tadi s programom ogerske delegacije. Ogerska poravna le jeden dolg s te«, da brezpogojno privoli v politiko ministra za vnai^ja stvari iu da izreče svoje priznanje na doseženem uspehi spretnemu in pogumnemu voditelja vnanjih poslov. Zajedno pa da se hvaležno spominja pro-minolega ministra Andrassija. Za te bedele je žel govornik burno pohvalo od straii delegacije ii j« predlagal k sklepu, da se sprejme proračan mini* sterstva za vnanje posle nespremenjen. Iz italijanskega parlamenta. Včeraj j« podal minister zaklada Luuatti fiiančm poročila za leto 1898. Iz poročila je razviduo, da hode v prihodnjih dveh letih 40 milijonov lir prebitka, ako — to je greaak »ako* — zbornica dovoli vat ene nove davke, katere predlaga miaisterstve in ako ae izvrše prihranitve, namerovane v posamičnih področjih. Dokler je govoril goap. Luzzatti v svojem ekspozeju o potrebnih razbremenjenih, m« je ploskala zbornica, a postala je mrzla kakor led, ko je govo-il o novih davkih. — Kdo bi sečadil temu? Saj se še drugod zgražajo na norih davkih, pa bi se ne v Italiji, kjer je meada obdačeno že vse razun zraka 1 Različn e> miti. Junaštva p« ceni. Omenili smo že zadnjič, kako je pripovedoval .Piccolo" e svojih simpatijah za nemške demonstrante v Gradcu. Pripovedoval je, kako so italijanski dijaki slovesno sli na vseučilišče v Gradcu in so tam istotako slovesno proglasili svoje zavezništvo t Nemci. Pa kako navihano so priredili to! Manili so, da so ujih simpatije do nemških tovarišev plam-teče kakor zubolj, in vse bi storili tem simpatijam na ljubo, le izgredov se nočejo udeležiti, ker, ker ......nočejo kaliti nemškega značaja vsenči- lišča graškega 1! 1 Ali niso navihani ti gospodje? Svet mora verjeti sedaj v njih nepremično zvestobo v zavezništvu z Nemci in v njih — junaštvo, ne da bi jim trebalo nositi na trg svojo kožo in svoje kosti! Taka slava, tako junaštvo je res po ceni 1 Samo nekaj hi vprašali mlade gospode ? Ako jim je res toliko pri srcu nemški značaj vseučilišča graškega, da so se velikodušno odpovedali cel6 vab- ljivi priliki, da bi z dejanji pokazali svoje simpatije do Nemcev, potem jih moramcvprašati: zakaj pa kvarijo nemški značaj rečenega vseučilišča s polaganjem izpitov v laškem jezika? Zakaj ? Zakaj ° Hudobni jeziki bi -oenili morda in tolmačili tako-le, da © italijanskih iipitib pred — nemškimi profesorji si še nikdo ni razbil glave, ni moralno ni fizično, dočim se o izgredih lahko pripeti kaj neljubega! In potem bi ntegnili sklepali zlobni jeziki da je tudi italijanskega junaštva boljši del — previdnost! Ona previdnost, ki je bila v posebnim eLsli pri onem Furlauu, ki je klical svojim tovariše®, čakajočim na sovražnike: Ako ne pridejo, s« budemo držali trdno; ako pridejo, pa — zbežimo 1 Laških izpitov se drže trdno, v teh ni nevarnosti ; pred izgredi pa bežp, ker bi morda vendar utegnil priti kak sovražnik. To junaštvo je res j*ko v ceno ! Odbor pol. druitva „Edinost1' bode imel svojo sejo prihodnjo soboto ob 7 in pol ari zvečer. Odborniki se poživljajo, da se udeleže te seje. Poloficijozna morala je aeuda torej povsod