stkem okoli0, čez dan i 1*1+3 stopinje C. Na Pr:« bo ponovno nastopila t ostalih prredeiih Slovenije S la<1 oval	severovzhodni
bpi ■!»« nAiive jakosti.
smo na to prešli Šablonsko, frontalno in prevrglj vse organizacije na naselja. Ne mislim danes zahtevati tukaj, ali pa zagovarjati vrnitev vseh teh organizacij tjakaj. kjer so hile, ker so se dobro izkazale, tuda te teritorialne organizacije, v katerih je vendarle prišlo do vpliva najsposobnejših komunistov na tiste tovariše v naši zvezi, ki Jih vsak dan oblivajo vtisi In pojmovanja vseh mogočih malomeščanskih in drugih eiementov.
Beograd) 13. marca. Nekoliko po 9. url dopoldne se Je sestal v Beograda TI. plenum CK Zveze komunistov Jugoslavije. Plenum je otvorll generalni sekretar ZKJ tovariš Tito. Plenum je sprejel naslednji dnevni red:
1. Problemi iz dela Z v e z e k o m n n i s to v — referent tovariš Aleksander Rankovič.	-	'
2. O delu z mladino — referent tov. Pet ar Stambolič.
3. Razno.
Nato je spregovoril tovariš Tito, ki je dejal:
več del naše zveze, ki šteje nad 600.000 članov — na potrebni teoretični ravni, premailo pozornosti pa se je posvečalo tudi nadaljnjemu ideološkemu izpopolnjevanju naših kadrov, povezanemu z našo stvarnostjo. To je'imelo za posledico tudi politične slabosti, ki so se pojavljale ln ki se še danes pojavljajo.
Likvidirali smo našo centralno partijsko šolo in ponekod so svoječasno storili to tuda po republikah, čeprav se je kasneje zadeva popravila in 90 ponovno ustanavljali šole in tečaje. To ukinjanje šol po republikah je prav tako izraz zgrešenega na-ziranja, da se bo po decentralizaciji razvijalo vse samo od sebe in da se bo socialistična zavest prav tako sama od se.be razvijala v glavah ljudi. Mnogi komunisti so pozabili na svojo vlogo revolucionarja in političnih vzgojiteljev naši državljanov.
Prej so oni Sli v drugo skraj-. n ost. Naučili so se bili samo komandirati v mnenju, da morejo že samo zaradi tega, ker so kot
komunisti na raznih položajih in v raznih organizacijah, odrejati in zahtevati, da se sprejme njihova beseda kot najbolj merodajna. Njim je bilo težko preiti s teh postojank in takih pojmovanj na novo vlogo vzgojiteljev.	'
- Mislim, /da ni samo pri nas,'
‘ temveč vedhodn poivsod po svetu, glavna naloga komunistov prav v tem. da bodo vzgojitelji množic. Toda komunisti ne mo-1' rejo biti vzgojitelji množic, ako sami niso zgrajeni, ako nišo , na zadostni teoretični in politični višini. Ne morejo biti vzgojitelji množic, ako ne delujejo kot enoten organizem, kot enotna organizacija z vsemi lastnostmi revolucionarne organizacije, ka-krSna mora biti naša Zveza komunistov Jugoslavije — s čvrsto : disciplino in enotnostjo svojih VISt.
Prav pomanjkanje in kolebanje take monolitne organizacije vyZvezi komunistov, do česar je prišlo, ko smo izpremenili ime Komunistične partije v Zvezo komunistov, je- dovedlo do tega, da smatra cela vrsta komunistov, celo nekateri na visokih vodilnih forumih, da niso več dolžni sprejemati sklepov drugega višjega foruma ali kakšno zadevo,..ki po njihovem mnenju ne ustreza za njihov kraj in organizacijo. Zaradi tega je nastala cela vrsta negativnih stvari, ki so nas mnogo ovirale, ki nas še danes ovirajo in ki jih moramo odstraniti. Imeti moramo ' idejno in organizacijsko monolitno zvezo. Decentralizacija, ki jo imamo, je pokazala, da smo pravilno ravnali, ko smo šli v tej smeri, ker je na ta način omogočeno sodelovanje širšega kroga ljudi, širokih množic, v oblasti in upravljanju. Toda v takih okoliščinah mora biti tudi taka idejna organizacija, ki vodi vzgajanje iti pre vzgajanj e ljudi v socialističnem duhu in ki mora biti. prav zaradi tega tem -bolj monolitna.
Ne samo glede na spor, ki smo ga leta 1948 imeli s Sovjetsko zvezo, temveč tudi zaradi tega, ker so nam bile zoprne stalinske ob'%e. Mor-vljania. Da tud' zaradi tega, ker smo se prepričali, da so v naši državi potrebni pogoji, smo smatrali, da je mogoče preiti na demokratizacijo v našem notranjem družbenem življenju. Seveda smo vedno na-glašali, da naša demokratizacija ni nekaj deklarativnega, temveč mora imeti svoje osnove v našem gospodarskem, materialnem in družbenem razvoju sploh, to Je da ima gospodarsko podlago v našem družbenem upravljanju itd. To je, da se razlikuje od zahodne demokracije in da ima zares socialistični značaj. Med tem je kljub taki naši pravilni smeri prišlo do tega. da so se začele čutiti razne nam tuje ideje in vplivi in se še danes čutijo v ojačen meri v naši državi. To sicer n; nevarno' kot nekak činitelj, ki bi mogel ogrožati pridobitve na-še revolucije, nevarno pa je za-
Tovariši in tovarišice! Sklicali smo ta plenum za.radi nekaterih važnih vprašanj v delu Zveze komunistov sploh in zlasti v delu z mladino. Imeli smo že nekoliko plenumov po VI. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije in vprašanja, ki jih bomo danes tukaj obravnavali, so bila
ng dnevnem redu teh plenumov. Danes postavljamo posebej kot točko dnevnega reda delo Zveze
komunistov.
Po VI. kongresu Zveze komunistov, na katerem je bila izvršena velika preorientacija v delu Zveze komunistov, na katerem so bili sprejeti sklepi v skladu z družbenim dogajanjem v Jugoslaviji in na katerem smo opozorili n3 vlogo, k: jo morajo imeti komunisti v nadaljnjem razvoju socializma, je nastala, da tako rečem, nekakšna stagnacija. Ljudje se niso mogli znajti, pa so pogosto krenili tudi po na.pačn.-; poti v delu.
V bujnem razvoju naše industrializacije in v družbenem življenju srno sploh naleteli, pa tudi danes še doživljamo nekatere težave, ki niso samo objektivnega, temveč v precejšnji meri tudi subjektivnega značaja, kar je odvisno od dela komunistov samih.
Na tem plenumu je potrebno, da razpravljamo o teh problemih, ker je prišel sedaj čas, da zares odločno ukrenemo vse, da bi se odstranile te pomanjkljivosti, ker bi imele, ako bi se nadaljevale, zelo neprijetne posledice ter bi . zavirale naš nadaljnji razvoj.
Ne bi se hotel' spuščati v probleme, ki jih vsebuje referat — tovariš Rankovič bo govoril o vsem tem — hotel bi v uvodu •emo poudariti nekatere najbolj značilne stvari, ki jih moramo po mojem mnenju resno upoštevati, da bi bilo delo Zveze komunistov čim uspešnejše.
V čem so glavne pomanjkljivosti v dosedanjem delu komunistov? Ako vzamemo, da smo na VI. kongresu Zveze komuni-•tov Jugoslavije govorili o nadaljnjem razvoju socializma sploh in v nadaljnji perspektivi
VREME
Napoved za sredo: Precej otriač-
Ho vreme, vmes delne raziasni-trve. V severni in osrednji Slovenija od časa do časa nekaj rahlih ■nežnih padavin. Temperatura po noči med — 8 in — 3, na Prknor-čez dan med — 3 C. Na Primorskem burja, v bo pre-veter
o vlogi komunistov v tem razvoju, pridemo do ugotovitve, ki. je morda dovedla do zmede v glavah nekaterih ljudi, — namreč, da s postopnim odmiranjem centralnih državnih gospodarskih in administrativnih funkcij odmira tudi potreba organizirane ih v našem družbenem sistemu postavljene partije, kakršna je bila naša Komunistična partija. Razumeli so to napačno zaradi tega, ke-r so ljudje mislili, d;a, — zaradi odmiranja določenih. državnih funkcij, oziroma zaradi decentralizacije, upravljanja v gospodarstvu in. administraciji sploh, — niti -komunisti ne bodo imeli več tako težkih nalog, kakor je bilo dotlej. Komunisti so se preveč lahko lotili tega v veri, da bo s samim prenašanjem mnogih funkcij na širši krog ljudi, na množice, prodirala in avtomatično prevladovala tudi socialistična zavest. Mnogi naši tovariši niso razumeli* da se prav pri decentralizaciji upravljanja v gospodarstvu in administraciji zahteva od komunistov še več prizadevanja, da bi se pravilno razvijal ta novi sistem, ki smo ga uvedli.
Na VI. kongresu Zveze, komunistov Jugoslavije smo izvršili nekatere organizacijske spremembe v organizacijah Zveze komunistov, namreč v tem smislu, da so organizacije iz raznih ustanov prešle v teritorialne organizacije. To je bilo pravilno, ker so bile naše organizacije po ulicah dotlej razmeroma pasivne in so se idejno slabo razvijale. Toda po mojem globokem prepričanju ni bilo pravilno, ker smo na to prešli šablonsko, frontalno in prevrglj vse orga-
nizacij so se dobro ritorialne ri-h je
vsak dan oblivajo vtisi in pojmovanja vseh mogočih malomeščanskih in drugiih elementov. Toda imamo ustanove — o tem bo govoril tov. Rankovič — kjer bo potrebno izvršiti določene popravke, kajti od VI. kongresa ZKJ do danes se Je pokazalo, da smo imeli zaradi pomanjkanja organizacije komunistov v njih precej škode in da so se tamkaj pokazali razni negativni pojavi.
V političnem pogledu Je bila ideološka slabost v delu naših komunistov. Ta je v tem, da niso naši komunisti — no vsi, tem-
radi tega, ker nam ovira ln oteiEcoča razvoj socializma in pravilno vzgajanje naših državljanov.
Nedvomno je, da so naše tovarne eden izmed neobhodnih pogojev za razvoj socializma,' ki se ne more ustvariti v nerazviti državi, vendar- pa niso to .kar je najbolj bistveno. Najbolj bistveno je ustvariti -Socialističnega človeka,- najbolj" bistveno je izoblikovati mišljenje o tem v glavah ljudi. Prav te,'socializmu tuje ideje, pa š so'naš ovirale in nas danes Vse bolj ovirajo. Sedaj ne smemo preiti v' drugo skrajnost. Boriti se moramo za našega človeka, za naše ljudi, povečati moramo naš vpliv proti taikim socializmu tujim idejam in vplivu. Kako pa ga bomo povečali?1 Ni dovoli delati to samo v listih,' temveč je potrebno, da vsak komunist povsod, kjer koli je, neutrudno in vztrajno dela za to. r
Ro VI. kongresu smo bilj zlasti zaposleni z vsemi -mpgoč:mi funkcijami in dolžnostmi v naši graditvi, tako da so : se mnogi in mnogi naši komunisti 'pretvorili v navadne praktike, k: so vse drugo pozabili- in mislili samo na svoj ozki Krog,' medtem ko so -izgubili, perspektivo celote. Zaradi tega‘srno vse bolj prihajali v nasprotja 'z razhuni negativnimi zadevami, ki jih nosi ta lokaliz&m v sebi.
Mislim, da komunist : nikdar i in v nobeni funkciji kjer koli bi bil, ne sme .pozabiti na š-vojo -
glavno nalogo, da dela' kot komunist, da dela kot jntemacio- -nalist z intemacionalističnim pojmovanjem vsega dogajanja. Večino svoje pozornosti mora usmeriti v tej smeri/in' ako bo pravilno razumel tu-svojo prvo nalogo, bo pravilno delal tudi na mestu, kjer je. To je prav takso problem o katerem moramo tukaj zelo resno govoriti, kajti to je eden izmed najresnejših problemov, ki nas mnogo .ovira, zlasti v tej fazi, • ko imamo v našem današnjem delu še mnogo raznih težav materialnega značaja. Tu moranrdodati- še, da se je s taikim delom izgubilo čustvo potrebe po enotnem pojmovanjjfu in enotnem delovanju vseh komunistov.
Kadar gre za borbo zg človeka, kadar gre za prenašanje •socialistične zavesti, bi hotel tukaj omeniti še eno stvar. Hotel bi omeniti našo mladino. Z našo mladino, tovariši, ni položaj rožnat. Naša mladina je pridobila velik ugled med vojno. Pri- . dobila pa ga je zato, ker jo je povedla za seboj naša komunistična partija, ker ji je pokazala pot dn jo neprestano vzgajala ln dvigala. Ta mladina je bila pripravljena in sposobna napraviti velika in herojska dejanja. In prva leta po vojni je naša mladina napravila velika herojska delovna dejanja. Zakaj? Zato, ker jo je vodila komunistična partija in delate z njo, zato ker je imela pri svojem delu pravilno orientacijo. Dosegla je velike uspehe v svojem, delu po zaslugi ~tega, čeprav so bile ponekod nekatere slabosti, . kj; bi se lahko odstranile. Toda ppzneje, zlasti ko so prenehale delovne akcije in ko je Zveza komunistov prešla v vsakdanja aktualna vprašanja našega gospodarstva in našega družbenega življenja, smo izpustili našo mladino iz rok.
Pustili smo ji, da se razvija sama, kakor ve. Bila ji je nepravilno odrejena tudi naloga in je prenehala• biti kot politična organizacija, politični činitelj v družbenem življenju. Seveda je imelo td negativne posledice. In danes imamo pojav, da se nam je odtujil del mladincev, ki so se dobro ponašali, ko so bili na delovnih akcijah ln ki so bili takorekoč nositelji socialistične misli na vas:. Ti mladinci se niso odtujili zaradi raznih naših ukrepov v odnosu do vasi, kakor so davki in drugo. Jasno je, da je nanje imela vpliv tudi okolica, v kateri žive, kjer so starši, sorodniki in drugi prenašali nanje svoje nezadovoljstvo zaradi raznih stvari. Toda odtujili so se zaradi tega, ker jim nismo dovolj in pravočasno tolmačili to, kar se pri. nas dogaja in' kar je nujno, da se napravi. Morali bi vse to mnogo več tolmačiti prav tem mladincem, mi, pa smo z njimi govorili premalo o naših vsakdanjih težavah, kakor smo jim premalo govorili tudi o naših, iiapehih in o perspektivi, ki jo
želimo doseči. Premalo smo jim govorili in oni so se razmeroma odtujili.
Napačno je mnenje, da lahko razna naša društva kot »Partizan«, nogometna, strelska in druga društva vplivajo na našo mladino v tem smislu, da jo pretvorijo v zavestne socialistič-ne državljane samo zaradi tega, •ker. .so .ta društva v socialistični • Jugoslaviji. To ni točno, tudi v ‘državah s kapitalističnim siste-mom imajo taka društva. In ali; morda vlada tamkaj , socialistična zavest? Naša društva morajo predvsem postati socialistična. s svojim delom med njimi. Mladine ne smemo prepustiti sami sebi, temveč jo je treba usmeriti. Ne bo pa mogla dajati tega. kar od, nje zahtevamo, če se sami ne bomo prizadevali, da .jo 'usmerjamo-in -vzgajamo v tej ' smeri.
Govore, da so uspehi, ki jih dosegamo in vsakdanje družbeno dogajanje pri nas eden- iz-‘ med glavnih elementov, ki bodo vzgajali našo mladino za sposobne državljane, graditelje našega nadaljnjega razvoja, naše nadomestilo. Menim, da je to ..ap»č-no. Najtežja, toda obenem najbolj ■ hvaležna naloga vsakega komunista in vse naše Zveze kot celote, je v tem, da držimo našo : mladino čimbolj skupaj, 'da ji dajemo pravilno socialistično.; vzgojo, da .se borimo zanjo, da jo iztrgamo iz rok raznih socializmu tuj ih . vplivov, da jo iztrgamo iž rok, raznih ■ reakcionarnih ostankov,- da jb_ branimo" pred nevarnostjo raznih zahod- „ nih , destruktivnih idej Ja vplivov, ki pronicajo v oaše dnCbe-
več mora prav tako'tudi Zveza komunistov- delati v tem smjjslu.
V zadnjih letih sem opazil sam tako pri - mladincih kakor tudi pri nekaterih komunistih; da se nekako sramežljivo branijo pred navalom reakcije in raznih tujih idej. Imamo tudi primere, da pogosto • komunist ne more reči niti besede, da ga. nekako enostavno vznemirja, ker smo ‘ šli po 'tetko široki demokratičnf poti ,.v svojem razvoju,- pa se boji, da ■ne ~bi napravil sektaško kretnjo, če 'se upre kakšnemu nepoštenemu človeku, reakcionarju ali •malomeščanu, , ki nepravilno in krivično kritizira ali obrekuje naše ukrepe, naš .sistem. Mnogi komunisti ,niso nastopili dovolj odločno proti' vsem tem' pojavom. Menim, da je vloga komunista v obrambi, naših revolucionarnih pridobitev in našega ■nadalj njega razvoj a ‘ danes prav .talco aktualna, Kakor je bila tudi pred šestimi in pred desetimi leti; Tu morajo-, biti na viš‘ni in se .ne smejo bati, da. .bi se komu zamerili, -ker • se preveč vmešavajo v. • nekatere notranje zadeve. Zakaj,i.nevmešava-nje. v te notranje- zadeve ni nič •manj nevarno, -kakor to,-, -kar je bilo prej; ko so se, preveč vmešavali: Gre samo za to,; v kaj se •kdo vmešava’. -	:	:	,
Treba je vedeti, zakaj ** vme-; Sava. Ako v se človek vmešava v 'razne negativne stvari, v razne malverzacije, v spačene. In nepravilne .postopke tega ali onega .voditelj« - tovarne,- potem je to pravilno, vmešavanje; Nepravilno je med tem,' če se komunisti vmešavajo v razne tehnične procese . . V 'vprašanju
no življenje. Z eno besedo; mi odnosov pa Imajo pravico vme-moramo bdeti nad našo mladino, šavati se. Komunisti morajo -biti Zato ni potrebno samo, da je. tudi v tovarnah in v ustanovah vodstvo mladine na višini, tem- oni) ki vodijo, ki dajejo osnovno
CENEJŠA IN HITBEJSA GRADNJA
Vedno večja potreba po stanovanjih in možnost hitrejše gradnje stanovanjskih zgradb zahteva cenejši material' in metode, ki bi stanovanjsko izgradnjo pospeševale. V zvezi s tem so se pri nas pojavili nov: montažni elementi in material. Pri izmenjavi izkušenj med komunale: Zagreba in Graza so prišli do zaključka, da bi lahko pri nas= uporabili material, iz kakršnega so v Grazu sezidali 14 nadstropni nebotičnik.
.V omenjenem primeru gre za material, ki mu pravijo »bims«. Ta material je zmes cementa in ostankov železne rude, ki ostanejo v visokih pečeh. Ti ostanki nadomeščajo pesek. Te o-stanke pa - morajo takoj ohladiti š polivanjem vode, ko so še žareči. Po ohladitvi te ostanke. drobijo in jih s pomočjo mrež sortirajo po .debelini.
Tako pripravljeni ostanki že-
lezne rude imajo majhno -prostornino, težo in so porozni. V mešanici s cementom dobimo na ta način material,' ki . je boljši od - opeke, ker se; bolje, veže s cementom kot drug material. Prav'tako pa je boljša tudi izolacija proti - mrazu in vročini. Iz omenjene mešanice napravljene' stene sploh ne potrebujejo železnega ' skeleta, so trdne in obenem prožne. 25 cm debela stena iz bimsa lahko nadomešča 45 cm debel zid,, iz opeke.
_ Strokovnjaki . »Tehnike« v Zagrebu že pripravljajo > ta : material. Prednost .bimsa pred d -ugim gradbenim materialom je tudi v tem, .da .predstavlja glede ,na. vrednost, gradbenih del prihranek okoli 20% ter-se čas gradenj lahko skrajša' za okoli. 25% v- primerjavi - s- prejšnjimi, načini gradnje.
M. B.
smer, osnovni ton dela in razvoja podjetja ali ustanove.
Tovariši in tovarišice, hotel bi, da navedete na tem plenumu vse- te stvari, da o njih tukaj dobro razmislimo, da jih obravnavamo in sprejmemo končne sklepe.
Dajem besedo tovarišu Ale-ksandnr Rankoviču.
- *
Referat Aleksandra Ra-nkoviča objavljamo na 2., 4. in 5. strani.
•
V razpravi o referatu tovariša Ra-nkoviča so dopoldne .govorili tovariši Rato Dugonjič, Zvonko Brkič, Veljko Vlahovič in Paske * Komac.
Dopoldanska seja je bila končana ob 13. uri in je plenum nadaljeval svoje delo ob 16. uri.
V popoldanski razpravi o problemih iz dela Zveze komunistov so sodelovali tovariši Anton Biber, Dušan Petrovič, Bor'o Temelkovski, Josip Cazl, David Nimani, Vida Tomšičeva in drugi.
Plenum bo jutri nadaljeval svoje delo.
Znižanje cen industrijskih proizvodov na Hrvatskem
Tovarna »Jugokeramika« je znižala cene WC školjkam, umivalnikom, pisoarjem in bidejem povprečno za 12 do 18%. Cene posameznih proizvodov so znižale tudi tovarne »Karbon«, »Pliva«, »Goran«, »Rade Končar« in »Katran«. Za nekatere proizvode ‘so cene znižali tudi zal. nad 30%. Za 40-vatae fluorescenčne cevi bodo kupci plačali sedaj le 1260 dinarjev, namesto prejšnjih 1800 din. Tovarna »Fotokemika« proizvaja > -specialne zaščitnike iz. polivi---. nilne mase- za rentgenske filme. Za isto ceno., dodaja ta tovarna , po en film.	M. B.'
Pineon bo obiskal Izrael in Sirijo
PARIZ, 13. nrairca (Tanjug).—
V Parizu so danes uradno potr-dilli da bo minister za zunanjne zadeve Christian Pineau v začetku prihodnjega meseca obiskal Izrael in Sirijo. P.ineau bo jutri ko se bo iz Delhija vračati v Pariz, obiskal Egipt in se v Kairu pogovoril o morebitni utrditvi franoosko-egijptoivskih zvez.
Nova dejavnost Francije na Bližnjem vzhodu je posledica prizadevanj nove francoske vlade, da bi prispevala k pomiritvi sporov . na tem področju. Francija je posredno prizadeta za ureditev razmer na Bližnjem vzhodiu, ker meni. da bi pomirjen je tam vpli-valo nudi na spremembo stališča
arabskih držav ~ do problemov
francoske Severu e Afrike. Mnogi francoski krogli menijo namreč,
da je sedan ja podpora nekaterih arabskih držav alžirskim nacionalistom neposredna posledica tekmovanja med arabskimi državami člainicami in nečlanicami bagdadskega -pakta. Dejstvo., da Francija k temu pailatu ni hctela pristopiti in da nasprotuje britanskim načrtom za razširitev te vojaške zveze, je olajšalo zbliža-nje med Francijo in Egiptom in v Parizu so danes prvrč izražali . upanje, da bi se utegnilo razmerje med tema dvema državama vidno popraviti. Krogi, ki • so blizu Quaii d’Orsayu, pravijo, da bo vsebina jutrišnjih razgovorov v Kaira prav stvar medsebojnih odnošajev med Egiptom in Francijo ter problem Severne Afrike.
Uoyd v Izraela
JERUZALEM, 13. marca — (Reuter). Britanski minister za zunanje zadeve Selwyn Lloyd je pirispel danes iz Ankare v Jeruzalem, kjer se bo pogovoril z izraelskimi državniki. Na letališču ga je sprejel izraelski minister za zunanje zadeve Moše Ša-ret. Novinarjem je povedal, da se bo z izraelskima voditelji posvetoval o tem, kako doseči mir na izraelsko-arabskih mejah in o sedanjih zvezah med Izraelom in arabskimi državami. Danes se bo Lloyd srečal s predsednikom Ben Gurionom, nato pa.z vodjem komisije OZN za nadzorstvo nad premirjem V Palestini generalom Burnsom.
KARIBSKO MORJE. AnrHMkl admiral Burite, M plove po Ka-rlMkem morju. Je izjavil, da bodo ZDA do leta W«l verjetno zgradile TS.SS* tanefco letalonosilko na atomSk) nov on. ki bo opremljena m ranimi napravami n dirigirane laotiotke.
LETO XVII., STEV. 62
SLOVENSKI
ladaja ln tiska easopisno-caiocniSko podjetje oioveaski pora-eovaiec — Direktor: Kuti lantuba — Glavnj ln odgovorni urednik: Sergej VoSnJak — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo:	Ljubljana.	TomSiCeva	ulica ttev. i, telefon
(tov 23-322 do ta 52$ - Uprava: Ljubljana. Tomšičeva ulica Itev. S-ll. telefon štev. 23-522 de 22-52« — Oglasni oddelek« Ljubljana. Kardeljeva ulica ttev • telefon lic«, tl 19« sa UubUanske naročnike 20 U) ca cunanje tl -Ul — Pottnt predal 2S — Tek. r. ll-KB l Z-H7 — MeseCna oaroenina asa dto
SESTI PLENUM CK ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
Problemi iz dela Zveze komunistov
ra?x raura
umm OEM, 14. KUCl 1956
Caaa 10 Ubi
r * *tr. 7 tLovnsn momuic ? •*-
*.  ________________________________
■ -k KAKCA' MM
Tovariši ±n tovarUHcel	pohmoAm ndHitt t tad dok, Po edmtalstrativnt reorgani-
Ko ie cVioni.1 da AH*, cen- zaalmlv*	ustvarjalnih. uspe- zaciji okrajev se čuti potreba
.	hib,  ------:l-	=-	       J-----»	   *----------------------
kih.
tratni komite na plenarno zase- hUlt I>o novdl1 ^ velikih dogod- po Se nekaterih pomožnih or-
ganih okrajnih komitejev, ker organizacijski sekretariati ne zadostujejo, da bi zagotovili čim popolnejše spoznavanje in spremljanje ' vseh problemov, ki bi jih moral komite reševat
danje, je izvršni komite predvsem upošteval potrebo analizi- Nadalje Je tov. Stankovič gorati nekatera aktualna vpraša- voril o slogu ln oblikah dela nja iz življenja in dela Zveze oenovnih organizacij,-komitejev komunistov glede izvajanja skle- in .posameznih komunistov. De-
^.ta>n®rSa’ J-*0	^ jal1.i€’:iaa 50 toramtotl-vaklaje- Tafcil>omožn7 m&nT auTola-
•e določijo naloge Zveze, komu- vah sklepe m aktivnost v poli- me2ae skupine komunistov naj nistov v nadaljnjem boju za tičnem-in družbenem življenju bi omogočile okrajnemu komi-zgraditev in razvoj socializma in s sistemom samoupravljanja, s	boljši vpogled in bolj si-
eocialistične demokracije.	čimer so ustvarjal: nove mož- stematično spremljanje vpra-
nosti za nadaljnji razvoj in kre- šanj s posameznih delovnih pod-pitev socialistične demokracije. ročij, dajati bi morali predloge Doseženi uspehi so potrdili pra- za zboljšanje dela in priiprav-vilnost sklepov VI. kongresa ijati gradivo. Za sedaj se čuti ZKJ. B:lo je pri tem tudi ne- potreba po taki pomoči zlasti znajdljivosti, ki pa so v glavnem že'premagane.
v dolge, neeMiimive la odvečne	je Se vedno nišo dovolj ustner-
razprave, kar je. nedvomno od-	jene v to, da bi konkretno in
vračalo njihovo pozornost od	. sistematično razvijale zanima-
bistvenih problemov. Čeprav se	nje pri posameznih članih za
v zadnjem času posveča vse	marksistično izobraževanje, za
večja pozornost ideološkemu de-	splošen kulturno-prosvetai na-
lu komunistov, je vendarle naj-	predek. Pravzaprav se doslej v .
večja zapreka za nadaljnje raz-	tem pcfejedu niso resno zanima-
vijanje osnovnih organizacij,	le ža svoje članstvo, kar bi bilo
kakor tudi njihovo dviganje na višjo raven,, še vedno nizka in
zelo neizenačena ideološka raven članov. Osnovne organizaci-
posebnega pomena zlasti v mestih in industrijskih krajih, kjer
so za to boljši pogoji in vsestranske možnosti.
VI. kongres je določil mesto tn vlogo Zveze komunistov v boju za zgraditev socializma in socialističnih družbenih odnosov v okoliščinah vse močnejšega demokratičnega razvoja. Ko so izvajali sklepe kongresa, so organizacije Zveze komunistov Jugoslavije in komunisti dosegli
DELO ORGANIZACIJ ZVEZE KOMUNISTOV V PODJETJIH
daljeval:
OKRAJNA IN OBČINSKA VODSTVA ZVEZE KOMUNISTOV
v ideološko-političnih in kadrovskih vprašanjih. Mislim, da
Potem je tov. Rankovič na- v teh pomožnih organih ne bi
morali delati profesionalni partijski delavci, razen v izjemnih primerih, v katerih je treba posebej odločati.
Tudi občinska vodstva so bila precej ojačena s kadri, in sicer Ni dvoma, da so bili pri nas pregleda nad celoto. Pravzaprav i2 prejšnjih okrajnih komitejev, kljub določenim slabostim d ose-	šo pogosti pojavi, da se pri	^	gospodarsko	bolj	razvitih
ženi veliki uspehi tako v gospo-	obravnavanju nekaterih vpra-	okrajih	so	občinski	komiteji
darskem razvoju, kakor tudi v šanj (najbolj pogosto gospodar-	x_
nadaljnjem razvijanju in izpo-	skih) obrača več pozornosti na
polnjevanju družbenega uprav-	vse drugo, najmanj pa na nji-
Ijanja, graditve komunalnega	hovo politično in idejno stran,
sistema itd. Iz teh uspehov iz-	na koristi socialistične skup-
vira tudi dejstvo, da se naši	nosti. Tako na primer niso prav
kadravsfco krepkejši, politično na višji stopnji in kažejo zato tudi večjo iniciativo v razvijanju družbeno-političnega življenja.
Ko je beseda o občinskih ko-
okrajni in v precejšnji meri tu- redki slučaji, da se posamezni	I!	^stava^	potem
di občinski ko-miteji sedaj že komiteji ravnajo po raznih ne-
hitreje otresajo prakticizma, da pravilnih prizadevanjih svoj ih se danes mnogo bolj usmerjajo odborov, gospodarskih organov, na politično delo, tako da posta- strokovnjakov, pravzaprav po jajo zlasti okrajni komiteji vse njihovih lokalističnih težnjah, bolj stvarna politična vodstva, ^gospodarjenju« za dobro in
v metodi dela okrajnih komitejev ne bo več potrebno težišče na prenašanju direktiv in sklepov, temveč na pomoči v konkretni obdelavi njihovih problemov na njihovem pod-
6vojem terenu, ki znajo in spremljajo politični in gospodarski, kakor tudi kulturni razvoj
jajo te organe in strokovnjake, ko zahtevajo od njih, naj »strokovno« dokažejo nekaj, kar se
v svojem okraju. Okrajni ko- dokazati ne more. miteji se danes dosledno bore
Danes predstavljajo zrela poli- napredek svoje komune. Se več.	to-«?	T
tična vodstva, ki dajejo politič- Prav	komunisti,	ki	bi	se	®tva
no smer in zagotavljajo izvaja- m°rali boriti proti takim tež-
nje smeri Zveze komunistov na njam- P°gosto napačno usmer-	P^ebna njegova po-
a to rtpffnrtri in etrAlVnirnio'to 1I1UV-.
