247. Številka. Ljubljana, v četrtek 27. oktobra 1898. XXXI. leto. Ishaja r -k dan «ve*«r, itimii nedelje in piknike, ter velja po pofiti prejerrnn cs avitroogcrikc detele sa rse leto 15 gld., za pol leta 8 gld.t za četrt leta 4 glđ., zs jeden 1 gld. 40 k r. — Za Ljubljano brea posiljaDja na dt na za vse leto l' kr., če se oznt>nilu jedenkrat tiska, po 5 kr. tr se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fi,i*ovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na KouKresuem trgu st. 1*. Upravu is tvn naj m blagovolijo poMjati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Telefon et. 3-5b. Sprava v luči deželnozborske volitve. Včerajšnja dopolnilna deželnozborska volitev nam je zopet podala dokaz klerikalne lojalnosti in klerikalnega moštvu in je v pravo loč postavila upravo, tako da jo bodo zdaj ■poznali tudi tisti, ki so kdaj verjeli, da klerik?M a to spravo niso hoteli narodne stranke ociganiti. Glasom sprave ni smela klerikalna stranka za dopolnilno volitev v mestni skupini Kranj-Škofja Loka postaviti svojega kandidata in bi se morali klerikalni volilci volitve vzdržati, ako niso hoteli glasovati za narodnega kandidata. To je bila dolžnost klerikalnih voliloev, za katere izpolnitev so klerikalni poslanci s svojo osebno častjo j»mčili. A kaj se je zgodilo? Klerikalna stranka je uprizorila kakor steklo prozoren manever. Vodstvo je prevzelo nalogo znanega ptiča noja in oficijelno ni postavilo kandidata, zato pa so klerikalni ▼ olilci postavili na svoj ščit svojega kandidat" ▼ osebi raznpitega Koblarja in Sli sanj v boj. Volitev je bila taka, kakor da ni bila nikdar sklenjena sprava; bil se je srdit volilen boj, v katerem so na jedni strani stali narodni volilci, na drugi pa pod vodstvom duhovščine klerikalni volilci. Bil je boj kakor v časih najhujšega nasprotstva. Vse glasove, s katerimi di-sponira klerikalna stranka v Kranju in v Škofji Loki, je dobil Kcblar, zanj je deloval ves klerikalni aparat, a na pomoč je prihitel tudi kanonik in dež. poslanec Kalan. Vodstvo stranke se izgovarja, da se s to vo-litvijo ni popolnoma nič pečalo. Ta odgovor nikakor ne zadostuje. Klerikalni poslanci so se s svojo osebno častjo zavezali za celo stranko in si izrecno svojih pravico, govoriti v imenu vseh volilcev, kar jih stranki pripada. Dolžnost vodstva je torej bila, uplivati na svoje pristaše, naj se volitve vzdrži, a vodstvo tega ni storilo, in klerikalni volilci so šli vsi, od prvega do zadnjega, v boj proti narodnemu kandidatu. Sicer pa tudi nikakor ne veijamemo, da se vodstvo ni nič pečalo s to volitvijo, ampak smo prepričani, da je igralo s Koblarjem pod jedno odejo, da imamo tudi v tem slučaju opraviti z jedno tistih spletk, pri katerih j« prilika, spoznati klerikalni jezuvitizem, klerikalno zvijačnost in nelojalnost. Središče vse klerikalne agitacije je bil zopet loški samostan. Ta se vedno vtika v vse politične borbe in dela pri vsaki prilik' zgago. Če te ženske ne bodo mirovale, bo treba poskrbeti, da bo solnce resnce vrglo tudi nanje jederkrat svoje žarke, v katerem slučaju pa se bo začelo topiti maslo, ki ga imajo na glavah. Iz samostana se je vodila vsa agitacija in udeležili so se je s posebnim navdušenjem duhovniki. Dekan Mežnarec je imel včeraj nujno opravilo zunaj Kranja, a počakal je doma toliko čari, da je mogel voliti, in loški župnik To-mažič je prišel nalašč iz Vipave domov, da je le mogel glasovati ri Koblarja. Ta dva bi stranke gotovo ne bila pustila ra cedilu, da ni bilo vodstvo i njima porazumljeno. In tudi kanoniku Kalanu ne verujemo, dani bil radi volitve v Loki. V „Slovencu" je sicer sinoči povedal, da je bil le jedno uro v Loki in sicer v Ramostanu, a pri kom je bil, tega seveda ni povedal. K t m ram ne sme bil je torej pri PleiweiBU, pri tistem možu, ki je vodil vso agitacijo v Loki in hodil tudi v Kranj ruvat proti kandidatu narodne stranke. Zvijačno izgovarjanje klerikalne stranke ne preslepi nikogar. Postopanje klerikalne stranke pri tej volit vi je eklatantno kršenje sprave in ne more ostati brez konsekvenc. Zdaj vsHJ vidijo tisti, ki niso verjeli v nelojalnost naših klerikalcev, s kakimi ljudmi je bila sklenjena sprava. Klerikalci so pač mislili, da bo narodna stranka spala, v tem ko bodo oni v motni vodi ribarili, a prvi poskus se je izjalovil in sedaj vemo, kako nam je postopati v prihodnje. Klerikalna stranka je spravo poteptala i" dokazala vsemu svetu, koliko so vredne njene, z osebno Častjo njenih poslancev zajamčene zaveze in obljube. In tisti Koblar, ki je delal toliko Časa spravo in toliko ž njo sli-paril v umazanem svojem listu, tisti Koblar je prvi javno in očitno uskjčiliu poskusil to spravo razdreti ter na ramah klerikalne stranke poskusil strmoglaviti nerednega kandidata, kateri je jako zmeren mož, ki ni nikdar prononsirano nastopil, in ki se je — glej zadnje njegovo znanstveno delo! — poganjal za spravo že tedaj, ko nanjo se nihče drugi ni rr:sliI. Mi nikakor ne obžalujemo nastopa klerikalne stranke pri tej volitvi in radovedni smo samo, kaj poreko o teh apostolih sprave — obmejui Slovenci. Ta nastop je pojastv.1 vrednost sprave, je nov dokaz, da se klerikalna stranka sprave čisto nič ne drži, in da jo krši, tudi če se mora radi tega v s e s t i na svojo čast in snesti svojo moško be* s e d o kar je sicer prav nič ne boli, ker je tega že vajena. Ne vemo, kaj eWi narodna stranka. Počakati hočemo nje- 'h sklepov, a nafte zasebno mnenje je, da stori najbolje, ako spravno pogodbo klerikalcem vrže v obraz in gre svojo pot. Za vseučilišče. (Konec.) V. Želimo pa univerzo v Ljubljani. Ljubljana ni le deželno stolno mesto z vsemi navadnimi ohlastvi, šolskimi in drugimi upravnimi ter kulturnimi zavodi, t«muč je tudi po svoji g«ogra-fični legi naravno, po zgodovini pa kulturno Brc-dišče slovenskega naroda, ngodno zvezano z ostalimi pokrajinami avstrijskega juga. Da je Ljubljana za visoke šole jako umesten kraj, so povdarjali stanovi vojvodine Kranjske že leta 1787. v spomenici, s katero so od vlade zahtevali osnovo modroslovne fakultete v L;ub!jani z jako obsežnim pouk on*. Priporočali fo to že tedaj tudi z nastopnimi besedami : „Nicht nur das Herzogthum Krain, sondern Oroat.ien, Istrien. Friaul, Dalmatien, die ganze oester-re.ichische Seekuste und die venetianiBchs terra forma seien an der Enichtung einer philosophischen Schule in Laibach, als dem bfquemsten Standorte an den Gfiinzen Italiens, betbailigt. De Ptlege der Landesprache komme hibei in Berracht, insoferne die in fremden Provinzen studirendfn Slaven in Gefahr geriet.hen, ihre Mnttersprache 2U vergessen und dfldnrch fiir die Vervvendung im Vaterlande gilnzlich unbranchbar zu werden. Das Ged-ihen dat Institute« der Normalsehulen erfordere pbilcsophisch vorgebildete Lehrer, die aneh der Landessprache LISTEK. Kmetje. (Ruski spisal Anton Čehov.) VIII. (Konec) Za bolezni nasproti so se brigali