PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. pnmorski JSL dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tix 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel, (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 58 (13.289) Trst, petek, 10. marca 1989 Da bi izpeljal svoj gospodarski manever De Mita prosil sindikalno zvezo za solidarnost Spravljivo srečanje z Jottijevo Po odločitvi ustavnega sodišča v zvezi z alternativnim poukom Skrbniki in ravnatelji še čakajo na pojasnila Zadovoljstvo levih in laičnih strank - Do sprememb naj bi prišlo šele po veliki noči - Vatikan se še ni izjasnil - Južne Tirolske ta odločitev ne zadeva RIM — Ministrski predsednik Ciria-co De Mita je dal v teh dneh jasno razumeti: ali mu uspe gospodarski manever in ga pri tem podprejo politične in družbene sile ali pa odstopi. S tem ultimatom se je v torek oglasil iz Španije, kjer je bil na uradnem obisku. Svojo poslanico je naslovil na stranke vladne večine, od katerih terja večje sodelovanje pri zahtevnih odločitvah Za sanacijo težkega državnega primanjkljaja. Še pred tem se je v Cassi-nu obrnil na velike italijanske podjetnike, bankirje in finančnike in zaprosil za njihovo solidarnost. Včeraj pa je za solidarnost prosil tudi sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. Svoj Poziv sindikatu k večjemu sodelovanju je De Mita izrekel na zasedanju CISL, ki je bilo namenjeno problema-liki italijanskega Juga. Od sindikalne-9a gibanja, ki mu je vlada posvetila Vso pozornost, ko je šlo za probleme davčne reforme, pričakuje vladni Predsednik, da bo sedaj podprlo vladne napore za zmanjšanje državnih proračunskih izdatkov. Vlada je prepriča-na' je pri tem poudaril De Mita, da stoji še zmeraj na strani delavcev, da stoji še zmeraj na strani pravice. Med neštete težave, s katerimi se mora v zadnjih časih soočati ministrski predsednik, sodijo tudi dokaj napeti odnosi med vlado in parlamentom, ki so prejšnji teden izbruhnili na dan v silno polemičnih tonih. Povod je bila neprevidna in nekoliko dvoumna De Mitova izjava, da se gospodarski manever premika z velikimi zamudami predvsem zaradi počasnosti parlamenta. Predsednica poslanske zbornice Jottijeva je ostro reagirala na te očitke ter jih nekako vrnila vladi. Včeraj je med ministrskim predsednikom in predsednico poslanske zbornice prišlo do razčiščevalnega srečanja. Vode so se nekoliko umirile. De Mita in Jottijeva sta se pobotala ter si vzajemno obljubila, da si bosta prizadevala, da bodo vladne in parlamentarne zadeve bolje potekale. Vlada bo skušala omejiti število svojih zakonskih odlokov, ker to znatno otežkoča delo parlamenta. Prav tako se je De Mita obvezal, da se bo skušala vlada izogibati nepopularnim in ne ravno demokratičnim metodam uporabe zaupnice, zato da bi izsilila od parlamenta odobritev raznih vladnih zakonskih odlokov. nv RIM — Odločitev ustavnega sodišča, da alternativni pouk za učence, ki ne obiskujejo verouka, ni obvezen, je tudi včeraj povzročil celo vrsto reakcij v italijanskih političnih strankah, oglasili pa so se tudi šolski skrbniki in ravnatelji, medtem ko v Vatikanu za zdaj zelo previdno ocenjujejo to odločitev in čakajo predvsem na točno razlago razsodbe. Leve in laične stranke so razumljivo pokazale največ zadovoljstva nad to razsodbo, saj so same ves čas zagovarjale tako rešitev. Toda kaj se bo v resnici spremenilo, bo pokazal šele čas. Trenutnih sprememb ni pričakovati in to potrjujejo tudi izjave šolskih skrbnikov v večjih italijanskih mestih. Vsi čakajo ustrezna navodila ministrstva za šolstvo, vendar pa večjih novosti pred veliko nočjo ne bo. S tem v zvezi je šolski skrbnik v Turinu tudi povedal, da v mestnih šolskih krogih ni opaziti ne prevelikega navdušenja ne prevelikega razočaranja, zato po njegovem v Turinu tudi ne bo nobenih večjih težav pri izvajanju novih določil, ki se, kot trdi šolski skrbnik, v veliki meri že ujemajo z dosedanjo prakso v turinskih šolah. Tudi v Rimu pričakujejo prve novosti šele v začetku maja, ko naj bi minister Galloni izdal ustrezno okrožnico. V Perugii, kjer je le 5% dijakov na višjih srednjih šolah in 2% na drugih šolah obiskovalo alternativni pouk, se sedaj na šolskem skrbništvu sprašujejo, kaj storiti. Čudežno formulo pa, kot vse kaže, tudi tam pričakujejo od ministrske okrožnice. To okrožnico pa čakajo