Občinski komiteji v mestih in industrijiskih krajih so postali v svoji osnovi politična vodstva na ozemlju svoje obči-Sicer posvečajo danes okrajni ne. Na svojem področju samo. za vse širše sodelovanje državlja- komiteji vse bolj pozornost or- stojno rešujejo politična vpra-ncv v upravljanju, za vsestran- ganizacijam Zveze komunistov sanja, posebno pa je njihova eki razvoj socialističnih družbe- j n njihovemu nadaljnjemu učvr- dejavnost usmerjena na razvi-mh odnosov in socialistične de- ščevanju, toda ta pozornost bo janje delavskega in družbenega mokracije. Ker so danes v okraj- popolna in bo rodila dobre sa- upravljanja, na razvijanje dela nih komitejih politično izkušeni dove šele tedaj, ako bodo ob- organizacij Socialistične zveze kadri, ki so si pridobili izkušnje enem okrepili tudi idejno- delovnega ljudstva. To se naj-v delu na raznih področjih go- vzgojno delo, marksistično iz- bolje zrcali v tem. da je ogrom-6podarskega in družbeno-politič- obraževanje kadrov. Danes ima- na večina članov Zveze komu-nega življenja, z uspehom zago- mo pojave, da v mnogih druž- nistov Jugoslavije vključena v tavljajo vpliv Zveze komunistov benih organizacijah, v organih organe delavskega samouprav-z množico oblik, v katerih se družbenega upravljanja, zlasti ljanja in družbenega upravlja-razvija družbeno-politično živ- pa v raznih kulturnih in šport- nja, da delajo komunisti afctiv-ljenje v okraju.	nih društvih različno pojmujejo no v organizacijah Socialistične
Okrajni komiteji so mnogo in tolmačijo mnoge družbene in zveze, sindikatov in drugih pripomogli, da smo v relativno politične probleme. To izvira družbenih organizacijah, kratkem času prešli na novi vsekakor od tod, .ker mnogim V večjih občinah, v katerih komunalni sistem, da so novi komunistom niso jasna neka- so partijski, politični in druž-samoupravni organi začeli hi- tera načelna stališča, ker se ne beni problemi obsežnejši in raz-treje in uspešneje obvladovati prizadevajo, da bi dobro po- novrstnejši, število osnovnih pr-probleme s področja svojih na- znali in obdelali stališča z raz- ganizacij Zveze komunistov pa log. Danes se lotevajo dela in nih področjih našega družbene- je večje kakor doslej, se čuti izpolnjevanja nalog z mnogo ga življenja. Zato organizacij® potreba po sekretarjih — po večjo politično širino in z mno- Zveze komunistov, pa . tudi profesionalnih partijskih delav-go bolj temeljito proučenimi mnoigi komiteji in druga vod- cih. V takih občinah je reden problemi, kar daje nedvomno stva pogosto pasivno prehajajo pojav, da je sekretar zaposlen mnogo večje in boljše rezultate, preko načelno napačnih pojmo- poln delovni čas na svojem de-Pravilno usmerjajoč člane Zve- vanj, ki se pogosto pokažejo lovnem mestu in da se ne more ze komunistov k delu v organih tudi pri važnih zadevah naše dovolj posvetiti partijskim in ljudske oblasti, ljudskih odbo- družbene problematike. Medtem drugim problemom. Medtem pa rov in raznih oblik družbenega bi mogli z -aktivi komunistov, glede povečanja števila profe-upravljanja, so pripomogli k jz- posvetovanji in seminarji znat- sionalnega partijskega kadra, papolmjevanju novih demokra- no pripomoči k izpopolnjevanju konkretno tudi sekretarjev ob-tičnih oblik, kakor tudi njiho- glavnih stališč in politične činskih komitejev, ni treba iti vega samostojnejšega in uspeš- smeri, s čimer bi nedvomno v širino, temveč se mora kon-nejšega dela. Daleč je za nami pripomogli k večji iznajdljivosti kretno odločati tam, kjer se za praksa, ko so se okrajni komi- in enotnemu nastopanju naših to* pokaže dejanska potreba, teji postavljali pred ljudske od- kadrov povsod, kjer so in -kjer kjer je ta kader zares neob-bore kot edino »pooblaščeni« aktivno delajo.	hoden, in sicer nenadomestljiv,
činitelji, ki so prej o vsem _______ _ ... -	________	__ - _____ _____
PREMALO MLAJŠIH KADROV NA VODILNIH DOLŽNOSTIH
Kar $e tiče dela organizacij Zveze komunistov v podjetjih, če ga motrimo s stališča njihove aktivnosti, sodelovanja in njihovega vpliva na politiko podjetij, se more reči, da so mnoge izmed njih najprej pre-brodile dobo neznajdljivosti. Tudii so se komunisti zares naglo znašli in sa lotili v večjem obsegu problemov, vezanih na podjetje — delavsko samoupravljanje, politiko proižvodnje podjetja, zlasti v večjih industrijskih podjetjih z bolj izkušenimi delavci, ki so jim partijska vodstva res že prej posvečala večjo pozornost. Tam je delo komunistov in osnovnih organizacij znatno boljše, delavsko upravljanje se hitreje razvija in pravilneje funkcionira. V večini podjetij se osnovne organizacije odločno bore za delavsko samoupravljanje in so v tem boju postale nosilke boja proti raznim birokratičnim in drugim negativnim pojmovanjem in samovoljnim pojavom. Delavski sveti v podjetjih so dejansko postali organi družbenega upravljanja, v bolj razvitih pod-
smeri v gospodarstvu pojavlja več problemov, ki kažejo razne nepravilnosti v gospodarskih enotah, kar pomeni, da so v glavah ljudi še stara pojmovanja. Eden izmed najpogostejših pojavov so lokalistične in partiku-larističn® težnje, ki navadno ožive, ko se začne konkretno uporabljanje- novih ukrepov v podjetju samem. Tako so komunisti v nekaterih organizacijah in kolektivih, ki laže in najraje razpravljajo o drugih gospodarskih področjih, najmanj pa o lastnem. V TAM razpravljajo na primer o »Metalni«, v Mežici se bavijo ž Ravnami, v industriji razpravljajo o zadružništvu, na vaisd pa o industriji. Ali, recimo, tolmačijo problem standarda pogosto demagoško in oportunistično. Sirijo glasove, da se bo standard naglo dvignil, »da pa bi se standard zboljšal, je potrebno, kakor pravijo, da federacija im republika zmanjšajo svoje družbene zahteve do podjetij in komun«. In dalje. Nekateri tovariši s področja gospodarstva širijo, da bi zameglili svoje nestvarne zahteve po
tke za povečanje delovne storilnosti v podjetjih.
Ob izvajanju novih gospodarskih ukrepov se pojavljajo tudi stare težnje kampanjskega administrativnega načina dela, pri čemer pozabljajo na pomen vseh nujno potrebnih političnih priprav. Po organih ob lasi ti in političnih organizacijah namreč pritiskajo., da bi se nekateri ukrepi izvedli naglo in nepripravljeni, ne upoštevajo pa, kakšne politične raperkusije more to povzročiti. To se na primer kaže pri zmanjševanju odvečne delovne sile v podjetjih.
Delavce odpuščajo pogosto mehanično, šablonsko in enostransko. Namesto, da bi omogočili, da bi podjetja sama obravnavala vsa svoja vprašanja s stališča svojih potreb, se navadno vmešavajo v to razni činitelji od zunaj, ki pritiskajo, da bi se ta ali oni ukrep nanaglo izvedel. Taka naglica in admini-strativno-birokratično reševanje tega in podobnih vprašanj so v nekaterih krajih že ustvarili tudi politične probleme, ki so dobili značaj	določene	protikmečke
kampanje. V Kraljevu, na primer, so ustanovili v tovarni vagonov	»komisijo	za lastnike
zemlje«, v Novem mestu so 27. decembra prejeli od republiških organov navodila za odpuščanje delovne sile in že 29. decembra je nekaj sto delavcev prejelo pismene	odpovedi,	v ptujskem
okraju so nekatere osnovne organizacije Zveze komunistov zahtevale, naj se takoj odpuste z dela vsi na pol delavci, dasi je takih delavcev v okraju 80 odstotkov itd.
Organizacije Zveze komunistov v podjetjih se še vedno ne za-
i	O O 7	O	»	f ) — — * ■ v J w	—	f	L—«	up	1 v V-	L/\J	•	—	_	,	11»
3 e tj ih zares obvladujejo politi- nadaljnih investicijah, gesla, da vzemajQ dovolj za to, da bi se
ko podjetja.
Ako pa se konkretno in podrobno lotimo analizo metode dela in delavnosti osnovnih organizacij v podjetjih, se vidi, da razmeroma počasi napreduje proces njihovega usmerjanja k problemom podjert; j a. To se predvsem tič® organizacij v manjših podjetjih, nadalje pri določenih panogah proizvodnje: gradbeništvo, ■trgovina, gostinstvo in podobno. Razloge za ta-
je za povečanje standarda najprej nujno potrebno nadalje investirati.
Posamezni komunisti se strinjajo z novo smerjo, vendar pa čakajo, da bi vse uredili »od zgoraj« in ne kažejo pri tem nobene iniciative. Težišče za izvršitev nalog postavljajo na družbeni plan, na inštrumente in na administrativne ukrepe, kakor da bi se moglo z njimi . vse urediti. Gledanje na potre-
ko stanje bi .mogli iskati v po- .be samo svojega podjetja ali
sebnostih teh industrijskih panog, vendar’pa so predvsem v
neiznajdljivosti-' osnovnih; organizacij ter v-slabi ali pa nobeni pomoči partijskih komitejev. Še vedno se na primer precej osnovnih organizacij v podjetjih bolj barvi z malenkostnimi in nepomembnimi notranjepartij-skimi zadevami in splošno politiko, Kar najbolje kažejo tile primeri: volnena industrija tka-
svojih koristi je razširjeno zlasti
organi delavskega upravljanja, sindikalne in mladinske organizacije, oziroma celi delovni kolektivi vztrajneje upirali raznim prikritim načinom škodljivstva, ki jih trpi gospodarstvo zaradi izkoriščanja določenih pomanjkljivosti in praznot v našem gospodarskem sistemu.
Mnogokje ni doslednega upiranja proti brezobzirnemu izkoriščanju in razsipanju družbene imovine (veliki stroški za nepotrebna in .pogosta potovanja v inozemstvo, nakupovanje preko
sindikalnih podružnic po nizki
nri .velikih, doslei pr:vileg:ranih ceni ali brezplačno prejemanje
podjetjih, — tako imenovanih »ključnih« objektih.
Kljub temu se osnovne organizacije, pa tudi posamezna vodstva Zveze komunistov, nezadostno upirajo tem škodljivim težnjam. Čeprav so v načelu sprejeli novo gospodarsko smer, vendar pri praktičnem izvajanju
lastnih izdelkov, prirejanje banketov, tovariških Večerov, proslave raznih pogosto izmišljenih obletnic, reprezentacije, nakazovanje velikih sredstev za nogomet Itd. itd.). Na vse to še navezujejo tudi primeri, ko se posli med podjetji končujejo s podkupovanjema. Komunisti uvide-
vajo nenormalnost takih postop-
nine v Karlovcu je izmed šestih s**^ov Aa las«nem področju se	kov, ne strinjajo se z njimi. Toda
 «.—n --------------------------- ni^o Prišli iz stare prakse in se	dejansko se ne bore pro-ti njim,
oprostili starih pojmovanj. In- ker mnogi menijo, da na drug prav v takih podjetjih so osnov-	način ne morejo ničesar doseči
ne organizacije redko pobudni-	za svoje podjetje. Taki pojavi
ce. in nosilke boja za uvajanje	prihajajo na dan šele tedaj, ko
sodobnejše organizaoide- dela, čim . pride do medsebojnih nesoglasij realnejših norm, za pravilno	in sporov. Precej je razširjena
razvrščanje delavcev itd., z eno	tudi protekcija, ki se kaže v raz-
besedo, niso postale nosilke bi-	nih oblikah.
G ORGANIZACIJAH ZVEZE KOMUNISTOV NA VASI
sprejeli najbolj konkretne sklepe, vse »zamislili« in vse »spla-nirali«. Danes je prav po zaslugi nove metode dela okrajni ljudski odbor postal dejanski organ ljudske oblasti, ki samo. 6toj,no rešuje vse probleme v svoji pristojnosti. Glavna zna-
V zvezd • tem ge pojavlja	vlekle iz prakticističnega nači-
vprašanje, ki po svojem pomenu	na dela in obrnile k nalogam
zasluži, da o njem tudi tukaj	političnega dela in političnega
nekaj povemo. Ob reorganiza-	boja. To je zlasti važno, če upo-
čilnost^našilT'"okrajnih" odborov	^ »^ajev se je namreč vo-	števamo, da so 'prej postavljali
je v tem. da v njihovem delu	dillm,.^der v novih in večjih	mnogi komunisti in osnovne orne sodelujejo samo demokratič-	?kra3lh' vt nov,lh m ve<^ ob’	ganizacije vprašanje: kaj sne-
n0 izvoljeni odborniki, temveč	Cnaf> znatn° okrepil s kadri -z	jo in kaj ne smejo delati. Med-
tudi precejšnje število drugih	razformiramh. okrajev in občin,	tem to dejansko govori samo o
delovnih ljudi, zbranih v raznih	prfY. ‘ako Pa precej tudi iz re-	njihovi zmedenosti in neiznajd-
publiskih sredisc.	»	Ij ivosti, ker so mogli vedno vse
Tak razpored kadrov bo ne- delati samo z enim samim edi-dvomno dal dobre in prav pri-	nim pogojem, da ne delajo več
čakovane rezultate. Toda ne	na stari način, temveč s pomoč-
sestankov posvetila samo enega nalogam komunistov v proizvodnji. V Dugi Resi so med sedmimi sestanki trikrat postavili na dnevni red organizacijsko vprašanje, dvakrat delo članov v družbenih organizacijah, nobenkrat pa ne dela in nalog komunistov v podjetju.
Razen tega so še ostanki starega birokratičnega načina dela, ki se kažejo v direktnem vmešavanju osnovne organizacije v delo organov delavskega upravljanja. Njena delavnost bi bila mnogo bolj koristna, ako bi se kot celota borila za prakso, da se ves kolektiv seznani s problemi podjetja, ako bi se na ta način mobilizirala ne samo
organih odbora, ki razpravljajo in rešujejo na vseh področjih najbolj raznovrstne probleme ter samostojno sklepajo o njih.
Ni dvoma d~a so zgraditev smem° prezreti dejstva, da tudi jo širokega demokratičnega me-komunalnega sistema in novi !°krat, ni5?_ skrbeli, za postavi- hanizma in da zagotovijo izva-gosoodarski ukrepi odprli jas-	mlajših kadrov na vodilne janje splošne smeri Zveze ko-
nejše perspektive sploh, zlasti 1dolž“os.tl- Se več>, Posamezni munistov. pa za intenzivnejše in bolj si-	^U?.ra..^
stematično delo Zveze komunistov. Vendar Pa še preostaja dejstvo, da še vedno zaostajamo v politični in organizacijski krepitvi. Mnogi okrajni in
Danes so osnovne organizacije
mladih kadrov na vodilna me- ln kt>mlmisfci v glavnem pravil-sta če niso imeli daljšega par- no razUmeli, da politično in ijskega staža. Nekateri so zo- vzgojno delo ne pomenita'neza-
nimanja za konkretne politične in gospodarske probleme, tem-
pet bili naglo s površnim ocenjevanjem pripravljeni zame-
obči-nski komiteji še vedno ne ^.ata. ndai®e kadre’	Se	niso-	več prav nasprotno, da mora
uspevajo, da	bi prilagodili	na-	j',0-1 ,p° izvolitvi pokazali prav	tjiti politična in	vzgojna dejav-
čiin vodstva	zahtevam, ki	jih	, , izkušene m iznajdljive v	nost povezana z	delom v mno-
postavlja prednje obsežna in	sami	starejši	to-	žičnih organizacijah, z delom v
raznovrstna	druižbeno-politična	Yaria!' .	. em./*° bili tudi	ustanovi, podjetju itd. Drugače
in gospodarska problematika.	1 ^^.•	vsekakor n® mor® niti biti, če
"**"	upoštevamo dejstvo, da so ko-
Vsestranska in po oblikah bo gata delavnost, ki'se razvija na
mite v Kičevu ni mogel izvr
—-______________  ~	V svoj eno sestavu^ nobene ^nisŠTeTjanskh' Odgovorni “m
področjih današnjih okrajev, ^PI'eme e od leta 1945 dalje. stanj6 na področju, na katerem vsilin-ih neisrnpihrm t.nHi v»nli or_ “ 15	J primer Kiceva ni živijo in delajo in da ta odgo—
osamljen. Vse to tako preprič- Vornost ne pomeni birokratične-ljivo govori, da se nismo za-
vsiljuje neizogibno tudi bolj organizirano in intenzivnejše delo, hitrejše reagiranje na dogodke. Nekako se mora razu-
gotovili postavljanja mlajših
ga vmešavanja od zunaj v vsakdanje življenje in delo družbenih in upravnih organov. Ak-
meti, ker se obenem s tem £adrov_na vodilne*dolžnosti ta	ul	ul6ai,Uv.	iJUUi	»mon.	puuiagi	ieu	_
slavij e kakor tud^pri državmh	i!	t	^addščnikoV
pojavi, ne more na se razu- _ ...	_	i _	_ ■
meti. da bi bili glede na te	Za tako kadrovsko .po-
organizacij mora biti v skladu z osnovnimi načeli socialistič-
Ni dvoma, da so osnovne orga-	sledica slabega in nekonkretnega
nizacije Zveze komunistov na	dela naših mladinskih organ-i-
vasi znatno izboljšale svoje delo	zaoij na vasi, čeprav imamo
v primerjavi s prejšnjim sta-	množico mladih ljudi, zlasti
njem. Pripomogle so, da se okoli	takih, ki so služili v armadi in
organov ljudske oblasti na vasi	dobili v njej precej splošne in
zbira znatno število kmetov v	politične vzgoje,
državljanskih svetih.	Medtem začenjajo sedaj v zve-
Toda mnoge izmed teh osnov-	zš z izvajanjem novih ukrepov v
za	izvrševanje	nalog, temveč	tu-	nih organizacij se še niso na-	kmetijstvu komunisti na vasi in
di	za boj proti	vsaki samovolji	učile, da bi vztrajno in organizi-	osnovne organizacije uvidevati
in	nepravilnemu delu bodisi	po—	rano obdelovale in izvajale na-	vse bolj konkretne naloge, ki iz-
sameznikov bodisi	direktorjev	loge:	pospeševanje kmetijske	varajo iz teh ukrepov. Vendar
ali	delavskega	sveta. V	pomatnj-	proizvodnje, kmetijskega zadruž-	zbuja pozornost, da je skoro naj-
kainju	take prakse se	pogosto	ništva, dviganje vasi sploh. Po-	večji del delavnosti okoli zadrug
dogaja, da se	v nekaterih	pod-	gosto so brez zadostne pomoči	osredotočen na odkup, da mno-
jetjih	zbira	določeno	število	občinskih in okrajnih komitejev	gokje zaradi kampanjskega na-
zapostavlj ale in opuščale boj ža	prezanja pri odkupu ne skrbe
socialistične oblike na vasi, s	dovolj za reševanje drugih vpra-
čimer so slabile zveze komuni-	šanj v zvezi z zadrugami,
stov z množicami v skupni in za-	Zvezna ljudska skupščina in
vestni borbi za zgraditev so-	zvezni izvršni svet sta izdala
cializma. To je seveda v mnogih	vrsto odločb in ukrepov, ki naj
vaseh dovedlo do izgubljanja	pripomorejo k hitrejšemu raz-
jasnejše in odločnejše usmerje-	voju kmetijske proizvodnje, ka-
nosti k razvijanju produktivnih	kor so ustanavljanje skladov za
sil na vasi v socialističnih obli-	pospeševanje kmetijstva, ki bodo
kah.- Zato je v mnogih vaških	leta 1956 znašali 12 milijard
organizacijah nastalo splošno	dinarjev, medtem ko so lani do-
stagniranje v delu in nadaljnjem	segli 5 milijard in 200 milijonov,
razvoju. Iz tega mrtvila, v kate-	Razen tega so zadrugam zago-
rega so zapadle nekatere orga-	tovljeni krediti in ureditev ob-
nizacije, so nastajali in še na-	veznosti, nastalih z graditvijo zastajajo razni nezdravi pojavi,	družnih domov, ki se proglašajo
celo taki, da so nekateri kmetje	za objekte družbenega standarda,
zapuščali osnovno organizacijo,	zagotovljeni so predujmi in dru-
Danes je skoro v vsakem okraju	ge prednosti pri kontrahiranju
določeno število vasi,' v katerih	kmetijskih pridelkov itd. To pose ni organizacije Zveze komu-	meni, da daje naša skupnost
nistov, v nekaterih vaseh, kjer	znatna sredstva za investicije v
jih imajo, pa se je število čla-	kmetijstvu.
nov-kmetov znatno zmanjšalo.	Po dosedanjih cenitvah so zna-
Pri takem stanju stvari ni nič	šale investicije v kmetijstvu leta
čudnega, ker imajo danes v se-	1955 okoli 22 milijard dinarjev, v
stavu nekaterih osnovnih orga-	letu 1956 pa se bodo še povečale,
nizacij na vasi pretežno število	Samo iz splošnega investicijske-
uslužbencev, učiteljev, trgovcev,	ga sklada je bilo leta 1955 danih
in drugih. Seveda	kmetijstvu na razpolago 18 mi-
Ijudi okoli direktorja in upravnega odbora ter'ustvarjanja ta-koimenovanega »vrhunca«, ki skuša obdržati vso oblast v podjetju. Dogaja se, čeprav so danes zelo redki primeri, da zaradi kritike nepravilnosti v delu podjetja ali v delu posameznih voditeljev kaznujejo člane Zveze komilnistov Jugoslavije ali druge delavce; da jih odpuščajo iz podjetja ali pa sistematično potiskajo na manjše plače in težja delovna mesta. To ima vsekakor za posledico, da se kritika slabi, da postajajo ljudje pasivni, da se zapirajo vase, da teže reagirajo na nepravilnosti in da puste, da gredo stvari mimo njih.
Posvetovanje o gospodarskih problemih pod predsedstvom tov. Tita, kakor_ tudi sklepi VI. plenarnega sestanka zveznega odbora Socialistične zveze, so prinesli mnogo bolj jasno usmerjenost tako v vrste Zveze komunistov, kakor tudi med delovne ljudi sploh. Na podlagi teh
“O	gicuc	osnovnimi	Ildt-cll oUCldldoitlO'
pojave komunisti pasivni ali pa . * p _ lrnarn<> samo pogojev, ne demokracije, boriti se mora-brez izpopolnjenih pravilnih .	,	ajni.	cas’	jo namreč za svoja pojmovanja,
Stališč. V tem je lahko najti —.'m—	1	lzyalamo	ter	dvigati zavest delovnih ljudi ter
tudi razlog, zakaj niso vedno	^^n°a	jih mobilizirati za boj proti
pravočasno reagirali na dolo-	p ^ _ 'f'	_	raznim negativnim in protiso-
čene nezdrave pojave, na dolo- Mislim, tovariši in tovarišice, cialističnim pojavom in težnjam. čena kritikastrstva, ki so se po- da . odveč, če se še pose- Ustanavljanje sekretariatov v kazala tudi pri nekaterih čla- baJ havim z nekaterimi vpraša- osnovnih organizacijah je znatnih Zveze komunistov Jugo-	, in aktivnosti osnov- no vplivalo na zboljšanje me-
»lavije ob prilito naših težav, P1“ organizacij Zveze komuni- to(je }n kakovosti dela. Pripo-predvsem gospodarskih.	stov Jugoslavije.	mogli so tudi k zboljšanju in
More se svobodno reči. da je V celoti vzeto se more reči, organiziranju ideološkega' dela, T delu posameznih komunistov,	da so osnovne organizacije ob-	razbremenili so organizacijo
eelo pri partijskih in državnih	vladale prejšnje slabosti or-	preobširnega in preveč nadrob-
flmikcionarjih, kakor tudi neka-	ganizacijske neznajdljivosti, ki	nega obravnavanja raznih di-
terih komitejev, mnogo ozkosti,	so bile značilne zlasti v dobi	sciplinskih in drugih tekočih
v nekaterih zadevah nezadostne	po VI. kongresu. To se kaže	in tehničnih zadev, ki so prej
fizuM ja političnega	predvsem v tem, da w m iz-	spravljale osnovne organizacije
začela mnogo bolj živahna in konkretnejša delavnost osnovnih organizacij v podjetjih v boju za' izdelavo in uresničenje nove gospodarske smeri. Veliko pomoč so pri tem nudili okrajni komiteji ob vsestranski skrbi in podpori centralnih ^komitejev in izvršnih svetov republik, ki so organizirali široka posvetovanja in predavanja, na katerih so pojasnjevali novo smer in nove ukrepe za nadaljnji razvoj našega gospodarstva. Pri tem je bilo ustvarjeno dobro sodelovanje z drugimi organizacijami (Socialistično zvezo, sindikati,
ni nihče proti sprejemanju v lijard 980 milijonov dinarjev. Zvezo komunistov delovnih ljudi Prav tako daje naša skupnost iz iz teh kategorij uslužbencev, ako regresnega sklada znatna sred-s svojo politično zrelostjo in de- stva za kmetijstvo. V letu 1955 lavnostjo izpolnjujejo vse po- je bilo izdanih za regrese okoli trebne pogoje. Toda neoprostlji- 13 milijard dinarjev, medtem ko vo je. da v takih organizacijah bodo zaradi večjih razpoložljivih ni kmetov, ljudi iz kmetijske količin materiala, ki se regresira, proizvodnje, čeprav so vsi pogoji dali v letu 1956 okoli 17 milijard ne samo, da bi bili. temveč da bi dinarjev.
prevladovali v njih po številu. V zvezi s temi pomembnimi Moglo bi se reči, da ne gre samo ukrepi so pred komunisti zelo za konservatižem glede spreje- odgovorne naloge:	da stalno
manj a delovnih ljudi iz vrst vztrajno in sistematično tolma-kmetov v Zvezo komunistov Ju- čijo kmetijskim pridelovalcem
goslavije, zlasti mlajših, temveč	vse odločbe in ukrepe, da se od-
tudi za pomanjkanje politične	ločno in neutrudno zavzemajo za
zadružnimi zvezami,	gospodar-	širine, močnejšega in vsestran-	njihovo izvedbo, da bi se mogla
'■■■'m. orennizpr-iiprni	itd.), ven-	skega političnega in družbenega	čimprej povečati produktivnost
dar i>a se pri izvajanju te nove	dela na vasi. Predvsem je to po-	dela da kmetijskih pridelkov.
Poudariti je treba, da so mno—
ge organizacije in vodstva Zveze komunistov Jugoslavije ter organizacije Socialistične zveze že doslej izvršile velike mobilizacijske naloge za razčiščenje vprašanja kmetijskega zadružništva in za izvrševanje nalog, ki izvirajo iz novih gospodarskih ukrepov in odločb. V tem smislu je bila cela vrsta posvetovanj s kmetijskimi pridelovalci in*vodi-telji zadrug, na katerih so razpravljali o nadaljnjih ukrepih za napredek kmetijstva.
Organizacije Zveze komunistov na vasi in njihovi člani morajo mobilizirati vse razpoložljive sile na vasi za izpolnitev teh velikih in odgovornih nalog.
Terenske organizacije Zveze komunistov
i
Po splošni oceni so teritorialna organizacije Zveze komunistov dosegle znatno zboljšanje v političnem delu, kakor tudi v drugih raznih oblikah delavnosti. To zboljšanje se kaže zlasti v primerjavi s stanjem, kakršno je bilo, ko so bili mnogi komunisti izključno v organizacijah svojih ustanov in ko skoro niso aktivno in sistematično sodelovali v političnem delu in pri reševanju problemov na terenu.
Ni dvoma, da je — splošno vzeto — odtegnitev osnovnih organizacij Zveze komunistov iz vseh administrativnih ustanov in
njihovo reorganiziranje na teritorialnem načelu pokazalo pozitivne rezultate. S tem' so postale " močnejše, zrelejše in politično aktivnejše, njihovi sestanki pa konstruktivnejši in vsebinsko boljši, ker so na ta. način omogočile boljšo povezanost z najširšim krogom državljanov. Začeli so razumevati in živeti z njihovimi velikimi in majhnimi problemi, sodelovati enakopravno in aktivno v njihovem reševanju. Toda kljub vsemu temu je treba poudariti, da ie še vedno znatno število teritorialnih osnovnih organizacij ZKJ, ki izčrpujejo namesto aktivnega dela in reševanja vseh teh vprašanj svojo aktivnost v glavnem v nekih svojih tesnih organizacijskih vprašanjih.
Ko govorimo o teritorialnih osnovnih organizacijah, naletimo na organizacijsko vprašanje, ki še ni do konca razčiščeno, čeprav je bilo te dni postavljeno na sestanku organizacijskega sekretariata CK ZKJ in je izzvalo razmeroma obširno razpravo na terenu. Gre predvsem za dokončanje reorganizacije na podlagi
sklepov VI. kongresa o uvedbi
načela teritorialnih osnovnih
organizacij. S tem v zveži je postavljeno tudi vprašanje vračanja komunistov v osnovne organizacije v nekaterih ustanovah, oziroma na nekatera delovna mesta, kakor so: državni sekretariati za notranje in zunanja zadeve, nadalje nekatere zunanjetrgovinske ustanove, trgovinska in podobna podjetja, kar za ta poslednja nikdar ni bilo sporno.
Hotel bi poudariti, da je pri tem treba upoštevati predvsem, da ne gre tu za vračanje na stara oblike dela, ko so se osnovne organizacije direktno vmešavale v vodstvo ustanov in njenih poslov; drugič gre samo za ustanove posebnega značaja, predvsem zvezne, in samo za nekatera republiške državne sekretariata za notranje zadeve. Ne prihaja torej v poštev nekakšno širša vračanje osnovnih organizacij v nekatere druge ustanove, niti pri tem ne bi šli izpod republiškega sekretariata za notranje zadeve.