s p. .ano bojaznijo. Naj jo je obšla še tako noznatna slabost, bodisi da jo je v trebuhu prijelo, ali da jo je stresla lahka mrzlica — legla je babica na peč, zavila se in javkala v jednomer: „Umi ram, umi ram!4 Stari je tekel takoj k popu, in prejela je poslednje olje. Jako mnogo so go«orili o prehlajenju, glistah, ote klinah, ki sede v trebahu in prodirajo skoz do srca. Stara se je sploh rada dohtarila, vozila se pogo-atoma v bolnišnico, kjer je rekel njen stari ne da ima sedemdeset, ampak oseminpetdeset let; kajti če bi slišal zdravnik pravo starost, je ne bi hotel več lečiti, ampak rekel bi, da ji je že % as umreti. V bolnišnico se je odpeljala navadno izza rana in je vzela vedno par deklic s seboj; zvečer se je vrnila potem sestradana in huda domov, s kapljicami zase in mažami za d« klice. Jedenkrat se je peljal ž njo tudi Nikolaj, ki je potem štirinajst dni j zdravila pil in rekel, da se počuti bolje. Babica je poznala vse lečnike, konjederce in čudotvorce trideset vrst naokrog, a niti jeden ji ni bil po volji. Zadnje Marijine praznike ji je povedal cerkovnik : v mestu, zraven jetnišnice, stanuje neki bivši vojaški ranocelnik, on vrači zelo dobro, ^anj naj se obrne. Babica je to tudi storila. Brž ko je zapal prvi sneg, se je peljala v mesto in pripelia'a nazaj lečnika, velikega bradača, Čegar obraz je bil ves preprežen z modrimi žilicami. V hiši so imeli ravno delavce; stari krojač z grozovitimi očmi je vrezaval iz nekakih cap telovnik, in dva mlada fanta sta valjala volno za črevlje, Kirjak, katerega je tr-govfc vsled pijančevanja odpustil, je sedel poleg krojača ter popravljal komat. V izbi je bilo tesno, zaduhlo in zasrr-ajeno. Bradač je pregledal Nikolaja in rekel, da mu treba staviti rožiče. To so tudi storili. Stari, krojač, Kirjak in deklice so stali in gledali, m zdelo se jim je, kakor da vidijo, kako gre bolezen iz Nikolaja. Nikolaj je tudi opazoval, kako so se mu polnili rožifrki na prsih polagoma s temno krvjo;bilo mu je zares, kakor a dgro nekaj ir njega, iu smehljal seje zadovoljstva. „To de dobro", je dejal krojač, ,Bog daj, da i bi pomagalo. Bradač je bil stavil od začetka dvanajst ro* ' žičev; nato jih je stavil še dvanajst, pil čaj in se odpeljal. Nikolaj se je začel tresti, obraz mu je upal, in kakor je trdila babica, je stiskal pesti ; prsti so \ mu osinjeli. Zavili so ga v odejo in v ovčji kožuh, j a mraz ga ni hotel pustiti. Proti večeru se je začel ; ujedati, prosil, naj ga poležejo na tla, n»j krojač i ne kadi; potem je utihnilo pod kožuhom, in zjutraj . je bil Ni kolaj mrtev. IX. O, ta ostra, dolga zima! Že od božiča v* bilo iita pri hiši n kupovali so moko v traktirju. Kirjak, ki je bival sedaj doma, je razsajal vsak večer in je vse zaitrašil ; zjutraj je ječal, da ga boli glava, sram ga je bilo in ves kla-veren je bil. Iz hleva je odmevalo dan in noč mu-kanje sestradane krave in trgalo babici in Marji srce. Kakor nalašč je vladal ve3 čas neusmiljen mraz, namelo je cr'e hribe snega, in zfma se je vlekla brez konca naprej ; na Marijino oznanjenje je divjal pravi zimski vihar in na vuzem je snežilo. rcachtig seiti miissen. — — Allein aach die Civil-beamten benotbigen eine pbiloeopbiache Vorbildang and miissen wegeo des Verkehres mit dem Land-volke nothwendig Landeskinder sein" Faktično je tudi v Ljubljani od 1. 1810 do IS 13 delovala popolna akademija (univerza) in Se v leta 1848. nahajamo na istem mesta tiiozoti jno, teologu'no ter medicinično kirurgično šolo, katerim ataše leta 184D., kakor zgoraj omenjeno, pridružili tudi dve slovenski stolici za avstrijsko kriminalno in civilno pravo. Ljubljana sicer naslednja desetletja pri blagodejnih višješolskih reformah ni dobila svojega de 1 ia. Nadaljevalo pa se je privatno vse tisto mnogovrstno slovstveno in znanstveno delovanje, ki je od nt k J ij v Ljubljani imelo svoje rodovitno polje in ki je dobilo nove in močne impulze po preporodu slovenskega naroda, težečega v svoje središče, v Ljubljano. Kar je dandanes v našem stolnem mestu nakopičenih slovstvenih in znanstvenih pripomočkov, sme naravnost biti naš ponos. Mej knjižnicami imenujemo: Staro državno licealno knjižnico (52.000 zvezkov), koja obsega mej drugim knjižnici Zoisovo ia Kopit i rje vo ;muzejskoknjižnico (nad 10000 z.ezkjv), jako mnogovrstno, j zikoalovuo, zgodo-pisno, m umetniško, ker je sprejela zbirke »Zgodovinskega društva za Kranjska11, ki je bilo v zvezi s kakimi 130 literarnimi in znanstvenimi društvi ; knjižnico škofijskega semenišča (okoli 15 000 zvezkovj, ki se dopolnjuje izza 1. 1550. po posebni ustanovi knezoškofa \Voift z vsemi velikimi deli bogos'ovne in tudi pravoslovne veda; knjiž nico o o. frančiškanov (do 18 000 zvezkov) ; knjižnico »Slov. Matice" (12 000 zvezkov), imovito zlasti zato, ker je društvo v 3 4letni zvezi, kakor zgoraj omenjeno, s premnogimi znanstvenimi zavodi; dragoceni in tudi obče pristopni knjižnici pokojnih kn«zoakofov ljubljanskih dr. VVidunrja in dr Poga ar i strokovne knjižnice c. kr. v Uja gimnazije in c. kr. velike realke. Ta eo celi zakladi knjig za vse stroke, mej njimi mnoga „unica". Kar se tiče takšnih vseuči« iiakih pripomočkov, je torej ravno Ljubljana Že sedaj jako obdarovana. Ker bi se poleg c. kr. 1 i-cealne knjižnice, iz muzejske ia „Matičine" lahko naredila še velika dež. knjižnica in ker smo prepričani, da bi lastniki prav radi tudi druge uavi.deue knjižnice odprli osobito vaeučiliški mladini Ijubjinski, bi prihranila država jako mnogo pri prvem iu poznejšem zalaganju posebne vseuči-lrške knjižnice. V Ljubljani se nadalje nahaja tudi deželni muzej „R, u d o 1 f i n u m', pravi biser mej muzeji, neizcrpiv in v mnogem cziru nenadomesten vir zlasti naroJoznanskim in prirodopisnim vedam. Ta s t krasne Freverjeve, Suhmidtove, HaurT«nove, Ho-benwartove, Robičeve zbirke deželne, tolikanj zanimivi f.tune z veleredkimi eksemplari; tu so znameniti herbarji Hladnikovi, Harpietovi, J.msevi, Pleme-Ijevi, Drischoo^nnovi, Robičevi, segajoči nazaj v kjnec 17. s'oletja; ia je zanimiva dc. Lavrinova in dr. Knobbharjeva zbirka etnografskih predmetov iz srednje Afrike in iz Egipta. Obče b jgati muzej se posebno tudi odlikuje s čedalja bolj množečimi A naposled so prišli vender gorki dnevi in noči s s!an<> . zima se še ni hot-la umakniti. Lep, solnčeu aprilski dan jo je nazaduje vender prevladal — in reke so zabreknile in ptice so zapele; Široki travnik in grmovje ob reki se je topilo v pomlad-njih vodah, in mej Žakovim in onim bregom je pokrivala vso pokrajino neizmerna vodna gladina, nad kafero so sedaj pa sedaj zalepetale divje race. Pla meneči pomladnji solnčni zahod je pričaral vsaki \ečer nekaj novega, nenavadnega, neverjetnega — kar bi mislil, da je izmišljeno, če bi je videl na sbki. Žrjavi so leteli hitro, hitro in so žalostno vabili s sabo. Kraj pobočja je stala Olga, gledala dolgo preplavljeno krajino, solnce in