taka, kakor amo rekli danes zjutraj: dragi gospo* darji, druge jasli, druga ljubezen I O tej mor&li, o tej elastičnosti v menjavanju služeb in gospodarjev ter o gibčuosti cfieijozov, napisala je dunaj-ka aBeichswehr" nastopne šegave vrstice : „V dnevih svojega ministerakega felavja, da si so se mu lizali in mahali z repom pied njim, kakor menda ne pred katerim drugim državnikom poprejšnjim, vendar gatovo ni slutil grof Badeni, kako veliko je bilo število njega prijateljev. Sedaj ve, da jih je moralo biti veoko, kajti zgubil jih je mnogo. Podgane se zapuščale puta^liajočo se ladijo. Bilo je tako, kakor un tistim koncertu,prirejenem v slovo, ki ga je priredil knezu Et>terhazyja odhajajoči kapelnik Haydu. Po vsakem takta je jeden muzika-sev ugasnil po jedno svetiljko in se odplazil se svojim inetruin-utom. Tako se je odplazila tudi novinarska godba Badenijeva, kijepirj ton krasno piskala v nj«govo slavo; in ie oni muzikaši, katerim se je godilo prav dobro pri njem, *e ne spo« minjajo več tega vzlic najbolji volji, da je bil grof Badeni keduj ministereki predsednik v Avstriji. Pa saj je to že davno za nami, skoro trije dnevi... breznačajnosti na jedni, in nezmerne maščevalnosti ua drugi strani. Osel mora dati brco padlemu Na Dnuaju in v Pragi niso trebali torej ofl-cijozi niti tri dni, da pozabijo grof* Badeuija. Kaj je to tri ?! Pri nas v Tratu smo kitreji I Ta ime že prvi dan prirejali »patrijotičue pojave" v proslavo pada i*t«ga B&deaija, in drag; dan žeje novinarski koncert oficijozni piakal slavo onega pojava, seveda v proslavo Badenijevega — naslednika. In tako poj de dalje, dokler bode živel ta čudui rod cficijuzov. Da pa stvar ne ostane brez kom.čne primeui, povedano bod. še, d* je „Bdciilnvebr" sama — oficijoze » list. Novi t jni svetniki. Nj. Veličanstvo cesar je imenoval taj-.imi svetniki dedne čleue gospodske zbornice in s cer: Pavla kneza Meiteruich-Winne-burga, Karla Kneza Ci*ry-Aldringena m Friderika vojvoda Betuif rt-Spourinija. Iz ministarstva za nauk in bogočastje. Nj. Veličanstvo csar je imenoval miniaturnim o svetnikoma m uk iu bogočastje tridelna svetnika dr. Riharda pl. Bienertha io Josipa Kauera. Za „Boifcnico* je daroval znani rodoljub g. Ivao Sabec 50 kron. Možka podružnica sv. Cirila in Metoda pri sv. Ivanu vaoi na Alialavžev večer, kater, ga priredi T nedelj? 5. dec-nnia ob 4. uri popoiudue v družUenik prostorih, ^sjjored: 1. Jenko : .Naprej*, igra uu gUsovirju g >sp« Vogric. 2. Ruska nar.: ,Sar&iau", p >je novoustauov. ženski zbor. 3. Zamejski: „Slovencem*, deklamuje gospica Poniž. 4. K mn sel ki: „Eno uro župan*, veseloigra v jednem dejanju. 5, G. dr. Ipavec: .„Vse mine", poje ženski zbor. 6. „Miklavžev nastop". Met to*, kami svira .