Določene izkušnje so pokazale, da pomanjkanje osnovne organizacije v takih ustanovah ne nudi dovolj možnosti za spremljanja izvrševanja službenih nalog; na drugi strani se razmeroma dolgo dopuščajo in tolerirajo mnoga pomanjkljivosti glede raznih kriterijev, glede odnosov članov Zveze komunistov Jugoslavije do službe in uslužbenih nalog, kakor tudi glede njihove aktivnosti v družbeno političnem življenju. Prav tako se počasneje rešujejo konkretna vprašanja nediscipline, nepartijnosti, političnega in idejnega oddaljevanja, nerazumevanja ali napačnega tolmačenja ter izvajanja smeri in stališi! Zveze komunistov Jugoslavije. Takih vprašanj se ne more obravnavati v teritorialni osnovni organizaciji, ker tamkaj ne vedo, kaj delajo člani ZK v ustanovi in kakšen je značaj njihovega posla, niti se ne morejo spuščati v to, pa se s samim tem ne morejo oceniti njihovi »argumenti«.
Toliko o tem. Toda kar bi" sa moglo danes zanesljivo reči ja to, da so pri tem nekateri problemi, ki vsekakor zaslužijo, da se posebej in podrobno razmo-trijo. Dve možnosti sta: ali preiti na tako rešitev ali pa se' bolj po-služiti oblike dela s pomočjo aktivov komunistov.
Med’ tem je dejstvo, da s« aktivi kot oblika dela komunistov zelo malo izkoriščeni. Veliko je število aktivov, ki niso imeli nobenega sestanka od svoje ustanovitve, čeprav se stalno in vse bolj čuti potreba po enotnem in aktivnem nastopanju komunistov. To se zlasti tiče mnogih aktivov v znanstvenih in prosvetnih ustanovah, športnih, kulturnih in drugih društvih, V katerih je mnogo problemov, ld bi aahtevali od časa do časa sestanke komunistov, na katerih bi se ta vprašanja razčistila in b4
(Nadaljevanje na 4. atrani) J
To ni komentar
V Mississippiju črnci še Vedno bojkotirajo mestne avtobuse. Njihovi delodajalci jih hodijo s svojimi avtomobili zjutraj domov iskat in si jih pripeljejo na delo, zvečer pa jih spet odpeljejo domov.
Autherine Lucy so izključili iz univerze v Alabami in jo sedaj še tožijo, ker je žalila univerzitetni odbor. Univerza v Brooklynu je imenovala za svojega rektorja dr. Johna Hopa Franklina, čistokrvnega črnca.	.	'
AmeHški vojaki, ki so ob osvoboditvi prišli v Dachau, so jokali. V severnem Koloradu so Američani leta 1941 postavili za Japonce koncentracijsko taborišče, ki ni mnogo zaostajalo za manjšimi v Nemčiji.
Na Koreji so se ameriški vojaki borili rajno ob rami ne glede na barvo kože. Ko so prišli domov, niso smeli popiti skupaj čašico žganja.
V Hollyivoodu živi Amerika, ki jo poznamo iz filmov. V severnem Vermontu živijo v kraju, ki je močno podoben našemu, mirni, delavni kmetje, ki si pozimi sekajo drva, poleti pa z vilami nakladajo seno na lojtrnice.
Dulles se ne more odvaditi, da ne bi mislil o zunanji politiki v obliki topov in letal. Direktor FAO, Anteričan, je odstopil, ker so ZDA znižale svoj prispevek njegovi organizaciji.
Radovednost o Sovjetski 'zvezi je v ZDA že marsikdo plačal s svojo službo. Ko so potovali po ZDA sovjetski kmetijci, so bili sprejeti z vso gostoljubnostjo, ki jo zmore povprečen Američan, in ki ne zaostaja za nobeno na svetu.
Francozi pravijo, da so 'Američani neolikani, Italijani, da so prebogati, Angleži, da so premladi, Rusi, da so agresivni. Prav imajo vsak posebej, vsi skupaj in — nihče. Agresivni so, ker so močni, neolikani. ker imajo drugačne navade, prebogati, ker so revščino že preboleli, ne da bi jih motile vojne in nasprotja. Morda so vse to samo zato, ker so predaleč, da bi jih spoznali, ali da bi oni spoznali druge. 1 Nobena, dežela ni brez nasprotij. ZDA so velika dežela, zato so tudi nasprotja precejšnja, in ker so daleč, so še bolj nerazumljiva. Žalostno je le, da vedo Američani Se manj o ostalem svetu, kot le-ta o njih ... A. Furlan
Danski obisk
Pravijo, da še noben sprejem v Moskvi ni bil tako prisrčen kot na danskem veleposlaništvu, ko so slavili rojstni dan kralja Frederika. Razpoloženje gostov je bilo sijajno, kozarci so leteli ob zid, častni gost Bulganin pa je obujal prijetne spomine na srečanja v Ženevi.
Sprejem je bil slovesen zaključek bivanja danske vladne delegacije v sovjetski prestolnici. »Razgovori so potekali v prisrčnem ozračju razumevanja...« itd. itd., kot že po navadi (sicer ne zmeraj) piše v sporočilih državnikov. Zgodilo se ni sicer nič razburljivega, toda ravno zadosti, da so se ponekod vznemirili duhovi.
Reuterjevo poročilo iz Stockholma, ki sporoča, da bosta Bulganin in Hruščev povabljena na obisk v skandinavske deždle, napoveduje okrepitev	»nevtralistične
manjšine« na Švedskem, Danskem in Norveškem. Dopisnik se boji, da bosta sovjetska voditelja predlagala severnjakom, naj se povežejo raje v skupno regionalno organizacijo, namesto, da so razdeljeni med nevtralnostjo Finske in Švedske ter Atlantskim paktom, v katerem sta Danska in Norveška.
Kot rečeno, se v Moskvi ni zgodilo nič posebnega. Danska delegacija se je vrnila domov prav taka kot je odšla. Danska je še zmeraj v Atlantskem paktu, vljudno je odklonila dobavo ladij-clstem, ki so baje strateško blago, z veseljem pa je sprejela ponudbo za zgraditev nekaj trgovskih ladij in za razširitev trgovinske izmenjave, posebno pa nove možnosti za plasiranje svojega masla, slanine in drugih značilnih danskih izdelkov. Razumljivo, pravijo Danci, odvisnost od enega samega tržišča ni zdrava (doslej je bila to Britanija).
Nekaj pa vendarle je: Danci so ostali, kar so. Niti Vzhodu niti Zahodu na ljubo ne mislijo spreminjati svojega načina življenja ih še naprej mislijo v miru pridelovati kvalitetno slanino in maslo. Ker to tekne Rusom prav tako kot Angležem, jim ga prav radi prodajo — tudi čez mejo atlantske stajice ali železne zavese, kakor hočete. i	J.	Stular
St. 62-14. MARCA "38	/	SLOVENSKI	POBOCEVALEC	/	«!r.	3
PO GLASOVANJU 0 ZAUPNICI V FRANCOSKEM PARLAMENTU
Kl|nb odpora zaupnica
Za vlado je glasovalo skoraj 200 poslancev več, kot je absolutna večina — Francoski tisk poziv a vlado, naj začne takoj ukrepati — »New Tork Timesa meni, da je sedaj zadnja priložnost za Francijo,
da obdrži Alžir
Pariz, 13. marca (AFP). Pri četrtem glasovanju o zaupnici francoski vladi v zvezi ■ posebnimi pooblastil! za Alžir je od 331 poslancev 453 glasovalo za zaupnico vladi,' 76 proti, šest pa jih ni glasovalo. Absolutna večina je 266. Ker je šlo za važen sklep, so mogli glasovati samo navzoči poslanci.
Za vlado so glasovali skoraj vsi komunisti, socialisti, poslanci ljudskega republikanskega gibanja, radikalni socialisti, socialni republikanci, neodvisni kmetje socialistične akcije, 14 poslancev »zbiranja republikanske levice«, 13 poslancev socialno demokratske unije odpora, poslanci kmečke stranke, neodvisni iz prekmorskih ozemelj, progresisti in dva neopredeljena. Za zaupnico je glasoval tudi bivši generalni guverner Alžira Jacques Soustelle.
Proti so glasovali poslanci »francoskega bratstva in enotnosti« (Poujadova skupina), skupina poslancev stranke neod--visiih kmetov socialistične akcije in po nekaj poslancev kmetov. ljudskega republikanskega gibanja, radikalnih socialistov in socialnih republikancev.
Vsi francoski časopisi pišejo danes o veliki večini, ki jo je dobila vlada v zvezi z zahtevo po posebnih pooblastilih v Al-žiru in svetujejo, naj začne takoj ukrepati, »ker so žolčne debate sedaj končane«. - »Popu-laire« meni, da bo vlada izkoristila dobljena pooblastila, brž ko jih bo potrdil tudi svet republike.
Vodilni konservativni časopisi »Figaro«, »Aurore« in »Parisien libere« pišejo o iskrenosti in modrosti vlade predsednika Gu-ya Molleta, hkrati pa mu očitajo, da navzlic zahtevi desnice ni odklonil podpore komunistične parlamentarne skupine, češ da je tako »povzročil nove nejasnosti glede korakov, ki jih namerava storiti«.
»Komunistična parlamentarna skupina je sklenila podpreti
Veleposlanik Bebler pri Guyu Molletu
PARIZ, 13. marca (Tanjug).— Predsednik francoske vlade Guy Molilet je sprejeti danes v predsedstvu vlade jugoslovanskega veleposlanika v Parizu dr. Aleša Beblerja in se z nijim tpoj ure prisrčno pogovarjal. Po današnjem drugem obisku jugoslovanskega veleposlanika pri francoskem -predsedniku se je zvedelo, da sita Guy Mollet i,n dr. Aleš Bebler razpravljala o nekaterih vprašanjih, ki so važna za obe državi.
vlado v želji, da bi ji pomagala upreti se načrtom fašistov in francoskih naseljencev v Al-žiru, ki bi radi zaostrili in podaljšali vojno v Afriki«, je pisal davi »Humanite«. Ne odobravamo morebitnih vojaških ukrepov, pripominja časopis, in smo prepričani, da se dajo trdne vezi med Francijo in Alžirom
na kulturnem, političnem in ekonomskem področju ohraniti v korist Francije in Alžira samo, če se bodo nehale kolonialne oblike sedanje oblasti in z neposrednimi pogajanji z zastopniki tistih, ki se danes bore proti Franciji.
Po mnenju večine konservativnih časopisov je nenadna podpora komunistov vladi posledica daljše politične igre in želje komunistične partije, da ne bi propadlo upanje za sestavo ljudske fronte med socialisti in komunisti.
»Franc Tireur« pa piše, da dokazuje različno mnenje opozicije, ki v glavnem nasprotuje Guy Molletovi vladi in njeni politiki v Alžiru, da prave ovire in težave še niso premagane. Glasovi desnice in levice, piše »pomlbat«, niso bili dani iz prepričanja, da je vladna politika pravilna, pač pa v želji, vnovič vplivati na to politiko. Samo tragični položaj v Alžiru in ne-odložljivost ukrepov so omogočili sinočnji ugoeh radikalno-socialističme vlade.
Današnji »New York Times« piše, da je sedaj zadnja priložnost za Francijo*, da obdrži Alžir. Francija je na krivi poti v Severni Afriki zaradi njene lastne politike, zato je važno prizadevanje vlade Guya Molleta, da z odločnimi ukrepi poseže v razmere v Alžiru. Francija bi ne bila več velesila, če bi izgubila Severno Afriko, piše časopis in zaključuje z naslednjim vprašanjem: Ali pa so Francozi pripravljeni prevzeti žrtve, da bi obdržali to področje?
Arabski polmesec bo kmaln polna Inna
h
IZGON MAKABIOSA SE VEDNO V SBEDISČU SVETOVNEGA ZANIMANJA IN PREDMET POLEMIK
»Nič dragega kot nasilje«
Grški veleposlanik ▼ Veliki Britaniji odpotoval iz Londona — Grška javnost upa v podporo laburistov — Britanija je morala izgnati Makariosa, ker je bil »vodja teroristične politične kampanje«, pravi Selwyn L!oyd — »Po deportaciji vladi ni ostalo nič drugega kot nasilje«, piše »Manchester Guardian« — Italija bi rada posredovala v sporu, če bi jo zato prosili
LONDON, 13. marca (Reuter) . Grški veleposlanik v Veliki Britaniji Basil Mostras je davi o dpotoval is Londona v Atene.
Grška vlada ga je odpoklicala iz prskega nadškofa Makariosa.
Grška javnost z velilkim zanimanjem pričakuje debato, ki jo bo imel britanski parlament n ciprskem vprašanju im dogodkih v zvezi z deportacijo Makariosa. .Atenski politični krogi menijo, da bo debata ostra im utegne resno omajati položaj konservativne vlade. Veliko upanja imajo v podporo laburistov, ki so že
protesta proti deportiran ja ei-
doslej pokazali mnogo razumevanja za potrebe in želje ciprskega prebivalstva. Grška javnost razen tega z zanimanjem
pričakuje posvetovanje voditeljev političnih strank. Ker je kralj Pavle nenadoma odpotovali v svojo rezidenco na Krfu. te dni verjetno ne bo- sklican kron. ski svet, ki se sestaja v posebno
ŠTABI SPOR MED SEVEROM IN JUGOM SE ZAOSTRUJE
Boj za črnske glasove
Dobra petina članov Kongresa ZDA je proti sklepu Vrhovnega sodišča o desegregaciji — Menijo, da bo to stališče škodovalo ugledu ZDA v svetu — Večina prebivalstva ZDA je proti plemenskemu razlikovanju— Kriza v demokratski stranki, ker so vsi demokrati iz 17 južnih držav za plemensko razlikovanje
Sklepi 3 voditeljev
Arabska varnost ni odvisna od paktov s tujimi državami — Obsodba francoske politike v Severni Afriki — Uradni britanski krogi nočejo komentirati konference treh predsednikov
Kairo, 13. marca (Tanjug) Včeraj so se v Kairu končali šestdnevni razgovori predsednikov Naserja, Sukri el Kuatlija in kralja Sauda. V Kairu pravijo, da je bila to »prva konferenca, na kateri so arabsko mislili in govorili ter odločali«.
V skupnem sporočilu je rečeno, da je arabska varnost odvisna od samih Arabcev in ne od paktov s tujimi državami. Sporočilo obsoja bagdadski pakt kot sredstvo pritiska tujih držav na Arabce, ki je razcepil arabsko fronto. S tem, da so obsodili francosko politiko v Severni Afriki, so trije predsedniki arabskih držav vnovič podprli stvar Arabcev Severne Afrike.
Pozornost komentatorjev časopisov je vzbudila v sporočilu izražena zvestoba treh držav ban-dunškim načelom in Združenim narodom ter izjava, da so odločeni braniti mir na tem področju.
Sefi treh arabskih držav niso odklonili niti sprejeli predloga jordanskega kralja Huseina, da bj Jordan prejemal dosedanjo britansko pomoč, pač pa so to vprašanje odložili. Trije državniki so se posvetovali o načrtu za obrambo jordanskih meja, ker imajo arabske države po odhodu Glubb p»"o večjo odgovornost za obrambo te države.
ZDA napovedujejo fnierven-cijo v ciprskem sporu
LONDON, 13. marca (Tanjug). Danes je bila seja britanske vlade, na kateri so razpravljali o Cipru, ker se bo jutri o tem začela -debata v Spodnjem domu. Resolucijo laburistične parlamentarne skupine, v kateri zahteva glasovanje o zaupnici, ker vlada ni bila soosoibna -doseči sporazum, bo predložil Aneurin Bevan. Precejšnje razočaranje je zadelo britanski vla-di včerajšnje uradno sporočilo ameriškega State Departmenta, v katerem napovedujejo diplomatsko intervencijo ZDA. Britanci so očlvid-no nezadovoljni, ker se ameriška vlada prapravlja za vlogo posrednika v ciprskem vprašanju, ki ie po sodbi Londona »izrazito notranja britanska zadeva«.
VVASHINGTON, 13. marca. (Tanjug). Z deklaracijo 96 članov Kongresa (od skupno 531) proti sklepu Vrhovnega sodišča iz leta 1954, ki prepoveduje rasno razlikovanje v šolah, je rasno vprašanje ali problem državljanskih pravic postalo glavno sredstvo volilne kampanje. Posledice tega koraka bodo različne na notranjem in zunanjem področju. Računajo, da bo korak petine članov Kongresa — vsi demokrati iz 17 južnih držav so za nadaljevanje rasnega razlikovanja — škodoval ugledu ZDA v svetu.
Trenutna pozornost je usmerjena na vladno stališče v tem vprašanju. Ali bo vlada, kakor je napovedala, storila protiukrep in zahtevala, da Kongres sprejme zakon o zaščiti volilne, pravice temnopoltega prebivalstva in s tem preprečila samovoljno kršitev ustave v južnih državah?
Posledice na notranjem področju so mnogo pomembnejše. Gre za teoretično razlago ustave in določitev, če se sklep vrhovnega sodišča opira na osnovni zakon, kar zanika velik del članov zakonodajnega telesa. Praktično pa pričakujejo zaostritve javne diskusije o rasnem vprašanju, ki je ponovno oživilo tradicionalno delitev na Sever in Jug. Proti rasnemu razlikovanju se ne bore samo črnske organizacije v imenu 15 milijonov državljanov, pač pa tudi večina ostalega prebivalstva. Pred kratkim je bil v Washingtonu kongres za državljanske pravice, ki se ga je udeležilo 2000 delegatov iz 35 društev in 50 organizacij, med katerimi so razen črnskih zastopane tudi mnoge sindikalne zveze, odvetniška zbornica, zveza židovskih • združenj in druge. Kongres je zahteval od zakonodajnega telesa, da sprejme zakon o enakopravnosti v zaposlitvi, ne glede na plemensko pri-
Uradni britanski krogi nočejo datj nifcake izjave o- konferenci zastopnikov Egipta, Sirije in Saudske Arabije. Po mnenju londonskega »Timesa« ni konferenca prinesla nič, kar bi ne bilo že znano.
TOKIO. Znani britanski atomski znanstvenik dr. PoiveU, ki je leta 1330 dobil Nobelovo nagrada, je danes izjavil, da odlo&no nasprotuje poskusom z atomskim orožjem. Znanstveniki predlagajo, da bi neko neodvisno teto preiskalo posledice eksplozij atomskih bomb in drugiega nuklearnega orožja.
1VASHI.VGTON. Ameriška vlada je zaplenila 13.250.000 dolarjev, ki jih je romunska narodna banka med drugo svetovno vojno deponirala v New Torku. Denar bo porabila za kritje terjatev ameriških državljanov do romunske vlade.
.. ’■ ■■
padnost, o prepovedi linčanja, o zaščiti volilne pravice temnopoltega prebivalstva in ustanovitvi stalne komisije, ki bo nadzorovala izvajanje omenjenih zakonov.
Od vlade zahtevajo, naj: odločneje brani poglavitne državljanske pravice. Namen, ki ga pripisujejo prvakom demokratske, stranke, da bi z zaostritvijo rasnega problema utrdili svoje volilne postojanke in obrnili pozornost države na gospodarsko zapostavljeni Jug kot celoto, je zaostril odnošaje s prvaki s Severa in kot nikoli doslej povečal krizo v stranki, ki si je vodstvo stranke v volilnem letu ni želelo. Da bi pomirili duhove, so pretendenti za predsedniškega kandidata stranke skupaj z vodstvom zavzeli milo stališče do črnskega problema, kar utegne odtegniti tradicionalno naklonjenost temnopoltih volivcev. Demokratska stranka je razcepljena tudi v drugih važnih vprašanjih — glede nadzorstva nad cenami zemeljskega plina in najvišjih cen za odkup kmetijskih pridelkov. V obeh primerih so mnogi demokratski člani kongresa podprli vladno stališče.
Spričo Eisenhowerjeve kandidature je nasprotno enotnost v republikanski stranki zagotovljena in ta stranka se skuša kazati naprednejšo kot demokratska. To velja zlasti glede črnskega problema, saj je javnosti znano, da je vrhovno sodišče pod Eisenho-werjevo vlado sprejelo sklep o odpravi plemenskega razlikovanja v šolah. Republikanci pričakujejo, da bo to povečalo njihov vpliv, predvsem med črnskimi volivcL
resnem političnem položaju, .pač pa se bo predsednik Karaman-lis v nekaj dneh začel ločene posvetovati s posameznimi voditelji strank.
Britanski minister za zunanje zadeve Selwyn Lloyd je v razgovoru s 'turškim predsednikom Menderesom in ministrom K6-priilujern proučil sedanji mednarodni položaj. V sporočilu, ki je bilo objavljeno po razgovorih, je rečeno, da se zdi obema vladama umestno »še enkrat potrditi zvestobo Atlantskemu in bagdadskemu paktu«. Vladi sta pripravljeni storiti vse, kar je v njuni moči, da bi zagotovili izvajanje določb teh paktov. Sporočilo dodaja, da imata 'ta pakta raasn vojaškega tudi ekonomski namen, pa tudi druge smot-e, ki jih nameravata vladi še razviti. Britanska in turška vlada sta izkoristili to priložnost, da sta podpisali tudi konvencijio o kulturnem sodelovanju.
Na tiskovni konferenci, ki jo je imel po dvodnevnem bivanju v Turčiji, je britanski minister za zunanje za deve Selwyn L.lev d izjavil v Ankari, da je bila Velika Britanija prisiljena izgnati nadškofa Makariosa. ker je bil »vodja teroristične politične kampanje«. Njegova vlada je storila vse, da bi prišlo v razgovorih z Ma kar losom do sporazuma o ciprskem vprašanju.
Na vprašanje, če bodo vlade Velike Britanije. Turčije in Grčije iob pomoiči Združenih narodov skušale urediti ciprsko vprašanje, j 5 minister Lloyd odgovoril odklonilno, rekoč, da bi tak: razgovori ustvarili danes nove zaplete. Naša naloga je, da na tem otoku dosežemo red in tc smo tudi odločeni storiti, je iizja. vil britanski minister za zunanje zadeve in na koncu pripomnil. da je ena izmed osnov britanske zunanje politike trdno T>ri jateljstvo in zavezništvo s Turčij o.
Nezaposlenih v Trstu je več kot v drugih italijanskih' mestih
TRST, 13. marca (Po telefonu) V Rimu je minister za delo Vi-go-relli na zadnjem sestanku, ki ga je imel s rajnikom delavske zveze CGIL Santijem obljubil, da bo poslal v Trst funkcionarja navedenega ministrstva, ki naj bi čimpreje prouči! potrebe tržaškega delavstva. Skratka, gre za rešitev vprašanja nezaposlenih na eni strani in za izboljšanje standarda na drugi. Število nezaposlenih delavcev se je dvignilo v zadnjih dveh mesecih od 18.950 na 21.183, glede odnosa do zaposlenih delavcev pa zadostuje primerjava med Trstom in drugimi Italijanskimi mesti, kakor sta na primer Genova in Neapelj. Nivo mezd za delavce kovinske industrije v Genovi je na primer za 15 in celo več odstotkov višji od nivoja tržaških kovinarjev.
»Manchester Guardian« ostro kara britansko vlado, ker je dala pregnati nadškofa Makariosa. Glede obtožb, da je Makar:os »neposredno nagovarjal k nasilju«, izraža časopis dvome. Pa tudi, če bi bilo to res, je bita deportacija v političnem smislu besede napačna, nadaljuje časopis in bi bila britanska vlada napravila bolje, če b.i se bila z njim pogajala, ne pa da se je zatekla k nasilju. Na bistvena vprašanja je dajal Makarios jasnejše odgovore kot britanska vlada. Po deportaciji vladi n>. ostalo nič drugega kot nasilje. Morda se ji bo končno posrečilo zadušiti odpor prebivalstva, nerod Cipra pa bo vzlic temu zahteval svoje pravice. Časopis zaključuje, da je ukrep britanske vlade močno škodoval odnošajem Z Grčijo. Obžalovanja vredno je, da britanska vlada tako razsipa svoje pravice na Cipru.
Italijanski minister Martino je izjavil danes v New Yorku, da bi Italija, če bi jo za to prosili, »rada posredovala v sporu med Veliiko Britanijo in Grčijo«.
Boemski vladi naklonjeni časopis »Die Welt« meni, da se je z deportacijo Makariosa začela kriiza, ki bj jo lahko imenovali potom britanske politike na Bližnjem vzhodu. Ce bo Grčija zaradi britanske politike izstopila tz atlantskega pakta, posledic ne bo čutila samo Velika
Britar
Naši nevfnarii pri Prasadu in Nehruju
NEW DELHI, 13. marca — (Tanjug). Predsednik republike Indije Prasad • je sinoči sprejel člane jugoslovanske novinarske delegacije, ki se mudii v Nev/ Delhiju. V daljšem razgovoru jm je (predsednik razložil poglavitne probleme, ki čakajo Indijo v zvezi z izvajanjem drugega petletnega načrta, in se živahno zanimal za vtise jugoslovanskih novinarjev, ku so jih -dobili o Indiji in njeni graditvi. Ko se je poslovi, je predsednik Prasad prosil člane delegacije, da siporoče njegove pozdrave jugoslovanskim narodom, predsedniku Titu in jugoslovanski vladi.
Davi je jugoslovansko novinarsko delegacijo sprejel tudi predsednik vlade Nehru. V razgovoru, ki je traja! skoraj eno uro, je predsednik .Nehru jugoslovanskim novinarjem razložil dosedanji in prihodnji razvoj Indije. Med o-biskom se je vodja delegacije Vje-kosla-v Prpič zahvalil indjiiskemu predsedniku za gostoljubje in pozornost, ki jo je uživala delegacija med kratkim bivanjem v Indiji.
Jugoslovanske novinarje je predsedniku predstavil jugoslovanski veleposlanik Gmobmja. Jugoslovanska novinarska delegacija, ki je bila okrog 80 dni na potovanju po Kitajski in Burmi, se nocoj vrača iz Indiije v Jugoslavijo.
Auriol proučil možnosti
V Moskvi so govorili o razorožitvi, nemškem vprašanju, zvezah med Vzhodom in Zahodom in drugih problemih — Jules Moch bo v Londonu predložil kompromisni načrt o razorožitvi
MOSKVA, 13. marca (TASSi. Bivši predsednik francoske republike Vincent Auriol je danes odpotoval is Moskve v Prago. V Moskvi je bil gost predsednika prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR VoroSilova-
V Nikoziji, Famagnsti, Pafosu, Limasolu in dragih ciprskih mestih so ulice postale prava bojišča. Na eni 'strani do zob oboroženi britanski vojaki, na dragi grški mladinci oboroženi le s kamenjem. 10, 20 proti enemu. Sole, na katerih so- visele grške zastave, so zaprte, mladina pa je namesto v učilnicah na ulici. Mladi kolesarji zaustavljajo motorizirane britanske kolone.
Na sliki britanski vojaki.proti grškemu mladincu.
Na m o&kr>vskem letališču so s« od Vincenta Auriola poslovili funkcionarji Vrhovnega sovjeta in moskovskega izvršnega odbira. Ob odhodu je Aur-ilol izjavil, da je bit njegov obisk v Moskvi koristen in da se je prepričal, da je Sovjetska "veza v nekaterih stvareh pred Francijo, da pa tudi Francija prednjači na nekaterih področjih.
Čeprav je bil njegov obisk zasebne narave', se je Auriol v razgovtorih s sovjetskimi vodi-
telji pogovoril o mnogih važnih mednarodnih vprašanjih, posebno o razorožitvi, nemškem problemu, zvezah med Vzhodom in Zahodom in drugih. Pravijo, ia so govorili tudi o sodelovanju med francoskimi socialisti in komunistično partijo Sovjetske zveze.
Radijska postaja Moskva Je s:-
LONDON. Britanski Spodnji do«n Je z vedno 24 glasov ukinil smrtno kazen. Za predlog je glasovalo 286 poslancev, proti pa 262.
noči v komentarju o razoroži t-venih razgovorih, ki so jih imali v Moskvi bivši predsednik fran-aoske vlade Auriol in sovjetska voditelji, poudarila, da bo vodja francoske delegacije Jules Moch v Londonu predložil načrt, ki S« približuje sovjetskemu, britanskemu in ameriškemu stališču in da bo to -olajšalo sporazum na poti resnične razorožitve.
Francoski delegat v pododboru za razorožitev Jules Moch je prispel danes v London, kjer bo zastopal Francijo , na zasedanju pododbora, ki se bo začelo 19. marca. Danes se je Jules Moch sešel r britanskim delegatom Anthony Nufctingom.
r a a i SLotnso raocmuc 7	mama	mm
Referat tov. Aleksandra Rankoviča
' (Nadaljevan]« a S. strani) cavzell enotna stališč«, ter bi te organizacije začele boj proti raznim negativnim in protisociali-»tdčnim pojavom. Vzroki slabega dela aktivov so v tem, ker so se po VI. kongresu preveč oprezno lotili dela preko aktivov, da jih ne bi spremenili v nekakšno prakticistično vodstvo. To najbolje potrjuje dejstvo, da so se mogli sestajati samo s privolitvijo vodstva. Okrajni in občinski komiteji očitno niso dovolj razumeli pomena in vloge aktiva za pravilno ih enotno delovanje komunistov v današnjih okoliščinah, zaradi česar je bila tudi pomoč komitejev aktivom zelo majhna. Tam, kjer so tudi komiteji nudili pomoč, so pokazali dobre rezultate.-(Tako so se n. pr. aktivi prosvetnih delavcev bavdli a osnovnimi problemi šole, vzgoje, pouka, odnosov učiteljev do učencev itd.) Nedavno se je začelo ustanavljanje aktivov komunistov med zgodovinarji, med
pravaMl, fUocofl, elnmiomtoM itd.
Danes v vm. bolj razvitih pogojih za Široko politično in drui-beno delavnost se čuti večja potreba, da se komunistom, ki delajo na raznih mestih nudi. tudi večja in konkretnejša pomoč s aktivi, ka naj bi zelo elastično koristili kot oblika in kot metoda dela.
Nam ao danes v mnogih ustanovah aktivi neobhodno potrebni, ne samo kot začasne organizacijske oblike, temveč kot čvrsta organizacijska zastopstva z izvoljenimi sekretarji in pogostimi sestanki. Njihova naloga ni upravljati ustanove, temveč zagotoviti enotno smer dela komunistov in njihovo ideološko enotnost. Tem aktivom ni treba, da bi bili vedno vezani na okrajne komiteje, temveč se morejo — po zifačaju ustanove oziroma delovnega mesta, kje- so — povezati tudi s centralnimi komiteji, kakor tudi z njihovimi organi.
0 NEKATERIH POJAVIH MED ČLANI ZVEZE KOMUNISTOV IN DBU2BENIH ODNOSIH
ORGANIZACIJA ZKJ V JUGOSLOVANSKI LJUDSKI
ARMADI
V dobi po zadnjem plenumu, fclasti v lanskem letu. Je organizacija Zveze komunistov v Jugoslovanski ljudski armadi dosegla vrsto novih uspehov, ki se zrcalijo v idejni enotnosti, organizacijski okrepitvi, v mnogo bolj vsebinskem delu osnovnih organizaciji in vodstev, kakor tudi v Intenzivnejši politični aktivnosti komunistov. Večina organizacij Zveze komunistov je izboljšala »voj sistem dela. Vsebina dela mnogih osnovnih organizacij in komitejev je bila popolnejša in konkretnejša, kakor prej. Iniciativa osnovnih organizacij, kakor tudi vodstev, je neprimerno bolj razvita, kakor je bila v dobi, ko so osnovne organizacije in vrsta vodstev stalno pričakovale direktive in navodila od višjih forumov in komitejev.