jasno, kot pomlajeno cerkev, in solze so ji lile iz očij, in sapa ji je pošla hrepenenja po široširni, neznani dalji. A že je bilo določeno, da pojde zopet v Moskvo za sobarico ; Kirjak jo spremi, da se zada kot hlapec ali kar si že bjdi. Ko so se tla posušila in se je zrak razgrel, so se odpravili na pot. Z vrečami na hrbtu in v lubovih črevljih sta odrinila Olga in Saša zgodaj z doma; tudi Marja je šla ž njima, da ju spremi. se iakopinami iz predhistorične, keltske in rimske doba. Z deželnim muzejem v avesi je deželni arhiv, ki je razun tirolskega najvažnejši deželni arhiv, poln dragocenih virov posebno sa notranje avstrijsko zgodovino, virov, iz katerih eo veliko zajemali, dasi le malo pozajeti mogli slavni učenjaki Lusehin, Fr. M. Majer, Dopech, Bidermann in dragi. B gate, doslej še ne izkoriščene zaklade pa hranijo tudi mestni, deželnovladni in slasti knezoškofijski arhiv. Ako sedaj prezremo deželno, po modernem sistema uravnano in za medicinično fakulteto kaj prikladno bolniš nico v Ljubljani, in ako le še omenjamo botaničnega vrta, ki slovi mej prvimi v naši državi, opozorili smo že s tem na marsikaj, kar posebe kvalificira Ljubljano za vse-učilidko mesto. Iz naštetega je razvidno, da bode državi treba le dopolniti učne pripomočke in naprave ter tako manj potrositi, nego li v mnogo katerem drugem mestu. Nadalje je iz tega razvidno, da bodo visokošolci v Ljubljani imeli dovolj prilike, z zuanostmi zalagati in dopolnjevati svojega daha. A ne le dijaki! Tndi vseučiliški profesorji bodo imeli široko polje za svoja znanstvena raziskavanja, osobito v jezikoslovja, prirodoslovju in v zgodovini. Se mnogo zakladov je nedvignjenih po naštetih knjižnicah in arhivih. To mnogo spraviti na dan in izkoristiti za človeško izomiko jedino le znanstveniki, koje vseačilišče trajno zveze z Ljubljano in njeninoi zanimivostmi. In to je tudi moment občne važnosti za ustanovitev ljubljanskega vseučilišča. Ljubljana je napredno mesto, in veselo klije že od nekdaj v njej duševno življenje. Sedaj pa se tudi dviga z mnogimi lastnimi žrtvami nova in lepa kakor feniks iz prahu grozne potresne kata strofe. Nočemo poudarjati, da strahovito udarjeno mesto zasluži baš radi tega posebnih ozirov od strani države, katera mu z vseučiliščem lehko pomaga do potrebnega proč vita, ali toliko je gotovo, da Ljubljana s svojimi novimi palačami, razširjenimi trgi ter ulicami in modernimi napravami je pripravljena sedaj kakor navlašč, da sprejme v svojo gostoljubno sredo vseučiliško življenjo, da postane lepo in zdravo zavetišče učeči se visokošolski mladini, nadi juga avstrijskega ! Visoko m i n is te rs t v o! Ako se po vsem tem najvdaneje podpisani odbor pridružuje navedenim deželnozborskim sklepom, stori to v zavesti, da živo soglaša ž njim vsa, za interese ožje in širše domovine delujoča inteligenca, in da zlasti ves naš narod nestrpno pričakuje ugodne rešitve tega svojega, zanj vitalnega vprašanja. Storimo pa to tudi s polnim prepričanjem, da bode visoka državna uprava s pomočjo kompetentnih faktorjev rtjno uvaževala in kar najhitreje oživotvorila vseučilišče v Ljubljani, trajno zavedajoč se velikih kulturnih nalog države sploh in svojih lepih dolžnostij nasproti južnim deželam :u njih mladokrepkemu narodu! Izrekamo najvdanejšo prošnjo: Visoko c. kr. ministerstvo za bogo-častje in nauk blagoizvoli čimprej poskrbeti ustanovitev vseučilišča v Ljub- Kirjaka je b lo nekam slabo; ostal je še teden doma. Olga je zadnjič pomolila pred cerkvijo, spomnila se moža in ni jokala, samo obraz je nabrala v grde gube, kakor kaka starka. Čez zmo je shujšala, lica ho ji obledela in lasje nekoliko osiveli; namestu prejšnje prisrčnosti in prijaznega smehljanja se je vselil na njen obraz poni ž n, zlovešč izraz prežitib bridkostij, in njen pogled je imel nekaj topega, nepremičnega, kakor da je gluha. Bilo ji je hudo, ločit« ge od sela in mužikov. Marja jo je spremila tri vrste daleč, potom se je poslovila, pala na kolena in ihte I a, obraz priH-skaje k tlom: „ Sedaj ostanem zopet sama, jadna nesrečnica 1" Dolgo še sta Culi Olga in Saša njene tožbe in videli, kako se je na kolenih ven in ven priklanjala pred nečem v okolici, in se držala z rokama za glavo. Nad njo so letele poljske vrane. Solnce se je dvigalo višje in višje; zmračilo se je. Žukovo je ostalo daleč zadaj. Hoja je vedrila; sela in Marje sta Olga in Saša kmalu pozabili, vse ju je radostilo; sedaj mogile, sedaj vrste brzojav-skih drogov, ki so korakali drug za drugim v neznano daljino, in povrh tega še a skrivnostno Šu- Ijani po zmiela zadnjih sklepov deželnega zbora vojvodine Kranjske in izvajanj te prepokorno predložene spomenice. V Ljubljani, aeptembra meseca 1898. Za profesorski zbor bogoslovnega zavoda: Dr. Jos. Dolenec a r., profesor bogoslovja. Dr. Ivan Janezič s. r., profesor bogoslovja. Dr. Jan. Ev. Krek a r., profesor bogoslovja, dri. posla-ec. Za društvo .Slovensko Matica": Fr. Leveč o. r., o. kr. profesor in predsednik. Dr. Lovro Požar e. r, o. kr. profesor. Ivan Šnbic s. r., c. kr. direktor in konservator. Za društvo „Pravnik": Dr. And. Ferjančič e. r., o. kr. deželnega sodišča svetnik, podpredsednik poslanske zbornice. Jnlij Polec a r., c. kr. deželnega sodišča svetnik. Dr. Danilo Majaron s. r., advokat, deželni poslanec. V IJiabl|auil, 27. oktobra. Ministerstvo deaaioe „Narodni Listy" in .Politik" sta s položajem silno nezadovoljne. Zahteve, katere so stavili Čehi Tbnnovemu ministerstvo, se ne izpolnijo. Celo glavnih želja ne more Thun izpolniti. Tehnična šola na Moravskem še ni zagotovljena, vseučilišča tudi mendi ne dobe, samo nekaj privatnih šol naj se podržavi. To je vse. S tem pa volilci ne bodo zadovoljni, zato treba stopiti ž njimi v dogovor, predno se nadaljuje sedanja politika. Thun se moti, če misli, da bo igral vlogo Taaffdja s .fortv/arsteln". Ako hoče cb-držati, naj spremeni svoj kabinet v miniatekai.vo deenice. Nove železniške proge. V državnem zbora je predložen vladni predlog glede 23 novih železniških prog tretje vrste, ki se zagotovo 1. 