*.e na glasovirju. Vatopuina 30 nvč., sedeži I. vi te 20 nvč., II. vrste 10 nv . Otrooi prosti. Ker je čisti dohodek namenjen v plemenite svrhe, se radodarnosti ne stavijo meje. — K obilni udeležbi vai i uljudno Olbor. Strokovnih šol trebair.o! Kako kričeča je potreba po izomiki našega naroda i na strokovnem polju, kaže dejstvo, da je vlada poslala v slovensko Ljubljano nemškega iuženerja žida Griinhuta, ki ni zmožen najmanje slovenskega jezika. Skrajni čas je rei, da Slovenci kaj store za-se v strokovnem pogledu, a da bi jih tudi vlada podpirala izdatno. Domačih iuženerjev potrebujemo na vsej črti, da ne bodo tujci hodili na mesta, kjer bi morali sedeti Slovenci I Javni pouk. Te dni predavata v Trstu člena astronomično družbe v Draždanih, Dumont in Wei-ner v društvu Schiller — in sicer o zvezdoznanstvu io posebno razlagata o prirodnih razmerah ua ledenem delu uaše zemlje. S tem predavanjem je združeno tudi razlaganje o severnih ekspedicijah Nansenovi in Andiće-jevi. Predavanja je namenjeno inteligentnim krogom in krogom, ki imajo nekaj večje vede. Zato ni, da bi se s tem pečalo ljudstvo povprek. O tej priliki se nam zdi umestno nasvetovati, da bi se uvela v zimskem času razna poučna predavanja pred širjimi sloji prebivalstva. Seveda mislimo mi tu le na naše ljudstvo, ki je zares vedeželjno in rado pokuša vsako pametno besedo. V nas je olikanih Ijudij, ki bi lahko povedali ljudstvu kako pametno o tem in onem. Saj ni da bi se Slovenci morali baviti le s politika. A mnogo bi pridobil njegev duh na izomiki, ako bi cul naš človek tu iu tam kaj zanimivega iz druzih strok znanstva, katere niso v neposredni zvezi s njegovim poklicem. Stavim tjrej najuljndneje vprašanje do naših izomikancev,{ da-li ae jim ne zdi potrebno, da bi jeli vsaj po jedenkrat na teden predavati, v tem časn, priprostim a tudi bolj izomikanim krogom našega ljudstva ? Uverjeni smejo biti, da bi njihova beseda pala na redovita tla, kajti naš človek bi neizmerno pridobil s tem. Po druzih mestih se vrši nebroj tacih predavanj, zakaj bi zaostajalo ravno naie mesto v tem ozirn ? Nekdo. Izpred porotnega sodift5a. Včeraj je stal pred tržaškimi porotniki 381. Karol Vrečer izVranskega na Spodnjem Štirskem, ker je dae 26. septembra na kegljišču neke Jaške gostilne v Rojasu s kro-gljo ubil Jakoba Štraklja. Sprli so se bili radi borih 20 nvč. Vrečer je pograbil krogljo in je mahnil Štruklja po glavi tako možno, da se. je le ta zgradil sa stol, bolestuo ječaje. Štrukelj je vstal potem za trenotek in udaril je aapadalea s pestjo. Toda zgrudil se je potem zopet in je tožil o strašnih bolečinah. Odveli so ga domov, kjer je umrl ob 11. uri zvečer. Vrečerja so zaprli takoj. Koje čnl, da j« Štrukelj umrl, bil je kakor .'omamljen; niti odgovarjati ai mogel na stavljena mu vprašanja. Vrečer se je izgovarjal včeraj, da ga je Štrukelj izzival. On da ni hotel udariti Štruklja, vse se je zgodilo po nesreči. Priče so izrekle neugodno za obtoženca. Oče ranjcega je zahteval 500 gld. odškodnine, ne za-se — kakor je rekel — ampak za abogo udovo, ki je vrhu vsega še v blagoslovljenem stanju. Tej zahtevi se je pridružila tudi udova. Porotniki sw spoznali Vrečerja krivim in sodišče mu je prisodilo radi ubojstva 4 leta t«žke ječe, 500 gld. odškodnine udovi in 53 gld za pogrebne stroške. V Marezigah, občina Pomjan, ustanovilo se je pevsko društvo. Razvidno je, da imajo Mare-zigani dobro voljo za vzdrževanje drnitv«. O ve-litvi