tudi na drugih šolskih skrbništvih. Ponekod, na primer v Bariju in Brienzi, pa ob tem še dodajajo, da večjih organizacijskih težav ne bi smelo biti. Edini problem vidijo v tem, kako poskrbeti za nadzor nad tistimi dijaki, ki še niso polnoletni, verouk pa ni vedno in povsod prvo ali zadnjo šolsko uro. Bolj zaskrbljeni so ravnatelji, ki se vsi skoraj v en glas sprašujejo, kam bodo odšli tisti otroci, ki verouka ne obiskujejo. Pri tem vsi tudi poudarjajo, da ne gre za vprašanje ideologije temveč predvsem za praktične probleme. Dejansko se namreč pojavlja vprašanje, kako se bo izvajalo določilo, ki učencem, ki ne obiskujejo verouka, dopušča možnost, da v bistvu zapustijo šolo. Ravnatelji se pri tem vprašujejo, kam bodo ti učenci odšli, kadar bo verouk sredi rednega pouka in kdo bo za te učence v času njihove odsotnosti odgovarjal. Ob tem pa zavračajo možnost, da bi verouk premaknili na prvo oziroma zadnjo uro pouka, ker naj bi za kaj takega potrebovali trikrat več učiteljev verouka kot doslej. Prav o tej možnosti pa je včeraj naglas razmišljal tudi socialistični evro-poslanec Baget Bozzo. Ta je dejal, da bo najbrž težko storiti kaj drugega, kot verouk premakniti na začetek ali konec pouka. Po njegovem mnenju se bo po tej odločitvi ustavnega sodišča tudi pokazalo, kolikšen je dejanski interes mladih za versko vzgojo. Potem, ko je italijanska škofovska konferenca takoj izrazila veliko začudenje nad odločitvijo ustavnega sodišča, pa v Vatikanu previdno čakajo na dokončno besedilo odločitve, da bi šele takrat izrazili svoje stališče do te razsodbe in njen morebitni vpliv na konkordat. Edini, ki se zaradi vsega tega ne razburjajo, so Južni Tirolci. Odbornik za šolstvo v bocenski pokrajini je le izjavil, da zaradi posebnega statuta o avtonomiji določila konkordata zanje niso obvezna in zaradi tega naj bi jih tudi zadnja odločitev ustavnega sodišča ne zadevala. Sindikalni boj pristaniščnikov ohromil vse luške dejavnosti V Genovi so trgovci in špediterji množično protestirali proti stavki - Napeto ozračje, ki že nekaj a razdvaja genovski delavski svet, se je raj še zaostrilo. Popolna ohromitev vseh istaniških dejavnosti, ki je posledica stavke n® avcev avtonomnih pristaniških družb, je ja reč spravila v resne težave vse tiste de-osti, podjetja in službe, ki so neposredno se .6Zane s pristaniščem. Na genovske ulice , Zato včeraj odpravilo na tisoče pomor-a ov' špediterjev, trgovskih dobaviteljev in zar!?revoznik°v, da bi izrazili zaskrbljenost zaradi zastojev v delu. in riVlf Se ta^° zgodilo, da so uslužbenci dajalci skupaj protestirali proti po-nišk-uaniu dela, ki ga povzroča stavka pristankov Zadm9' Predsednik združenja uporab-500 tonovskega pristanišča, združenje šteje hied^?djetij s kakimi 5 tisoč uslužbenci, je stanr-rU9im delai' da pristanišče ni last pri-p-nikov temveč skupnosti in spraševal, delav -0I?U Prav za prav stavkajo pristaniški delo ri*' ®e s sv°jim protestom onemogočajo Pa je ,ru?*m delavcem. Predsednik Calvini nišče UC^ 0P°zoril, da ima genovsko prista--- Vse Pogoje, da leta 1992 postane kom- petitivno s severnimi pristanišči, saj razpolaga z najsodobnejšo tehnologijo, z zadržanjem delavcev in sindikatov pa nevarno izgublja ugled pred vso Evropo. Najbolj bojevita pa je bila predstavnica uradnikov podjetij, ki so odvisna od dela v pristanišču Maria Luisa Lucchetti. Množici je razložila, da se uslužbenci in delavci niso postavili ob stran gospodarjem, pač pa da so se spustili v boj proti tistim, ki nasprotujejo zakonu. Govorila je v imenu novoustanovljenega združenja uradnikov, ki je nepolitično in se ne istoveti v nobenem sindikatu. Povedala pa je tudi, da je sindikat večkrat izvajal pritisk na vse tiste, ki so pristopili in podprli to združenje. Včeraj zjutraj pa so se ponovno pričela pogajanja med sindikatom in generalnim direktorjem genovskega pristanišča Leardijem. Pogajanja potekajo v Rimu in so, kot kaže, zgolj tehničnega značaja. Obe strani se namreč trudita, da bi prišli do okvirnega dogovora oziroma dokumenta, ki bi služil kot podlaga za bodoča pogajanja na ministrski ravni. Po torkovih dogodkih v Livornu je sindikalna dejavnost začasno popolnoma zamrla, kar je nemara spodbudilo ostale genovske uslužbence, da so stopili v akcijo. Stavke ne podpira sindikat UIL, kar povzroča toliko večjo zmedo. Generalni tajnik