Organizacija Zveze komunistov V armadi se je okrepila s sprejemom novih članov, mladih komunistov v ZKJ. Po VI. kongresu je bil poostren kriterij za »prejemanje, zlasti dz vrst vojakov, ki prebijejo relativno kratek čas v armadi, kar je tudi pravilno. Zadnja leta se kaže kot posledica večje skrbi in intenzivnejšega vzgojnega dela osnovnih organizacij in komitejev, kakor tudi čvrstejšega sodelovanja med organizacijami Zveze komunistov v armadi in organizacijami Zveze komunistov na terenu, določena tendenca po naraščanju »prejemov iz vrst vojakov. Kljub temu so bili primeri v nekaterih polkovnih organizacijah, da v letu dni niso sprejele niti enega novega člana, čeprav so bili za to dani pogoji.
Čeprav je število izrečenih • kazni v organizaciji Zveze komunistov v JLA vsako leto manjše in čeprav je bil v celoti kriterij pri izrekanju kazni v glavnem pravilen, se še vedno ne Izkoriščajo dovolj drugi vzgojni Ukrepi. Čestokrat ne reagirajo pravočasno za odstranjevanje napak in slabosti pri posameznih tovariših, zlasti s poz-ivanjem na razgovor, posvetovanjih in kritiko sekretariata osnovne organizacije, kakor tudi vodstva.
Lani se je organizacija Zveze komunistov v armadi poleg epremljamja vseh političnih dogodkov in' razvijanja žive politične aktivnosti komunistov v . vseh vprašanjih naše zunanje in notranje politike bavila mnogo več kakor prej z mnogimi konkretnimi problemi iz življenja in dela enote, v kateri dela.
Vprašanje aktivnosti komun,i-•tov v političnih in družbenih
organizacijah na terenu Je zavzemalo v sklopu celotne aktivnosti osnovnih organizacij in vodstev Zveze komunistov v JLA lani zelo pomembno mesto. Tako je bilo lani v organe ljudske oblasti izvoljenih približno 400 pripadnikov naše ljudske armade. V vodstvih Socialistične zveze delovnega ljudstva, v organizaciji Zveze borcev, kakor tudi v vodstvih mnogih družbenih organizacij, je lani aktivno delalo nad 3500 pripadnikov JLA. Veliko število komunistov iz armade so aktivni člani naših političnih in družbenih organizacij. Ne sme se prezreti, da prinaša delo v teh organizacijah tudi k moralno političnemu vzgajanju kadrov v armadi, ker komunisti iz armade s tem delom bolje spoznajo konkretne probleme mesta, probleme in socialistično stvarnost vse države. Ne glede na objektivne težave, ki jih imajo komunisti v armadi, kakor so pogosta premeščanja, uradna potovanja, pogosta zaposlenost z uradnimi vojaškimi dolžnostmi. Je vendarle pred vsemi organizacijami Zveze komunistov v JLA ena izmed zelo važnih nalog, še aktivnejše vključevanje vseh komunistov iz armade v aktivno, politično in družbeno življenje garnizije, kjer delajo in žive. Na drugi strani se vsiljuje potreba in obveznost, da politične in družbene organizacije še širše in v. več jem številu sprejmejo to koristno aktivnost. Potrebo tega najbolje potrjuje dejstvo, da v nemajhnem številu mest in okrajnih sedežev ni v organih ljudske oblasti, v raznih svetih ljudskih odborov, v vodstvu SZDL, v vodstvih Zveza borcev, kakor tudi v vodstvih in odborih mnogih družbenih organizacij komunistov iz armade.
Seveda moramo upoštevati, da je armada po svojem značaju izolirana organizacija. To pa nikakor ne pomeni, da bi morala partijska organizacija v JLA trpeti zaradi kakršnihkoli izoliranosti. Izogniti se tej izoliranosti, ki jo ima v sebi predvsem enostransko razvijanje naših kadrov v armadi, je mogoče samo na ta način, ako se ustvarijo vsi pogoji, da bi živeli s stvarnostjo in aktivno sodelovali pri reševanju problemov države. To je obenem tudi najbolj zanesljiva pot, da bodo imeli v armadi krepko partijsko organizacijo, vdane, disciplinirane in idejno močne komuniste.
GIBANJE ČLANSTVA V ZVEZI KOMUNISTOV
Dovolite tovariši in tovarišice, (Sa vas seznanim vsaj 3. nekaterimi osnovnimi podatki o gi-ba-Cju članstva v Zvezi komunistov Jugoslavije.
Ob koncu leta 1955 je bilo 624 Iteoč 806 članov, Izmed teh jih Jo bilo v istem letu novo sprejetih 24.889, izključenih pa 34.181. Med sprejetimi člani je največ delavcev — 9.057 ali 36.29 odstotka. Vsekakor je ta orientacija pravilna, toda število sprejetih delavcev še vedno ne ustreza •tvamim možnostim zlasti ne, •ko se upošteva vse večja aktivnost delavcev v organih delavskega samoupravljanja. V zvezi • prav temi opustitvami se še
nadalje resno postavlja vprašanje pravilnosti kriterija v naših Osnovnih organizacijah pri sklepanju o sprejemanju novih čla-Bov v Zvezo komunistov Jugoslavije. V mnogih organizacijah De služi kot merilo toliko razu- ■ In “vanje, politična zrelost in pripadnost k socializmu, temveč ali Je dotični tovariš discipliniran pri delu, ali Je osebno pošten. To je nedvomno prav tako važ-Bo merilo, vendar pa ne izčrpu-le vse karakteristike, ki bj jo bdlo treba upoštevati pri »klepaču o sprejemu novega člana.
K*r se tiče izključitev, se mote reči, da je še vedno problem peenaikega kriterija. Osnovne organizacije v podjetjih so imele analno ostrejši kriterij, celo preoster v primerjavi z vsemi drugimi organizacijami — va-fkinti, teritorialnimi itd. V va-^	DCOOVlUb
zarij dovedla do pasivnosti velikega števila članov Zveze komunistov, ki so jih kasneje v večjem številu kampanjsko * izključevali tudi brez globokejše analize. Vse to najbolje kaže, kako nerealen in neizenačen je kriterij, s samim tem pa so mogoče tudi na nepravilnostih v eni in drugi smeri. Glede kaznovanja ni bilo postopnosti, tako, da je bilo največje število članov kaznovano z izključitvijo iz organizacije. V zadnjih šestih letih (1950-1955) je bilo iz Zveze komunistov izključenih 273.464 članov, kaznovanih pa z raznimi partijskimi kaznimi 112 tisoč 537 članov. Kako škodljive in nenormalne so posledice take prakse kaže dejstvo, da Je v posameznih okrajih število izključenih enako sedanjemu številu članov Zveze komunistov. V prijedorskem okraju je na
primer danes 5945 članov, izključenih pa je bilo 5380.
Večina izključenih članov Je pasivna in se pogosto solidarizira z negativnimi elementi v posameznih vprašanjih, dasi v bistvu niso proti socializmu. — Ako se ti in mnogi drugi podatki temeljiteje analizirajo in primerjajo z vsemi prejšnjimi leti, je logičen zaključek, da se pri nas določene napake stalno ponavljajo. Ni nobenega dvoma, da ime tako »tanje »voj koren v globoki škodljivi praksi, ki pa se ne more likvidirati, dokler se. ne likvidira površnost v delu in občevanju ž ljudmi ter reie-imtiu njčtievlh	_
VL kongres in za tem II. In III. plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije so opozorili na vlogo, ki jo mora imeti Zveza komunistov v boju proti raznim nevarnostim, proti negativnim in protisocialističnim pojavom, kakor tudi poskusom, ki se pojavljajo in se morejo pojaviti za zaviranje razvoja socialistične . demokracije In zgraditve socializma.	■	l«i|
VI. kongres je v svoji resoluciji konkretno pokazal na nevarnost pojavov birokra-tičnih in državno-kapitalistič-nih teženj, na nevarnost dedovanja in oživljanja buržoaznih, klerikalnih in podobnih elementov, na nevarnost nezadostne zavesti o potrebah celote, to je lokalizma, parti-kularizma, pojavov šovinizma Itd. itd. Drugi in tretji plenum sta analizirala vzroke takih pojavov, obračunala z njimi in oborožila člane Zveze komunistov za boj proti takim težnjam, proti izkrivljanju smeri Zveze komunistov, vnašanjem državljansko anarhističnih pojmovanj.
Boj za lik članov Zveze komunistov se je razvijal prav v smeri boja proti vsem takim pojavom. V tem boju smo svoje najmočnejše orožje vedno našli v razvijanju politične zavesti komunistov, dviganju ideološko-politične in organizacijske enotnosti ter odstranjevanju iz organizacije Zveze komunistov vseh članov, ki so jim tuji smotri in smer Zveze komunistov.
Med tem imamo še vedno vrsto raznih negativnih, političnih in idejnih pojavov pri članih Zveze komunistov, v političnem in idejnem življe-*nju, na področju družbenih znanosti, na kulturni fronti
i.	t. d.
Čeprav je nesporno, da je bil napravljen znaten napredek v ideološko-političnem pogledu, da imamo danes več moči na tem področju za boj proti takim raznim političnim in ideološkim odklonom, moramo vendar poudariti, da je celo tudi med komunisti še precej lokalističnih, partiku-larističnih, pa tudi šovinističnih nastopov. Manifestacije takih pojavov se največkrat izražajo na področju gospodarstva. Tu gre predvsem za določeno deformacijo nekaterih komunistov, ki delajo v konkretnih zadevah gospodarske in državne graditve, pa tudi na drugih področjih družbenega življenja. 2e ob samem začetku izvajanja novih ukrepov v gospodarstvu so prišle take težnje, pa tudi povsem izoblikovana partiku-laristična in lokalistična stališča, ponekod do izraza, in sicer pogosto v zelo surovi obliki. Boj za tovarno na svojem terenu, za kak objekt, za most, cesto, zahteve po vse večjih investicijah itd. itd. izhaja iz okrajev, včasih pa tudi od republiških organov. Nastopajo »oboroženi« z raznimi svojimi številkami in svojimi »argumenti«, pozabljajoč na socialistične odnose, na svoje politične naloge kot članov Zveze komunistov, na celoto in enotne koristi socialistične skupnosti. Partijnost in osebna odgovornost nekaterih komunistov se je v teh
in podobnih zadevah razmeroma oslabila, pogosto pa se dogaja, da organizacije in vodsrtva ničesar ne ukrenejo v takih primerih.
Posamezne tež koče v našem gospodarstvu, začasno pomanjkanje na trgu itd., mnoge organizacije in komunisti niso pravilno in dovolj pojasnjevali svoji okolici, temveč so pogosto tudi sami padli pod vpliv zlohotnih tolmačenj in s svojimi postopki pomagali k trenutnemu otežavanju položaja (prekomerno kupovanje kritičnih živil, tekma za krediti itd.).
Tudi na naši ideološki fronti, zlasti na področju družbenih znanosti, kulture, umetnosti, kulturno zabavnega življenja itd., se pojavljajo socializmu tuja, protimarksi-stična, pa tudi sovražna pojmovanja, izpadi in. »teorije«. Potrebno je poudariti, da morejo ta pojmovanja ponekod najti svoje zastopnike tudi med člani Zveze komunistov Jugoslavije.
Se vedno se na primer tudi danes morejo slišati mnenja, na katera posamezni komunisti ne reagirajo, da marksizem — čeprav koristen v svojem času, danes ne more pojasniti mnogih pojavov v družbenem razvoju, da se v primerjavi z novimi rezultati družbene prakse in spoznanja kaže kot zastarel, da Marxov »Kapital« daje pojasnilo za klasičen kapitalizem, da pa je v direktnem nasprotju z novimi pojavi v kapitalizmu itd.
Prav tako niso redki niti pojavi oportunizma zaradi doseganja kariere in ugodnosti, pri čemer mnogi pozabljajo na
nost komtmlsta. V takih okoliščinah je pri nas tudi mogoče predvidevati in neodgovorno tolerirati razne malverzacije in špekulacije, razsip-ništvo v odnosu do ljudske imovjne, Izkoriščanje položaja in »možnosti«* za osebne namene. (Gradnja in kupovanje hiš iz fonda ljudske imovine, po posebno ugodnih cenah, nepotrebna potovanja v tujino na račun splošnodržavnih sredstev itd.).
V naši Partiji smo vedno razvijali in negovali skromnost kot eno izmed najlepših lastnosti komunista. Toda sča-som je v izpremenjehih okoliščinah, v popuščanju par ti j-nosti, izgubljanju presoje, kaj se more in kaj se ne more, začela skromnost pri nekaterih komunistih vse bolj prepuščati mesto raznim ugod-nostnim zahtevam in skoro-jevškim pretiravanjem.
Vzrok takih pojavov je v tem, da je pri mnogih komunistih disciplina znatno popustila. Opuščena je prgksa, da se komunisti zaradi nepartijskega obnašanja in nedostojno-sti postopkov, slabosti in napak, pozivajo v organizacije, kjer bi jih pravočasno opozorili na omenjene slabosti, jim pomagali razčistiti razna pojmovanja in s tem preprečili kopičenje stvari, ki nujno vodijo do izključitve iz Zveze komunistov.
Tovariši in tovarišice! Čeprav je bilo več govora o nekaterih problemih političnega dela naših organizacij, menim, da bo koristno, ako se na to Se enkrat povrnemo.
V svojem dosedanjem delusb razvijale organizacije Zveze komunistov svojo politično delavnost v množičnih im družbenih organizacijah in v raznih organvh družbenega upravljanja. Po oblikah in kakovosti Je bila politična delavnost komunistov in organizacij 7K sol oh v političnem, gospodarskem,
kulturnem In družbenem življenju mnogo bolj uspešna v primerjavi s prejšnjo dobo. Po zaslugi te politične dejavnosti komunistov je delovnim ljudem postala mnogo bolj jasna perspektiva našega gospodarskega in družbenega življenja. S svojo delavnostjo s komunisti na vsej fronti pripomogli k š.rši, politični delavnosti in pritegovanju delovnih ljudi v boj za socialistično demokratično prakso, za reševanje mnogoštevilnih gospodarskih, kulturnih, prosvetnih, zdravstvenih in drugih problemov.
Družbeno upravljanje je objelo vsa glavna področja družbenega življenja in je postala glavna oblika upravljanja. Postalo je gibalna sila pobude sto tisočev. delovnih ljudi naše države. _S 'sodelovanjem na raznih področjih in v oblikah družbenega upravljanja odločuje vse večje število državljanov neposredno v zadevah družbenega, gospodarskega in političnega življenja naše države. Samo v delavskih svetih podjetij je zajetih nad 200.000 delovnih ljudi, v ljudskih odborih okrajev in občin je 62.000 odbornikov. Pri teni pa niso všteti državljani, ki so v raznih svetih ljudskih odborov. V organih družbenega upravljanja šol, zdravstvenih ustanov, socialnega zavarovanja, raznih kulturnih (n prosvetnih ustanov, hišnih svetov, in svetov potrošnikov, dela danes aktivno deset in deset tisoč delovnih ljudi.
Razvoj družbenega . upravljanja je dosegel tako stopnjo, da . dosedanje organizacijske obli-' k'e in delovne metode Zveze _ komunistov ne morejo v popolnosti ustreči zahtevam, ki jih postavlja družbeno upravljanje pred komuniste. - Zato je neobhodno potrebno nadalje razvijati organizacijske obl:ke in delovne metode Zveze komunistov, da bi zagotovili ne-obhodni politični vpliv komunistov na delo in razvoj organov družbenega upravljanja.
Upoštevajoč potrebo pomoči organom družbenega upravlja-
nja razvijajo občinski in okrajni komiteji vse večjo aktivnost, pri.čemer se poslužujejo raznih organizacijskih oblik. Pri o-krajnih in občinskih komitejih so od časa do časa konference komunistov, ki sodelujejo na določenih področjih družbenega upravljanja, kjer rapravljajo o vprašanjih iz njihovega dela. Taka izmenjava izkušenj se je pokazala kot zelo koristna.
Uporaba teh in drugih organizacijskih oblik in metod bo zagotovila nujno tudi idejno enotnost komunistov pri zavzemanju stališča glede rajnih pojavov in pri reševanju posameznih velikih vprašanj, kar bo omogočilo, da se bo družbeno upravljanje Še bolj uspešno razvijalo.
Aktivnost komunistov in drugih množičnih in družbenih organizacij se je razvijal v smeri organizacijske okrepitve teh organizacij in reševanja nalog, ki so pred njimi. Največjo politično delavnost so komunist; razvijali v Socialistični zvezi, katere delo je postalo bolj vsestransko. Spremljajo vsa važnejša vprašanja notranje in zunanje politike, pojasnjujejo razne ukrepe iz naše gospodarske politike. Organizacije SZDL postajajo vse bolj jn bolj javne' tribune, na katerih se izražajo razna mnenja o vseh problemih našega političnega in družbenega življenja.
Medtem pa posamezna vprašanja, zlasti iz gospodarske politike, . niso bila vedno povsod in enako pravočasno in dovolj pojasnjena. Zaradi tega ponekod delovni ljudje niso mogli vedno razumeti upravičenosti in neobhodnosti pogosto zelo pomembnih ukrepov za nadaljnji razvoj socializma, pa so se zato pogosto pojavljala tudi razna pojmovanja, tuja socializmu. V takem položaju je sovražnik ojačil svojo dejavnost in se poslužil objektivnih težav in subjektivnih slabosti. Zlasti v izvajanju gospodarske politike .so skušali sovražni ostanki podkopavati vero v našo razvojno pot. Skušajo omalovaže-
vati pomen družbenega upravljanja in nam ga pokazati kot vzrok naših gospodarskih težav. Pojavile so se tudi »teorije« o napačnosti našega dosedanjega gospodarskega razvoja in o potrebi vrnitve na administrativne ukrepe in centralistično upravljanje. Prav tako se namerno napačno tolmači značaj ukrepov in prizadevanj za stabilizacijo gospodarstva in trga, kakor da so naperjena proti vasi. Izkušnja je pokazala, da je vpliv take propagande uspele le tam, kjer komunisti in organizacije SZDL niso b!le aktivne v pravočasnem pojasnjevanju in odločnem izvajanju naših najbolj pomembnih gospodarskih ukrepov.
Povedati hočem le nekaj besed o naši mladini, ker bo poseben referat o delu in nalogah mladinske organizacije. Mislim, da je glavni problem v tem, da je mladina zelo malo pritegnjena k reševanju konkretnih nalog socialistične graditve. Ako pogledamo, kako malo je mladih ljudi v organih delavskega upravljanja, prav tako pa tudi ■ v raznih drugih organih družbenega upravljanja, bomo videli, kako se pri nas pogosto iz . nezavestno potiska mladina iz aktivnega sodelovanja v družbeno političnem življenju. Vsa to zgovorno priča, da moramo vztrajneje onemogočati tak odnos do mladine, ki kaže drugače vso pripravljenost, da bi se aktivno vključila v delo na vseh področjih našega družbenega življenja. Zveza komunistov mora' bolj kakor doslej posvetiti vso potrebno pozornost temu pomembnemu delu z našo mladino. Za to je dolžna tudi glede na dejstvo, da ja danes 72.800 mladih komunistov — članov ZKJ v milijonski organ:zaciji ljudske mladine. V nadaljnjem širokem in vsestranskem zajemanju mladine z raznimi delovnimi oblikami mora Zveza komunistov zagotoviti, da bodo borbene tradicije in revolucionarni boj SKOJ podlagi vzgajanja mlade socialistične organizacije.
Ideološko delo v Zvezi komunistov
VI. kongres Zveze kpmuaistov je poudaril posebno pomen ideološkega deia in idejnega boja komunistov v novih okoliščinah graditve socialističnih odnosov v naši državi in nove vloge Zveze komunistov.
pomen idejnega boja na področju družbenih znanosti, za razvoj socializma in razvoj teh znanosti samih. No, rezultati idejnega boja so bili vedno odvisni od kadrov, od marksistov - znanstvenikov, ki
V okoliščinah vse širšega sa- so delali na tem področju, če--
niliriratri innio ^al.ntmnd^ lin^_	-L .L „	_—XI _I..	______
moupravijanja delovnega ljudstva na vseh področjih družbenega življenja in s tem intenzivnejšega političnega življenja sploh za komuniste kot družbeno politične delavce, je ideološko dviganje nujen in glavni pogoj za njihovo uspešno politično delavnost.
V novih okoliščinah so možnosti, da pridejo do izraza razne protisocialistične težnje, bodisi zavestno od reakcionarnih ostankov buržoazije, bodisi zaradi tega, ker prihajajo razna zaostala pojmovanja preteklosti — potisnjena in brez vpliva na družbeno življenje — sedaj na površje in delujejo v naši stvarnosti. Prav tako je treba v razvoju premagati idejne ostanke raznih birokratičnih, dogmatičnih pojmovanj ter obvladati njihov odpor tako v praksi, kakor tudi v zavesti ljudi. Vse te protisocialistične težnje so imele v skrajni smeri zaslombo v gospodarski nerazvitosti države. Zato je pred Zvezo komunistov Jugoslavije ostala naloga teoretične obdelave mnogoštevilnih vprašanj, graditve socialističnih odnosov na načelih samoupravljanja. Ta vprašanja je postavila praksa našega razvoja.
Končno smo v naši državi v tem času dobili možnost, da se z večjo močjo in bolj načrtno lotimo dela na področju družbenih znanosti, na podlagi marksistične znanosti, kar pomeni dati nov razmah in- perspektive znanstvenemu delu. To so glavni razlogi, zaradi česar se morajo . nujno- organizacije ZK lotiti z vso resnostjo načrtnega organiziranja idejno-vzgojoega dela.
Ko določamo naloge Zveze komunistov v ideološkem boju, moramo upoštevati, da na tem področju naše aktivnosti in boja ne moremo doseči nagle in velike .rezultate v kratkem času, zlasti ne s prenagljenimi odločitvami. To mora biti stalen ln vztrajen boj.
Danes tudi z mnogo boljšim sistemom na vseli področjih družbenega razvoja. Idejni boi je boj za premagovanje starih
protisocialističnih pojmovanj v zavesti ljudi, bodisi da imajo ta pojmovanja še zaslombo v ostankih starega v naši družbeni stvarnosti, bodisi da so samo ostanek zavesti, pre-gažen z našim razvojem. Prav
prav je treba reči, da vprašanju kadrov v znanosti do sedaj nismo prišli s kakšnim načrtom in sistemom, smo v tem pogledu danes v mnogo boljšem položaju kakor smo bili prej. Centralni komite je v zadnjem času skušal pomagati, da bi podprl komuniste, ki delajo na področju znanosti in kulture. Na pobudo Centralnega komiteja je bila vrsta sestankov, aktivov komunistov . o posameznih * vprašanjih. Na vseh teh sestankih so bila predočena in poudarjena mnoga vprašanja. Pokazalo pa se je, da so rezultati manjši, kakor pa moči, s katerimi razpolagamo, ker so razdružene in neorganizirane. Komunisti se pogosto zapirajo vase, delajo »svoje delo« in čakajo, da bi kdo drug rešil razna vprašanja, ne da bi jih sami sprožili v inštitutih, časopisih, združenjih, na fakultetah itd. Komunisti, delavci v znanosti, morajo spoznati, da je to važna naloga njih samih kot komunistov.
Mnogo bolj načrtno se je treba lotiti dviganja visoko-izobraženih marksističnih kadrov za delo v znanosti in na drugih področjih družbenega življenja. Univerze imajo danes ;— in bodo imele tudi v bodoče — pomembno vlogo pri dviganju marksističnega kadra in marksistične inteligence, kakor tudi inteligence sploh._ V tem pogledu je treba organizacijam ZK nuditi najbolj vsestransko pomoč. Prav tako so nič manjše naloge pred organi družbenega upravljanja, pri reševanju mnogih še nerešenih vprašanj, zlasti pri izvajanju zakona o univerzah.
Pri nas zelo pogosto kritizirajo stanje v šolah zaradi nesodobnih, zastarelih. neznanstvenih in protimarksi-stičnih pojmovanj v pouku, v učbenikih in sploh v vzgoji mladine. Res je. da so razne in v.elike pomankljivosti v našem šolskem sistemu in v tem, kar se daje mladini. Dejstvo je na primer, da se zgodovina narodnoosvobodilne borbe predava omejeno na posamezne ofenzive, da se navajajo datumi in dejstva, ki so nepovezana med seboj, manj pa goji živi duh velike revolucije,-njeni družbeni m zgodovinski koreni. Res je, da bi se moglo
tako.mora biti jasno, da more storiti več za izdelavo učbeni-
biti idejni boj uspešen samo. ako bo naša marksistična misel zasledovala naš razvoj, ako bo 'rtašla odgovor na vprašanja, ki nam jih postavlja razvoj.
Brez tega bi postal naš idejni boj dogmatičen, nemarksi-
kov, da bi mogli v šolah posvetiti več časa novejši dobi naše zgodovine in kulture Kadar pa se kritično lotevamo teh vprašanj, moramo upoštevati velike uspehe na tem področju, napore velike večine naših prosvetnih delavcev in
dolžnosti*	u	odisovor-
stičen. Vedno smo poudarjali pogosto nezadostna materialna
sredstva za sodobne potrebe v pouku. Samo tako, ako bomo videli dejanske uspehe, ako bomo upoštevali delovne pogoje, ako bomo znali za ta vprašanja pritegniti prosvetne delavce, družbene organe in družbene ^organizacije, bomo; mogli uspešno obvladati- in reševati nadaljnje naloge. Pripravljanje reforme šolstva - ni razlog, da bi se zavlačevalo reševanje mnogih vprašanj, ki se morejo že sedaj urediti..
Na področju naše založniške dejavnosti so se prav tako pokazale mnoge slabosti.
1. Zanemarjeno je v določe-' ni meri izdajanje marksistične
literature, začenši od del klasikov marksizma do popularne marksistične literature za ogromno število delovnih ljudi in mladine, pri katerih se vse bolj zbuja in raste želja, spoznati se z osnovami znanstvenega socializma.
2. Pogosto se ne upošteva to, kar nam vsiljuje naš razvoj kot potrebo. V zadnjih dveh letih so tisoči naših državljanov prišli v razne organe upravljanja v šolah, kulturnih ustanovah, organe upravljanja socialnega zavarovanja itd. Niso pa bile izdane priročne knjige, ki bi olajšale tem tovarišem znajti se v zadevah, s katerimi imajo opravka. V državi prirejajo mnogoštevilne tečaje, seminarje, predavanja z raznih področij, založniška podjetja pa bi mogla s svojimi izdajami podpreti voditelje in predavatelje na teh tečajih. Tudi knjižne izdaje s področja mednarodnih odnosov in razvoja ne ustrezajo niti po kakovosti niti po številu povečanemu zanimanju in našim potrebam. Vsekakor bodo založniški sveti, ki bodo v kratkem- ustanovljeni kot organi družbenega upravljanja. pripomogli, da. bo prišlo več sistema v založniško delavnost.
Glede oblik ideološkega dela v organizacijah ZK je treba upoštevati določene izpremem-be v našem razvdju.
Se nadalje ostajamo na načelu, da imamo v organizacijah Zveze komunistov stalno smer k individualnemu delu vsakega posameznega komunista za svojo marksistično izobrazbo. V njem mora biti tudi težnja in vol ja, da spozna, vsaj-, osnove marksističnih pojmovanj in naziranj kot nujen pogoj za njegovo politično in družbeno delavnost. Vse oblike idejnega dela — tečaji, seminarji, predavanja itd. so pomoč komunistom, da laže obvladajo posamezna, vprašanja. _Ta splošna usmerjenost ne bi smela niti. malo zmanjšati naše delavnosti za razvijanje raznih oblik idejnega dela. Prav ena izmed najbolj pozitivnih strani v tej dobi po -VI kongresu je razvijanje mnogoštevilnih oblik ideološkega oela. ki pomaga komu-
nistom spoznati sa a načeli
marksizma. Splošna usmerjenost k individualnemu dplu ni v nasprotju z uvajanjem obveznih sestankov od časa do časa za prikladno teoretično delo v nekaterih organizacijah na vasi v nekaterih zaostalih okoliših, kjer je teže razviti druge delovne oblike. Zato je treba še nadalje razvijati razne oblike idejnega dela glede na potrebe in konkretne pogoje v določenem kraju in določenem času. Komunisti morajo delati za svojo teoretično izobrazbo ne zaradi teoretičnega napredka, temveč da bi se mogli z večjo močjo in uspehom boriti za smotre naše Zveze, za politiko Zveze. Naloga organizacije pa je, da stalno išče najboljšo in najpriklad-nejšo obliko za pomoč svojim članom pri delu.
Pri organiziranju ideološkega dela se moramo boriti proti dvema težnjama:
1. da bi se marksizem predaval in učil dogmatično, shematično, brez zveze z živo stvarnostjo in bojem, ki ga vodi Zveza komunistov.
2. Da bi se praktistično pojasnjevali določeni pojavi našega razvoja, nepovezano z našim celotnim razvojem, brez opozarjanja na načelno vsebinsko stran vprašanja.
Ideološko delo in njegove oblike se ne morejo več omejevati samo na - Organizacije Zveze komunistov. Danes se razvijajo tudi .v organizacijah SZDL, Zveze sindikatov, mladine in številnih društvih, na ljudskih in delavskih univerzah itd.