začasnega odbora so bili izvoljeni: Ivan Sabadin, predsednikom, Anton Cerkvenič, namestnikom, Anton Sabadin, tajnikom, Ivan Cerkvenič blagajnikom, Jasip Sabadin, knjižnjičarjem. Na nove ustanovljenemu pevskemt društvu kličemo: „Istra vstaja" l „Nevstrašljivo naprej"! Demonstracijo na Češkem. Vč«raj zjutraj so se ponovili izgredi v veliki meri. Množice so de-monstroval« pred razuimi hišami Nemcev, pred nemškimi društvi in pred raznimi šolami. V Pragi je razburjenje toliko, da ni redarji ni vojaki niso mogli brzdati maožic. Nijeden redar ni imel počitka celiti 48 ur. Češko prebivalstvo je tako razsrjeno na Nemce, da si poslednji niti ne upajo na nlico. Sedaj so pokušali tudi Nemci, kako te dobro dene, kar so oni prakticirali proti ČVhem vse božje poletje iu po vseh kotih nemškega dela dežele. Ali niso pomislili Nemci, da kdor seje veter, žanje vihar prej ali slej? Kakor so žalostni sedaoji dogodki v Pragi, Nemci nimajo ninajmanje pravice do tožeb. Kar so sejali v Aschu, Heba in drugod, to žanjeje sedaj v Pragi. Pouk v nemških Šolah so morali zauataviti, nemška trgovine so zapirale včeraj avoje pisarne. Češke trgovine pa so snemale nemške napise in bo razibešale slovanske trobojaice. O poludne že so prihiteli na ulice trije bataljoni pešcev in jeden škadron konjice. Novo nemško gledališče so zaseli vojaki. Konjica je potegnjenimi sabljami razganjala pevajočo množico. Popoludnj po 2. uri so se ponovili izgredi in je vojaštvo moralo braniti ntmšku veučilišče. Proti 4. sri so izgredi zadobivali še hnjo obliko. Množica je navalila tudi na jndov.ski rempelj. V tem hipu je bilo v akciji 9 bataljonov vojakov. Ob 6. ari »večer pa jih je bilo le 12 bataljonov. Tudi v VrŠovice pri Pragi so morali poslati vojakov. V Žižkovu je prišlo do apjpadov med množico iu vojaki, ker je prva hotela napasti zalogo smodnika. Vojaki so streljali in sti bili ubiti dve osebi. Razburjenje se je oprijelo tudi ljudstva po okolici. Neka brzojavka, došla nocoj po noči, pravi, da ae govori v Pragi, da iz okolice hiti v mesto na tisoče Ijudij. Oblasti napenjajo vse moči, da bi ukrotile izgrede, toda njih moč ni zadostna. Laški listi ti de, da so izgredniki oplenili mnogo trgovin. Tudi v Plznu je bilo včeraj velikih izgredov. Kakih 3000 Ijudij se je zbralo pred mestno hišo, hi so prepevali narodne pesmi češke. Množica je razbila okna telovadnega društva nemškega. V Pragi je še le pozno v noč navBtal mir. O strašnih nasilstvih Nemcev v Saazu proti Cehom se je uvela stroga preiskava. Maogo čeških družin si niti ne upa več v mesto, kjer se gode najgrša zločinstva naravnost ped zaščito župana. Ali je potem čudo, da so se razvneli tndi v Pragi ? ! Revolucija na gimnaziju. V Požegi na Hrvat' skem so demonstrovali dijaki VII. razreda tamošnje gimnazije proti profesorju M. Poljaku. Ko je isti dne 23. t. m. ustopil v razred, so dijaki zagnali hrup in jeli razsajati, a ko jih je Poljak karal za to, planili nanj in ga silo pognali iz sebe. VII. razred so takoj zaključili radi tega in izključeni so vsi dijaki. — Uzrok tej revoluciji je baje prevelika