898. Mej tem sta tudi progi iz Velikovca - Sinča vea na progi južne železnice Maribor Beljak vŽelesno kapljo; in iz Trsta-Sv. Andreja drž. železnice Herpelje-Trat preko Kopra, I sole, Buj, Motovuna in Višnjana na Poreč, eventavalno na Kanfanar. Obstrukoija v ogerskem državnem zbora. Ogerski obstrukcijonisti nadaljujejo svojo radikalno opozicijo prav po vzora avstrijskih Lecherjev. Nouev in peetij, palic in pultov sicer ne rabijo, v tem so nemški kultaronosci še vedno prvi in nedosežni, toda sicer porabljajo vsa parlamentarna sreda /a glasovanje po imen h, premore, brezkončne govore,* nebroj interpelacij, s tajnimi sejami itd. Pripete se tudi škandali in hudi prepir*, no, vlada vztrrjs, dasi se očita baronu Banffyja, vse kar le možno Kako dolgo še? Is Srbije. .Agramer Tagblatt" je prinesel iz Belegagrada daljši dopis, v katerem poroča, da se vede ministerski predsednik Vladan Gjorgjević jako samozavestno, dasi more trajati njegova doba le še par tednov. Stališče bivšeg* kralja Mdana je onemogočeno, dasi se mu je priredilo v zadnjem časa nekaj teatra!ično vprizorjenih ovacij. Radikalna opozicija ne deluje več javno, a tem intenzivnejše ca tihem mej narodom, kjer se pokazujejo ponekod že antidinastični pojavi. Radikalno časopisje je skoraj povsem zatrto. .Odjek" je zistiran in nič manj kakor 14 njegovih urednikov in*sodelavcev je za- •fjnV Dalje v prilogi. ~3BAM? mečimi žicami, sedaj samoten dvorec, ves v zelenju; lahen dim se je dvigal od njega, in zdelo ee je, kakor da žive) tam srečni ljudje; naposled konjski kostnjak, ki se je samoten belil na poljani. In škr« janci so žgoleli neutrudno ter s j preklica vali s prepelico, a škržat je žagal prav tak >, kakor da strga kdo po starem železnem piku ju (krampu) . . . Proti poludne sta dospeli Olga ia Saša v veliko vas. Tu ju je srečal na glavni cesti generala Žukova kuhar. Bilo mu je zelo vroče, in potna, rodeča pleša se mu je svetila v solncu. Izprva sa z Olgo nista spoznala; potem sta se oba na jeden -krat obrnila, se spogledala in šla dalje, ne da bi spregovorila samo besedico. Pred hišo, ki je bila videti imovitejša in novejša nego ostale, je Olga postala, se prekrižala in rekla na glas z nežnim, pojočim glasom pred odprtim oknom: .Pravoverni kristijani, obdarite siroto v imenu Kristovom, da vam sije milost božja, vašim roditeljem nebeška slava in večni pokoj . . .Pravoverni kristijani", je zapela Saša, „obdarite siroto, da vam sije milost božja, nebeška slavs... 1" PrBtgl ,B)ovrP8heiDu Narodu4* ftt 247, dnt 27. oktobra 18*18. prtih! Vsak dan je konfisciran kak opozicijonalen list. Do malega vsem srbskim, ia Hrvatskega ali Ogerskega dohajajoči m listom je odtegnjen poStni debit Postni ravnatelj v Belemgradn, Štefanovie-Vilovsky je najvdanejša Milanova kreatura, ki se ne straši najgrših sredstev proti opoziciji. Zato listi niti v knvertih niso varni, „Agr. Tagblatt* poroča, da ae je govorilo nedavno o nameravanem atentata na kraljevski konak v Belemgrada, in da je zato Aleksander tako nenadejano odpotoval. Padeo Brisoonovega ministarstva, ki se je že nekaj tednov prorokoval, se je izvršil v prvi seji francoskega parlamenta. ProvzroČil ga je vojni minister, general Cbanoine, ki je nakrat in proti vsakemu običaju pred z ornico podal svojo demisijo, izjavivši, da js bil v zadevi Drevfusove afere vedno istih misli j e svojima prednikoma. General Cbanoine se js postavil s to izjavo proti svojim ministarskim kolegam, porušil je solidarnost tsr odstopil prav v tistem hipa, ko je moralo biti Brissonovo ministerstvo najsložnejše. Chanoine je postopal sa vratno in nekolegijalno, in vse kaže, da se je vtihotapil v ministerstvo kot sredstvo mogočne vojaške stranke, ki je imela v vojnem ministerstvo svojega ogleduha. Interpelanti so očitali Briesono-novsmu mioisterstvu, da ni varovalo časti armade. Justični miniater Sarrien in Brisson sta es sklicevala na atrogo odredbo glede žalitev vojaštva ter povedala, da sta poživljala Cbanoina trikrat, naj toži žaljivce, a Cbanoine ni hotel. Chanoine je torej sam odgovoren. Navzlic tema eo trdili interpelanti, da je odgovorna za žaljenje armade vsa vlada, kajti ostali ministri bi bili morali vojnega ministra prisiliti, da toži. Ker se to ni sgodilo, je bil sprejet predlog: .Vlada se poživlja, da stori kampanji proti armadi konec", a se je odklonila zaupnica Br i ssono v emu ministerstvo. Veled tega je vse ministerstvo odetopilo. Faare obsoja Chanoinovo postopanje ter ga ni hotel sprejeti v avdijenci. Fasoda. Danes ima angleško ministerstvo kabinetno sejo radi Fašode. V zadnjih dneh so pre zgovorni angleški državniki položaj mnogo poslabšali; HicksBIach, Cbaplin in dragi so prav po ne potrebnem prilili ognja olja ter razdražili še bolj obe stranki. Fašoda je v Franciji poleg minister-akegs padca glavno politično vprašanje. Delcasse js spravljiv in hoče odrediti, da se Francozi umaknejo, ako se jim da odškodnina s tem, da se odstopi ob Bahr el-Ghuzalu nekaj ozemlja. Angleški časopisi so še vedno jako bojeviti ter odsvetujejo vladi vsa k a ter o pogajanje s Francijo. Dnevne vesti. V Ljobijani, 27 oktobra — (Deželnozborskn volitev.) Da se do dobra spozna postopanje klerikalne stranke pri vče raj An j i dežel nozboreki volit vi, se je treba ozirati na razmerje glasov pri zadnji deželnoaborski volitvi meseca novembra 1895. leta. Klerikalna atranka je takrat kandidirala dr. Šušteršiča, Ni dvoma, in to bo vsakdo rad vsrjel, da je zanj storila vse, kar je bilo možno, s vslio tema je dobil dr. Šušterčič dosti manj glasov, kakor včeraj Koblar. V Škofji-loki je dobil V. Globočnik 41 glasov, dr. Šušter šič 58 glasov, letos je dobil Sobic 41 glaoov, Koblar pa 46. V Kranju je dobil Globočnik 100 glasov, Sušteršič pa 19, sedaj je dobil Šubic 86 gla sov, Koblar pa 43. Mej temi glasovi je pač nekaj liberalnih, saj js iz lokalnokranjskih nagibov nekaj n» klerikalcev glasovalo za Koblarja, a ostali glasovi so vsi klerikalci in so dokaz, da so klerikalci za Koblarja spravili na volišče tudi zadnjega svojega moža. — (Shod.) Sinoči sešlo se je v Češnovarjevi gostilni na Dolenjski oesti okotu 50 hišnih posestnikov, obrtnikov in trgovrev šentjakobskega mestnega dela, ter se z ozirom na to, da nimajo že več Časa nobenega zastopnika v občinskem svetu, posvetovali glede nekaterih, v tem delu mesta več ali manj nnjnih potreb in naprav ter njih izvr šitve; t j. o napravi javnega stranišča, o pomno žitvi elsktr. razvetljave, nravnanju cest, razširjenju št. jakobskega trga, o olepšavi št. jakobskega nabrežja i. t. d., o korakih, ki bi jih bilo treba v tem ozira storiti in naposled o postopanju pri bo dočih občinskih volitvah. Poprej že posvetovali so se bili ps todi ondotni gostilničarji i. dr. o jed nekih zadevah; ia tako se js oživela neka orgs nissoija meščanov tega mestnega okraja, ki js bil do zdaj, kakor so govorniki naglašali, v nekem oziru pač nekoliko zanemarjen, čemur pa bi se bilo lahko odpomoglo, da so se volilci ob času obČ volitev udeleževali obilo volilnih shodov in poskrbeli, da bi njih okraj dobil dva ali vsaj jednega zastopnika v občinskem evetn. — (Slovensko gledališče) Še jedenkrat opo zarjamo na prelepo in velemelodičoo Flotovo opero „Marto", ki se poje nocoj. Gdč. Radkiewicz, ki si je s svojo „Amnerido" v operi „AdiM mahoma pridobila simpatije vsega gledališkega občinstva, ima tudi v tej operi znamenito vlogo Nancy. Vlogo „Marte" poje naša dražestna koloraturka, gdč. S t' a s t n a. Opera se bo pela v drugič v soboto, 29 t. m. — (Vojaške jubilejske svetinje) Upravičenci do teb svetinj, ki do zd ij še niso izročili svojih dokumentov, listin in podobnih papirjev pri mestnem magistratu, opozarjajo se s tem, da to nemudoma store, ker se morajo te listioe