Po VI. kongresu so bila naša prizadevanja usmerjena na prenašanje težišča v organiziranju ideološkega dela na okrajne centre in okrajna vodstva. S tem so oblike postale bolj raznovrstne, delavnost mnogo širša, na drugi strani pa se je moglo bolj upoštevati raven članov ZK. Danes so po izpremembah v organizaciji ZK, izvršenih po izpremembah v komunalnem sistemu, nastali določeni ugodni momenti, ki jih je treba vsekakor upoštevati. Sedaj imamo že precej ne samo okrajnih temveč tudi občinskih vodstev, ki morejo z določeno pomočjo višjih vodstev prevzeti nase tudi mnogo več-je naloge za organiziranje ideološkega dela. Okrajni centri, kjer so sedaj nedvomno sposobnejši kadri, se morejo še bolj usposobiti za prirejanje raznih seminarjev, tečajev in podobnega. Na njih je sedaj velika in odgovorna naloga pomagati občinam pri predavanjih, izvajanju načrtov, zbiranju vprašani, kakor tudi, da bodo pobudnik idejnega boja v drugih organizacijah, ustanovah. društvih in tisku. Zato so okrajna vodstva dolžna bo-rjti se za zbiranje in izobraževanje v okrajnem centru teoretično močnejših kadrov, (Nadaljevanje na 5. »traai)
ST. «2 — 14. MARCA 1958	/	SLOVENSKI	P0B0CEV1LEC	/	rir.I1
A. Rankoviča
(Nadaljevanje a 4. strani) na teranu se največ kažejo v Jter so sedaj v okraju ustvar- njihovi neiznajdljivosti pri rojeni dobri pogoji za sistema- sevanju posameznih konkretnih tično in ideološko delo.	problemov in nalog.'Pogosto iz-
Ocenjujoč potrebo po večji vira to odtod, ker jim ni bila Ideološki aktivnosti, je Izvršni vedno jasna načelna, idejna in komite Centralnega komiteja politična smer za delo na posa-ZKJ ustanovil lani ideološko meznih področjih družbenega komisijo. Sedaj so tudi repu- življenja. To dejstvo vodi 'tud: bliski izvršni komiteji začeli do pasivnosti komunistov ali ce-organizirati svoje ideološke ;j0 do tega, da se v posameznih komisije. Te komisije imajo primerih najdejo na repu raz-danes izredno velik pomen za nih zaostalih ali sociailizmu nu-pomoč CK ZKJ pri organizira- jih teženj. Glede na to je oženju ideološkega dela.	no, da je treba organizacijam in
Uoslej naša partijska vodstva komitejem na terenu nuditi neto organizacije pogosto niso p res ta no pomoč in podpoifo iz
mogle za.go-toviti stalne kontinuitete za organiziranje ideološkega dela. Delo so na primer v mnoigin okrajih organizirali takrat, ko so prejeli programe od
središča. Kadar pa naši republiški centralni komiteji te svoje vloge ne opravljajo vedno zadovoljivo. je razumljivo, da tudi okrajni komiteji ne morejo mo
republiških viodstev, pa so ga bilizirati osnovnih organizacij
prekinili, ko so se pojavile važnejše naloge, in bil« je torej odvisno od iniciative '.n organizacije okrajnega komiteja. Razen tega se čuti danes potreba večje pomoči določenim mladim partijskim kadrom v podjetjih in članom občinskih komitejev, ki
m aktivov za dobro izpolnjevanje sviojih idejnih in politi črv h nalog na tenenu. More se reči, da centralni komiteji še vedno niso dovolj niti organizacijsko usposobljeni, tako za take naio-ge, kakor tudi za vsestransko spremljanje dela komitejev, ka-
Ee posebno zanimajo za ideol-š- kor tudi posameznih značilnih ka vprašanja in perspektivo kot procesov na terenu. Mislim, da družbeno-politični delavci in čia- je razlog predvsem v tem, ker ni vodstev ZK ter SZDL. Po- niso njihovi organi dovolj ali’pa trebno bi bilo rac motri ti vpra- ne dovolj aktivni. Četudi so dričanje, kako bi zanje organizira’! sedanji plenumi opozarjali na daljše tečaje ali šole pri repuD- potrebo, da zberejr centralni Ko. Liiških vodstvih.	miteji okoli sebe večje število
Za obvladovanje vsakega začas- sposobnih vodilnih tovarišev, nega ta kampanjskega dela je katere je možno mnogo‘bolj pr:.
LITERATI...
Ni bil zgolj slučaj, M me je rejo. povedati mladi literarni privedel no drugi literarni začetniki?
zvesto se oklepajo uglajenih,	prozi umaknila daleč v ozad-	pisatelj, ki Je	življenju prav1
tekočih -im in ritmov. Edini,	je in še tu je obdelana na za-	gotovo ukradel	zvrhano prgišče
ki svobodneje pojmuje verz	nimivejši, bolj svež način kot	mladosti in jo	potem razsejal
večer Ljubljanskega mladinskega literarnega kluba. Navadno pa je pri takih in podobnih prireditvah takole: greš po cesti, opaziš — navad-
Na literarnem večeru je bilo na prvi pogled tako, kakor na vseh podobnih prireditvah: zbrali so se sošolci, prijatelji, starši in le malo, veliko pre-
no skromen — plakat, ki pa	malo onih, ki bi jih literarni
vendarle vzbudi tvojo pozor-	začetki mladih morali najbolj
nost, za neznatno vsoto si	zanimati: tistih, ki bi jim mo-
priskrbiš vstopnico in sedeš	gli s svojimi izkušnjami naj-
in ki začne tudi pogumnejšo, izvimejšo temo, je Boris Juh.
Bolj jasno kot v problemsko večinoma neizraziti, čeprav velikokrat presenečujoče .neposredni in iskreni liriki, so mladi na vprašanje kaj? in kako? odgovorili v prozi.
Kako? — Mladi grade v glavnem na trdnih realističnih temeljih. Metaforam se sicer
v liriki (Peter Magajna). Bolj jih zanimajo vprašanja, pred katera jih postavlja vsakdanje življenje: opisujejo mlade ljudi v šoli, v internatu, njihove prve stike z življenjem: prve zablode, iztreznit-ve in razočaranja. Problemi, ki jih zastavljajo, so veliki in zanimivi, toda razvozljati jih
v to svojo komedijo: Claude-Andrč Puget. Niso se ustrašili uspeha, ki so ga s to komedijo želi pred leti igralci Mestnega gledališča. Niso se bali primerjave s poklicnimi igralci. Imeji so v rokah močan adut: svojo mladost. Igrali so ljudi svojih let, nekateri celo nekoliko' starejše. Res, le kdaj bom
v dvorano med sošolce, prijatelje in starše nastopajočih. In navsezadnje sam ne veš, kaj te je privedlo med te ljudi, ki jih je privabil vse bližji, bolj oseben odnos do onih, ki bodo pogumno in iskreno pokazali, kaj znajo in kaj so. Mene pa je na ta literarni
hitreje pomagati pre<o začetnih Uy 'v in iskanj.
Potem nas je pozdravil predsednik kluba. Povedal nam je, da se bodo nekateri od nastopajočih ta večer prvič predstavili javnosti, nekaj pa je med njimi tudi takih, ki so
še ne znajo. Nekako zblede in povedala nekaj o predstavi in ne izogibajo, a kar jih je, so usahnejo. Posegajo pa tudi do o igralcih? Težko je začeti *
preproste in neizumetničene. Domala vse odlikuje precejšen dar opazovanja, zanimajo jih prav vse podrobnosti, vsi pa za zdaj tudi še obtiče pri opisu, bodisi okolja In dogodkov (v katerem so nekateri — n. pr. Ala Peče — pravi mladi mojstri), bodisi pri
se že uveljavili v mladinskih	^
večer privedlo nekaj drugega, literarnih revijah. (Nastopilo opisu"ali bolje rečeno^pVi te-Mogoče so bili to spomini na je sedemnajst mladih deklet kočem posredovanju misli V leta. ko smo kot gimnazijci in fantov, klub pa št e. • še več zapletenejših oblikah, kot so sami iskal, poti in načine kul- članov!) Povedal nam je, da n. pr. notranji monolog ali turnega dela. Seveda, čutili se sestajajo vsak teden, bere- pretrgani govor, se še nihče smo, da moramo tudi tu sode- ?o svoia dela. Uh nresnnnAn iv	,_/*«..**__________.•___
treba poiskati določene bolj ustaljen« oblike, ki niso odvisne neposredno od okrajnega ali kakega drugega vodstva. V tem pogledu so dale dobre uspehe ljudske univerze, predvsem-delavske univerze, ki so bile doslej organizirane le v okrajnih središčih. Delavske univerze prirejajo tečaje, seminarje, predavanja, klube, razpravljanja in ustne časopise z najrazno-vrst-nejšo tematiko. Delajo zelo resno za gospodarsko izobrazbo delavcev, prirejajo seminarje iz ekonomike podjetij, ekonomike
FLRJ, o problemih delavskega
samoupravljanja. V Beogradu dela na primer na seminarju za ekonomsko izobrazbo danes okoli 15.510 'delavcev (številka ni zanesljiva). Izmed teh pa je 4.560 zbranih v seminarjih za proučevanje ekonomike podjetja, ki so bili organizirani v Sl podjetjih.
Seminarje ha proučevanje ekonomike kmetijskih, podjetij na Pančevačkem ritu obiskuje 40’. krneti iških delavcev. V . okviru delavskih (tudi ljudskih) univerz je mogioče organizirati stalne točaje raznih vrst z-a razn-o raven slušateljev, v raznih oblikah (predavanja, razpravljanja itd.) Na ta nečim bi zagotovili! -ne samo kontinuiteto, temveč tudi Etalnejši in boljši predavateljski kader. Mogle bi se hitreje in laže izmenjevati Izkušnje, nuditi pomjoč !z središča, dajati pomožna literatura, prožneje reagirati ne potrebe in interese slušateljev, dati možnost slušate_
tegni-ti za pomoč p-ri delu komu nistov na posameznih podilo?) Ih družbenega življenja, sm-o vendar pri tem prepočasi napredovali. Se vedno je vodilni kader ZKJ m SZDL toliko zavzet pri konkretnih državnih in družbenih poslih, da se danes prema !h-nio število vodenih tovarišev bo-vi s kompleksno analizo ir spremljanjem vsakdanje poli'!fine problematike. Ni dvoma, da se vse te ugotovitve t5?eto znatno -tudi organov CK ZKJ.
Zato je treba na tem plenumu
zares napraviti končni prelom v tem pogledu, to se pravi preit: moramo od besed na delo. Treba je izvršiti vse potrebne ukrepe da se neobhodno potrebno število tovarišev usposobi 7.a aktivne! še	pril itičn.d -orga n iz a c i j skr
deilo, pri čemer j:h je treba ipnrosti\i deloma ali povsem dru. pih poslov. Ne smemo pozab’t: da ni dovoli, afcn n ari vodiln' organi od časa do časa sam" kri-ttzirajjo sHabosd in napak" naših orgehizacil.' temveč ' ff potrebno, da so tud! sami sposobni za vsakdanjo pomoč. Mislim. da ne bom pogrešil, č" pravim, da je prav v tem seda’ naša glavna slabost. Odst.rame-vanie teh slabosti in pomanjkljivosti bo iizredno mnogo prte">-rr(«glo. da se bodo naše organ1-•r-rr:° povsem znašle v novih okoliščinah.
Mislim, da so to glavni problemi iz dela naše Zveize danes in da jim morajo vodstva in or-
,	..	_	..	.	.	.	svoja	dela, jih presojajo in ne poizkuša. Čutimo, da ima-
lovati dati nekaj svojega. In skušajo popravljati. Priprav- ja svoje V2ornike v dobrih smo Hn.nl,- mnU	,,	„hn.	Ijajo tudi predavanja, ki jih	domačih pripovednikih	in
bodo seznanila z našim kul-	prav je tako
turnim in političnim žirije- Zato je bolj zanimiv odgo-nlem-	vor na vprašanje: kaj? Snov-
Nato se je začel literarni	no posegajo na	številna	raz-
večer. Branko Semen, Marko	lična in zanje	še zapletena
smo dajali: peli smo v zbo rih, nastopali na improviziranih odrih v šolskih telovadnicah, recitirali smo, plesali v folklornih skupinah, igrali v šolskih orkestrih — le malo-
drugih .problemov, do etične poštenosti in morale, do materinstva, zakona in nezvestobe, dozorevanja in smrti. Z izborom snovi je zlasti presenetil Mir če Šušmel, ki — po bežni, zgolj iz poslušanja izvirajoči sodbi — od vseh mladih pripovednikov največ obeta.
Marsikatero prebrano delo je nastalo iz -osebne prizadetosti, doživetja .in spoznanja. Manire in krčevitega hlastanja po temi za vsako ceno ni bile Končni vtis dolgega, skoraj malo predolgega in zato utrujajočega večera pa je dovolj ugoden, da si še želimo takih pogumnih, iskrenih nastopov, na katerih bi nam mladi — mogoče v malo bolj
no’ Štr,le’ Marian Erbežnik, Jurij področja. Nekateri celo preše- kritično izbrani "in skrčeni ob-sem ali prozo, ki je potem na- Fakm. Milena Merlak, Niko netijo. Ljubezen, ki je v liri-	 *------- ---------•
vodno za dolge tedne obvisela na razrednem stenčasu. Kes, literarne sekcije so bile nekakšne pastorke naših živahnih mladinskih aktivov. Danes pa je drugače: ustanavlja
Grafenauer, Mimi Malenšek in Boris Juh so brali svoje pesmi, Ala Peče, Mir če Suš-mel, Paša Kovakovič, Silva Vavpotič, Janez Kajzer, Jože Derganc, Peter Grum, Pe-
li ki — spet posredovali svoj ki na prvem mestu, se je v razvoj in svojo pot.
...IN IGRALCI
se osrednji kulturni klub ljub- ter Magajna in Janez Praprot
T o ei m n L. o	I	o	i	o	.	m	I	i	4	o	—	o	m	m	o	.	—
ljem za izbiro tečajev itd. To je ganizacije posvetiti polno pozm--pomemfcno zlasti zaradi tega, nost, ker bo od pravilnega tz-ker se delavske univerze organi- poljnjev-anja teh nalog odvisno, s zirajio v industrijskih središčih, kakšno hitrostjo se bodo uspeš-kier je delavski ratzred številen, neje gradili in nadalje razv:5al5 Tafco njihovo delo bi bilo obe- socializem in socialistični odn.es5 nem tudi podlaga za prirejanje v naš državi. začasn5h .seminarjev za slušatelje tudi 5 zv en kraia. v katerem žive.
In končno. Obilja oblik v ideološkem delu naj spremila s ta’-; n boi za popolnejšo m vsestransko vsebino, za aktualnost, za boljšo kakovost, za večji čut odgovornosti. za vrednost tega. kar s« daje de’ovnim ljudem, ki se žel,-epnmati z marksizmom.
Tovariši in tovarišice!
Napake in pomanjkljive jp naš;!h crgan3za.cii :n komiteje”
Ijanske mladine in literarna sekcija bo v ta klub stopila najbolj pripravljena za delo in bo najbrž ena njegovih najresnejših in najbolj delavnih sekcij.
Ne, niso bili le spomini. Bolj verjetno je, da me je na ta literarni večer privedlo začudenje nad dejavnostjo, ki je pred leti — vsaj v tolikšni meri — skorajda nismo poznali. Odkod ta želja, izpovedati nekaj o sebi, o svojem času in spoznanjih? Je to le mladostni konjiček, želja po osebnem uveljavljanju? In kaj nam pravzaprav hočejo in roo-
nik pa prozo, črtice ali odlomke iz novel. Mir, s .katerim so nastopali, je bil večinoma le navidezen. Nekateri so brali plaho, tako tiho, da smo morali pozorno prisluhniti zvoku in pomenu izgovorjenih besed. Toda poslušali smo skrbno in pozorno.
Kritično oceno prebranih
Nekaj večerov kasneje sem spet sedela v dvorani. Dvorana je bila druga in tudi obrazi v . njej so bili novi, pa so me vendar spominjali na tiste z literarnega večera: zopet so se zbrali sošolci,* prijatelji in starši in v prvih vrstah so sedel: tudi profesorji, ki so bili tisti večer začuda prijazni, dobrohotni in človek bi rekel — celo
njimi, saj je bilo ta večer ša toliko drugih ^stvari, ki so mi ugajale: vesel šepet v dvorani, s katerim so sošolci — gledalci pozdravljali nastope svojih sošolcev — igralcev, ki so se pojavljali na odru s tujimi imeni,
. pa vendar tako domači in poznani. Živahen, sproščen smeh ne le v prizoru, ko ga igralec »polomi« v prevajanju iz latinščine, temveč v vseh prizorih, ki-so nudili le količkaj priložnosti za smeh. Živahen direndaj v odmorih, ki je spominjal na šolske odmore. Se in še bi lahko naštevala drobne dogodke tega večera. Toda vrnimo se k glavnemu dogodku, k predstavi.
Režiser se je verjetno skril za psevdonim. Ne vem, zakaj. Predstava, ki jo je naštudiral z mladimi amaterskimi igralci, mu je lahko v čast. Res bi lahko odkrili nekaj pomanjkljivosti v mizansceni in mogoče tudi preveč črt v tekstu — a kdo. ve, kolikokrat so mu mladi, temperamentni igralci na predstavi skočili Iz ojnic. V •	vsej predstavi pa je znal ob-
mara je tako še bolj prav. Za- držati pravilen tempo in tisti igrali	so	ljubko	in	prisrčno	zlati žarek ljube mladosti, ki
igro o	mladosti,	igro	o	lastnih	ima v komediji glavno in edi-
»Srecn-h dnevih« Narisal in je en be«edo Ponekod m1’ Jn-n'
det pa bi le težko podala. Ne malce ponosni. Prav tako pobom se izgovarjala, da je vsak nosni kot starši ali sošolci. Ta dan za te mlade ljudi korak ponos je bil utemeljen: 12. mar-
Bogata privatna knjižnica
Pred nedavnim so sodelavci Zavoda za zaščito kulturnih spomenikov Kosova in Metohije odkrili tHigato in znanstveno zelo po-imesnhno knjižnico orientalskih rokopisov v arabščini, turščini jn pc-rzijšCini. Njen lastnik je stari hodža lanaet Imami iz Peči, ki Je 40 let posvetil zbiranju in nakupovanju starih knjig in rokopisov na Srednjem Vzhodu in na Balkanu.
H«.41 a Istnet Imami je izjavil, da obsega njegova knjižnica več 'kot 1400 zelo redkih del, od katerih so nekatera celo unikati. -Snovno zajemajo področja teologije, etike, zgodovine, književnosti in zemljepis j a. Večinoma 'datiralo v 14.- in 15. stoletju.
Muzej uporabnih umetnosti v Titogradu je zaprosil Isoieta Ima-niija za sodelovanje pri razstavi orientalskih rokopisov, ki jo pri-
naprej, da so sedaj v dobi iskanj, -poskusov in rasti in da bi to, kar bi povedala o njih danes, jutri,že ne veljalo več.. Tudi ha to ne, da so vsi ti mladi ljudje še v dobi posnemanj, .v kateri — hote ali nehote — še ne dajejo veliko svojega. Njihovi so pravzaprav le pogum, resno hotenje in iskrenost. Prav zato pa je s kritično oceno teh mladostnih' del tako težko. In
ca so nastopili člani dramatske sekcije mladinskega ^kultumo-umetniškega društva »Ivan Cankar« na klasični gimnaziji v Ljubljani že s svojo četrto premiero. Ob tej priliki so izdali celo gledališki list, v katerem so se nadvse prisrčno predstavila, povedali nekaj o svojem delti, pa tudi — kakor je pač navada v gledaliških listih — nekaj prav tako prisrčnih be-seg o avtorju in njegovem delu,
končno, saj jih višem prišla ki so ga izbrali za uprizoritev.
poslušat zato, da bi vedela kako pišejo, temveč zato, da bi spoznala kaj vidijo, kaj spoznavajo, kaj jih zanima, kaj pretrese in ob čem se zamislijo. Zato ne bom govorila o posameznih delih, tem-
Res, o delu, ki so ga Igrali, nisem še nič povedala, niti naslova. Včasih smo brali in še beremo, da igrajo dijaki klasičnih gimnazij Aishila, Sofokla ali Evripida. Takrat modro prikimamo, češ prav je tako. To
več o tem, kaj so želeli izpo- spada že skoraj v učni načrt
ved ati in povedati.
Prozni del večera je bil veliko boljši kot lirični. Pesmi! Kot da bi od Jenka, Murna in Gradnika nihče več ne napi-
ipravlja. Država je že prevzela • sal pesmi, ki bi jim mladi pri-
knjlžnico v zaščito in jo bo Kmalu tudi odkupila.
NOVE BEVUE
BREDA ^»OGORELEC: Sintaktične napake v šolskih nalogah.
Med drobižem MARJA BORSNI-KOVA ugovarja črno-beii kritiki.
sluhnili. O čem so govorili v pesmih? Največ o ljubezni, malo o letnih časih in veliko premalo, skoraj nič o življenju, o ljudeh in o svojem odnosu do časa, domovine in sočloveka. Zanimivo je, kako
klasičnih gimnazij. Dijaki s teh gimnazij so nekako poklicani, da ožive te stare, častitljive umetnine, ki jih vsi občudujemo. Toda, ko vam bom povedala, kaj so igrali ljubljanski »klasiki«, boste rekli: ne-
NapepSc ilustracije objavlja revija
•TOVARIŠ-
Državna založba Slovenije je te dni izdala mapo z reprodukcijami del slikarja Rika Debenjaka. O publikaciji bomo v krat- ' kem podrobneje poročali, danes pa objavljamo Debenjakove »Panjske končnice«, ki so zbujale pozornost tudi na razstavah
v inozemstvu.
Brazilska reakcija na ameriško prodajo presežkov bombaža.
Predsednik Kubiček je v zvez; e težavami izvoza brazilskega bombaža po odločitvi ZDA o prodaji presežkov po zelo nizkih cenah izjavil na tiskovni konferenci, da je o tem razpravljal s trgovci bombaža v. Sao Paolu in da bo odgovoril prihodnjo nedeljo. Izjavil je dopisniku Reuterja, da bo ščitil posestnike z uvedbo minimalne cene 135 do 140 kruzejrosov za 15 kg bombaža standard, tipa.
„Poj6, poj6, da še nikdar	tako...“
»In pomnite današnji dani« S razom znova vso, z mletja nako- tem literarnem zvenu, za k ate- uspeli prav oni deli, ki jih je premajhno prizadevanje v šoli, tem zadnjim verzom, polnim pičeno in tragično sproščen« re- rega je pokojni Prijatelj hekoč gradil na narodni motiviki. V morda kopica drugih problemov, upornosu in bolečine, ki ga je volucijo slovenskih kmečkih trdil, da ima v svetovni liter«- tem oziru ie u Pr- zlasti^lepa ki je v dneh obnove terjala čas ob koncu svojega baladnega puntarjev, potem bi verjetno turi samo še enega vrstnika, njegova skrajšana in zgoščena in zavzetost naše mladine dru-cikilusa o stari uravdi položil morali priznati, da je bil ta us- vendar pričakoval morda še -obdelava »Stave« s ponavljajo- gam; morda v nemajhni meri Anton Aškerc v usta umirajoče- peh samo delen in da je v jubi- silnejši in pretresljivejši, š“ ^un se ljudskim glasbenim-mo- sama prekinitev med vojno, ko mu Gubcu, ter glasbenim forts- lejnem srečanju skladatelja, di- bolj adekvaten glasbeni izraz, simom Matije Tomca na te b»- rigenia in pesnika, zadnji, rojt-n Ni bilo malo glasbenih obdelav sede je Akademski pevski zbor pred sto leti v Rimskih Toplicah, velikih del iz naše literature »Tone Tomšič« pod vodstv>m ostal najmočnejši in z njim - zadnjem času od Prešama d?
Radovana Gobca zaključil sinoči če je bila že dana druga para- Cankarja in 2upančiča in Tom-svioj uspeli jubilejni koncer.tr lela — kot nedosegljiv vzor še čeva kantata - o »Stari pravd «
Pa vendar, če ne bi koncerta vedno nekdanji Maroltov APZ, nikakor ni slabša, če ne morda ocenjevali samo kot iubilej z čigar koncerti so resnično ostali celo boljša od marsikaterih med vzdušjem čestitk .n vencev, a m- v spominu vse do danes kot kul. njimi.
pak če bi se — sicer brez glas- turni dfcgodki sami po sebi.	pa vendar se tudi pri njej
beno-s-trofcovnega analiziranja, A* da ne bi razumeli napak:	lahko človek vpraša, ali — in
vprašali, ali bomo »a dan, ta ve- ne gre . za zanikanje velikih kje bolj tn kje manj — je skl a-  ___________________________________.	,
čer, res pomnili kot silno umet- vrednot enega In drugega sinoč.	datelj ostal enakovreden pesni- PrlP?veduje	o silnem	zmaju pod	sa, silnega zbora,	cigar	koncerti
niško skladateljsko tn poustv?r- njega protagonista, gre le za	ku in kipečemu dogajanju, ki .ga	310	goro	k	z	m	nam	bodo	vsem	~ ne le glai5"be‘
tivom v slogu narodne pesmi je prinesel tradicijo našega zbo-»Vino pije Oger Ferenc Tahi« rovskega petja v novo svobodo ald onomatopoetičnem prikazom, pravzaprav samo naš partizanski kako »jaše vsaki dan Tahi ž go- »Srečko Kosovel«, ki pa je imel stl k Savi«. Tudi dramatizirani — z nami vred — to nesrečno recitativ učinkuje tu odlično in smolo, da se je razšel, v ničemer ne ruši njene glasbe- Kot kvaliteta ne more nastati ne harmonije. Stilno.- se morda brez kvantitete, brez zborov še bolj zliva v skladbo recitativ fantov na vasi, delavcev, dija-v tretji baladi, kjer recitiranje kov, tako tudi m mogoče imeti trikrat izide iz zborovega pet- kvantitete brez kvalitete. Ako ja in z utišano pevsko podlago ne bomo imeli v centru močne-
jalno doživetje, k«t nekaj, ksr morda celo napačno a vendar opisuje, in kje verjetno tega ni
udarja besede »Moj oče tlačan, nikom, ampak tudi laikom —
^-----------  -j	«	--	-	 J*	--- vuibujc, lu rk] ir vcijctuu ‘•ege* iaj .	w«x	..	,	_.	.	-	,	,
nam je vzbudilo z glasbenim iz- iskreno porojeno misel, izreče- zadel. Dolgost besedila sirnega jaz tlačan«, sinkobošvrob- resnično doživetje, dok,er si
 ... —  ............... govora	o	Je skladatelja prisilila včasih v	J*'b°S° m°gU Zb°n Jemat3 Kp
ToiiiCGVa kantata — v nasprotju, nekoga za vzor m vzpodbu
kot mt je omenil eden izmed dokler ne bodo komponisti še
ne prav
no prav rato. ker Je govora o Je skladatelja prisilila včasih v  ________________.	j'	„	f°	,,	,
dveh vieokokvatttetoih pojmib v nekoliko raztegnjeno in neizra-	™	vzor	« vzpodbudo,
našem današnjem kulturnem rito glasbeno sliko, ki Ji tudi
življenju. V zvezi s skladbami ponekod skoro lahkotna melodi- pevc.ev’ 5eS’ da. 3e težka’ kar bolj kot dos1*3 skUdah pesml
na besedilo Jz naše književnost; fca ni bila v prid, kajti kljub ™°,rdf. ”	^ nS' pravx za ži7a 2J>orf.,same’ zU37
se nasploh odo5ra vprašanje te- ljudsk« domačnosti Aškerčeve f” ,	£	c Č*	t	za	tak	kvaliteten, novih
»- v_. ,	.,	.	poslušalca	dokaj lahka in široko stvaritev žejen korpus, toliko ča-
ze, ki jo glasbeniki prevzemajo epike vsa zgodba vendar ostaja	.	.	_	...	’
. «,„1^-™- »v«.,._____'	,	7	.	..	razumljiva,	zaradi česar se go- sa ne bomo prišli v našem zbo-
ne ztto	v	Z ?Zt ka ? f t l Tu *""> s to prvo izvedbo njeno iz- novskem petju naprej tako, kot
k?e	rž	* iTi 51	^Janje še ne bo končalo.	bi želeli m kot smo že Včasih
samo kdaj pa kdaj dovolil, da Podobno velja tudi za mladi, bili. Resda je naš osrednji zbor
seveda niso mogli slediti v prefinjenosti podajanja, ki ga igra marsikje zahteva. Verjetno je tega kriv — če je to sploh krivda — neposreden odnos do oseb in značajev, ki so jih morali izoblikovati. Igrali so, in čeprav se to mogoče čudno sliši — prav to je bila njihova napaka. Bili so na odru in so .grali, pa bi morali pravzaprav živeti, pozabiti na oder. V nekaterih prizorih so se res sprostili in tem prizorom ne bi mogli prigovarjati niti dobri poznavalci gledališča. Drugod pa je bilo malo preveč igranja in celo karikiranja. Vendar je delež mladih igralcev za uspelo predstavo veiik in oni so bili pravi junaki večera, na katerega so se pripravljal od meseca oktobra med učenjem in Pisanjem šolskih naieg. Vam iih smem predstaviti?
Franci Križaj je igral »junaka iz sanj«, letalca Michela Bouilheta, sestri Marianmo in Francino Gassin Ljerka Finžgar 5n Irena 'Prosen, nitmega brata Bernarda Janko Koren, najmlajšo med vsemi, navihanko in sanjarko Pemetto Alenka Ferenčak nieneaa brata Olivi-era na Milan Aleš. To predstavljanje naj bo obenem tudi nobvala: vsi So igrali in tudi zaživeli, iskali in tudi našli pot do gledalcev tn vsi - jim da— •
jemo priznanje in se z nijml vred veselimo njihovih srečtehi dni.	S.	G.
Slovenski slikar France Godec Je prejšnji mesec razstavljal v Bombavu. Indijska kulturna javnost in likovna kritika ata njegova dela ocenili zelo ugodno. Na sliki njegova. »Beška luka«
nekdanjih oetib ljudskih zgodi grajskih kleti, uživajoč v svetit temu Se' prav giVovo vabijo - R besedni in slikovni podobi »pi-pač pa zato. ker vi« te literarne jo in pojd mi veselo«. Jasno, stvaritve Se nekje zvenite v *r- <ja skladatelj' ne more zatajiti
lojeni oblito in predstavi m«d samega sebe. ker Se bi to storil, na^l' nami.	bj prenehal biti umetnik. In ta-
Tomčevi zvonovi v zadnji na- ko so verjetno Tomcu — molstru ladi Kronanja — Zvonovi zag- naše folkloristike poleg sakral
dani močno, a človek
lte^t^šči^^^dekT	** 16	J	čeprav že deset let stari pevski pri Slovenski filharmoniji viso-
lje	pušča«	dete	nedotek-	posameznih	balad, zlasti še v zbor ljubl3anskih študentov. Ce	kokvaliteten, a vendar profesio-
Art. ..f.	balade kot	ostanek	^udovj^b1|..	°,T?CU	sem ga primerjal 1 Maroltovim	nalni zbor, naj bo tak ali dru-
APZ in če v njem tud, sami	gaeen. te svoje vloge odigrati
iSčejo svojo umetniško tradicijo, ne more v celoti. Neprofesional- 360 pevcev se mu je v tem razje to ebole gotovo prav zaradi	m zbori morajo imeti svoje	dobju	izmenjalo	že okrog 270	in
zavesti poslanstva, ki ga Ima ta	vzornike v živem, vedno se opla-	glasbeno	oplajalo	naprej, tem-
*bor za pevsko kulturo našega	čajočem, prav tako prostovblj-	tk>lj, ker	Je iz	zbora	poleg	ne-
nem vodilnem pevskem zboru,	katerih profesionalnih glasbeni—
Vokalna glasba J« bila med	prvem med enakimi, takim, kot	kov izšlo	tudi	že 18	novih	pe-
Slovenci vselej najbolj močna in	je bil nekoč Maroltov APZ. in	vovodij.