strogost profesorja Poljaka. Smrt učenjaka. Na Dauaju je umrl predsednik miueralogičnega muzeja na vsenčiliščn, profesor dr. Schrauf v 60 l»tu svoje dobe. Umrli je bil člen ces. akademije znanosti in je spisal več pončn«h knjig o naravoslovja, izdal je zbirko kristalnih oblik iz rndninstva, učno knjigo fizikalne mineralogije v dveh ivezkih ter priročno knjigo sa izpozna vanje biserov. Lopovi si znajo pomagati. V neko tobakarno na Barrieri je prišel sinoči eb 9. uri neki elegantno oblečen človek. Zahteval je 30 znamk pe 10 nvč. Ko mu je postregla prodajelka, je zahteval še jedno kuverto. In potem je iskal in iikal, a denarja ni bilo, ker ga je baje „pozabil* doma. Potem je položil kuverto pred prodajalko kakor najpošteneji človek na svetu in je prosil, naj mu spravi marke s kaverto, da poskoči domov po „pozabljeni" denar. Prodajalka je Čakala in čakala na poštenjaka. Ko pa je videla, da ga le ni, odprla je kuverto, da spravi znamke zopet na svoje mesto, ali o joj: v kuverti je bil le košček časnika! Tableauz. Doba, ke pokajo roke. Marsikatera gospodinja teži o tem ča^u, da jej pokajo roke in zares je silno neprijetno, imeti pa rokah spokano in gra-pasto kožo, kar še boli in peče vrhu tega. Sred« stva proti tej neprijetnosti le niso našli pravega, zato si mora človek pomagati sam kakor ve in zna. Najboljše je še, ako se roke varujejo pred hitro menjavo mraza in gorkote, da se ne umivajo prevečkrat in zlasti ne * prav mrzlo in tudi ne vročo vodo, ampak z mlačno. Kakor sredstvo, ki je imelo že naibaljšega vspaha, se ie rabilo iu se še rabi takozvani Lanoiin«Cr6me, s katerim se dobro namaže roka in potem zbriše z suho brisačo. Po noči je namazati roko z Lanolin-cremom ter obvezati isto ali jej natakniti rokavice. To na-pravlja kožo gladko in jo obvaruje tudi pred dalnjim pokanjem. Seveda se mora ponavljati stvar večkrat zaporedoma. Anarhist Pezzotti je bil iztirsn z Reke, ker je razširjal anarhistične spise. Pezzotti je doma iz Anc.one v Italiji ter je služil na Reki kakor brivec. Star je se le 22 let. Leterijtke Številko, iaireben« Brno 34, 7, 78, Inomoit 34, 47, 79, die 1. t. m 61, 31. 21, 44. Poziv na naročbo. Kljub vaeni o?irau, ki so aara jih protzro-čevali razni činitelji, vzdržali amo vendar leto dni tvoj list „Hrvatsko misel" (Hrvatska misao), zadovoljni z odzivam hrvatskega občiastva in z fspehom, ki smo ga drsegli v tem kratkem časa. Zadovoljni smo z vspehom tem bolj, ker seje veliki del hrvatske in srbske mladine v Zagrebu in dragih hrvatskih krajih priklopil smeri našega lista in nam je fronečno omogočil moralni vspeh .Hrvatske misli", da z onimi Srbi in Slovenci vrad, ki se strinjajo z našimi težnjami, izdajamo akapni list wNova doba\ Brez narodnih prcdedkov in strankarskega iolča, ozhajeVse v svojih težnjah na blaginjo vsega naroda, hoće izdajati srbska, hrvatska li sloven-asa mladina v Pragi lisi, da se zbira okolo njega kakor omladina jednega narod«, da se porašijo izvirajoči narodni predsodki, da zjedini nebratske trate, da bi jedeakrat tudi Hrvati, Srbi in Slovenci z vzajemnimi silami delali aa korist avoja in svojega naroda. V neprisiranski kritiki javnega delovanja hočemo vedno prizaavati in hvaliti dobro, pa ožigosati zlo, — naj to pride od katerekoli strani — zraven pa bude jeden prvih naših ciljev, da seznanimo sebe iu druge z gospodarskimi in socijal-Kinu vpr fanji ki trkajo na narodna vrata, ne mer.