predložiti dotični višji oblasti in ker se brez teh prilog upravičencem imenovane svetinje ne tr'] j podelile. — (Voda na Barji) je te dni na vseh pre plavljenih mestih izginila, zapustivši za seboj obi lico peska, blata in druge nesnage Uničila pa je po polju tudi na tisoče škodljivih mramorjev, ki so žugali poljskim pridelkom obilo škodovati. — (Zdravstveno stanje v Ij obijani) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 16. do 22. oktobra kaže, da je bilo novorojencev 17 (=25 24°/o0) mrtvorojenca 2, umrlih 19 (=28 21 °'00), mej njimi je umrl za tifa-zom 1, za jetiko 2, za vnetjem sopilnih organov 2, valed mrtvouda 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 11. Mej njimi je bilo tujcev 7 (=30 8°/oN iz zavodov 12 (=G31°/o)- Za lufekcijoznimi bolez nimi eo oboleli, in sicer za tifuzom 1, za v rutico 1 oseba. — (Občinski odbor v Selcih) je v svoji seji dne 2G. oktobra t. 1. jednoglasno sklenil odposlati peticiji na ministerstvo za ustanovitev vseučilišJa in nadsodišča v Ljubljani. Djtični peticiji sta se takoj odposlali. — (Slavnostna dneva v Kranja.) Piše se nam : Minula nedelja in ponedeljek sta bila za Kranj izredno slavnostoa, ker smo imeli redko priliko, da sta nas počastila oba najvišja dostojanstvenika v deželi, mil gospod knez in škof dr. Anton Bona ventura Jeglič in gospod deželni predsednik, eksce-lenca baron Viktor Hein. Prvi je v nedeljo delil v Kranju sveto birmo, v ponedeljek pa je blagoslovil gimnazijsko kapelo, in k poslednji, gimnazijski cerkveni slavnosti je došel tudi gospod deželni predsednik sam. Meščanstvo je presvetlega kneza in škofa pozdravilo s posebnim sijajem in navdušenjem, ka-keršno se že davno ni kazalo ob jednakih prilikah. Raz vseh biŠ so vihrale zastave, zvečer pa je bila divna razsvetljava mesta in serenada. Mej večernim obhodom po mestu je občinstvo z gromovitimi živio-klici povsod pozdravljalo visokega dostojanstvenika. Navdušenost pa je prikipela do vrhunci, ko se je prevzvišeni z okna zahvalil za toli sijajni sprejem in glasno zaklical, vda bode zastavil vse svoje moči za mili slovenski narod*. V svojem govorn v cerkvi je vernike prosil, naj molijo, da dobimo dobrih duhovnikov. V ponedeljek pa je po končanem blagoslovljenju gimnazijske kapele dolgo, vznosito in ognjevito govoril o vzajemnosti vere in vede ter unemal mladino k pridnemu učenju ne samo scientiae dainae, ampak tudi scientiae humanae. Všeč je bila i njemu i gospodu deželnemu predsedniku posebno še uzorna disciplina gimnazijske mladeži in sjeno brhko, zdravo izgledanje. — (Novo gospodarsko društvo.) Iz Ormoža se nam piše: Kletarsko druAtvo, vpisana za druga z omejeno zavezo, se imenuje novo društvo, katero ima namen, vino in grozdje kupovati m prodajati. Sedež ima v Ormožu ; načelništvo mu je to-le: G. Franc Hanželič, posestnik na Hardeku, načelnik, g. dr. Ivan Geršek, c. kr. beležnik v Ormažu, me-gov namestnik, g. Al. Miki, trgovec v Ormožu, bla gajnik. g Martin Stanič, veleposestnik na Hardeku in g Anton Šoštarič, posestnik v Pavlovcih, odbor nika. V nadzorstvu so : Č. g. Vilibald Venedig, župnik v Ormožu, g. Fr Magdič, posestnik v Pavlovcih in g. Anton Janež č, župan v Breb ovinku. Deleži so po 10 gld. Poleg vinorejskega društva, že kakih osem let starega, bilo je potreba ustano viti tudi kletarsko društvo, da se pridelki naših vinogradnikov lažje v denar spravijo. V kratkem času svojega obitanka je društvo naknpilo vina po celem in le ormoškem okraju, tako, da ima tri pivnice napoljnene z dobro kaplico. Kdor želi kaj ljutomer čana kupiti, budi opozorjen na današnji oglas mej inaerati. — (Uspehi nemških profesorjev) Dijaki celovške realke se odlikujejo po posebni nemško-naoijonalni razposajenosti. Kako daleč so že prišli, s ved oči ta dejstvi, radi katerih je bi sklican profe sorski zbor os konferenco Nski eedrrošolec si js dovolil salo, nositi v žolo posnetek Biomsrokove glave. Profesor ga je zavrnil, na kar se je fant odrezal, da mu B i s m a r c k ljubši od našega cesarja. Ob istem času našli so na nekih šolskih vratih skrajno izdajalski napis BProč s . . . Storilec je brez obotavljanja priznal svoj čin. Bržčas bodeta oba dijaka izključena in morda bo drugi še drugače kaznovan. Nam pa se zdi, da dijaka nista toliko kriva, kakor tisti profesorji, kateri mla vini vcepljajo izdajalskega duha. — (Iz goriških učiteljskih krogov) Mej goriškim učiteljstvom vlada velika nevolja in ogor čenost. In to po vsej pravici. Težko smo pričakovali zadnjega zasedanja našega dež. zbora v trd o i nadi da nam prinese kak poboljšek, ali žal, odšli smo praznih rok. Svoj čas se je učiteljntvo gorskega okraja poklonilo po posebni depufaciji sedaniemu knezonadškofu ter pri tej priliki prosilo tudi blagohotne naklonjonosti in podpure. ' Knezonadškof je deputacijo sprejel jako prijazno ter obljubil svojo podporo in pomoč Bili smo torej takorekoč gotovi, da ee uam izboljša prežalostno naše stanje, kajti s knezonadškofovim glasom imajo naši poslanci ve čioo v d--ž. zboru in torej lahko dosežejo deželno šolski zalog in s tem itb Ijšinje naših plač. Toda pri zadijem za-tedanji dež. zbora sa bdi na dnevnem redu jedioo le dve točki in to menda največ radi tega, kar se je vedelo, da slovenski poslanci ne vstopijo v d^ž, zbor Ali ho poskušali naši poslanci dobiti n a d š k o f a n a s v o j o s t r a n ? In recimo da to zasedanje ni bilo namenjeno dru gim razpravam — kaj pa v bodočem zasedanji? Ali se naši poslanci ganejo v tem amislu, ali osta nejo zopet doma. Kdo bo torej kriv, če učiteljstvo zopet nič ne doseže V Saj si pač ne moremo misliti, da bi nadškof ne glusoval za izboljšanje našega za lostnega stanja. Z »to je pred vsem potrebno, da smo o tej točki na čistem do prihodniega obč. zborovanja, ki se ima sklicati v kratkem Zat 1 naj odbor učiteljskega društva goriškega stori potrebne korake in dobi v tej zadevi pojasnilo, da bomo ve deli, kaj imamo pričakovati od našega dež. zbora Ako bi se moglo doseči izboljšanje doma, bi ne bilo treba hoditi na Dunaj kakor se nam-rava. Odbor učiteljskega društva naj pa v tem času pridao dela, da se zborovanje primerno izvrši, in doseže sporazumljenje vseh učiteljskih druS ev na Goriškem. Opomnja uredništva: Ustrezaje izrečeni želji pnjuvljamo ta dopis, ne da bi se ž njim povse identificirali. — (Odbor zavoda sv. Nikolaja v Trsta) priredi v torek, dne 7. novembra, v redutni dvo rani gledališča „Polteama RoBsetti" 8 sodelovanjem tambnraškega zbora iz Roiana dramatično pred stavo, pri kateri se uprizori Borštnikov igrokaz rStari Ilija". — (Lahi mej seboj.) V Piranu je prišlo mej Čožoti iz Italije in mej domačini Lahi do ostrega spopada, pri katerem so domačini poRuvah nekaj Čožotov v morje. Ni Čuda. Piranoi so se pri tej priliki zavedli da žive* na — avstrijskih tleh in so prvikrat priznali čožote kot tujce. Via gl' italiani — je bil bojni klic, ki se je razlegal