avtoprevoznikov UIL Aiazzi je včeraj ostro obsodil protest delavcev pristaniških zadrug rekoč, da prista-niščniki potrebuje več kot samo demagoško shizofrenijo, predvsem pa morajo razumeti, da so Prandinijevi ukrepi prej daljnovidni kot omejevalni. OPRAVIČILO BRALCEM Sindikalni spor v tiskovni agenciji ANSA se je še poslabšal, saj je odgovorni urednik Sergio Lepri umaknil svoj podpis. Menil je namreč, da je sindikalni protest povzročil zelo hudo škodo za popolnost in nepristranskost poročanja. Tiskovna agencija tako tudi včeraj ni poročala, zaradi česar so morda naše vesti pomanjkljive. Bralcem se opravičujemo in jih prosimo za razumevanje. 0 zaščitnem zakonu še nič novega DUŠAN KALC RIM — O zaščitnem zakonu za slovensko manjšino v Italiji nič novega. Vladni tekst zakonskega osnutka je še vedno skrivnost. In vendar je prav te dni potekel mesec, v roku katerega naj bi vlada predložila senatni komisiji za ustavna vprašanja svoj osnutek. Tako je svečano obljubil minister za dežele Maccanico v začetku februarja na seji omenjene komisije. Te obljube ni držal. Nasprotno so nam na njegovem ministrstvu pred sporočili, da bo treba počakati še kakšen mesec, ker se morajo o (še vedno neznanem) besedilu izreči posamezna ministrstva. Kaj po vsem tem menijo v senatni komisiji za ustavna vprašanja, kjer čakajo na razrpavo že štirje zakonski ieksti (KPI, SSk, DP in Neodvisna levica)? Predvsem predsednik Leopoldo Elia ni vedel niti tega, da vlada ne bo predložila v predvidenem roku svojega osnutka. Bil je nemalo presenečen, ko ga je slovenski senator Spetič seznanil s tem dejstvom. Minister Maccanico očitno še ni sporočil svoje odločitve senatni komisiji, čeprav se je za to obvezal. Kaj sedaj? Razprava o zaščiti slovenske manjšine bi se v komisiji lahko kljub vsemu nadaljevala. Maccanico je namreč na februarskem srečanju v komisiji dejal, da ne pogojuje razprave s predložitvijo vladnega zakonskega osnutka. Razprava o štirih že vloženih osnutkih se lahko po njegovem mnenju nadaljuje, prosil je samo to, da bi se o posameznih členih osnutkov še ne glasovalo, dokler ne bo vlada predložila svojega besedila. In hkrati je, kot rečeno, zaprosil za mesec dni časa. Ta mesec se je iztekel in NADALJEVANJE NA 2. STRANI P° včerajšnjem uspehu Furusethu končna zmaga v veleslalomu □ D D °šarkarski pokal prvakov Foraz splitske Jugoplastike v Solunu Na 10. STRANI John Tower ne bo Bushev minister VVASHINGTON — Ameriški predsednik George Bush je po daljšem oklevanju klonil in le nekaj ur pred glasovanjem senata izjavil, da bo čimprej sporočil ime novega obrambnega ministra. John Tower, politik, ki je rad popival in se shajal z ženskami, predvsem pa človek, ki je v svoji politični preteklosti sklenil za Pentagon nekaj sumljivih kupčij, je moral torej v pokoj, še predno bi se lahko izkazal v funkciji ministra. Prvi odprti spopad med republikanskim predsednikom in senatom z demokratsko večino se je torej zaključil s propadom republikanske fronte, ki je najbrž tudi sama kriva za poraz. Predsednik Bush je stavil na Tovverja, tudi ko je bilo vsem jasno, da je bila njegova kandidatura etično nesprejemljiva. V državi, kjer je samo sum o ljubezenski avanturi lahko pokopal kariero nekega politika, je bilo res težko pričakovati, da bo senat sprejel človeka, ki je na tako slabem glasu. Predsednik Bush pa je klonil v trenutku, ko ni mogel več vplivati na senat, obenem pa je tako onesposobil svojega strankarskega kolego Roberta Dolea, ki je izrazil mnenje, da bi morali Johna Towerja imenovati za ministra, a z obvezno preizkusno dobo. V zgodovini ZDA pa ne pomnijo primera, ko bi se moral minister v treh mesecih izkazati za sposobnega. Ruffolo kritičen do javnih uprav RIM — Minister za okolje Ruffolo je včeraj navil ušesa krajevnim upravam, ki še niso določile lokacije bodočih večnamenskih odlagališč smeti. Še danes je namreč čas, da krajevne uprave predložijo načrte za pripravo tal, kjer bi morale nato zgraditi primerne strukture. Minister Ruffolo je ostro kritiziral javne upravitelje, obenem pa jim je le priznal, da so šele pred kratkim prejeli prva finančna sredstva, ki jih je ministrstvo za okolje namenilo sestavi nove slike onesnažene Italije. Minister namreč pričakuje tudi monitoražo odlagališč smeti, saj bi rad sestavil »kataster«, v katerem naj bi bila označena tako