š se za deželne meja. Čvrsto uverjeni, da se srbska, slovenska in posebno hrvatska inteligenca more z j e d I n i t i sama med seboj in z narodom svejim na najsolidnejši podlagi, na kultnrni podlagi; prepričani, da mora biti kultnra zrcalo narod* nega življenja, presinjena z d it h o m in narodnim mišljenjem in namenjena vsemu na: < du, hočemo se ozirati na v. aki va?.neji književni pojav Srbov, Hrvatov in Slovencev, in pripomoči po rfvujih močeh, da se prispeje k potrebni narodni in književni jedinosti. V nadi, da se simpatije, katerih predmet je bila lani .Hrvatska misao", ne obdržč samo tudi za ,Novo dobo', nego da se razširijo in okrepijo tkljub širšemu programu in meri našega, z zje-dinjenimi in okrepljenimi silami izdajanega lista, poživljamo Hrvate, Srbe iu Slovence, da uam podpirajo ta list materijalno in duševno. List bo izhajal početkom vsakega meseca razan počitnic. Predplačila na leto so 3 gold. (s pošto I gld. 10 nvč.), za delavce, dijake in male obrtnike 2 gl. (resp. gl. 2 10). V Nemčije iu Srbijo 3 gl. 40 nč., a v ostalo inozemstvo gl. 3*70. Pojedina številka 30 nč. (resp. 20 nč.) Prva ste-filka izide začetkom decembra. Predplačila, vsa pisma, časopise v zameno, oglasila naj se pošiljajo ■a administracijo „Nove dobe*4, Praga — Ki. Vino-hrady. — Zajedno javljamo, da je uredništvo „Nove dobe" prevzelo vse ngende .Hrvatske misli" ter da razun tega stari g. naročniki .Hrvatske misli", kateri ho plačali 7« vso leto, doke prvi dve številki .Nove dobe4. , Redakcija in administracija „Nove dobe", Praga — K'. Vi;iohr."dy. Narodno-gospodarske stvari. Dopis z Vipavskega. V 141. »t. cenjene .Eliuosti" j« pisal ueki gosp. dopisnik z Vipav«kt}ga, da vlada malo stori za nase vinogradnik*, boreče t-e proti filokseri. To je gola istiua. Novo viuugradarstvo ni tako lahka stvar, kakor bi si domišljal kad <. In če pomislimo, da je na vsem Primorskem vinogradarstvo glavni steber in podpora prebivalstvu, če pomislim ' dalje, da vinogradi dajejo muogo davfca državi in deželi, in ako pomislimo potem, da ti Vino gradi propadajo, iu da t»ko odpada lep dohoden istima, potem je pač preoprsvičena trditev, da vlada greši, ker tako malo stoli za naše propadajoče vin »gradarstvo. Še maaje nego država, briga se za nas deželni za^top. Ta se še niti ga-lil ni. Le pjgltjuio bližnjo Kranjsko, pojmo na Štajarsk j, niže Avstrijsko: p ivaod uaideiao, kolikor čitamo v listih, da se več ah manj brigajo za propadajoče vinogradarstvo tudi dež. zastoj, hranilnice iti. Će pomislimo, da ju v v s-h om^uj^nih deželah vinogradarstvo manjše vrednosti nego jo isto v nas, je pač zameriti toliko bolj vladi in ■ašemn dež. zastopa, ker sta bila jeden in drngi premalobrižna do zdaj za vinogradarstvo v južnih deželah. Za južne kraje naše