po naj radi -kalnejšem laškem mestecu v Istri. * (Na Čast zdravniku dru. Mullerju) ki je umrl. zdraveč s kugo inficiranega Bariša se postavi, bržČaR v arkadah na dunajskem vseučilišču, spomenik. Izšle so tudi njegove Klike in dopisnice z njegovim portretom. Za drom. Miillerjem so prostovoljno prevzeli zdravljenje okužencev njegovi pri jatelji: dr. Poch, dr Mayer in dr. Kniipfmacher. Vsi so se že udeležili kot zdravniki epidemij kuge. * (Plemenitost ruskega carja) Iz Aten javljajo, da jo car Niko>aj odredil, da se na njegove stroške popravijo vse poškodovane ali porušene cerkve v Tesaliji in Epiiu Za stradajoče ljudi pa je poslal 30 000 vreč moke. * (Roparski napad) Pariška policija je aretirala nekega Nikolaja G u r k a, baje mornaričnega častnika, ki je v hotelu v Niči napadel državnega svetnika kneza Palucova ter mu vzel nad 100.000 frankov. Gurko je baje generalski sin. * (Kajn in Abel) Iz Kolonije se poroča: V Kithn pri Bedburgu sta delala na polju dva brata ter se sprla. Starejši brat je vrgel mlajšega na tla ter ga udaril z velikim ostrim nožem za repo po glavi. Ker se je brat še gibal, ga je predrl z vilami za seno. Sele po uro dolgih mukah je izdihnil 25letni brat. Morilca so zaprli. * (Anarhisti v Jaffi) Turška vlada se jako boji ?a ž vljenje nemšk»ga cesarja Sedaj je izvade a. da je v J.-ti. mnogo nevarnih anarbistov, zlasti pa neki Nemec, ki je sila pred zon individij Ker se je bat da bi se anarhisti preoblekli v ženske, je po licija odredila, da te dni, ko bo cesar v PaUstmi, ženske ne smejo nositi naličja, nego morajo tudi Turkinje hoditi odkritega obraza po ulici, ah pa naj ostanejo doma. Darila i Za spodnještajereki jubilej oki zaklad da rovala je zavarovalna bauka ,S I av i j a" znaten prispevek 200 kron; vplačali so nadalje: Slfc p o -so j il ni ca v Ljutomeru 100 kron, preč. g. Karol G a j š e k , častni kanonik v I) »brni 18 kron, si. občina Št. Martin na P « k i 10 kron. gosp. Maki Pleteršnik, profesor v Ljubljani 20 kron, si. hranilnica in posojilnica v Ljubnem 20 kron, g. Anton Božič, župan v R ido-slavcih 2 kroni, el. občina Št Pavel pri Preboldu 30 kron, si. okrajni za sto p Sevniški 400 kron in pri slovesu g. dr. Ravniharja se nabralo 21 kron 34 vin. Uredništvu našega lista so poslali: Za Prešernov spomenik v Ljubljani: G. V. P. iz T. je poklonil svoto 1O0 kron. — Slava vrlemu rodoljubu, ki se vedno Rpominja domorodnih naprav | Naj bi našel prav obilo posnemovalcev ! Za po potresu ponesrečene v Sinju so darovali: G. prof S. Butar 2 0 kron, g. V P. iz T. 2 0 kron, gosp. Jos. Nolli 10 kron. — 5 0 kron, katero svoto smo odposlali županstvu v Sinj. — Naj bi se oglasili de drugi človekoljubni podporniki ! Zahvala Trgovec na šentjakobskem trgu v Ljubljani, gospod Gregor Podrekar, je podaril ubogim učencem 11. mestne deške ljudske šole nad 700 šolskih zvezkov, za kar se blagemu dobrotuiku prav srčno zahvaljuje Franc Rak tel j, vodja. Književnost. — .Personalstatus" der mt 1. Oktober 1898 an den ofteutlichen atlgemeinen Volksschulen in Krain defiuitiv ang-stellten Lehrpersonen". To je naslov 87 stranij obsežni brošuri, o kateri je pisal .Učiteljski Tovariš" nastopne vr stice : „Vsaka učna oseba ima v statusu svojo številko, službeni značaj, čas stalnega namesčenja in kraj službovanja Prepričani Brno, da bo vsakdo segel z veseljem po njem, da vidi, kako napreduje sam in nj ga tovariši1*. Goriška „S o č aw pristavlja tem besedam: „ . . . Tako vemo, da so slovenski učitelji na Kranj skem, pristaši narodue-napredne stranke, koncem XIX stoletja poročajo o sebi in o svojih tovariših v — blaženi nemščini! Ali ne dtši to preveč po dimu, s katerim se kadi baronu Heinu?!1* — Mi se s temi besedami sicer strinjamo, vender opomnimo, da zadeva večja krivda c. kr. deželni šolski svet, ki je priobčil to brošuro v nemščini. Rodoljubnega Slovenca res mora loviti je^a, ko čita, da ta ali oni učitelj službuje v Manafeldu Riegu, Hinnachu itd., katerih imen niti s pomočjo slovarj i ne pogodiš vselej. Ali ni to škandal ? Knjižica tudi ni pregledna. Zadaj bi morala imeti imenik učiteljev po abecednem redu in pri vsakem zaznamovano stran in številko, kjer se čita o njem. Tako pa je iskanje po brošuri težavno in zamudno. Cena brošuri je 50 kr., po po^ti 55 kr. (Zakaj 5 kr. poštnine, ko je knjižica dovolj frankovana s 3 krajcarji!) Reči moramo, da je ta ceaa previ soka, za polovico previsoka. Knjiž co sta tiskala in jo prodajata Klein Jt Comp. v Ljubljani. Končno Še jedno opombo ! Prelistovaje knji žico, uveri se lahko vsakdo, da tudi „status" ue sloni povsem na podlagi pravičnosti; kajti mnogi starejši učitelji so potisneni nazaj, a v ospredju so nekateri mlajši učitelji, katerim po številu definitivnih let ne tiče mesto, katero zavzemajo! —n. Telefonična in brzojavna poročila Dunaj 27. oktobra. Današnja seja po slanske zbornice je privabila jako mnogo ob činstva, ker je bila na dnevnem redu razprava o kugi Začetkom seje je pravosodni minister Ruber odgovoril na Lecherjevo interpelacijo zaradi alpinske montanske družbe, potem pa je na razne interpelacije odgovarjal poljedelski minister baron Kast. K n i e m a n n in Leeber sta zahtevala, naj se o teh odgovorih otvori d* bata, kar pa je zbornica odklonila. Potem je na vrsto prišla volitev členov državnega sodišča. "\Volf je zahteval, naj se ta volitev odstavi z dnevnega reda, češ, kdo more zahtevati, naj glasuje za kandidate, katerih ne pozna. Kei se predsednik dr. Fuclis ni udal, je šel Wolf k njemu in mu nekaj dopovedoval, a ni ničesar opravil. Zapustivši estrado je "Wulf zaklical predsedniku: Vi nesramnež! Pred mimsterako klopjo je Wolf srečbl slugo, ki je msel žaro. AVolf mu je žaro ubil iz rok in jo poteptal, katera surovost je obudila občno ogorčenje Na to se je začela debata o odgovoru ministerskega predsednika na interpelacijo glede kuge. Otvoril jo je krščansko boc jalni praznoglave c Gregorig, kattri je psoval, kakor je navada po predmestnih spe-lunkah Dolžil je sanitetne organe, v prvi vrsti dvornega svetnika Kussvja, da so ministrskega predsednika nalagali in ogoljufali in zatrjeval, da je prof. Nothi agel po njegovem mnenju najntsposobntjši zdravnik na svetu, čemur se je vsa zbornica smejala. Gregorigu je odgo varjal naučni minister, ki je opravičeval sani tetne organe in zagovarjal bakterijolog čne studije. Govorili so se F o u r n i e r, Jarosie «• t m\ m Onknniil a« iti T nnnril/1 H ♦ a I n a m Dunaj 27. oktobra. V današnji seji pro računskega odseka so obstrukc jske stranke odklonile vstop v pod*dsek za regulacijo plač drž. slug. V tem odseku so vsled tega sami členi desnice. Načelnik je K ur z, zapisnikar dr. Krek. Potem je prišel na vrsto budgetni provizorij za drugo polovico letošnjega leta Opozicija je zahtevala, naj se tudi o njem otvori generalna debata, kar je pa večina od klonila. Pri predlogu o regulacije Donave na Nižjeavstrijskem