odlagališča kot vrste smeti. Brez takega arhiva podatkov je seveda težko določiti, kdo bo moral upepeliti ali predelati na tone strupenih snovi, ki jih je Italija do nedavnega »pozabljala« na tujih tleh. Kljub izrednim ukrepom in zusedanju kosovske skupščine Na Kosovu temperatura ponovno raste Stavka albanskih rudarjev pri Lipljanu LJUBLJANA — Kljub temu da se je včeraj prvič po uvedbi izrednih ukrepov v pokrajini sestala kosovska skupščina, temperatura ponovno raste. Po neuradnih poročilih o »tihih« stavkah albanskih delavcev, ki sicer pod prisilo hodijo v tovarne, delajo pa ravno ne, in delnemu bojkotu šolskega pouka, je uradna agencija Tanjug potrdila, da se je včeraj zjutraj navkljub vsem posebnim ukrepom začela stavka albanskih rudarjev v rudniku mag-nezita Goleš pri Lipljanu. Vsaj 300 rudarjev ni hotelo iti ne v jamo in ne domov. Zahtevali so zbor zaposlenih v rudniku, na katerega naj bi prišli tudi najvišji pokrajinski funkcionarji. Dopoldan je do zahtevanega sestanka, ki so se ga udeležili le občinski politiki, prišlo. Rudarji so poudarjali, da v februarski stavki niso bili »zmanipulirani« in da jih ni nihče »nagovarjal« naj ostanejo v jami (kar naj bi bili dokazi za organizirano kontrarevolucijo). Rudarji v Golešu so ponovno podprli februarske zahteve starotr-ških rudarjev in zahtevali odgovor na vprašanje, kako daleč se je z izpolnjevanjem teh zahtev prišlo. Rudarji so še protestirali, ker oblasti različno ocenjujejo ista dejanja glede na to, ali jih počno Srbi ali Albanci. Vodstvo rudnika in politiki so Go-leške rudarje opozarjali na uvedene posebne ukrepe (od 3. tega meseca velja v rudniku delovna obveznost, neke vrste vpoklic), česar pa zbrani niso ho- teli poslušati. Po sestanku je del rudarjev šlo domov, del pa jih še vztraja v rudniku in zahteva pogovore z najvišjimi pokrajinskimi politiki, ki so kasneje ugodili tej zahtevi. »Nismo prišli, da bi se pogovarjali o vaših zahtevah, vendar vam zgolj posredujemo, da ste v tem trenutku dolžni izpolnjevati delovne obveznosti. Če želite, da bi se pogovarjali o svojih problemih, potem morate to narediti preko legalnih organov in ne na ta nesprejemljiv način.« To bi bilo osnovno sporočilo včerajšnjega popoldanskega obiska člana predsedstva SAP Kosovo Nebiha Gadšija in predsednika izvršnega sveta skupščine Kosova Nazmija Mustafe rudarjem prve in druge izmene rudnika Goleš, ki še naprej štrajkajo. Medtem pa starotrški rudarji še vedno ne smejo v jamo. Vodilni predstavniki industrije svinca in cinka Srbije so včeraj apelirali na oblasti, naj čimprej Trepčin rudnik na Starem trgu in njegove industrijske obrate spravijo v pogon zaradi velikanske finančne škode, ki nastaja, grozijo pa tudi resni zastoji pri delu v tovarnah, ki so iz Trepče nabavljale surovine. Predsednik kosovske vlade pa je na včerajšnjem zasedanju pokrainske skupščine povedal, da je v februarski stavki sodelovalo 214 večjih in velikih podjetij, v sedemdesetih osnovnih in srednjih šolah pa ni bilo pouka. DEJAN VERČIČ Stavkajoči rudarji rudnika magnezita Goleš pri Lipljanu (Telefoto AP) Svet za človekove pravice o zadnjih dogodkih na Kosovu LJUBLJANA — V Ljubljani se je sestal svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri RK SZDL Slovenije in je razpravljal o problematiki človekovih pravic v luči dogajanj iz prejšnjih tednov v Jugoslaviji- Na seji se je Svet pridružil pozivu Jugoslovanskega foruma za človekove pravice, naj vsi družbeni dejavniki storijo vse za spoštovanje človekovih pravic na Kosovu in sicer tudi v času, ko v pokrajini veljajo izredni zakoni. Člani sveta so se obenem pridružili opozorilom Društva za ustavno pravo Slovenije, da po jugoslovanski ustavi ni možna uvedba ukrepov, s katerimi bi se začasno omejile ustavne pravice in svoboščine državljanov, razen med vojno in ob neposredni vojni nevarnosti. Iz sestanka je tudi izšla ugotovitev, da v času veljavnosti izrednih ukrepov ustavnih sprememb ni mogoče sprejemati. Člani sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin so pozvali oblasti, naj Jugoslavija, kot podpisnica mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, obvesti druge podpisnice dokumenta katere pravice in svoboščine so bile na Kosovu z uvedbo izrednih ukrepov omejene, o razlogih za uvedbo teh ukrepov ter o njihovi naravi in vsebini. Po mnenju Sveta so