bilo bi potrebno v prvi vrsti, da se pomnože potovalni učitelji za poljedelstvo, oziroma praktični amerikanisti, ki nisesamo diletantje nt edra ali kmetijski šaiUtani, nege ljudje z d o v r š e n o p r h k s o. l« ti naj bi bili v vedni dotiki z narodom, katerega naj bi poučevali na lieu mesta, torej na deli: kaka vrsta ame riške trte je za različne zemlje, kako se sade iste in cepijo, kako se obdelujejo vinogradi amerikanski itd. itd. Tak strokovnjak bi prihranil vinogradnikom marsikatero zmoto, katero morajo isti navadno plačati jako drago. Vžigal bi veselje do amerikanizma, sam bi imel v kratkej dobi to zadoščenje, da bi videl povsod sad svojega znoja. — Naj bodo taki strokovnjaki deželni, ali državni, birokratizirati hi jih ne smeli nikakor! Oblast naj hi nadzirala le njihove faktične vspehe na polja in naj bi ne gledala le na lepa poročila, statistiko itd., kakor je še smiraj v navadi v naši ljabi pre birokratični Avstriji. V drugem reda naj bi dežela dajala tudi svoj prispevek za brezobrestna posojila, ker po zakonu bi morala dajati toliko tudi država. Po takem potu bi vinogradniki, kakor se godi v drugih kronovinah, obnavljali svoje vinograde z novcem, od katerega ne bi plačevali nikacih obresti. Ta dolg hi začeli povraćati v 10 letnih obrokih, čim jim isti vinogradi počno roditi. Če bi se izgovarjali gg. dež. zastopniki, da dežela radi siromaštva ne more staviti n kacega zneska na razpolago, pa naj store kar mogoče, da se državni zakon premeni tako, da bo država sama dolžna dati posestuikom potrebno svoto za prenovljenje vinogradov, če tudi dežela nič ne da. To so moje misli. Biti bi moralo prav tako, ako hočemo, da ae otmemo propasti, kajti s samimi kol (mi amerikanskimi nas ne reši vlada, niti ne z nado, ki jo goj», zanašaje se na inteligeaco našega slovenskoga ljudstva, češ, da si istn že santo pomore. Posestnik. N«jnov«j*9 vcatl. Preka sodba t Pragi. Duna| 2. V Pragi je proglašena preka (u a s 1 a) s o d b a na podlagi §. 430 k. r. za zljčinu označen v §. 85 kaz. zakona. Tako je pV It n I miuifcW8ki «vet "tfled poročil, priliahjočih iz Prage 'n iz okrajn h sodišč Karlinovo. Žižkov, Kralievi Vinogradi in Smihov Za vzdrževanje javnega miru n varnosti se je odredilo potrebno z vojaštvom. Praga 2 Deputacja mestnega svata se je poklonila d*n«s namestniku in se je pritožila radi dogodka v Saazu in vedenja »f-m^k h dijak, v v Pragi. Nam«stiiiU ie odgovoril da nmeju razburjenje vsled teli dogodkov, vendar i>a ti dogodki nikakor ne t.pia»iču,ejo izgioaev v Prag«. Postopal > se bode najstivžjb, da ie zjpet napravi red iu da se bode varovala 1-istn na Nemcev. Dunaj 2, ,Wierier z-itrmg* objavlja naredbo, glftsrro : at^r« se bod > mogli plačevati davki in pristojbin" na c. kr poštni hranilnici za vse davčne urad« avstrijske. .NAZNANILO. Spodaj podpisani raanaSaiee lista „edinost ki ie zajedno URAR priporoča se toplo p. n. občinstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani F r i d er i k C o 1 j a, vratar bike št. 8 via Solitario Telovadno društvo .Tržaški Sokol* v Trstu. VABILO na Miklavžev večer, katerega priredi „Tržaikl Sokol" v soboto 4. decembra 1897., ob 8. uri zvečer t> dvvrani Maly, Via lorrente št. 16, sodelovanjem tamburaškega zbora in „SI. pevskega društva". V s p o r ed: 1. Tamburanje. — 2. Petje. 