 . .. . __,,	 ,,	.	.	najholl naša glasbena zvrst. No- takim, kot Ima sa te vso pogo- Da b; ta mlada reka tekla v
rebški poj 6, poj6. da še nikdar ne g>asbe — tudi v »Stari prav- bena nova ugotovitev pa ni. da je tud j novi Akademski pevstki bodoče naprej še bolj široko in teko....« -to brez dvoma s sv:	di. poleg nekaterih lepo zvene- prav ta kultura zborovskega zbor. Koliko Je ta zbor vendar globoko - te bi bile bolj kot
jim klavto^dm uvodom In tudi 6,h sakralnih glasbenih Inter- p«tja danes kljub mnogim fi- že storil v preteklih 10 letih s ocenjevanje slavnostnega jubiie-*	1	nMtopom	po-	mezzov na mestih, kjer je v be- nančnim podporam močno padla, svojim delom v stiku z nepo- ja — čestitke za nadaljnjih deset
-	-	-	U	pri	gedilu o tem govora, najbolj Morda J« bilo temu krivo naše »rednim dedom * mladino r Od let.	b».
r 6 str. / SLOVEHSn POROČEVALEC J m — 14. marca iom
Nuu	118	m
za socialne dajatve v kranjskem okraja
Občinski sveti za socialno merilo pn razdeljevanju aociai-®*-rbs.i/vo so do nedavnega reše- nih podpor. Ponekod so razdro-vali splošno socialno problemati- bili socialne podpore tako, da so ko predvsem s podeljevanjem nekateri zavarovanci dobili me-socialnih podpor, namesto da bj sečno samo 300 ali 400 dinarjev
evidentiranih 111 zanemarjenih in moralno ogroženih otrtok. Po podatkih sodišča je bilo v zadnjih treh letih pred sodiščem 158 mladoletnikov. Značilno je,
pomagali nepreskrbljenim ose. na šteodio tistih najpotrebnejših, da obsojeni mladoletniki izviia-
bam do pravic, ki jtm jih nudilo ki nimajo ničesar in nikogar, kj zakona in uredbe za njihovo za. bi jih preživljal. Pri preužitkar-ščiito. Posledica takega gledanja jih nastane večkrat problem od-eo številne nizke stalne mesečne nosa družine do preužitkarja, podpore, nizke enkratne podpore Znani so primeri, da se prev-slab odmos	dedičev do	preuži	zemnilki posestva ne drže . po-
ker jev, neodgovoren odnos dru. godbe, zapostavljajo preužitkar. žinskih članov do onemoglih in je in jih odrivajo od mize m bolnih, nepriznavanje očetov- toplega kotička celo v hlev ali stva itd. Pri otrocih padlih bor- na skedenj. V bližnji bodočn''-cev so nekateri sveti sodili, da so sti bo treba razpravljati o usta-opravili svojo dolžnost z denar- novitvi Doma ’ onemoglih za no podporo in invalidnino med. Škofjo Loko in okolico. Dom sle. tem ko niso videli otroka, kate. pih v Stari Loki je edini rehabi-remu sta predvsem potrebni top. litacijski center v Sloveniji in la beseda in očetovska skrb v Ima zmogljivost 120 oseb. V ole-vsakdanjem življenju. Občinski tarski, ščetarski in metlarski de. sveti so imeli pr=v‘.vko n°°no-t.no lavnici ter v vajenski šoli tega
—	doma sj slepa mladina pridobi-
Prifetnu	se	počutijo	va svoio kv,aHifikacijo. Domsiu.
~	*	ži tudi za prekvalifikacijo osle-
Dan žena smo proslavili, pelih oseb. Na Gorenjskem t.v spominjajoč se nesebičnih na- tudi okrog 200 gluhonemih, med porov žena in mater, ki se katerimi je 30 mladoletnikov. nenehno trudijo, da bi dru- Le-ti ne morejo obiskovati nor-žtini olepšale življenje. Zato malne šole za učence v gospo-je tudi razumljivo, da so te- da-rstvu in bo zaradi tega treba mu mednarodnemu prazniku misliti na organizacijo občasnih posvetili posebno pozornost v tečajev, kjer bj si pridobili pa-zavodih, kjer vzgajajo naš trebno teoretično znanje najmlajši naraščaj. Eni taki proslavi sem prisostvoval.
Vnučka Imam v vrtcu Milana Majcna v Šiški. Starša sta zaposlena, zato sta malega Tomico zaupala vrtcu. Prvič je šel od hiše. Jokal je in prosil, naj ga peljejo domov. Ka-
jo iz.družin z mnogimi otroki ah so edinčki. V preteklem letu je letovalo s področja OLO Kranj
Pokvarjena mezga iz . Sarajeva Te dni je prejel sadno-likerski kombinat v Ajdovščini vagonsko pošiljko mezge >> sliv od pod-
709 otrok, za katere sita bivša j*tJ» »Sutjeska« iz Sarajeva, iz okrajna ljudska odbora Kranj in Radovljica prispevala 4 milijone 420.000 din.
M. K.
Družbeno upravljanje v Kranju
katere so nameravali delati sli vovo marmelado in džeme. Okrajna tržna inšpekcija pa je pošiljko mezge zaplenila, ker je bila pokvarjena. Kemična analiza okrožnega higienskega za voda iz Nove Gorice je piokazala. da je mezga neužitna in bo ori Organizacije Socialistične zveze merna morda kvečjemu za kuho v kranjski občni so v zadnjem ča- žganja, su razvile živahno politično dejav-nost in usmerila svoje glavne na-pore b krepitvi organov družbenega upravljanja v prosveti, zdravstvu, šolstvu in na drugih področjih družbenega udejstvovanja.
Stanovanje upravlja 129 hišnih svetov s Ki člani. Uelo posameznih hišnih svetov je bilo doslej bolj usmerjeno na skrb za vzdr-ževanje hiš in na redno pobiranje stanovanjske najemnine.
— jP
GORENJ5KO
Okrajni odbor Zveze borcev 9, močno prizadeva, da bi otroke padlih borcev vključil v razne poklice. Velikega Domena je pripravljalni razred za ot-roike s hribov, k? nimajo zadostne izobrazbe za vključevanje v uk. zalo je, da se ne bo mogel Pri ne-z-akbnskih otrocih nastaja vživeti v novo okolje, v živ- problem priznanja očetovstva. žav otrok, ki so dotlej rasli v Od 232 rojenih nezakonskih različnem vzdušju, tuji drug otrok v preteklem letu jih 79 še drugemu. Meseci so minili in nima priznanega očetovstva. mali Tomiča že davno ne Preživnina, kj jo določi sjod’-tama več. Rad hodi v vrtec, šče na zahtevo matere Je veli— doma pa pripoveduje, česa se kofcrat prenizka in ne ustreza je naučil, s kom se je skregal očetovim dohodkom. Veliko ne— in kdo je spor poravnal. Opa- zakonskih očetov plačuje po zujem otroka in z zadovolj- 300 ali 400 din. čeprav so se stvom ugotavljam, da vpliva njihovi prejemki v nekaj letih bivanje v kolektivu vrtca movilšali in *o izdatiki za oretJiv-nanj pozitivno, da mu je ure- Hanče reč Ih otrok višji. V okra-dilo misli in zbudilo zanima- jp ie okrog 80 duševno defektnih nje za stvari, ki jih je prej oti-k. Ker «0 rani e pomožni raz-zav racal.	-»/p organizirani 1» v Kranju,
Prvo bilanco vzgojnega de- Škofji Loki in T-ži^u. Uh otmo-vrtca smo si ogledali ob	\7 oddaljenejših krajev zara-
pnhodu Dedka Mraza. Kaj	nHw«. oddaPer.osti p e mo-
more načrtna vzgoja napra-	HhisVovati	ir	okraju	1»	Dom
vit* v kratkem času iz otro-	duševno defektno mladino le
v Kamni gorici s prostori za .50 otroik. Om ima neprimerne r;. *?Vme in 1« Tl-n-laoTna zaseden. PrimaniVoie delavnje za ttetp
mladino, ki je smsrhas r.» nriu-čitev kakšne obrti. V okraju je
Iz Železnikov
Pred kratkim so v gimnaziji predvajali z novim kinoprojektorjem zanimive in vzgojne filme s kulturno, poljudno znanstveno in zdravstveno vsebino. Film o bakru in železu so predvajali tudi v tovarni »Niko«. Sola z novim kinoprojektorjem ne počiva. Dijaki, pa tudi starejši ljudje, z zanima-Za družbeno upravljanje v šol- njem obiskujeje filmske predstast vu kranjske občine skrbi nad 400 ve. izvoljenih članov šolskih odborov.	e
Prav tako sodeluje pri reševanju V Železnikih so v zadnjih dneh komunalnih, socialnih, prosvetnih ustanovili tamburaški orkester, ki in drugih problemov v komisijah, je razdeljen na tri skupine. Sosvetih In drugih organih občin- stavljajo ga mladinci in mladinke skega ljudskega odbora nad 250 iz tovarne »Niko« in iz nekaterih državljanov.	M.	K.	drugih podjetij. Odslej bodo e
Na 38 zborih potrošnikov so v kranjski občini izvolili okrog 100 potrošniških svetov, v katere so izvolili okrog 000 državljanov.
bili lam gasilci v občini zelo delavni. Vsa društva štejejo 339 aktivnih članov n članic, 40 mladincev in 82 pionirjev. Težave jim povzročajo predvsem stara oprema, že izrabljene cevi in izrabljene motorke. Tudi pomanjkanje vode je občutno, posebno v letn sezoni. To velja še posebno za naselja Bodešče, Pod. hom ter Zg. in Sp. Laze. Tu bo treba misliti na gradnjo bazenov. Tudi Ribno in Koritno sta slabo preskrbljena z vodo. Lani ni bilo v občini nobenega večjega poža. ra, kar Je predvsem zasluga preventivne gasilske službe, ki Ji posvečujejo vso skrb. B. B.
Občni zbori SZDL na Bledu
Pravkar minuli občni zbori SZDL so bili zelo dobro obiskan'. Tudi poročila in razprave o delu in splošnih prilikah so bile živahne. Tako so v Gradu razpravljali o zaposlovanju mlad ne v poletnih mesecih in njenem vključevanju v gostinske tečaje. V Želečah so razpravljali o gradnji nove šole, kajti sedanji prostori že dolgo ne ustrezajo vsem potrebam. Tu je bila na dnevnem redu tudi cesta. Na Ml in e m so razpravljali predvsem o ureditvi gostišča, domala povsod pa je bila na vrsti razprava o potrošniških svetih, ki jih bo v kratkem imenoval občinski ljudski odbor, pa tudi o delu raznih samouprav, ni organov.	B.	B.
Kako bo z letališčem v Lescah
Predvsem po zaslugi alpskega letalskega središča v Lescah je bil lani Bled povezan z letalsko progo Ohrid—Beograd—Zagreb. Ta je bila za sam Bled velikega po. mena. Alpski letalski center je storil vse, da je dogradil letališče ln moderno pristaniščno zgradbo, zato je letošnji sklep JAT, da letališče v Lescah ne bodo vključili v plan rednih linij, vsekakor čuden. Vsi tur stič-ni organi se sedaj ponovno za-vzemajo za to, da bi bilo tudi letos letališče v Lescah povezano z redno linijo.	B.	B.
radi tega so ustanovili večerno gimnazijo, ki jo obiskuje 30 slušateljev. Pri ustanov tvi so precej pomagali profesorji nižje gimnazije v Bohinju, ki tudi učijo.	s. P.
Kulturno-prosvetna
dejavnost
Svet Svobod in prosvetnih društev kranjskega okraja je pripravil ta leto 195« pester program
v bodoče bolj skrbeli za požarno-var* nostne naprave. Razpravljali ?»o tudi o podelitvi odlikovanj tistim, ki so sodelovali pri poplavah 1334. leta v Celja in okolici. Tisti, ki so jih predlagali za odlikovanje, jih doslej še niso dobili, čeprav so si jih zas.u/ili. Sklenili so še. da bodo l' oddaljenih vaseh ustanavljali posebne gasilske trojke, kjer bo mogoče pa tndi gasilske desetine. V bodoče bodo skuhali pritegniti v svoje vrste še več ...	-o.	F,anov> predvsem mladine in žen«
raznih kulturnih prireditev Svo* ,n posvetili vso pozornost strokovni bode in kulturno umetniška dru-
štva bodo sodelovala pri proslavah ob 20-let.nici stavke v Jugočeški In v drugih tovarnah na Gorenjskem. S tem bodo poudarile izreden pomen dogodka, ki je po svo
Občinski svet »Svobod« ln prosvetnih društev je na zadnji seji ustanovil več komisij, ki bodo vodile de-p^.g.45.8 uusuuna. n.j jC	javnost posameznih sekcij. Tako bo-
jem revolucionarnem poteku raz- ' ao Pr‘. sve*u obstojale komisije za gibal vse napredne Slovence. Pri	»zob raze vanj e. glasbo, dramatiko in
okrajnem odboru Socialistične	**>sportarstvo. tna izmed njihovih
zveze v Kranju so v zvezi s temi	prvih nalog bo priprava nastopa vseh
proslavami ustanovili poseben od-	|>?.vs*c,h zborov v občini, ki naj bi
bor, ki bo vskladil delo posamez-	J°*.	Na	seji	so	razpravnih društev In političnih ter druž-	'J®*1 .tl.ldl 0 letošnjem proračunu in
benih organizacij. Pomembna na-	oklenili, da bo treba finančno podloga čaka Svobode in kulturno-	Prev predvsem knjižnice. Nekatere
prosvetna društva tudi pr': prosla-	!m®J° ”a“r,cr. \e P° nekaj desetin
vj 200-Jetnice rojstva Tomaža Lin-	^”j»^* “ricakujejo, da bo ljudmi od-
harta v Radovljici Tako bodo do-
Bohinj
stojno proslavili spomin pisatelja prve slovenske drame in znanilca naprednih meščanskih idej ob oro-padu fevdalnega družbenega sistema. Društva kranjskega okraja bodo razen tega uprizorila vTsto novih dramskih del. lutkovnih Iger ln nastopila na številnih koncertih. proslavah In drugih prireditvah s svojimi pevskimi mešanimi. moškimi in ženskimi zbori, s folklornimi skupinami, tambnra-škimi sekcijami in svojimi solisti.
M. K.
' IZ SLOV* KONJIC
Yr konjiški občini je 1! gasilskih društev, ki štejejo nad 270 aktivnih članov,, poleg tega pa še precej žena, pionirjev in mladincev. Lani so sodelovali pri gašenja 20 požarov in ohranili več milijonsko vrednost. Pri čiščenju, vzdrževanju in popravila gasilskega orodja so opravili več tisoč prostovoljnih delovnih ur. Društva se borijo s številnimi težavami. Lastni avtomobil ima le društvo v Konjicah, večina društev pa že ima motorne brizgalne, vendar so marši-
bor vnesel v svoj proračun primeren znesek za te potrebe.
jr easy
Kmetijsko gospodarstvo v Tratah je eno zmed redkih poskusnih obratov v severni Slovenji, ki je doseglo v zadnjih letih zavidljive uspehe. Na posestvu so močno izboljšali živ norejo in dosegli pri kravah povprečno mol-znest 2.200 litrov. L°t"s bodo zgradili nov hlev za 5; krav ter začeli z obnovo sadovnjakov in v nogradov. Potrebna finačna sredstva so si že zagotovil.
Na zadnjem zasedanju delavskega sveta so razpravljali o finančnem in gospodarskem stanju in sklenili, da bodo porabili presežek za amortizacijo. Debli so tudi nov traktor m nekaj nujno potrebnih drugih strojev.
R. J.
Josip Negode
Nepričakovano je umri v po-
Di ue pozabijo starih obl čajev, so tudi letos celjski študenti pripravili slavnosten »sprejem« brucov v svoje vrste. Sprevod po mestnih ulicah, ki so ga pripravili v popoldanskih urah na dan akademskega plesa, je vzbudil ogromno zanima-
Dolenjski boljše prometne zveze
M. B.
svojim sporedom nastopali na pro-
slavah in drugih prireditvah. Vse-
kakor je ta orkester za kulturno prosvetno življenje v kraju pomembna pridobitev.
k,a, starega komaj nekgj nad tri leta! Slišali smo petje, re-citiranje in uživali z otroci, ko jih je obdaroval. Jasno se je poznalo, da je vzgojno delo bilo uspešno. V predpustu smo bili zopet tam. Otroci so nas presenetili z maskami.
Kdor si je ni mogel omisliti, so mu jo pripravile vzgojiteljice. Slednjič je prišel dan žena in ustmeno vabilo. Del dnevne sobe je bil preurejen v oder, mizice polne cvetic.
Otroci so upirali nedolžne oči v vrata, za katerimi so ča-
*—•«
CicŠana po Sloni«• »}. ^»J*™-	J> 1. v	MokJ	fr.',"« SffiiSrSSSiS
Zupančiču je gladko tekel	na	Kirki kopališče, ki je nogu, Mirna v Žužemberku. v Železnikih, ki ga je priredila
brez zastoja; ni to lahko do- ™ed najlepžimi v Sloveniji- Sode- Kot vsi gospodarski k,rogi na Uudska univerza"	G-
seči pri predšolskem otroku.	Je P1? o'eP'savl mesta, ure- Dolenjskem, se tudi turistično	Senica-T	nrlin
Naglas in mimika, vse je bilo	W F00 m P^kov ter dragih	društvo v Novem mestu zavre- „	J	.
pravilno, naravno. Potem so	del.h ki so v zadunh letih spre-	ma za boljše prometne zveze na	kdo og?lsf, 'ČepravYe° "tej pr!
se vrstile kratke recitacije,	menila lice mesta. Društvo^ sa	Dolenjskem saj sedanje niso pri-’	Jazm	vasici ob	Sori zelo	razgi.
posamezni otroci, pari, skupi-	skupmo z odborom za olepšavo	merne za splošne interese teh kra-	-bano	kuItHrno.	življenje.	Kljub
motorne Brizgalne, venaar so marši-	j	, i
kje že zastarele. V Zrečah in drugih	nedeijek dne 12. tega meseca naj-
Na rednem letnem občnem	krajih pa	gasilci	še vedno nimajo	Starejši Tržačan — Slovenec
zboru Zveze borcev v Bohinju so	primernih	prostorov /a shranjevanje	JOSIP NEGODE. Ko je dne 26.
sklenili, da bodo omogočili bor-	orodja.	februarja re^a ir-a rlnn.->lr>;! qR
cem in ativ.istom NOB pridobitev Na zadnjem obenem zboru občinske .	1	-r2	IeLa «opolnil
potrebne kvalifikacije. Prav za-	gasilske zveze so	sklenili, da bodo	lot trn stopil v predzadnje leto
bližajoče se sto le~n!ce, smo se ze vsi v Ljubljani bivajoči Tržačani, zlasti Svetivančan: veselili, da bo ta vrli očak vendarle učakal od nas vseh napovedano 100-letnico.
Moža je v zadnjem času zlasti potrlo dejstvo, da ni mogel več delat., kot je sam neštetokrat ■poudarjal. Izučen umetne kam-nose.ke o o rtje delal vztrajno od rane mladosti do predlanskega le-
Ali nas ni sram?
Polčkrugo leto življenja v	skoro nasmehnila sreča, pa so
brezzračnem, po plesnobi za-	se spet iznenada zrušile vse
udarjajočem prostoru, veliketn	lepe sanje o človeka vrednem
komaj 2.5 X 3 m3 bi počasi	stanovanju. Letos v januarju
n j a. Kako tudi ne, na čelu sprevoda je brue-major~ jahal	ugonobilo žival, % kaj šele	čl o-	je Kotar jeva že	povsem obu-
preplašenega oslička, za njim pa Je na vozičku igrala Izbrana	veka. In vendar je prav	taka	pana nesla tretjo prošnjo na
Švniht v-CTrtkov^is”3 bnaB,^reveif1uglaIena.a,CeCiž^^iu,<evo'd,1bruI soba » Rožni ulici 3 * L^b’ stanovanjski urad Ljubljan a-cov za tem spodobnim uvodom ni bil preveč številen, saj so	Ijani edini stanovanjski	pro-	Center. Prosila,	je in jokala,
nekateri iz sramu raje hodili ob strani, pa so otroci in ostali	stor zakoncev Kotar in	nju-	naj se usmilijo	vsaj otrok, a
mestnih ulicah se j*e Psprevod moral^ve^ra^us^^viti^saj'1^ Ps° nib'	otrok. Tu, pri teh odgovor je bil: »Nimamo sta-
morall »žejni« bruci	večkrat	omočiti	suha grla.	Na koncu	pa	se	malih, nič krivih bitjih so po-	novanja, kjer naj ga dobimo.
ipodSobi.k0nčal°	tak0’	kak°r	se	za	take	^“vestne	priložnosti	sledice brloga, ki naj bi bilo	Čakajte.«
M’ B"	stanovanje, še strahotnejše.	Čakati...	Debelo zidovje
Kdor bi zašel h Kotarjevim .	»sobice« je že zamolklo sivo
v Rožno ulico, bi se zgrozil,	od. vlage, ki se nabira na čr-
Hiša, kjer prebivajo, je pritlikava in neznansko stara, taka, kot je še mnogo hiš v starem predelu Ljubljane. Stari,
V okviru ljudske univerze je ,	,	.	.	,	...	.
Imel tov. Niiko 2umer predavanje obotcani zidovi oklepajo maoh-o zgodovini gospodarstva Selške no kamenito dvorišče, sredi
Turistično društvo v Novem stične konference Dolenjske obve- stvu^ki^^ilo iTeko^v dolin^ze- katerega se v kanal odteka
ce. Vendar je bilo dolgo časa edino igrišče triletni Kotar jevi Alenčici in enoletnemu Tinku.
Nekoč, poleti leta 1953, pa nista več prišla na dvorišče. Otroška paraliza ju je za dolgo privezala na posteljo. Njuna mati pa je pričakovala že tretjega otroka. Kotarjevi so se tedaj preselili iz materinega enosobnega stanovanja
J-k.
so nam-
nice in na kon^Tzbo/Tseh, P^adeva, da bi bile na vseh ok- j'~ U manj“pa' za"turisdčne/*S nega’ dom?^3pr^Vavi?3 že’^ ki je zapel »Jaz pa pojdem na n cvetlice, vzpodbuja k čistoči v prihodom jutranjega vlaka iz iser. Pred kratkim je mladinska zeleno travco«. Naj ne poza- mestu in kulturni izgled. Tudi Ljubljane v Novo mesto vsaj ob nrlCoJrfiaPv SS*1^omedii^v^rF; brni kuharčke in vse druge.	? tem po^edu ,e bd ze dosežen	7.30, namesto ob 9.15 ter odho-	dejanjih »olvek nT soncu«. Ker
Po končani predstavi so otro-	'eP uspeh. Hirati pa društvo tu-	dom zadnjega večernega vlaka	nimajo odra so igralci iz tega	(kjer je bilo že devet družin-
CLt'trOVali SWjim	?ine“)a turistične vzgoje	prori Ljubljani poldrugo, do dve	se^ij^ v^ehTmfdtemko Pse va'.	skih članov) v sobico prvega
Prve pomladanske	sodelovanju z Planinskim url pozneje, b. marsikomu usere- dijo v preprosti kmečki hiši. Ce. nadstropja. Začasna rešitev iz
cvetke.	društvom pa prireja izlete v raz-	g]£ Jutran:; aV-obus proti Zagre-	P.rav„“° Pri zadnl. prireditvi na-	aneče je bila tu saj druaam
°tZT*° *ili ^^oljni.	ne turistične m partizanske kra^	bu, bi moral odhajati iz Novega	S^k^ib«°JStoU.*0v 5SlJ'	niso mogli. Ze 1950. leta. ko še
ere pa srečne. Vtisi s treh Na zadnji redni sej. upravega mesta nekoliko prej, da bi imel kem bodo gostovali še v Ratečah, je rodil prvi otrok Obiskov so me izpolnili z glo- odbora društva so sklenili, da pre- zvezo z brzovlakom Zagreb — Trb0Jal» in drugod. h°kim spoštovanjem in iskre- puswjo občini kopališče z na- Split. Potrebne pa bj bile tudi no hvaležnostjo do 'kolektiva pravami. H kopališkim napravam <fruge prometne izboljšave. O tem vzgojiteljic, ki so v kratkih spada poleg kopališča in kabin bo v kratkem posebna konferenca mesecih uspele izklesati za- tud; upravna stavba z gostinskim v Novem mestu.	(r)
metke osebnosti, ki jih bodo lokalom in sedmimi tujskimi so- _______________
veliko lažje dalje oblikovali bami, čolnarna z desetimi novimi šola in življenje. Koliko lju- čoln; ter še več drugih naiprav. bežni, čvrste volje in požrtvo- Društvo se bo posvetilo gradnja valnosti je treba, na spelješ novih turističnih naprav 2e letos otroka na tir, po katerem bo misli uredbi prostor za taborjenje. mogel krepko stopiti v življe- Ta bo verjetno na desnj strani nje s trdno vero vase. V než- Krke med Portovaldom .n pralni mladosti se kujejo zna- nico peska podjetja Kremen. Dru-
•l ■	A. S. Pirc štvo se je v okviru s*alne Turi-
pioioioioiaioaoaoaoaoaoaoioj
Na podlagi 40. člena Splošnega zakona o ureditvi ■ občin in okrajev (Uradni list FLRJ. št. 26-55),
reč Kotarjevi prvikrat zapro-
Blejski gasilci so zborovali	sili ia stanovanje;	toda	brez
™	uspeha. Cez tri leta	so	po-
Te dni Je	bil občni zbor ob-	_~.7.	+
6’nske gasilske zveze na Bleda. ovrto vložili prošnjo na State poročil ie	bilo razvidno, da so	novanjski urad. Ze	se	jim je
Z VSEGA SVETA
0
■
o
aa
0
o
■
o
■
o
o
■
o
■
o
o
■
o
aa
o
■
o
■
o
aa
o
L
RAZPISUJE
I
komisija za volitve in imenovanja občine Črna. sledeča d-elovna mesta v upravi občinskega ljudskega odbora Crna pri Prevaljah:
1. PRAVNEGA REFERENTA
pogoj: pravna fakulteta;
2. TRŽNEGA INŠPEKTORJA
pogoj: dovršena srednja šola, po možnosti ekonomska srednja šola s prakso v gospodarstvu ali resorju državne uprave;
3. REFERENTA ZA DOHODKE OD GOSPODARSTVA
pogoj: popolna srednja šola s prakso v računovodski službi ali resorjih državne uprave;
4. REFERENTA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
pogoj; popolna srednja šola (kmetijska ali gozdarska) s prakso v gospodarstvu ali resorjih državne uprave;
5. DAVČNEGA IZVRŠITELJA
pogoj: nižja srednješolska Izobrazba.
Plača za vsa delovna mesta po uredbi z dopolnilno plačo.
Pravilno kolkovane prošnje dostavite do 20. marca 1956 občinskemu ljudskemu odboru Crna pri Prevaljah.
0 ■
o
o !!
o j|
o i; ■ • >
0 i: ■ :
0 ii
■. v
0 ■
o ■
o
o
o ■
o ■
o
■oaoaoioaoaoaoioioioaoioio
OČALA ZA DOLGOČASNE KONFERENCE — v Parizu so se pojavila v teh dneh nova očala, ki jih bodo
uporat>ijalN. na dolgočasnih
konferencah. Za steklom je namreč fotografija oči m na
ta način se .ahko mimo spi, ne da bi to kdo opazil. Očala pa stanejo 25 frankov
BARVANJE LAS VPLIVA NA DOLGOST ČLOVEŠKEGA ZIVLJENJA7 — V ZDA so zavarovalne družbe določile, da bodo zahtevale večjo zavarovalnino za osebe, katere barvajo lase. Ugotovili so, da Je barvanje zelo škodljivo m skrajša življenje za 3 do 4 leta.
IZPOSOJANJE IGRAČ — V New Yorku sl otroci lahko izposojajo igrače prav tako kot n. pr. knjige. Vsak otrok lahko zamenja igračko enkrat na mesec. Razbite igrače pa brezplačno popravljajo razni manjši obrtniki. Klub, ki je organiziral to izposojevalnico, sprejema najnovejše Igrače z vseh koncev sveta.
PRVI RADIODIRIGIRANI VLAK. V ZDA so uspešno končali poskuse s prvim ra-diodirigiranim vlakom na svetu. Poskusno vožnjo so naredili z električnim vlakom na razdalji 15 km v dr-
žavi New York. Voz Je odpeljal in se vrnil. na začetno
postajo s pomočjo radia.
TRAGIČEN KARNEVAL — Med štiridnevnim karnevalom v Riu de Janeiru je izgubilo življenje okoli 300 pustnih veseljakov. Nekatere Je zadela kap, drugi so napravili samomor, nekatere
pa so umorili. Okoli 700 ranjencev so odpeljali v bolnišnico.
KOLIKO JE ATOMSKIH BOMB? — Po pisanju »Manchester Guardiana« naj bi bilo danes na svetu okoli 40.000 atomskih bomb. Velika Britanija jih ima 2500 do 4000, Sovjetska zveza okoli 10.000. ZDA pa okoli 30.000. »Manchester Guardian« ugotavlja. da dosedanje nesorazmerje v - atomskem potencialu med zahodnimi silami ln Sovjetsko zvezo, to ne pomeni nobene premoči, ker. že dosedanjih 10.000 sovjetskih bomb zadostuje, da bi v primeru napada uničili vsa mesta Zahoda.
ZELJE OTROK. - Ministrstvo za prosveto v Franciji 1e organiziralo anketa med učenci prvega. drugega in tretjega razred? osnovnih šol ln tako zvedelo, kaj si želijo otroci, da bi bili njihovi
očetje po poklicu. 12 tisoč
otrok je odgovorilo, da naj
bi bil oče pilot, 7 tisoč šofer, 5 tisoč mornar in tri tisoč vojak. Od trideset tisoč otrok, ki so odgovarjali na
anketo, ni nihče odgovoril, < > naj bi bil oče slaščičar ali JI trgovec z Igračkami.
NEPOZNANA GIOTTOVA I MADONA. V bližini Ferrare v Italiji so našlj dosedaj še • I nepoznano sliko znanega ita- < • lijanskega slikarja Giotta, • ■ kjer je naslikal Madono z detetom. Slika Je še dobro < f ohranjena.
»OTOČJE 8. MARCA«. So- c
vjetska ekspedicija na ladji < ■
. *Ob« je 7. marca na vožnji ! ’ iz Devisovega morja proti otoku odkrila blizu obale 1 • Norfolka neznano otočje, ki J j ni zaznamovano na geografski karti. Člani ekspedicije So predložili, da bi imenovali otočje v čast mednarodnega praznika žena »Otočje 8. marca«.
SINTETIČEN TOBAK V AMERIŠKIH CIGARETAH
Po izjavi ameriškega senatorja Earle Clementsa nekatere vrste ameriških cigaret vsebujejo »sintetičen« tobak. Clementis je izjavil, da bodo to zadev« podrobno raziskali.
nem, napol gnilem podu v luže. Z vlago se širi plesen — v obleko, čevlje, plenice. Na dveh posteljah se plazijo trije lepi otroci, ki pa jih je že pohabila bolezen. Alenčica ne bo nikdar več stopila na svoje hrome nožiče, Tinku je paraliza ohromila desno nogo, le Zorka, najmlajša je še zdrava. Kako dolgo še? Trije otroci so dan za dnem ha postelji, ker na tleh nimajo prostora, da bi skušali hoditi.
Na tleh je tudi premrzlo, saj v sobi ni peči. Le dva prav majhna električna kuhalnika slabotno ogrevata vlažni, smrdeči prostor. Ko pozimi ni bilo električnega toka, so zmrzovali vsi. Bilo je tako mrzlo, da je led vkoval enojna vrata, ki so jih odprli le s silo.
Trije otroci velikih lepih oči ves ljubi dan preide na postelji, zvečer pa se vlečejo v isto poteptano. Mati jih niti ne more skopati, ker bi se prehladili. Samo umije jih
z mokro krpo...
Trije otroci rastejo v vlagi, brez sonca in zraka. Nanje preži bolezen iz mokrih, plesnivih kotov, kot da jim ie ni pustila dovolj skeleče znamenje
Ali res ni mogoče dobiti stanovanja za to ubogo družino? Ali ni strehe v stanovanjih komaj zgrajenih hiš n.
pr. « Murnikovi ulici ali drugod. Zanje ne Niti na prioritetno listo jih niso dali...