obenem nesprejemljiva dvojna merila državnih in političnih organov v dopustnosti javnih zborovanj oz. mitingov pripadnikov različnih narodov in narodnosti. Msgr. Marcinkus ne bo več predsednik vatikanske banke VATIKAN Msgr. Marcinkus bo dokončno zapustil predsedništvo IOR. Na samem vrhu vatikanske bančne ustanove bo sedel človek, ki ga bo imenovala posebna komisija kardinalov, za življenje vatikanske banke pa bo odslej skrbel pravi upravni svet. Po izjavah Vatikana »upokojitev« msgr. Marcinkusa naj ne bi izhajala iz potrebe po kaznovanju vidne osebnosti, ki je bila v središču afere banke Ambrosiano. Papež Janez Pavel II. ni nikoli odrekel svoje osebne podpore msgr. Mar-cinkusu, tudi takrat ne, ko so ga hoteli zaslišati milanski sodniki, ki niso verjeli, da je Calviju res uspelo kar tako prelisičiti IOR in mu pritakniti kar 1.287 milijonov dolarjev dolga. V tistem času je msgr. Marcinkus zapustil Italijo in našel pribežališče v Vatikanu, funkcijo predsednika IOR pa je ohranil, ker so vatikanski krogi menili, da bi kakršenkoli poseg pokvaril imidž Svete stolice. Marcinkusa niso premestili, da bi to ne zvenelo kot posredno priznavanje njegove krivde, sedaj pa se je moral bivši osumljenec le odpovedati svoji prestižni funkciji. Škof Marcinkus bi lahko že aprila meseca nasledil kardinalu Sebastianu Baggiju, ki vodi papeževo komisijo za državo Vatikanskega mesta. Na sliki (telefoto AP): msgr. Marcinkus med sprehodom v Vatikanu Začetek kongresa PSDI v znamenju negotovosti RIMINI — Tudi 20. vsedržavni kongres PSDI se ne oddaljuje od tradicije vseh prejšnjih. Kongresa niso razgibala niti nekatera pomembna dejstva, kot na primer »minirazkol« v stranki, kongresno in predkongresno soočanje na dveh frontah in celo obtožbe o ponarejanju volilnih rezultatov. Strankin tajnik Cariglia je v pogovoru z novinarji izjavil, da gre pač za strankino tradicijo in da zato ni vzroka za vznemirjanje. Z drugega konca dvorane pa je Nico-lazzi grozil, da se ne bo udeležil kongresa, če mu ne bodo zagotovili paritete. Tudi take izjave spadajo v tradicijo PSDI, vendar so utihnile tik pred začetkom kongresa. Resnica je namreč ta, da ta trenutek nimata kongresne večine ne Nicolaz-zi, ki je za vodstvo stranke predla- gal Carla Vizzinija, niti sedanji tajnik Cariglia, pač pa obstaja cela vrsta predlogov in zahtev. Lov na delegata je tako postal najbolj priljubljen šport v prostornih halah kongresnega centra v Riminiju. V tem negotovem ozračju je včeraj Cariglia odprl kongres. Poudaril je pomen reformizma v sodobni in svobodni družbi in napor PSDI, da bi ohranila svojo vlogo v evropski levici. »Strankin razkol ni tako pomemben zaradi številčnosti na obeh frontah, pač pa zato, ker je socialiste pripravil do tega, da so napadli avtonomijo socialdemokratov,« je dejal Cariglia in poudaril, da rahljanje socialdemokratskih vrst pomeni hkrati ošibitev celotne levice. G. R. Janša bi moral danes v zapor LJUBLJANA — Odbor za varstvo človekovih pravic je včeraj izdal svoje sporočilo javnosti, v katerem navaja, da je temeljno sodišče v Ljubljani 7. 3. 1989 sprejelo sklep, 9. 3. 1989 pa o tem obvestilo Janševega pooblaščenca, da se prošnja za odložitev izvršitve kazni zavrne. Janez Janša bi se moral dan po vročitvi tega sklepa, to je danes, 10. 3. 1989, zglasiti na prestajanje zaporne kazni. Proti sklepu temeljnega sodišča pa je dovoljena pritožba na predsednico višjega sodišča v Ljubljanit Pritož- ba, kot piše v pravnem pouku k sklepu, pa ne odloži izvršitve kazni. V sporočilu je še rečeno, da je Janšev pooblaščenec včeraj vložil pritožbo na višje sodišče v Ljubljani in novo prošnjo za odložitev izvršitve kazni, kar avtomatično odloži izvršitev kazni. Istočasno so tudi sporočili, da vodja ljubljanske enote temeljnega sodišča še ni odgovoril na javno zastavljeno vprašanje, zakaj je samo Janezu Janši določeno, da mora kazen prestajati v zaprtem tipu zapora. Izvršni svet Slovenije o skupnosti Alpe-Jadran LJUBLJANA — Obmejno in regionalno sodelovanje, kaj mor sodi tudi sodelovanje Slovenije in Hrvaške v delovflj skupnosti Alpe-Jadran, predstavlja nepogrešljiv sestavo’ del jugoslovanske neodvisne in neuvrščene ter v svet odpr' te zunanje politike. Priprave na enotno evropsko tržišče P° letu 1992 bo to in prihodnje leto ena od prednostnih nal°9 delovne skupnosti Alpe-Jadran. To so