so se protiseimtje in nemški nacijonalci grdo spoprijeli. Nacijonalci so hoteli tudi proti tej predlogi ohstruirati, a protise mitje so se jim uprli Nastal je tak prepir, da se je morala seja zaključiti. Dunaj 27. oktobra. Nunska obstrukcij-ka „GemeiiiburgschiiftH se krha na vs*h kon ch in krajih. V sinočni seji uagodbenega od seka so nemškoliberalni veleposestniki ter zastopnik Mauthnerjeve skupine glasovali z desnico proti drugim nemškim opozicijskim stran kam. Dam s je zopet prišlo v proračunskem odseku do ostrega kontliita me) pmtis niti in nemškimi nacijonalci zaradi regulacije Donave. Nemški nacijonalci so s Ino razkačeni in dolže veleposestnike in protisemite izdajstva. Nemška nacijonalca Svlvester in II o fin man Wel lenhof sta zahtevala, naj se še danes skliče klubova seja v posvetovanje o njiju predlogu, naj nemški nacjonalci izstopijo iz zveze z drugimi nemškimi strankami. S to stvarjo se bo tudi za danes sklicana konferenca neoiško-nacijoualne stranke v Gradcu bavila Občno mnenje je, da se nemške stranke ločijo. Dunaj 27 oktobra Vsi klubi levice so za danes skl cani na seje, katere bodo po zbor ničri seji. Vsi bedo razpravljali o razmerju mej nemškimi strankami. Dunaj 27 t ktobra. Kot člena državnega sodišča sta bda mej drugimi izvoljena tudi dr, T on kl i in dr. S up p a n. Kako so za sled njega mogli glasovati slovenski iu hrvatski po slauci, tega ne ve nihče povedati. Dunaj 27. oktobra. Albina Pecha je silno slaba. Injicirajo ji kafro, inhalira pa kisik. Po peludne so ji injicirali 60 kubičnih centimetrov seruma proti kugi Tudi Hocheggerjeva in Godcbl sta slaba Vsi drug' interniranci se počutijo dobro. Zdravnik dr. Poch je odredil, da se morata sedanji strežnici Alb. Peche umakniti, ker je jedna na roki nekoliko ranjena in je vsled ti ga nevernost inficranja jako velika, druga pa je že preveč utrujena. Dunaj 27. oktobra. Vdova grofa Taaffea je iz Nervija poslala krasen venec, da se po loži na grob za kugo umrlega dr. MuHtrja. Praga 71. oktobra „Narodui Listya javljajo, da je dr. Engel že poročal klubu če ških poslancev o vladni izjavi glede oglašenih 2G postulatov. Naznanil je, da se je grof Thun o njih izrekel pnncipijalno ugodno in da se ni izrekel proti nobeni oglašenih točk, dasi glede nekati rih ni mogel obljubiti, do kdaj jih realizuje, vsled česar se bodo pogajanja nadaljevala. Lvov 27. oktobra. Danes se slovesno praznuje 2501ttn:ca, odkar je bil Lvov osvo bojen Ta ta rov. Behgrad 27 oktobra. V ruskem po slaništvu so prišli na sled veliki tatvini. Ukradenih je bilo mnogo aktov in. pisem in sicer zgolj spisi velike važnosti. Pariz 27 oktobra. Faure se '"e posve toval s predsedniki in podpredsedniki obeh zbornic, a doslej še ni goto»o, kako se kriza reSi. V prvi vrsti se kot ministerska predsed uika imenujeta Ribot in Dupuy, v komb naciji pa sta tudi B urgeois in Fnycinet Pariz 27. oktobra. „Eclairu javlja, da sta se lord Salisbury in francoski poslanik v Londonu že zjedinila glede podlage, na kateri se bodo vršila pogajanja radi Fašode. Narodno-gospodarske stvari Zsprtija proti Hrvaški Trgovina 8 svinjami in naša svinjereja. V dopisih z Dolenjskega se vedno ponavlja stara pesem: Proč z znprtijo, prosti izvoz hrvaških svinj in pomagano bode, srečna bo dežela in — kmeti Tako in enako toži di pisnik z Dolenjskega, ■m nnmiiili na Aa hi kila rtrlnrtiifi maia flarltti smrtni udarec za našega kmeta in za vso živinorejo t Na Hrvaškem se redno ponavlja svinjska kuga, katere kar ne morejo zatreti in ravno sedaj so zopet več komitatov z iprli, tako da niti v ljubljansko klavnico ne morejo dobiti pitanih (nad 120 kg. ž.ve teže) prašičev. Kakor hitro b< mejo odprli, preplavili bi bliskoma celo deželo Hrvatje s svinjami in z vso gotovostjo se lahko reče, da ne bi minul mesec dni tn vso deželo imeli bi ukuženo. Kaj Vam bode potom koristila odprtija hrvaške meje, ko bi pa druge dežele ne dovolile nvoz kran skih prašičev? Ni dolgo tega, kar je vsled ugodn<> gld., katere je dobil od sodnije za ubožni zavod leta 1894, nepolteno rnvnal in si jih tako rekoč prisvojil; -dalje, da je pri vodovodu in pa pri Pi&ensketn mosta zvijačno in sleparsko postopal. Da je to nsle obdolženje popolnoma krivično in izmišljeno, dokazuje tudi preiskava, katera se je VBled naših navedenih pritožb vrSila proti županu po deželnem odboru, ker je odposlanec deželnega odbora, kattri je vse županove račune natanko pregledal, našel vse račune in sploh tudi v družin zadevah občinski urad v KrHiijski fcori v popolnem redu, in je tudi z odlokom deželnega odbora z dne Vb\ septembra t. 1 , 6t. 10.46f>, izrečeno, da so bile vse nafte navedene pritožbe proti županu popolnoma neutemeljene in da je občinski urad v vsakem oziru v popolnem redu. Prosimo earadi tega našega krivičnega obrekovanja gosp. Župana za odpusanje in obljubimo, da ne bodeino nikdar več tako neumestno proti njemu postopali in ga žalili. Sledniič obljubimo, da hočemo povrniti županu g. Francu Budineku njegove Btrofike v znesku "24 gld., in sicer vsak z delnim zneskom H gld., v *i dneh proti ekse kuciji, in jaz Anton Slane teh 8 gld. precej g. županu izplačam. Dovolimo tudi, da se ta nafta izjava javno pred cerkvijo razglasi. V Kranjski gori, dne 24. oktobra 1898. Anton Slavo 1. r. X Simon Že rjo v Alojzij Peterman 1. r. podpisal Mahorčič 1. r. C. kr. okrajno sodišče ▼ Kranjski gori dne 24. oktobra lb98. L. S. An do ls e k 1. r. .Slovencev" dopisnik naj to izjavo dobro prebere, da ne bo imel toliko skrbij zaradi mene. V Kranjski gori, dne 25. oktobra 1898. Fran Budi nek _ župan. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (1673) Umrli so v fl^Jufr Ijmii Dne 24. oktobra: Marija Samatorčan, dekla, 37 let, Karlovska cesta st. 17., otrpnjenje srca. V deželni bolnici: Dne 21. oktobra: Ana Šare, 'gostilničarjeva žena, 63 let, črevesni prisad. — Marija Blazin, šivilja, 27 let, vnetje možganske mrene. — Alojzija Simčic, posestnikova hči, '22 let, rak Dne 22. oktobra: Franca Vidmar, delavčeva žena, 36 let, gnjiloba. Dne 23. oktobra: France Pokorn, delavec, 5'5 let, naduha. — Jožef Bedina, godec, 30 let, jetika. Dne 24. oktobra: Avgnst Miklič, delavčev sin, 4 leta, -da vica. v hiralnici: Dne 23. oktobra: Jakob Strupi, delavec, 59 let, kr* vava oteklina. Mctcorologično poročilo. Visina nad morjem 306*2 m. Css. kr avstrijske -gjfe državne železnice Oktober čas opazovanja Stanje barometra v mm. Iv S." h Vetrovi Nebo eO as |i! cu » 26. H. kvečer 741-8 136 si. jzah. jasno 27. m 7. Bjutraj 2. popol. 7422 741 1 61 12 0 si. svzh. al. jug megla jasno 00 Srednja včerajšnja temperatura 126', sa 41° nad normalom. dne 27. oktobra 1898. ttknpnl državni dolg v notah . . , , Skupni državni dolg v srebru . Avstrijska slata renta ...... Avstrijska kronska renta 4" „ .... Ogerska slata renta 4°/*...... 'Dgernka kronska renta 4°/,, .... avstro-ogeruko bančne delnice . . . Kreditne delnice........ London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 mark . . «0 mark........... BO frankov.......... IHlijpiBki bankovci.....t . C kr. cekini.......... Dne* 26. oktobra 1898 4°/0 državno srečke iz I. 1854 po 260 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. Dunava reg. Brečke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj. obe. avstr. 41/*0/« zlati zast. listi akcije anglo-avBtr. banke po 200 gld. . . Ljubljanske srečke......... findolfove srečke po 10 gld...... Kreditne srečke po 100 gld...... Tramway-dru8t. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rubelj.......... 1C0 gld. 85 kr. 100 50 fj 119 ■ 75 ff 100 n 85 | 119 BO f • 35 f »14 f ■ 40 120 p 50 D 58 m 90 | 11 m 77 ■ 9 m 54'. ft n 43 n 50 ■ 6 m 67 ■ 165 gld. _ kr. 195 m *0 130 n 50 M 98 10 154 m 25 22 n 50 ■ 25 m — 198 m 75 | 543 m — 1 1 m 27»/ 4 ■ z lepo in naglo pisavo ali pa stenograf, veSć slovenske stenografije, Be išče za odvetniško pisarno v večjem kraju na Kranjskem. Ponudbe vsprejema iz prijaznosti npravniitvo •Slov. Naroda". (1658—8) Izvod iz voznega reda veljaven od dni L oktobra 1808. leta. Odhod ia Ljubljane jnž. kol. P-oss cea Trhli Ob 12. nri 5 m. po noči osobn« vlak v Trbii, Beljak Celovec Fransenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ansse, Solnograd; čet Klein-Reifling v Stevr, Line, na Dunaj vis Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Ce lovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Am8tetter ns Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoludne osobni vlak * Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Se'sthal, Dunaj — Ob 4. uri 2 m. popolndne osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Leno - Gastein Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Čarih, Oenevo Pariš; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzeuj Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Prosa v Novo uieato ta v Ko-cevje. Meftani vlaki: Ob 6. uri 15 m. sjatraj, ob 12. nri 55 m. popolndne, ob 6. uri 30 m. svečer — 1'rlltod v l.|ubljano j k. 1'roKs ts Trbiž«. Ob 5. url 46 m zjutraj osobni vlak z Dunajr via Amstetten, iz Lipskega Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, l'1/.iijjt, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea. Ljubna, Celovca, Beljaka, Francensfeste. — Ob 11. nri 17 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Beba, Marijinih varov Plznja, Budejevic, Solnograda Liuca, Stevra, Pariza, Geneve Curina, Bregenca, Iuouaouta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina Ljubna, Celovca, Linca. Pon-tabla. — Ob 4. uri 57 m. popolndne osobni vlak z Dunaja Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Franzensfeste, Pon-tabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dv*iaja, Ljubua, Beljaka, Celovca Pontabla — ■*rogat ia NvveK« uieMla In Ko.sUivina, bela in mileča ranfhlina, rumeni in ilatnanc mu* .škatvler, heli, rmliei in nerezljtini ttpiDijitl, kraljevinu, plaveč, bela rožica, kuvščina, črna lipmitinu, traminev, nlankumcnka sto i*o 14 rip. parfalis - bilje (1574_B) BtO Jto '* ijlil, rfahr se pri Antonu Of/orvfvn, 7tai, predsobo, slu/.nišUo h»do, hodnikom za snažeuje in s porabo perilne kuhinje, odda'o se takoj po primerni ceni miinim strankam. — Tudi se še odda (t«69—i) nekaj lepih prodajalnic za vsako trgovino prikladnih, k^kor tudi «■>'«* lopi lafcfi v Plautz-evi novi hiši, Stari trg- št. 30/32. Vpraša naj se: Sv. Petra cesta št 23, II. nadstr. H- H K tir H- i IVIoja notarska pisarna nahaja se od sedaj na Rimski cesti štev. 7 v prvem nadstropji v novi Gorupovi hiši, poleg Zajčeve gostilne. V Ljubljani, dne" 23. oktobra 1898. Ivan Plantan (1M7 — 2) c. kr. notar. Slavnima < hi'-iu-rvu uljudno naznanjam, da sem dobil generalno zastopstvo meščaesfee eivovaree v za Kranjsko, Spodnje Štajersko, Reko, Opatijo, Iko, Lovrano itd. ter da bodo točili ! originalno plznsko nivo! Ji m j\ >X< m ]fl >X< ♦J 98 L KEZ33BiS&L b te pivovarne, ki je najboljša na svetu, in tudi jedino bolnikom pri- /J Se poročeno od zdravnikov v dijeto, naalednji gospodje: Bilina tS Kasch, ..Pri roži", £*. Fantini, Gradišče, G. Frbhlich, ,Pri slonu\ Karol Koisser, .Pri Maliču", Ivan IYTayr, „Narodni dom"; SjSs7"" V stel^lerilcetli. ga bodo prodajali gg.: "^jJSfcš M- Avanzo, Wolf'jve ulice, Ivan Euxxolini, Špitalske ulice, M. Umborgar, Židovske ulice, Fr. Krapcš, „Narodna kavarna". Naročila na pivo v steklenicah in v sodčkih vzpr»-jemam v svoji pisarni v ŠGleoburgovih ulicah št. I. | Z velespostovanjcm (MJ40—4) MHJ Ivan G-oru.p | generalni z.?st';pi ik meščanske pivovarne v Plznu $/* UHtanovljene 1. 1842 ffx Naročila z dežele izvršujem točno. jjfl >x< m Ji % A i< A m A ^KJljv «■«'•.j«, in po 5°/oi bres vsakih troškov ali prispevkov. PoAtno hranilnične položnioe in pojasnila brezplačno v pisarni ali po po^ti ' (166 >—10) Člani se sprejemajo ia naših pokrajin, potrebno je le z izjavo pristopa naznaniti, koliko glavnih deležev po lOO gld. se želi. Uradne ure od 9.—12. dopoludne in od 3.—5. ure popoludne. L. Schwentner -■Js« knjigo tržeč tt Z_i3"^-"bl33,m.i„ H)TroxrxI trg: št. 1 naznanjam, da sem r-r«vz*d od .Narodne Tiskarne" v Ljubljani v iakljufino razprodajo Jurčičeve zbrane spise, prtom letnike in posamezne številke ..Ljubljanskega Zvona" in vse one knjige, ki so izšle v založbi „Narodne TIskarne". Te knjige so: Josipa Jurol&a zbrani spisi, zvezek I. do XI, broSirati h t»0 kr., elegantno vezan h 1 gld. „Ljubljanski Zvon", letniki It, III., V., Vi., b rotiran s gld., vezan v Bon;i » kr., vozan v Uonaceve platuice a 5 gld. 90 kr. ■V Posamezne it a vil k o .LJublJan-[ skega Zvona' po 40 kr. Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vi/.an h 3 gld. Zbirka zakonov II. Kas. pravdni red, vezan ii 2 gld. HO kr. Zein"tovl zbrar' spisi. I. zvezek, brolimn h 60 kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000*. Povest, broS. ;'i TiO kr. A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 30 kr. T u r g e n j o v: O tel ln sinovi. Roman, broširan a 50 kr. Renefi-Tfebizskv: Blodne duie. Komati, bro&iran :i 70 kr. Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan k f>0 kr. Stat nominis ntnbra: Časnikarstvo in nail časniki, bro&irano h 40 kr Tolstoj: Knez Serebrjanl. Roman, broširan a. 70 kr. — Dva romana, bro&irano a 70 kr. J e 1 i n n k : Ukrajinske dume, Povest, broft. a l.r> kr. Halevy: Dnevnik, bro&iran a 15 kr. — Razne pripovedke, broširane h 40 kr. — Dve povesti, brofi. h 2'> kr. T h e u r i e t: Undlua. Povest, brofi. ii 20 kr. Sonvestre: Vllenski brodn'k. Povest, brofi. a 15 kr. Jareič: Z.lstkl, brol, ;i 15 kr. — Gregorčičevim kritikom, brofi. ;i y«) kr. Avstrijski patrijot: ,,Partol-woscn der Slaven", broširano a 5'» kr. 4 ■ — Štiri novele, brofi. h. 20 kr. M*o tu'št i tolika vev, kolikor poštnina znaša. Majatolj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".