Kaj nas res ni sram?
v. k
i?,0,0,0,0i040IO(OIOIOIOPOIOil
■
0 m
0 ■
0 m
0 a
n
ta, ko mu je odpovedal vid. Polnih 83 let je marljiv kot čebelica meril, punkrirai! Ln klesal razne kipe, spomenike in njemu lastne umotvore ter vodil v raz-noh krajih gradnje večjih monumentalnih del. Nitj *-ri leta ni u-živaj zasluženega pokoja.
Glede pokojnikovega narodnoobrambnega udejstvovanja na političnem :m kubiurno-prosvetnem pol?u na Tržaškem ie bilo v zadnjih letih že mnogo napisanega.
Z Josipom Negodetom leže v grob z.a-dnja priča narodnoobrambne, polmrične in kultumo-orosvetne dejavnosti tržaških Slovencev, zlasri S vetivančano v, od prebujema narodne zavest; do današnjih dni.
V imenu ožjih rojakov 'izrekamo pokojniku toplo zahvalo za
n ie-.ro V o narodnostno delo in dragocene zgodovinske podatke o slovenskem preb.valsrvu na Tržaškem. ki iib ie očuval bodočim
pokol en jem.
Hčerki, sinovoma in snahi pa izrekamo Iskreno sožalje!
Svetivancam
U
■	ISCEMO	ZA	TAKOJŠEN	NASTOP:
a STROJNEGA INŽENIRJA, zo vzdrževanje obratu in 0 LESNEGA MANIPULANTA (tehnika), za vodjo lesnega skladišča.
Pogoj: večletna praksa.
Plača po tarifnem pravilnika
Tovarna celuloze ln papirfo Videra-Krško
0
■
0
o
■
o
■
o
■
o
■
n
Upravni odbor -SPLOSNE BOLNIŠNICE V BREŽICAH razpisuje delovna mesta:
1. zdravnika - sekundarija za kirurgični oddelek, 2. zdravnika - sekundarija za interni add«iek. 3. otroško nego-’a®°> kvalificirano z izpitom, 4. inventarista — referen-* ** inventar in osnovna sredstva. 5. administratorko Pogoj za 4. in 5. mesto Je srednješolska izobrazba ali nepopolna srednja šola z najmanj 2 leti nrakse in oprav-lenfm strokovnim iznltom — Pr«-1	* imair,	ker
družinskih stanovanl ni na razpolago. — Prošnje z živ-1°si<rTN^C°rri	!n	Rnijrn	clii-rbov;	njem
pošljite Upravnemu odboru Splošne bolnišnice Brežice do 25. marca, 195«
3IOIOIOIOIOIOIOIOIOI
0 ca
0 ■
o
KS
0 a
0 ■
0 0
OIOI
ZAHTEVAJTE POZNANI
»ožm tt
Vera^ ALBREHT
za Matevžka, ga bo.
• nekie našla!
Ne skrbi va ž<
•UNION«: ameriški barvasti film »Vojna -svetov«. Todniik: FN; 10. Predstave ob 15.. 17.. 19. in 21.
V gl. vlogi: Ann Robinson.
V soboto ob 22. premiera amer. filma »Žrtvovani«. V gl. vlogi: John Wayne.
»komuna«: jugosl. film »volčja noč«. Tednik FN: 10. Predstave ob 15., 17.. 19. in 21. V' gl. vlogi: Saveta Malinska in Dragotniir Felba. Danes zadnjikrat!
•SLOGA«: amer. barv. film »2ena z neapeljskih ulic«. Brez tednika. Predstave ob 15.. 17.. 19. in
21.	V gl. vlogi: Lana Turner .in Pier Angeli. Ob 10. je matineja amer. barv. f.Ima »Vojna svetov«.
»VIC«: amer. film »Prelomnica«. Tednik. Predstave ob 15.. 17., 19. in 21 V gl. vlogi: John Garfi-eld.
Predprodaja vstopnic v vselj
štirih kinematografih od 9.30 do
11.	ter od 14. ure dalje, za ma-• tinejo pa od 9 ure dalje
V slučaju prekinitve električne, ga toka prva predstava odpade.
»SOČA«; nemški barvasti film »La Paloma«. Predstave ob 16.. 18. in 20. V gl. vlogi: Hans Albers. — Predvaja KINOTEKA.
Prodaja vstopnic samo od 14« dalje.
MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8: za srednješolsko mladino jugoslovanski film »Sinji galeb«, ob 15. V četrtek isti program ob 10.
»SlSKA«: francoski film »Ljubimca iz Toleda«. V gl. vi.: Pedro Armendariz in Alida Valil. — Predstave ob 16., 18. in 20. Prodaja vstopnic od 14. ure dalje. Danes zadnjikrat, jutri ameriški film »Zenske prihajajo«, ob 16.,
18.	in 20. Zadnjikrat!
»TRIGLAV«: francosko-itali j anski film »Therese Raquio«. V gl. vi.; Simone Signoret in Raf Valo-ne. Predstave ob 16.. 18. in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje.
V četrtek isti program zadnjikrat !
»LITOSTROJ« amer. film »Kapetan Carey« iin FN: 4, ob 18. iti 20. V četi-tek istj program brez tednika ob 18. in 20. Prodaja vstopnic uro; pred pričetkom predstave.
ŠENTVID »SVOBODA«:	ameriški
barv. film »Lily« ob 17. in 19.
V četrtek isti program. ZADOBROVA:, ital. film »Vrag
vzemi slavo«.
CRNUCE: ital. film »Slovo na postaji«, ob 19.30. V četrtek isti program!
VEVČE: . 14. in 15. marca ruski barvasti film »Sadko«. DOMŽALE: .amer. film »Prfed po—' topom«, ob- 18: in- 20. V čeitrtefle isti program ob 20.
JARŠE »INDUPLATI«:	ameriški
barvast,- film »Rapsodija«, ob 20.
V četrtek, isti program, ob 19. KAMNIK: avstr, film »Don Juan«,
V četrtek ista program!
BLED: amer. film »Opičje norčije«. ob 18. -In 20. V četrtek isti program ob 20
NOVO MESTO »KRKA«: ameriški film »Z vragom so' tiraje«. V. četrtek francoski film »Štirje brez postelje«.
KRANJ »STOR2IC«:	V četrtek
predvaja; ital. film »Oprosti ml«, ob 16. 18. in 20. in FN: 9.' JESENICE »RADIO«: franc, film »Oven s petimi nogami«, ob 18. in 20. V četrtek avstr, film »Luč ljubezni«, ob 18 in 20. JESENICE »ELAVZ«; amer. film »Strah«, ob 18 in.20.
V četrtek zaprto I
70. Joj, kako se Je Lupinica prestrašila, ko Jeszagledala dva velikanska, navzgor obrnjena 'okla, ki sta orjakn štrlela iz gornje čeljusti! Bala se je, da bo nanju nabodel Ugando. Ko pa je videla, da sta si dobra, ga je. tudi ona na mah vzljubila. Tako je Uganda zaupala Sambu skrivnost, da nosi na svojem hrbtu človeško bitje. Sambo je nemudoma odvil svoj rilec, ki je le vedno oklepal Ugandin vrat, in stopil ’do Lupinice..?Z. rilcem jo je previdno dvignil za krilce in si jo posadil na-hrbet.-
71. Lupinica se Je čudila njegovi razpokani In raskavi koži in ni vedela, kje naj se ga oprime, da bi. ne padla na tla. Sambo je od samega zadovoljstva'iz vsega'grla nekajkrat zatrobil Lupinici v čast. Ko je še obljubil, da jih bo v pragozdu. čimpreje obiskal, je z rilcem prav narahlo dvignil Lupinico za krilce, jo spet posadil nazaj Ugandi na hrbet in se od vseh -prisrčno poslovil.' »Vrnimo se k obrežju, kajti sonce je že zašlo,« je dejala Uganda.
72. In ko so našli kraj, kjer so nameravali prenočiti, je Lupinica zagledala neskončno očarljiv prizor 'onkraj- v mrak zavite reke. V večerni zarji bo s’ široko razprtimi krili plesale siokonoge rožnato ptice.' V čudoviti ubranosti so zavijate dolge vratove in se ritmično pozibavale, da še je Lupinica brez besed zastrmela vanje.-»To so flamingi,« ji je-zašepetala v uho Uganda.-Nihče se ni zganil, da ne bi motil lepote nepozabnega prizora.'
MIKI
MUSTER
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, LJUBLJANA, Mestni dom Sreda. 14. marca, ob 20. Popovič-
Fregarc-Delak: »Jara meščanka« (»Pokondirena tikva«). komedija. red A. (Vstopnice "so tudi v prodaji.)
Sobota. 17. marca, ob 20. Popovič. P reg ar c-Del alk; »Jara meščanka« (»Pokondirena tikva«), komedija, izven.
Nedelja. 18. marca, ob 15.30: Goeir-ner: »Pepelika«. pravljična igra, popoldanska predstava. 35. predstava. zadnjič.
Ob 20. Popovič-Pregaro-Delak: »Jara meščanka« (»Pokondirena tikva«). komedija, izven, večerna predstava.
Popovičeva komedija »Jara me. ščanika« z E. Petrovčičevo v naslovni vlogi, je pred nabito polno hišo navdušenih gledalcev, dosegla - velik uspeh. Prodaja vstopnic v Mestnem domu. rezerviranje tel. Št. 32-860.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONET* Levstikov (Šentjakobski:) trg
Četrtek, 15. marca, ob 17. Milčinski : »Zvezdica Zaspanka«.
.- Sobota. 17. marca, ob 17. Pengov-Simomčič »Zlata ribica«.
Ob 20.30: Pengov-Simonča* »Zlata ribica«.
Nedelja. 18. marca, oto 11. Kuret: • s »Obuti maček«.
ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28
Nedelja. 18. marca, ob 17. Milanski : »Tri čudne zgodbe«. Prodaja vstopnic ža obe gledališči in vse predstave danes, od 10. do 12. pri blagajn) n« Upravi Mestnega lutkovnega gledališča _ Resljeva cesta 28. telefon 32-020 in pol - ure -pred vsako predstavo pri gledaliških. blagajnah.
'MESTNO GLEDALIŠČE .
1 CELJE
Četrtek. 15. marca, ob 20. Herman Wouk: Zadeva Catne. četrtkov ' abonma i-n izven.
> petek. 16. marca, ob 15. Miloš Mikeln: Atomske bombe ni več. I. srednješolski abonma.
Sobota. 17. marca, ob 20. Herman Wouk:	Zadeva Caine. sobotni
abonma in izven.
Nedelja. 18. marca, ob 15.30: Herman Wouk: Zadeva Caine. nedeljski abonma in izven.
Prosimo abonente, ki še niso poravnali drugega obroka, da to store. čim-prej. Blagajna za vplačilo
abonmaja bo odprta vsak dan, od
. 11 do 17. marca 1956. od 18. do
20.	ure.
Uprava Mestnega gledališča.
KOLEDAR
Sreda. 14. marca: Matilda Četrtek, 15. marca: Klemen
Danes je preteklo 73 let. odkai
Je umrl veliki učitelj proletariata in ustanovitelj znanstvenega komunizma KARL MARX. — Jlarx Je skupaj z Engelsom napisal znameniti »Komunistični manifest«, ki je postal program znanstvenega komunizma. Med njegovimi znanstvenim) deli je posebno važen »Kapital«. Leta 18G1 je ustanovil v Londonu Mednarodno zvezo delavcev — i. internacionalo, ki jo je tudi vodil. Vse življenje se je neizprosno boril proti vsakršnemu zatiranju in reakciji. Z Engelsom je odkril notranja nasprotja v kapitalistični diružbi in znanstveno dokazal, da morata njen razvoj in razredni boj v njej neizogibno privesti do zmage proletarske revolucije, do diktature delavskega razreda. Njegov nauk, ki se opira na trdno podlago življenjskih izkušenj m z njim pridobljenega znanja, so si osvojili in si še osvajajo milijoni po vsem svetu.
NAJBOLJŠA KREMA!
" Imaš težke noge? Dodaj kopeli nog »JELA« sol in občutek mladosti ti bo sladal življenje.
V toaletnih in drugih. zatohlih prostorih preprečujejo
DRAMA LJUBLJANA
Sreda. 14. marca: zaprto!
Četrtek 15. marca, ob 20. Cehov: Tri sestre. Abonma H.
Petek,.. 16. marca, ob 20. Javoršek: Povečevalno steklo. Krstna predstava. Premiera? izvem. Sobota. 17. marca, ob 20. Javoršek: Povečevalno steklo. Abonma D. Nedelja. 18. marca, ob 15. Javoršek; Povečevalno steklo. Izven, in za podeželje.
Ob 20. Wi:lder: Naše mesto. Izven im za podeželje.
V petek, 16. marca bo v Drami krstna uprizoritev- farse Jožeta-Javorška »Povečevalno steklo«. To izvirno slovensko delo, ki bo uprizorjeno' kot deveta letošnja dramska premiera, režira Andrej Hieng, scenograf' je Sveta Jovanovič. kostumograf pa Marija Ko-b jeva. Nosilne vloge igrajo: Janez Ce^ar, Boris. Kralj,. Majda Potokarjeva,'--Lojze Rožman.- Pavte KoVie. Mila Kačičeva. ; Edvard Gregorin; . Vika Grilova, Jurij Souček, Branko Miklavc.
OPERA
Sreda. 14. marca, ob 15. Smetana,: Fro(Ja,£La.nevesta. Zaključena dijaška predstava.
Četrtek. 151 marca, -ob 19.30: H; Strauss: Kavalir z rožo. Abonma red K.
Petek. 16. marca, ob 15. Smetana: •Prodana ' nevesta. Zaključena: predstava za II.- giimn. Ljubljana i-n gimnazijo Litija.
Sobota. 17. marca, ob 19.30: Mozart: Figarova svatba. Abonma »red B.
Nedelja. 18. marca, oh is.30: »Ma-
no n«, izven in za podeželje.
Za današnjo popoldansko dijaško predstavo »Prodana nevesta«
je še približno l«o vstopnic po dijaških cenah v-prodaji psi operni blagajni.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Gledal iška pasaža
Sreda. 14. marca ob 20. Bert Brecht: Dobri čjovek iz Sečuana. izven. (San . Cigoj).
Četrtek. 15. marca, ob 20.30: Bert Brecht: Dobr,- človek iz Sečuana. Abonma GSŠ in TSS ni. Sobota 16.v marca, ob 20. Bert Brecht: Dobri človek iz 'Sečuana. izven. (San - Trefalt) Nedelja, 17. marca, ob 15. Gogolj:
Ženitev. Izven. (Podkoljosin —
Rohaček). -
ob 20: Bert Brecht: Dobri
vek iz Sečuana. Izven. (San —
Cigoj)
14. marca 1879 se je rodil, naj-večji fizik naše dobe Albert Einr etein. Leta 1933, ko je postal HI-' tler nemški kancler, je Einstein zapustil Nemčijo in odpotoval v Ameriko. Ocioovedal se je nemškemu. čLrža-vlj anstvu -p. se odrekel vsem častem, ki jih je .užival kot prcfesc-r berlinske univerze in član nemške akademije znanosti p. umetnosti. Einstein je posebno zaslovel- z relativnostno teorijo.!, rt-ed pet imi leti pa je svet zvedel .a njegovo novo teorijo, o .gpaviš-rcbji. Einsteinove .ideje-- in ' dela sd^.žel8''.-i^Iifvfeila?,.nairTajziv^''i''i8(^^^ tične _ fizike.: Za N e v.to n O' ml. -je Einstein pr vi. k) je spremenit' in izpopolnil klasično mehaniko ter vsskladiil odnc-s" med gmoto .jim energijo. To -oa je temelj sedanje znanost: o atomih.
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest. da nam je umrla naša dobra mama nona	y	L	•
KATARINA VOLClČ '!
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek. 15. t. m., ob. 17.30 uri fiz Franč škoive mrl. vežžče. na 2alah.
Žalujoči: Anica hči,. Ludvik. sin, dr. Branko Prem ro-v zet. Magda snaha in vnukinje Barbka. Radoj-ka. Jama.
' Topla zahvala vsem ki ste v tako .velikem številu spremili ma. šo ljubljeno mamo, staro mamo, sestro, teito
MARIJO HUTTMANN
ji darovali vence im eveitje ter z nami sočustvovali; Posebna zahvala duhovščini in pevcem za »ganljivo -petje.
Žalujoči otroci: Heini. Firida Mimi.	•	.	....
Ljubljana.: IS. maroa 1956. k-
V starosti 85 . let, je i umrl naš dragi mož, oče. ded in,-praded
FRANC TRUHLAR delovodja drž. žel. v pok.
Pogreb dragega pokojnika bo ▼ sredo. 14. t. m. na Jesenicah. .
Žalujoči: žena Vincencija si-no-v,-. Fran-ce Jože. Rudplf in dr. Karel; hčere Miica; . Zora, por. Langus Justi, pbr. Vfasrian sfta-hi. zeta, vnuki in pravnuki." Jesenice. 13. marca 1956. ji *
S osebni avto tipa »Steyer« *
X Buldog 55, v delno nepo- S 2 - polnem stanju in avtomo- J J bilski motor tipa »Steyer X S 220 OIIW« — p -be I J pošljite na »Kem«, Lesce X |	pri.Bledu.	|
Na Ekonomski fakulteti -Je bila
diplomirana Senk Majda. Kolegice m kolegi iskreno čestitamo. Namesto venca na grob pok.
Pavie .Cacaik daruje za slepo rola-.
■dl no 1.000 - din G.- USI. Isfkresna hvala!
Slovenija avtopromet SAp Ljub- ;
Ijana obvešča, tfa bo prodaja najdenih predmetov- v petek dne 16 marca 1956 ob 15. v podjetju SAP Ljubljana. Središka ulica 13. Najdeni predmeti so bil; -pozabljeni v avtobusih. — SAP Ljubljana MSokie-iviczeva razstava. Društvo slovenskih književnikov in Slavistično društvo prirejata ob stoletnici smrt:	Adama MickSevvicza
spominsko razstavo* v Narodni in univerzitetni knjižnici. Razstava bo odprta do 20. marca vsak dan od 10. do 12. ure in od 15.30 do
17.	ob nedeljah od- 16. do 12. — Društvi vabita občinstvo in šole na ogled. Vstop prost.
Poznate Slovenijo? Udeležite se slikovnega nagradnega natečaja »Turističnega vestnika« in prejeli boste lahko lepo nagrado. Natečaja se lahko udeleži vsakdo Jutri, v četrtek, ob 20.30 se bo pričel nov večerni začetniški družabni plesni tečaj tudi za starejše interesente(-ke) v »Centralni plesni šoli« (poleg Zmajskega mo-.
Dne 12. marca 1956 je odšla za svojimi sinovi Rajkom; Tončkom in Kostjo naša mama in . nona
MIROSLAVA NAHTIGAL r '
Pogreb pokojnice .bo v četrtek,
35. t. m., ob 16. iz -Jožefove mrl. vežice rta 2aiah.
Žalujoči mož Rajko univ. prot. v pokoiju, hči Ančka! zet ing. Berce Dušan in vnuka Pika im Nat ek. V Ljubljani. 13. marca 1956.	.
Gospodinje! . V sredo. 14. t. m. ob 20.. bo zanimivo predavanje ing. - Špiler Franca o sodobni gospodinjski tehniki. PTedavanje bo spremljano z diapozitivi ter mnogimi tujimj in domačimi gospodinjskimi aparati. Posebno vabimo gospodinje m zastopnike podjetij te stroke. Predavanje bo v dvorani prirodoslovno matematične fakultete (Univerza) vhod iz Gosposke ulice.	-P
Odbor Društva zobozdravstvenih
delavcev Slovenije vabi članstvo
na- redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redcm v soboto, 24. marca, ob 8.30 zjutraj v predavalnici Kemičnega inštituta medicinske fakultete. Lipičeva 2.
ist) odbor -vabi vse zobozdravstvene terapevte, de se v petek, marca ob 19.30 udeležijo predavanja prof. dr. Hribairja, o prekancerozah s posebnim, oajjcaii na ustno votlino, ki ga. prireja stomatološka sekcija Slov. zdravniškega društva v predavalnici Patološko-anatomske ga inštituta -Zaloška 4.
V Klubu kulturnih delavcev govori v četrtek. 15. marca, ob 20.30 hrvatski književnik Mirko Božič: Književne razmere v Bolgariji. -P Uprava kluba .diplomiranih ekonomistov obvešča; da bodo predavanja iz »Ekonomike pomorstva« (predavatelj inž. ekon Ilijič iz Reke) vsak petek, od 17. do. 18.45 na Ekonomski fakulteti. Predavanje se prične točno ob napovedani uri.	-P
I Fo ugodnih cenah nudimo ;; ♦
Z kvalitetni f 1 z o 1	';
2IT0 - Ljubljana
Umrla je naša draga mama
Vsem. ki so v.»Velikem Številu spremili na poslednji pot; mojega dragega moža . :	.
IVANA OBERSNELA
se najlepše zahvaljujem, posebna hvala darovalcem cvetja in pevcem za žalostmko.
Zena Angela in sorodniki.
ANA ŠTEFANie
Pogreb drage pokojnice bo v-petek, 16. t. m. ob 16. uri iz Frančiškove mrliške vežice na Žalah.	-
Žalujoči: sin France; hčerka Fani,-snaha. Dragica, vnuki in vnukinje.
Ljubljana, Beograd, 13. marca 1956. '
Zahvaljujemo se vsem. kt so spremili na zadnji poti našo ma-m-o. babico, eesitro iti teto
NEŽKO HOJKER roj. Mohar Hvala vsem darovalcem : lepiih
vencev in vsem. ki sočustvujejo z nami.
‘Žalujoči ostali.
V.sem, ki so jo poznali, naznanjamo žalostno vest, da je danes po dolgem trpljenju ugasnilo življenje naše predrage, nadvse dobre in skrbne nepozabne mame, stare in prastare mame, svakinje in tete
BAZPIS3
Ob izgubi naše drage mame, žene m stare mame
IVANKE LAH
se zahvaljujemo vsem ki so delili z nami težko bol in jo spremljali na njen: zadnji j>oti: Posebno zahvalo dolgujemo-tovarišem zdravnikom. ki so Ji pomagali in Ji lajšali trpljenje v njeni težiki bolezni.
Hvaležni smo duhovnikom, vsem, ki so položili vence In cvetje na njen prerani grob alj kako drugače izrazili svoje sožalje, pevcem upokojenskega ' ter trgovskega pevskega zbora in tovarišu Cibicu za poslovilne besede.
Žalujoča družina Lahova.
RAZPIS
Upravni odbor doma upokojencev jn oskrbovancev v Poljčanah
razpisuje mesto
RAČUNOVODJE.
Pogoj je dovršen ekonomski tehnikum ali temu enaka pred-izobrazba ter 5 let prakse.
Za samce Je stanovanje in hrana zagotovljena v zavodu.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite do 1 aprila 1956. Nastop službe 15. aprila ali
1.	maja-1956. Plača po uredbi. -R
IVANE RUDOLF roj. K0RČE
v Črnem vrhu nad Idrijo v .80. letu starosti.
Pogreb bo v sredo, -14. marca 1956, ob 10. uri.
Žalujoči: sin in hčerki z družinami ter ostalo sorodstvo.f Crni vsh, 12. marca 1956.
Po mukapolni bolezni nas Je'v 79. letu starosti zapustila naša predobra žena, zlata in skrbna mama, stara mama in sestra
IVANA HRIBAR
roj. PEZDIR upok. tob. tovarne
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 15. III. 1956, ob 15. uri izpred pokopališča na Viču. Do pogreba leži na svojem domu Ljubljana, Tržaška c. 173. -Neutolažljivi mož Franc, sin France, hčerki Anica s sinom Bojanom. Ivanka inf ostalo sorodstvo. Ljubljana, Maribor, dne 13. marca 1966.
Za vedno nas je zapustila naša draga žena, mama,
stara mama in teta ,
Kitafcik!.. nian*«t hi tsim - nagrajenec 'Chopinovega tekmovanja v Varšavi 1955 bo koncertiral v petek. 16. marca za bel) abonma. Vstopnice za neabomireme sedeže dobite pri blagajni Filharmonije od danes dalje.
Abonente belega abonmaja prosimo. da plačajo zapadli drugi obrok.	-K
V petek, dne IS. t. m. priredi Slovenska filharmonija v Unionski dvorani s sodelovanjem opernih solistov Vilme Bukovčeve, Sonje Hočevarjeve. Elze Karlov-čeve. Maruše Pitlkove. Mira Brajnika,'" Ladka Korošca.' Zdravka Kovača in Sama Smerkolja, zbora in orkestra Slovenske fll-
Ob težki izgub! našega dragega ln skrbnega moža. očeta brata, svaka in tasta
JOŽEFA BI6LEZ
se isilereno zahvaljujemo vsem. k: so ga spremili v njegov zadnji-dom in mu darovali vence. Hvala za izrečene ganljive besede pri odprtem grobu Poharc Janezu Horvat Jožefu Cestniku, cerkvenemu pevskemu zboru ter godbi Mostečno Srčna hvala župniku Podpečanu . dr. Maksu Penu. Potočnik Antonu, ki. so .tudij v najtežjih trenutkih lajšal) trpljenje nepozabnega pokojnika/
Žalujoči: žena. hčerke in ostalo sorodstvo.
FRANČIŠKA SAJOVIC roj. LIKOZAR
Ppgreb drage pokojnice bo v četrtek, 15. marca 1956, ob 10. dopoldan iz hiše žalosti' na farno pokopališče v
Velesovepa.
Žaluj cel: mož Franc, sinovi, hčere, zetje. snahe, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo."
r 8 sir. J SLOVENSKI POROČEVALEC f ST. 62 — 14. MARCA 1956
Hranilna služba na podeželju
Občni zbor zadružne hranilnice in posofilnice v Celju
Celje, 13. marca. V na n ovo urejenih prostorih okrajne Kadružn« zveze v Celju je dopoldne na prvem rednem občnem zboru podala obračun 16- mesečnega dela Zadružna hranilnica in posojilnica v Celju.
Obračun dela je pokazal, da je bila zamisel o ustanovitvi lastnega zadružnega denarnega zavoda pravilna. Z ustanovitvijo tega zavoda si je utrlo kreditiranje zadružništva novo pot, ki je na eni strani manj komplicirana in problematična za zadruge, zadružna podjetja in njihove obrate, zato pa na drugi tem bolj občutljiva za denarni zavod, ki razpolaga z zadružnimi denarnimi sredstvi.
S pomočjo in ob olajšavah družbe se je zadružništvo v zadnjih letih materialno in organizacijsko zelo okrepilo. Zadružne organizacije so samo
MASIBOB
Sreda, 14. marca.
Dežurna lekarna: »Planinka* —
G-lavru trg 20.
NARODNO GLEDALIŠČE
Ob 19.30: Brecht; »Gospod Puntila. drugam stalen
in njegov hlapec Matti«. — Red
LMS 1.
RADIO
S.—8. Prenos sporeda Radia Ljubljana. 8.—8.20 Operetni napevi. 8.20—8.30 Zabavna glasba, vmes objave m reklame. 8.30—8.40 Radijska reportaža 8.40—9 Slovenske in dalmatinske pesmi igra godba na p hala Doma JLA p. v. kapetana Pavla Brzulje. 11.—17-prenos sporeda Radia Ljubljana.
17,—17.10 Domača poročila 17.10—
17.20 Zabavna glasba, vmes objave. 17.20—17.40 Želeli ste — poslušajte! 17.40—18. Lahek spored igra Malovrhov trlo 18.—23. Prenos sporeda Radia Ljubljana.
*
Četrtek. 15 marca.
Dežurna lekarna: »Pri gradu« —
Partizanska c. 1.
NARODNO GLEDALIŠČE
Ob 19.30; Asafjev »Bahčiserajsika
fontana«. Red A.
RADIO
S.—8. Prenos sporeda Radča Ljubljana. 8.—8.20 Koroške narodne poje vokalni kvintet Anton Neffat. 8.20—8.30 Zabavna glasba, vmes objave in reklame. 8.30—8.40 Domači pesnici in pisatelji. 8.40—
9 Orkestralna glasba Georgesa Bizeta. 11.—17. Prenos sporeda Radia Ljubljana 17.—17.10 Domača poročila. 17.10—17.20 Zabavna glasba vmes objave. 17.20—17.40 Želeli ste — poslušajte! 17-40—18, Skladbe za oboo igra Željko Veršlč. 18.
— 23. Prenos sporeda Radia Ljubljana.
KINO
Ptuj: amer. fiiim »Mesto iluzij«.
Murska Sobota.: ital. film »Na •strin; meča«.
•
ROJSTVA IN POROKE V MARIBORU
Rodile so; Justina Bogme, gospodinja — Justino: Ivana Zemljič, gospodinja — Danico; Ana Golob, vrtnarka — Boruta in
Darka; Marjeta Jamnišek, gospoduj a — Majdo; Ana Kamer, hči posestnika, Rošpoh — Stanislava;
Majda Kolmanič, pis. referent —
Bojano; Marija Markrab, hči posestnika, Gočova — Vinika; Elizabeta Mesareč, delavka — Marijana; Genovefa Robič, delavka —
Majdo; Neža Škrinjar, poljska delavka, Šober — Jožico; M lica Hadner,	delavka.	Sp.	Hoče —
Romano: Martina Arbeiter, gospodinja	— Jožico;	Ana	Kraner,
gospod nj a, Selnica	ob	Dravi, —
Jožico; Ana Lešnik, gospodinja —
DanicO; Sabina Sire, tkalka —
Borisa; Olga Sobotk etvicz, gospodinja — Tatjano; Matilda Sla-meršak,	delavka	—	Marjana:
Jožica Primožič, tkalka — Marjano; Jožefa Novak, tkalka.
Pesniški dvor — Ladislava; Rozalija Vodo, snovalka, "Rogoza —
Mirana; Antonija Gradišnik, gospodinja, Sleme — Milico; Marja Kurečič, gospodinja. Gačnik —
Mileno; Erika Bračko, tkalka —
Tatjano; Marjeta Laptoš, gospodinja — Branka; Otilija Cobl, gospodinja — Mirana; Ivanka Ter Žan, gospod nja Ruše — Milenko:
Marija Dorič, gospodinja. Ranca
— Bojana: Karolina Dugina, gospodinja — Petra; Ljudmila Un-terlehner, gospodinja Sp. Nova vas — Ivana; Jožefa Žmavc, strežnica, Močna — Jožico; Marija Budier, gospodinja. Dragučova
— Emo; Ana Gumze, gospodinja,
Jakobsk dol — Ano; Marija Kirbiš, gospodinja. Brunšvik — Marijo; Jožefa Jamšek, gospodinja,
Rače — Alojzija; Jožefa Stopar, gospodinja; Oplotnica — Slavka;
Jelka Padavnik, pom. delavka —
Lidijo; Terezija Pihlor, gospodinja — Branka; Ana Radislav. tkalka — Alenčico; Vera Perger. gospodinja, Sp. Polskava — Danico; Ema Jemec, delavka — Borisa; Hilda Bera. gospodinja. Zg.