poudarili na seji slovenskega izvršnega sveta razpravi o sodelovanju Slovenije v tej delovni skupnosti lanskem letu. Ocenili so, da je zelo pomembno, da Sloveni' ja izkoristi svoje članstvo v delovni skupnosti za spoznav®' nje s pripravami in ukrepi v drugih državah za Evropo 92. (n°' e Zaščitni zakon NADALJEVANJE S 1. STRANI komisija oziroma njen predsednik Elia bo moral odločati, kaj sedaj storiti. Spetič je predsednika že spomnil na možnost, da bi razprava kljub vladnim zamudam stekla in da bi bil hkrati imenovan ožji odbor za poenotenje besedil zakonskih osnutkov. Predsednik Elia je zagotovil, da bo to vprašanje sprožil na prihodnji seji komisije. To pomeni verjetno že prihodnji teden. Drugi element v zvezi s slovenskim zaščitnim zakonom, ki je vreden pozornosti, je mnenje, ki ga je v sredo izrekla senatna komisija za finance in zaklad. V njeni pristojnosti je, da se izreče o finančnem aspektu zaščitnega zakona. Mnenje, ki ga je komisija soglasno izrekla, pa je pozitivno. To skratka pomeni, da je po mnenju finančane komisije zaščitnemu zakonu o Slovencih zagotovljeno finančno kritje. To še ne predstavlja kdovekaj, droben korak naprej pa vendarle je in na neki način obvezuje senat, da se loti reševanja problema. Demokristjan Marino Cortese, ki je predsedoval komisiji, je po obnovitvi razprave s prejšnjih sej poudaril, da je treba zagotoviti, da bodo nakazana sredstva za finansiranje globalnega zaščitnega zakona v mejah, ki jih v ta namen določa finančni zakon za leto 1989. S povoljnim mnenjem se je strinjal tudi predstavnik vlade, to je podtajnik finančnega ministrstva, demokristjan Angelo Pavan, ki je med drugim dejal, da bo treba ob poenotenju besedil spet preveriti količino finančnih sredstev, ki bodo potrebna za finansiranje zaščitnega zakona za Slovence. Smole o sedanji protislovenski gonji LJUBLJANA — Predsednik SZDL Slovenije Jože Smole s sodelavci je poskrbel za razgovor z glavnimi in odgovornimi uredniki in dopisniki v Sloveniji o aktualnem političnem dogajanju v Jugoslaviji. Besedo je povzel z branjem številnih pisem, ki jih v teh dneh prejema zlasti iz Srbije, ali pa so naslovljena na SZDL. Pokazal je na zajeten sveženj in dejal, da je približno pol pisem kritičnih, toda formalno korektnih. Dobra polovica pa je zbirka naj hujših psovk, žalitev in sramotitev. Smole je nato prebral nekaj takih pisem, sestavljenih iz tako hudih psovk, da niso za tisk. Omenil je tudi zadnje pismo, v resnici pošiljka človeškega blata s pripisom: »Slovensko vodstvo, govno ste, požrite ga!« Slovensko vodstvo nima nobenega namena objaviti teh pisem, ker se dobro zaveda, kakšna bi bila reakcija občanov in kakšne bi bile posledice za odnose med slovenskim in srbskim narodom. Ti odnosi pa so trajna vrednota in jih ne sme porušiti spor vodstev. Sedaj poteka proti Sloveniji, slovenskemu narodu in vodstvu trojna kampanja pod pretvezo stališč, sprejetih v Cankarjevem domu. Resnica pa je taka, da noben srbski časopis ni objavil celotnega besedila izjave, čeprav zdaj o njej vsi žolčno polemizirajo. V Cankarjevem domu ni nihče žalil srbskega naroda in Smole je takrat končal zborovanje prav s pozivom, naj si ga nihče ne tolmači kot ustvarjanje protisrbskega razpoloženja. Prav to se sedaj z neodgovornostjo počne. V Cankarjevem domu je bila bistvena skupna izjava, ki se izreka za mir in sožitje na Kosovu in za način, kako narediti konec kosovski tragediji. S tem se Slovenci strinjajo tudi sedaj in od izjave ne bodo odstopili niti za las. Prav tako ni nič napačnega v geslu slovenske mladine, da je »Kosovo moja dežela«, saj to geslo izraža vsejugoslovansko skrb za Kosovo, drugačen pa je problem uporabljanja simbola Davidove zvezde, ki je lahko res problematičen. Stvari so bile prignane do izredne ostrine in žal večina občanov Srbije meni, da je Slovenija zagrešila hude stvari, celo neke vrste veleizdajo, kar nikakor ni dobro. Šibijo se ekonomski odnosi in slišati je vedno nove grožnje z gospodarsko blokado. Vendar pa je Smole mnenja, da se bodo gospodarske zadeve same po sebi uredile. Glede nacionalnih odnosov pa je slovenska SZDL predlagala, da bi se čim prej sestali s srbsko socialistično zvezo; načelno so tam v to privolili, v praksi pa niso določili datuma. Podobno je s pooudo predsednika Zveze komunistov Kučana, ki ponuja razgovor z Zvezo komunistov