3. Tamburanje. 4. Fetje, 5. Nastop Miklavžev — 6 Prosta zabava. Vstopnina za člana 30 kr. Nečlani 1 kro»o. (Otrocci so vstopnine pmsti). Kdor hoče kako darilo komu nakloniti, blagovoli naj pravočasno donesti v Čitalnico, Via S. Francesco št. 2. K obilni udeležbi vabi uljudno ODBOR. Vr^ovln«k« br«oJkfc« In » Mil. BaVaiPfitte,. Ptaa>a jo«en —.--■-- PS*ni«a *» ■pomlad l«1 8 12.01 >lo 12.02 Oves spomlad 6 51—6.52 It« a«, spomlad 8.74. 8 75 - maj-jnni 1»»?. 5 51 ft a3 Fi-.noa no?a od 7tf kil. f. 12 95—13.05 >•: 7U » iv.io a« maro 30 75 za maj 31.— za ■•ptoinVer —»Imo. ^■vmatJiaBvti« frfaral dolg r T Avutrij^lm ffnta &rfiđitn<; dkciji* London »0 Lev, Napoleoni ■ . SO iiiork ;0'1 -'ali. finpirjo ■ »rebra zla*1) deoambr« vieraj 102.35 102.38 122-80 102 8') S55 30 •20 05 H.65 11.78 . . <5.40 d nea 102/25 '02 26 122.60 02 30 354.75 120 10 9.54'' 11.78 45.40 ZO Zobobol olajšujejo na kapljice lekarja Piocolija v Ljubljana (I>uniijhlca cesta) ksuero no bil«, odlikovano / Nt»jriSjiBi priznanj- in N.i. c. in k. Vi« prejHNMO ?o»p« pratttoluuaalodnicu-udovo uadvojTodinje *t«fanlje "VI Stvkleaioa t«Iju 20 kr. Spiritui sinapis Gompositu ALGOFON. Jadino sredstvo proti zokobolH, revnatlČNOiiH flla-vokolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stene le 20 n5. ter se dobiva jedino le v lekarni Ppaxmarer (Ai due Mori.) TRST Piafza ffrnnd« TRST. Paziti na ponarejan.jf. Moji izdelki bo pripoznoni kakor dobri in v ceno! Remoat. iz nikelja točo 23 ur, gld. 3.60. Romont. nrabrn ho zlatim obrezkoni 6 {»M. BiHlilnik-mker I vrHte ki »veti od gld. I 60. — Rogo-latorji v orohovi ou. ariri *d gld. 4.50 »»-p 1-vj Cenik aa 500 »likumi gratm in franko. Kar iiu itguju so zamenja ali vrne znesek. K»r«ckar tvornica žepnih ar, razpošiljalni obrt in liferant društva uradnikov za poneatva. Brejem am Boden*ee N. 479. - 2 leti flaranojje llljalka oet*. kralj. univerHitolno arne „ «typlnM 13 Sack8tra8se — GRADEC — Sackstrasse 13 TOVARNA ZA OBRTNE In CO\TO - KNJIGE zistem „Patent Workmann Chicago" Rastrirnl zavod — Knjlgovezatvo. priporočuje ae za prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov, rokotvorov v vsakem obsežjn, brošur, plakatov cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov (edilnih list pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjlg, Saldl-Contl, Faktur« Debi tor en Credltoren, Cassa-knjig, Strazza, Memoriale, lournalov, Prlma-note, oifpravnlh, menjlčn !li časo-zapadlih in knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrirnega (črtanega papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje skledlc iz cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika Trst, Yia delle Acque B — ARNOLDO COEN — Yia delle Acque 5 Trst Oooooooooooooooooooooooooooooooooobooooc ocoooc ■o "t mastni k koaBoreii .Edinost . i->({iHvawl| iu uderevurui uradnik Fraa Godulk Tiskarna Dolenc v Trstu.