Bistrica — Dan la; Agata Škafar, delavka — Radota.
lani ustvarile' toliko denarnih sredstev, da sp v celoti zadostovala za kreditiranje in finansiranje.
Do ustanovitve Zadružne hranilnice ih posojilnice je bila Narodna' banka nosilec in upravljalec denarnih in kreditnih poslov zadružnih organizacij, katerim pa zaradi svoje specifičnosti ni mogla p'o-svetiti 1 več pozornosti. Zato so bili z ustanovitvijo Zadružne hranilnice in posojilnice vzpostavljeni dobri neposredni stiki med zavodom ter zadružnimi organizacijami, kar je bilo nujno predvsem za največjo mobilizacijo prostih denarnih sredstev ter za pravilno ugotavljanje denarnih potreb.
Tafco je Zadružna hranilnica in posojilnica v Celju že takoj po svoji ustanovitvi določila za-obratni kredit brez dopolnilnega po enotni obrestni meri 6 odst. Z odpravo licitacije so zadruge prišle do večje finančne stabilnosti in do nemotenega poslovanja. Razen tega je Hranilnica odobravala ■ kredite posameznim kmečkim proizvajalcem - zadružnikom le za nakup živine, umetnih gno-. jil, hmelj e vk, poljedelskih strojev, za gradnjo gnojnih jam, silosov in podobno. Odobreni so bil; tudi kratkoročni krediti za elektrifikacijo na podlagi sečnih dovoljenj, dolgoročne kredite pa je zavod odobraval samo iz skladov okrajne zadružne zveze. Na, koncu lanskega leta je Hranilnica odobrila 599 kratkoročnih kreditov v višini 877 milijonov dinarjev ter 23 dolgoročnih v znesku 111 milijonov dinarjev. Največ kredita je bilo odobrenega za trgovsko dejavnost, in sicer 451 milijonov dinarjev, kar je razumljivo spričo 5 milijardnega blagovnega prometa brez odkupa lani. Sledijo:	industrijska dejavnost
(207), odkup (121), obrtna dejavnost (61), hmeljevke in re-
pTOdukcijeki material (34) itd-
Visa dolgoročna posojila so bila odobrena v breme investicijskega in pospeševalnega sklada pri okrajni zadružni zvezi.
Od skupnega zneska 111 milijonov dinarjev je bilo za regulacijo Savinje odobrenih 70 milijonov, nadalje Agroservisu v Šempetru 23 milijonov, ostalih 18 .milijonov pa zadrugam za
opremo, melioracijo in dograditev zadružnih domov.
Prav posebno hvaležno in koristno vlogo je Zadružna hranilnica in posojilnica odigrala pri zbiranju 'hranilnih vlog, saj so se le-te od decembra 1954. pa do konca 1955. leta povečale od 109 na 260 milijonov dinarjev Vzrok za tak porast hranilnih vlog je iskati v tem. da so se zadružne organizacije v lanskem letu močno okrepile ter so s svojim solidnim poslovanjem postale zgleden gospodarski činitelj na vasi. Analiza hranilnih vlog kaže, da so hranilno kreditni odseki kmetijskih zadrug zbrali 222.799.000 dinarjev vlog, nadalje Zadružna hranilnica in posojilnica 12 m: lijonov 84.000 ter hranilnice in posojilnice kmetijskih zadrug 25,240.000 din vlog.
V tej zvezi je zelo koristna tudi razčlemba vlagateljev po socialnem sestavu. Po številu so na prvem mestu kmetje, sledijo dijaki in učenci, delavci, nameščenci itd. - V decembru lanskega leta je bilo 6333 vlagateljev. Ta analiza namreč kaže potrebo po ustanovitvi še več hranilnih blagajn v naših šolah.
Na območju celjskega okraja deluje 58 hranilno-kreditnih odsekov kmetijskih zadrug, nadalje 4 hranilnice in posojilnice ter 1 dijaška blagajna. -Hranilnice in posojilnice pri kmetijskih zadrugah so bile ustanovljene predvsem z namenom, da Zberejo prosta denarna sredstva kmečkega prebivalstva, nadalje za odobravanje posojil-v okviru 40 odst. zbranih hranilnih vlog ter za opravljanje obračunske službe med zadrugo in njenimi člani.
Da je zbiranje prostega denarja ena največjih nalog vseh zadružnih denarnih zavodov, se vidi tudi iz pregleda, ki kaže. da so bili lani izdatki večji od dohodkov, in" da znaša ta razlika nekaj več kot 430 milijonov dinarjev.	M.	B-
POROKE V CELJU
poročili so se: Franjo Mifculjan, veterinar. bolničar n Emilija Kač, gospodinja, oba iz Celja. Mirko Began, študent gozdarstva iz Šmarja pri Jelšah in Branislava, Kornelija Furst. uslužbenka iz Senovice. Pavel Povše, čevljarski mojster ;z Brnice, Trbovlje in Alojzija Kačič, krojaška pomočnica iz Dola pri Hrastniku. Janez Lesjak, blagajnik iz Hru-šovca in Ana. Frančiška Kompan,
• nameščenka iz Celja. Leopold Kun d h, delavec iz Kcšniške gore, Krapina in Gabriela Repar, tkalka iz Celja.
ss
Delovni kolektiv Tiskarne »Toneta Tomšiča* Ljubljana
sporoča žalostno vest, da nas je po kratkem in mučnem trpljenju zapustil dolgoletni in zvesti tovariš
ROMAN STICH
ročni stavec
Pokojnega nepozabnega tovariša bomo spremili k zadnjemu počitku v četrtek, dne 15. marca 1956, ob 16.30 iz mrliške veže na pokopališče 2ale.
Delavski svet in sindikalna podružnica Tiskarne »Toneta Tomšiča«
Preteklo nedeljo Je bila v Novi Gorici letna redna skupščina TVD Partizan za goriški okraj, petinpetdeset delegatov je zastopalo nad 3200 pripadnikov partizana.
Iz poročil in živahne razprave je bilo slišati vzpodbudne besede za tamkajšnja telesnovzgojna društva, ki so " dosegla že pomembne uspehe. V preteklem letu so ■ ustanovil:	sedem novih
društev, pa tudi število članstva je precej naraslo. ■Najbolj razgibano in množično delo na tem področju je vsekakor v občini Šempeter pri Gorici, kjer deluje kar 8 društev Partizan z več ko 1090 pripadniki.
V občini Dobrovo v goriških Brdih, ki. imajo 10.000 prebivalcev, pa še zdaj nimajo niti enega društva, ki bi b lo več ko potrebno tamkajšnji mladini. Sklenili so, da bodo ondi, pa tudi v dru- -gih krajih, kjer še ni TVD. usta-, novil društva in skušali najti pogojem ustrezne oblike dela. . Klimatske razmere so na Goriškem vsekakor ugodnejše kakor drugod v Sloveniji,, zaradi česar bj se z malo truda dalo poiskati pestrost vadbe v naravi. Za dosego teh vzvišenih celjev pa se morajo tudi posamezniki čimbolj prizadevati,; da bi vključili mladino v organiz rano vadbo. Vsaka vas in šola naj bi imela vsaj letno telovadišče m prostor za igre
z žogo. naloga OLO pa je. da jim preskrbi primerna zemlj šča. Nasploh bodo morale občine vse drugače skrbeti za zdravo rast mladine, če bomo hoteli imeti pozneje tud:	sposobne delovne
ljudi.
V novem vodstvu je 21 članov
ROKOMETNO PRVENSTVO
lrs v Črnomlju
Na nedavni skupščini RZS Je bila zaupana Izvedba rokometnega prvenstva LRS za pionirke dolenjski rokometni podzvezi. To tekmovanje bo v začetku junja v Črnomlju na velikem, finale pa na šolskem stadionu.
Za prvenstvo, ki ga Črnomaljci že zdaj pripravljajo, bodo naj-mlajše privrženke tega športa prijetno presenečene. Belokranjci jim bodo-skušali tiste dn pripraviti 'tamkaj .pravi drugi dom. Že ob prvem srečanju bodo zmagovalne ekipe nagrajene, in sicer vsaka z žogo. Vse udeleženke pa bodo prejeile spominske plakete, medtem ko bodo zmagovite vrste v finalu nagrajene s pokalom in diplomo. Preskrbljeno je, da bodo prijetno presenečeni tudi naj-boljši strelci na tem tekmovanju.
Vse priprave kažejo, da bo to prvenstvo organizirano tako, da bo lahko še drugim za zgled. Torej 10. -junija — na svidenje v Črnomlju!	M.	X.
■ *
PK ILIRIJA obvešča članstvo, da so redni treningi vsak ponedeljek, . sredo in petek v zimskem bazenu, kjer bo v soboto-
17. t. m. ob 16.39 uri obvezen sestanek vsega članstva.
Tečaj za smučarske učitelje in. vaditelje na Krvavcu je preložen in bo v dmeli od 2. do 11. aprila. .Kandidati bodo pravočasno dobili potrebna -navodila.	SZS.
V tovarni »Toko« v Domžalah so se v namiznem ten su pomerili igTalc-i usnjarskega tehniku-ma in tovarne »Toko«. Zmagali so usnjarji 13:3.
upravnega odbora, ki so se z o_ stal mi funkcionarji pogovorili še o programu dela za letošnje leto, ki določa razne tečaje. vzgojo kadrov in podobno.
Za zaključek letošnje zimsko-
športne dejavnosti »o sklenili,'da bo v nedeljo "na' pobočju Mata--jurja tekma v slalomu in veleslalomu, . ki. se jo. bodo bržkone udeležili tudi shiučarji i* videmske ' pokrajine.	-jp
Mladina pri gradnji objektov
Mladinske organizacije v Sloveniji nameravajo letos v vsakem mestu in vsaki vasi nravem: šole urediti igrišča za posamezne športne panoge. Mladina bo prav. tako sodelovala pri gradnji nekaterih velikih športnih objektov.
Tako se v Ljubljani pripravlja zgraditev športnega parka v Tivoliju. Mladinci bodo gradili da-
lje tudi stadion Svobode na Viču, ki bo verjetno odprt še Ivto«. -Mladinske brigade bodo v-Novem mestu’ tudi zaposlene -z gradnjo stadiona, na Pohorju "< pa z deli pri planinskem domu.
Vse te največje Športne objekte bo mladina gradila v »odelovanju z Zvezo športov Slovenije in TVD Partizanom)
JESENICE Z UMETNIM DRSA LISCEM
Mladinski športni dan na ledu
Hokejski klub na Jesenicah bo priredil v petek 16. t m. mlad.n-ski športni dan na ledu. Svet za šolstvo in kulturo ter prosveto pri občinskem LO je v ta namen prispeval 100.000 din, to je denar, ki se bo že v letošnji sezoni, prav gotovo pa v prihodnj h- obilno obrestoval. Mladina na Jesenicah se vedno bolj navdušuje za razne zimske športe, zdaj po dograditvi umetnega drsališča nič manj tudi za drsalnega. Učenci po gimnaziji, obrtn h in strokovnih ter osnovnih šoiha se že marljivo pripravljajo za ta prvi' mladinski" športni dan na ledu.
Prireditelji bodo spored izpopolnil z raznimi cicibanskimi pionirskimi in -mladinskimi tekmami v hitrostnem drsanju in v slalomu na. ledu. medtem ko bo-
salcev pa ‘se bodo v okviru te prireditve pokazali tudi mladi hokejisti iz Plavža,' Hrušice, Jesenic, Javornika. Bleda in Blejske Dobrave.
-Vsi prvi-trije-plasiran: v,-vsaki disciplini bodo prejeli lepa praktična darila. najboljše pionirsko hokejsko moštvo, pa pokal.
Prihodnjo soboto in nedeljo , pa bo na ledeni ploskvi na Jeseni-cah hokejski turnir za Markovičev memorial, na -katerem- bodo nastopila . najboljša slovenska, hrvatska in šbrska hokejska moštva z bivšim državnim pfvakom Partizanom na čelu. S tem .tur-n;rjem-bo zaključena iletošnja hokejska sezona na Jesenicah.
»
V soboto 31. t. m. pa bodo - je-
do v umetnem drsanju v .poseb- . seniški hokejisti, m drsalci opra-
nih točkah nastop li. učenci drsalnega mojstra Visijaka. prof. Visijakove in tov. Vilmanove, tako da bo to prava množična revija mladine na ledu. Razen dr-
vi!: obračun o letošnjem- delu na rednem občnem zboru in sklepali o izboljšavah za prihodnje,- predvsem glede'množ čnO»ti: in kvalitete športa na ledu.
Sadne sokove na Golo brdol
Pred dnevi smo objavili članek o delu Planinske-, ga društva Medvode z naslovom »Za mladino sp dobro preskrbeli«. Pisec članka izraža zahvalo temu društvu, ki je lani posvečalo največ pozornost vzgoji: mladine. Naš do. pisn:k dr. J. V. pa bi rad v zvezi s tem člankom povedal še nekaj misli o' tem društvu.
Kakor Je znano" »Slavkov dom«, nad Medvodami oskrbuje PD Medvode. Vse leto, pozimi, .spomladi, poleti in jeseni mrgoli iz-letnkov in smučarjev, ki prihajajo tjakaj peš ali z vozili. Kajpak. vsa la množica gostov želi
v -tem prijetnem dom.u okrepčil,-
predvsem pijače. Zal, zlasti mladina se ne more uteši-ti žeje s-sadnim. sokovi, ki je zanjo najbolj zdrava pijača. Prav bi bilo, da bi se vodstvo PD ravnalo po zgledu PD Ljubljana-matica, ki je- svojo -postojanko na Šmarni gori oskrbelo prav s sadnimi sokovi. Odveč je bojazen, da ta roba ne bd našla kupcev, le opo-zorin je treba lj-uda, da . planinski postojanki točijo tudi brez-
alkoholne pijače. Ne Te mladina, temveč tudi odrasli, zlasti smučarj vam bodo hvaležni - za to pozornost. Sicer pa Je tudi dolžnost vsakega gostinskega o-brata, da kolikor mogoče- ugodi željam ;potrošnikov. •' Podoben' nasvet velja tudi za izletniške točke na primer na Katarini, Težkem čelu, Rašic , Dobenem. Jančjem. v Zlebch 4n drugod.
' • * . ...
Strajk angleških nogometašev je odpovedan. Unija, angleških profesionalnih. , nogometašev Je odpovedala štrajk svojim članom; ker je sindikat, direktorjev profesionalnih klubov L pristal na razgovore , o V povečanju plač ■ za nogometaše. Tudi zahteva po-posebnih premijah - za- tiste. ki igrajo »na - tekmah - ob - električni, razsvetljav: ali pa- takih, k’ jih prenašajo po televiziji,- bodo ‘najbrž rešene ugodno.
Na plavalnem '.prvenstvu Bavar« ske je Manfred Messl postavil nov- evropski rekord na 200 -m z metuljčkom t-s: časom 2:24. Prejšnjo rekordno znamko Evrope; je branil Madžar Tumpek' z 2:24.7 (Od 18. septembra 1955 v Miinche-n.u). To je .obenem drugi najboljši..rezultat na svetu,- talepi: .-za
svetovn rn rekordom 2:20:.8^ ki ga
je postavil Japonec Išimota.
Kako ]e s SD Elektrof
■ Ime tega društva morda ni zna* no tako kakor »Odred«, »Enotnost« .ali »Ljubljana«, vendar je prav to športno društvo večkrat ppžeio lepa' priznanja v raznih sindikalnih tekmovanjih, pa tudi v .’ srečanjih z ostalimi, recimo »prizhartiimi« moštvi. V lanskem tekmovanju zahodnega dela republiške* odbojkarske moške lige je .moštvo »Elektre« zasedlo 4. me-.sto med 9. klubi in bilo hkrati najboljša ljubljanska ekipa iz te lige: "	_.-	. J--'	.
Toda. kakor je to ugotovil občni zbor minuli petek, je to tudi edini večji uspeh, ki ga Je društvo zaznamovalo v preteklem letu, medtem ko je delo v ostalih sekcijah zastalo. Ali je vzrok temu res samo v nedejavnosti upravnega odbora in mlačnosti članstva ali pa je. tega krivo tudi nerazumevanje pri vodstvih, sindikalnih vodstvih iti upravah podjetij, ki so pač prve poklicane, da podprejo moralno in materialno svoje sindikalno društvo? Res. da se je z. decentralizacijo vseh ljubljanskih elektropodjetij izgubil tudi občutek za osrednje sindikalno športno društvo, toda to ne more opravičiti skoraj popolnega nezanimanja, ki ga kažejo nekateri upravni odbori, 2lasti pa sindikalna .vodstva .teh podjetij do »Elektre«. (Med temi so sicer tudi častne izjeme, kot n. pr. Elektrogospodarstvo. Elektroprojekt ali Telekomunikacij e.)
Letos proslavlja to društvo 10-letnico dčla in je v tem času z marsikatenimi uspehi (tekmovanja v republiški ligi, prvo mesto v tekmovanju kovinarjev, medmestna, srečanj a z Zagrebom itd.) opravičilo’obstoj in‘tudi pokazalo, da Ima vse pogoje, da se tudi nadalje uspešno razvija. Seveda pa bo treba za to več’ razumevanja prav pri tistih, ki bi morali kazati največ zanimanja, da bi se to društvo tudi razvijalo v tej smeri. Nekateri primeri lokalizma pa zavirajo • uspešno delovanje tega • društva-' Tako se n. pr. nekateri tovariši Jz Inštituta za elektrozve-ze nočejo vključiti v osrednje sindikalno društvo in si skušajo celo prilastiti iorišče odbojkarske sekcije društva, za čeprav so ga maljivi in delavni člani s številnimi prostovoljnimi urami usposobili tako. da ustreza vsem tekmovalnim ‘ predpisom in je med najboljšimi v Ljubljani. Mar res ne b| bilo- tudi v njihovo korist če bi se . pridružili odbojkarski sekciji tega društva, ki jo vodi izkušena roka zveznega trenerj a in sodnika Ivana Cirmana.
Vse te pojave in slabosti je članstvo SD »Elektre« odločno obsodilo -3a občnem zboru. Sklenili so postaviti delo društva na resnično množično osnovo. Brez sodelovanja vseh prizadetih sindikalnih in upravnih odborov pod-1etii elektrostroke pa tega sklepa novoizvoljeni odbor društva na bo mogel izpolniti. Letošnja proslava 1 D-Ietn.ive obstoja in dela društva, združena s posebnim tekmovanjem bo pokazala, ali bo SD »Elektra« res krenila po novi poti in.se. bo njeno ime spet po-jatrflo na mestu, k.i ga je nekdaj zavzemata v-športni dejavnosti naših sindikalnih športnih' društev.
F. M.
Avstrijca
la ^trojico
smučarska zveza je
odredila ^trojico znanih alpskih vozačev, ki bodo v prihodnj h
dneh tetanovpli v smuku, slalomu in Veleslalomu za »pokal Ja-
hOrine«. Start ali bodo - Obereig-ner, Rteder in Schushter.
nepozabnega moža.
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili našega očeta, starega očeta in tasta
ANTONA MAČKA
posestnika in tesarskega mojstra
na njegovi zadnji poti, se najtopleje zahvaljujemo. — Nadalje se zahvaljujemo zdravnikom za zdravniško pomoč, vsem darovalcem vencev in cvetja, duhovščini, pevcem in gasilcem Gasilskega društva Zadobrova-Sneberje. — Še posebno pa se zahvaljujemo kolektivu tukajšnjega podjetja za izkazano pomoč.
Žalujoči: žena, sinova, hčerke, snahe, zeta in vnuki. -Sp. Zadobrova, dne 9. marca 1956.
Dottpel je naš najdražji mož, oče, stari ot', brat,, stric in tast
ROMAN STICH
črkostavec v pokoja
• Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek,, dne 15. marča ob 16.30 iz Petrove mrliške vežice na pokopališče Zale.
Ljubljana, 12. marca 1956.
Žalujoči: žena Marija, sin Roman z- družino ter družine Stich, Černe in Kapus.
Sporočamp žalostno vest, da' je danes.zjutraj v 77. letu starosti *pb kratki bolezni nenadoma umrl naš dobri mož, oče, stari oče in tast
IVAH PflVČNIK
upokojenec
" Predragega nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v četrtek, dne 15. marca 1956, ob 17. uri iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah. — Do pogreba leži-na svojem domu, Vodovodna 7.
Ljubljana,” 13.': marca' 1956.
: ZalUjoči: žena 'Terezija, hčerka Mara, sinova Adolf in -Ivo!’ter družini Pavčnik in ing. Zajec.
oče
Nenadoma nas je zapustil naš zlati in nenadomestljivi
JOŠKO MAJARON
v
posestnik v Borovnici, rezervni kapetan' L klase, . koroški borec Itd.
Pogreb nepozabnega očeta bo danes, v sredo, dne 14. marca 1956 ob 16. iz njegovega doma na pokopališče v Borovnici.
Za njim žalujemo: hčere Mara por. Grebene z družino, Angelca por. Kopač z družino, Ankica; sestri Anči Košuta in Milka Kanc z družinama in ostalo sorodstvo.
Borovnica, Izola, Opatija. 12: marca 1956.
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili našega nepozabnega moža in očeta
LEOPOLDA VARLA
na njegovi zadnji poti, mu darovali vence ali nam na kakršen koli način izrazili sožalje,iskrena hvala. — Še posebno se zahvaljujemo kolektivu interne klinike, ki je dalo našemu dragemu vse, da mu je. daljšalo življenje in . lajšalo trpljenje.
Ljubljana, 13. marca 1956.
Žalujoči. Varlovi.
Rojstvo na matičnem uradu
Rojstvo, poroka, smrt. Trije mejniki v življenju človeka.
Mali kričači v porodnišnici? Vesela domača »oh-cet«? Žalost v mrtvašnici?
Ne. Le eno dopoldne na matičnem uradu v Ljubljani, v sobi, kjer se prijavljajo rojstva.
»Uh, to bo 'pusta stvar! Sanie številke, podatki, neskončni datumi,, debele, suhoparne matične knjige, tiskovine, rojstni, poročni in mrtvaški listi.
Le kako more biti matičarka tako zaverovana _v te papirje, v svoje pusto delo? Samo podatke zapisuje v debelo knjigo, a me niti ne opazi, ko vstopim.^ — Obraz pa se ji nabira v gube. kot bi se nad nečim globoko zamislila. Cez nekaj trenutkov pa ji lice preleti rahel smehljaj. Čudim se. Le kaj razbere med temi podatki?
Sam pogledam v knjigo. Datumi rojstev, podatki o očetu in materi, letnice, neznana imena, tiiji in domači kraji.
»Znati je treba,« me vzame v uk prijazna pomočnica matičarja. In za eno samo dopoldne sem se prelevi! v matičarja. Povem že vnaprej — to je izredno zanimiv, pa tudi odgovoren poklic.
Zjutraj je prinesel kurir šop prijav rojstev iz porodnišnice. Enaintrideset izpolnjenih tiskovin — 31 novih državljanov je včeraj privekalo na svet. Predvčerajšnjim jih je bilo le 10, dan poprej dvajset, v februarju 177 fantičev in 178 deklic ter še 2 mrtvorojeni deklici. V januarju se je rodilo v našem mestu 195 fantov in 191 deklic ter 6 mrtvorojenčkov. A tudi v preteklem letu bi skoraj vsak mesec našteli več dečkov kot deklic. Za vse lansko leto pa pove rojstna knjiga da je bilo v Ljubljani rojenih 2660 fantov in 2066 deklic. Med mrtvorojenčki je zapisanih 43 fantov in 23 deklic.
Večina izmed teh je bila rojena v ljubljanski po- .. poroke vsaj za 9 mesecev nazaj. To se zgodi posebno rodnišnici. Doma rodijo sedaj v Ljubljani le še redke pri tistih, ki odlašajo s poroko. .	....	-
matere; 2 do 3 zabeleži matičarka na mesec.	Najdejo	se tudi mamice, ki si kar izmislijo moža.
E-aintride-vt tiskovin in le ena je ostala polovico Ni še tako dolgo, k~ je ueka mamica vpisala v poročilu nepopisana Podatkov o očetu ni. Nezakonski otrok, o rojstvu za »svojega« moža točne podatke. Toda cez Zato pa boli zgovorno govorijo podatki o materi. Ro- štirinajst dni je prisopihal na matični urad »srečni
•	    i	T~v	1	• 1 __  ________] -  I jL'—	-	'wr-«-»r-	»n vVtu	iv«	m	«-«1	ol	■■	SOnnlOI	I0(f if t HI ji P.I TO!
jena leta 1936 nekje na Dolenjskem, gospodinjska pomočnica. Prejšnje bivališče Celovška cesta, sedanje bivališče, neznano.
Ni potrebno mnogo fantazije, da nam ti podatki razkrijejo žalostno zgodbo kmečkega dekleta. V mesto je prišlo za gospodinjsko pomočnico, spoznalo fanta. prišel je. otrok. Gospodinja ji je odpovedala službo. Toda kam sedaj z otrokom?
In tako govori jo’podatki skoraj vsakjlan še vedno žalostne zgodbe nezakonskih mater- Večinoma so to mlada dekleta, predvsem delavke iz Prekmurja, z
oče« ves razburjen in mole) uradnici legitimacijo: »Poglejte, sem poročen ali sem šamski?«
»Samski«, je bilo napisano.
kar
In pozneje je mamica le priznala, da si je_ moža izmislila in ker ji ie bil pač ravno ta všeč, je, kar
»Da,« prikima fant in' se zadovoljno nasmehne dekletu.
Uradnica pa že 'piše: Janez M. priznava s privoljenjem otrokove matere, da je otrokov oče...
Dekle je veselo podpisalo. Sinček.je dobil očka.
No, vedno pa s tem-ne'-gre tako gladko. Za priznanje očetovstva: je potrebno tudi privoljenje matere. .In ni še dolgo tega, ko. je oče že podpisal za svoje očetovstvo, dekle pa. je reklo odločni »ne«. »Ne, dokler
me ne poročiš!«
Mnogo bolj pa je bila presenečena matičarka pri njega zapisala.	. fantu, ki,je,sani. prišel priznat očetovstvo. Podpisal je
Nova stranka. Mlad mož vrti nerodno nek papir že izjavo; »Priznam, da sem otrokov oče,« v rojstni v roki.	.	knjigi,pa je nato uradnica našla že priznanje drugega
Rojstvo ste prišli prijavit?« mu pomaga do besede očeta.
prijazna matičarka.
V tej debeli rojstni knjigi na matičnem uradu
   ^	   Mož	prikima	in	razgrne	poročni	list.	Uradnica	vpisujejo	vse, ki se rodijo v Ljubljani. Lani je zašel
Dravskega"polja.^gospodinjske pomočnice z Dolenjske preveri podatke- in ga spet ,povpraša.	vanjo	celo	mali,	temnopolti	prebivalec	s	Haitija^	Mož
in Gorenjske.	.
Zanimive zgodbe se najdejo med podatki.
Glejte, mali Slavko je bil rojen včeraj. Njegov očka — ljubljanski obrtnik je tik pred 45 letom, mamica pa je stara 19 let in je lam končala gimnazijo. Poroka je bila pred tremi meseci.
Starši otrok so najrazličnejših starosti. Večkrat je oče starejši ali pa tudi mlajši od matere. A mamice najdemo tudi že med mladoletnicami.
Matičarji so sila nezaupljivi ljudje. Zlepa ti ne • verjamejo, da si samski, kaj šele, da bi ti verjeli, da si poročen. Samo uradnim dokumentom dajo vero. — Tako je tudi to pot postala matičarka pozorna na ime nekega očeta in na njegovo rojstno leto v popisani tiskovini. Zavrtela je telefon in vprašala v porodniš-nico. ■
»Tako je povedala mati.« je bil odgovor nslnž-benke v porodnišnici, ki za vse te podatke sprašuje, srečne mamice. Pri tem so težave. Od 30 mamic, ki so včeraj rodile, sta le dve imeli s seboi poročne liste Deset se iih ni moglo spomniti roistnih datumov svojih mož. Nekaj je bilo tudi fakib. ki niso vedele točno, kdaj so se poročile. So matere, ki pomladilo ali postarajo svoje može za nekaj let, ali pa preložijo datum
J« *	-	——  -—	Q	  r	M	«	—	,	—	-	» —■ —— J v	kVUJ	U	V-F	U lil	X	L X/ I * U 1	»J	«	»‘ J *	»F
Ostane tisto, ki_ga je povedala že žena v porodnišnici. jn žena s'tega daljnega otoka.sta potovala-skozi Ljub-~	ljano, in žena .je morala tu v porodnišnico. Ob tem
pa je nastalo vprašanje,' ka/ ž očetom,.ki je tudi imel le tranzitno vizo. Toda našli šo salomonsko rešitev — še njega so'odpeljali v porodnišnico, kjer je nekaj dni varoval dojenčka in čakal na ženo.
Od jutra do dVeh popoldne se odpirajo vrata v sobo.'za prijavljanje rojstev. Največ prihajajo semkaj možje. No, nedavno pa - je zaneslo v to sobo tudi mater, ki je bila že tik pred porodom. Matičarka se je čudila., »čigavo rojstvo prijavljate?«
»Svojega otroka.« .
»Kako?«
Bo Fantič Borut?«
»Ne, Viktor bo.«
»Toda, sta oba za to?«
»Žena je rekla, naj naredim, kakor pač sam nočem.«	.	...
Za to pa je spet treba podpisab izjavo.
Kakšna imena vse dajejo starši svojim otrokom! Doba, ko je bila vsaka druga deklica Vesna, je že minila. Letos okrog Matije je ^ bilo precej_ Matkov, sedaj pa je moda za Nevenke, Tatjane, Igorje, mnogo je tudi Brankov, Iztokov. Dušanov, Miranov, Borisov. Borutov, pa tudi Matjažev in Boštjanov. In končno so tu še bolj redka imena, kot so Sneguljčica, Travica, Marlen, Mirlanda. Carmen. Nekaj posebnega! Toda kaj mislijo starši, ki zapišejo v rojstnediste: Gn?tiček.,
»Mož je tako neroden za opravka po uradih, gotovo bi bilo kaj narobe: Če bi sam prišel prijavit roj-
KBl niisuio siHrsi, k.i miiiscju » iui»‘“»	   ,________________,	...	;	j	•
Damjanček, Tatjanca . Verica ... Zadnja je sedaj rea «vo. Zato, pa sem, kgr sama prišla že seijaj ...«
še Verica,-toda čez. 50 let bo Vera. uradno pa se ho morala podpisati Verica.
lnxš.e- ena .stranka.- Oče. je. prišel prijavit svečano botrovanie. 0b sobotah je. po porokah, v svečani
Koliko razmišljanj ob teh imenih!	Toda spet vsto- •	poročni sobi,- Mali..p rine. se ziblje v, pisani zibelki,
pita novi stranki, mlado rdečelično	dekle	in postaven	podpredsednik OLO tov. Gorjanc pa iriu Zaželi srečo
fant.	in zadovoljstvo, v življenju' ter ga izroči v varstvo
»Tanez bo izjavil.« začne dekle.	botrom,; Lep -pOmemben ,obred, ki si z vsakim dnem
»Priznanje očetovstva?« spet pomaga matičarka, bolj utira" pot.	B.	Kuhar.