Srbije. Smole je ponovno odločno poudaril, da se Slovenija nima zaradi česa opravičevati, da je bilo zborovanje v Cankarjevem domu izraz normalne razlike stališč, pluralizma idej in političnega pluralizma. Odločno je zavrnil napovedi o prirejanju shodov v Sloveniji in dejal, da »25. marca v Sloveniji ne bo nobenega mitinga«. Pri tem se je skliceval tudi na stališče predstavnikov Srbov in občanov iz drugih republik, ki žive v ■Sloveniji. Slovenci bodo »pokončno, dostojanstveno in dosledno branili svoj pogled na demokracijo« in zato so SZDL in druga združenja in zveze sesj^ vili novo izjavo, ki bo tudi tokrat skupna in objavljena v teh dneh. O vseh problemih kratkem razpravljala skupščina SRS, ki tudi reči svojo besedo. Predsednik Smole je nato govoril še o izjav- ljanju občanov goslavije, kar referendumu, ki ouioie je nato govoru se v r o kandidatu za predsedstvo 0 bo izpeljala SZDL. Razmišl]9’kjji ki naj pokaže stališče sloven? ..^ ki i£ občanov do svojega vodstva in do stališč, >'• zagovarja, tako da bo jasno, za kom in kaj n u. slovenski narod, in da se bodo prenehale SP ko lacije in podtikanja v zvezi s tem, ali slove vodstvo uživa ljudsko podporo. V razpravi so bila nato obravnavana še nn/v, tera konkretna vprašanja in zlasti odnos z saj bo v kratkem nabor. Smole je napovedal ";dal rf- govor z oficirskim aktivom ljubljanskega v'far ga okrožja in dodal, da se poveljstvo JLA » ša zelo odgovorno«, kar je treba upoštevati. ^ V razpravi je bilo tudi rečeno, da so m 0-deblokirali tekoči račun Rdečega križa, ki 1 ^ je slal pomoč rudarjem v Trepči, kasneje pa zvedelo, da v resnici zvezni inšpektorji ■? vaji-družbenega knjigovodstva (nekaka kgnib ska finančna policija) raziskujejo, kdo, iz Nj0čih’ virov in za kaj naj bi nakazal denar sta ^ jgte93 rudarjem. Celoten škandal o sredstvih K 5a! križa pa pljuska že prek jugoslovanskih m i zg-se še ni zgodilo, da bi kaka državna P0*1 ja nji' plenila sredstva Rdečega križa in razisko hovo namembnost. BOGO Pred srečanjem z ministrom Fracanzanijem Carbone, sindikati in javni upravitelji danes o problemih državnih soudeležb TRST - Podpredsednik deželnega odbora Gianfranco Carbone se bo danes popoldne v Trstu sešel s predstavniki deželnih vodstev CGIL, CISL in UIL, s predsednikoma tržaške in goriške pokrajinske uprave ter s tržaškim, tržiškim in goriškim županom. Z njimi bo obravnaval celovito problematiko tako imenovanih državnih udeležb v gospodarskem aparatu Furlanije-Julijske krajine. V resnici bo šlo za posvetovalni sestanek, ki bo Carboneja bolje pripravil na srečanje z ministrom za državne udeležbe Carlom Fracanzanijem v sredo, 15. marca, v Rimu. Z javnimi upravitelji in sindikalisti bomo podrobno analizirali posamezne vidike državne prisotnosti v tukajšnji industrijski stvarnosti, je dejal Carbone in navedel točke dnevnega reda kot sledi. ŽELEZARNA AIT (bivša Terni) — Zahteve o njeni rešitvi, ki so bile postavljene na III. deželni konferenci o državnih udeležbah, ne pridejo več v poštev, ker je ške-denjski obrat odkupila družba Pittini-ILVA-SPI, ki mu bo vertikaliza- — Na omenjeni konferenci je bila izražena zahteva, da se Tovarni velikih motorjev z novimi naložbami zagotovi učinkovitost proizvodne opreme, da se proizvajalni postopek tehnološko prenovi in da se poiščejo nove možnosti prodaje kopnih motorjev, posebno še v tujini. Trenutno ni nobenega znamenja, da namerava Fincantieri ugoditi tem zahtevam, zlasti pa ni kakršnekoli obveze za razmah proizvodnje kopnih motorjev. vsaj na srednji rok zagotovila ponoven vzpon z cijo in diverzifikacijo proizvodnje. GRANDI MOTORI in ISOTTA FRASCHINI DIESEL RICERCHE — Več kot leto dni po deželni konferenci je načrt za raziskovalno delo na področju dizelskih motorjev, za katerega se je zavzel deželni odbor, še vedno na papirju. TRŽAŠKI ARZENAL SV. MARKO — Predlog za po-množitev oz. pospešitev tako imenovanih specialnih gradenj prek tržnih raziskav, ki naj priborijo Arzenalu nova naročila, je bil sicer sprejet, ni pa nobenega jamstva glede bodočnosti tržaškega obrata. TRŽIŠKA LADJEDELNICA — Okrog števila naročil in tega, kdaj bodo prišla, vlada še zmeraj negotovost, ki jo gre deloma pripisati čakanju na nove vladne zakone v podporo ladjedelstvu, sicer pa se ni začela niti tehnološka prenova strojev in opreme, ki naj povzdigne konkurenčnost ladjedelnice in ki jo je Dežela postavila na prvo mesto prednostne lestvice. ANSALDO Priključitev tržiškega Ansalda k A.S.I. in dejstvo, da so mu priznali vodilno vlogo na področju gradnje električnih motorjev, sta prvi pozitiven rezultat, vendar bo treba sklepati proizvodne in trgovinske sporazume tudi z drugimi podjetji s tega področja. TRŽAŠKI LLOYD — Na deželni konferenci je Carbone zahteval ovrednotenje njegove vloge, priznanje njegove podjetniške in upravne avtonomije, okrepitev operativnih zmogljivosti in posodobitev ladjevja. Doslej sta IRI in Fin-mare pristala samo na investicije v ladjevje. AERONAVTIKA — Zavodu IRI gre priznati, da je izpolnil obveze v zvezi z novim obratom Aeritalie in večjim zagonom tovarne Meteor, pač pa Alitalia molči glede okrepitve vloge ronskega letališča na področju notranjih zvez in zvez s srednjo Evropo. ANCIFAP — Odstop njegovega sedeža z utesnitvijo njegovih prostorov in zredčenjem osebja so resna ovira temu, da bi zavod lahko učinkovito kril povpraševanje po strokovnem preusmerjanju oz. ažuriranju uslužbencev podjetij z državno udeležbo. S.P.I. — Odprtje novega sedeža in vselitev lepega števila novih podjetij bosta centru BIC bistveno pomagala pri njegovem vzponu. S.P.I. pa še zmerom ni uresničila prave povezave med finančnimi družbami iz sklopa IRI in krajevno proizvodno stvarnostjo, ki bi jo morala s pomočjo prenosa tehnologije iz državnih podjetij v privatna podjetja v deželi. Pač pa je razvila svoje izrazito finančne dejavnosti z naložitvijo lastnih sredstev v kapital 13 novih tvrdk. RABELJSKI RUDNIK — Na deželni konferenci so zahtevali, naj ENI v zameno za zaprtje rudnika sproži tam nove industrijske dejavnosti: doslej ni bilo storjenega skoraj nič. RIBOGOJSTVO IN PODOBNO —- Družba EFIM ni naredila ničesar, da bi ohranila svojo prisotnost na tem področju v naši deželi in prispevala k njenemu industrijskemu razvoju. Renzulli pri Slovencih videmske pokrajine e Stanje z Renzullijem v Čedadu na sedežu SKGZ (od leve Clavora, Bonini, Černo, poslanec Renzulli in predsednik SKGZ Palčič) ČEDAD — V ponedeljek je bil gost pokrajinskega odbora SKGZ za 'bernsko pokrajino socialistični poslanec Gabriele Renzulli. Z zastopniki lovencev se je sestal na sedežu zveze v Čedadu, kjer je beseda tekla o asčitnem zakonu slovenske narodne skupnosti v Italiji in predvsem o težavi'1, ki spremljajo njegov iter. Slovenci so med drugim izrazili svojo zaskr-v‘]enost nad vestmi, ki prihajajo iz Rima o vladnem osnutku in njegovi , Sebini. S tem v zvezi se je Renzulli obvezal, da bo predlagal furlanskim .^bUinističnim in demokristjanskim parlamentarcem, da bodo skupaj zapro-.'b ministra Maccanica za srečanje. Pogovor, ki je zadeval tudi druga vpra-šor'a' se ie nadaljeval med kosilom. Nato je ugledni gost obiskal dvojezično Iško središče v Špetru, kjer so ga podrobno seznanili bodisi s pedagoškim hj°bel°m kot s težavami povezanimi s priznanjem šole. Kratek obisk v . adiških dolinah je poslanec Renzulli sklenil z ogledom podjetja Hobles v - Petrski industrijski coni. DP: Kakšna je višina izdatkov za preurejanje odbomištev? TRST — Vsedržavna vlada si že dalj časa prizadeva, kje naj bi klestila javne izdatke. Minister za zdravstvo Do-nat Cattin je na tem področju pravi mojster, saj predlaga uvedbo novih ticketov na razne zdravstvene storitve in sedaj tudi na hospitalizacijo bolnikov. V okviru sanacije javnih izdatkov so državne oblasti oklestile deželni proračun za desetine milijard lir. Tako ugotavlja deželni svetovalec Proletarske demokracije Cavallo, ki se je obrnil na deželni odbor s prošnjo, da bi izvedel za višino stroškov, ki jih imajo posamezni novi odborniki, ko »zasedejo« svoje prostore. Kaže, da je že v praksi, da vsak nov odbornik preuredi urade odborništva ter spremeni ali v celoti zamenja- opremo delovnih in predstavniških prostorov. Vse to gotovo nekaj stane, ugotavlja Cavallo. Zato se obrača na deželni odbor s prošnjo po pojasnilih o kriterijih, ki urejujejo to zadevo. Predvsem pa bi svetovalec Cavallo želel vedeti, koliko so deželno upravo stale zadnje spremembe v okviru deželne vlade. Obenem naproša, naj mu odgovor posreduje pismeno, da bi ne obremenili v preveliki meri dobrega delovanja deželnega sveta, ki je v zadnjem času imel na dnevnem redu odgovore na številna vprašanja in interpelacije in da bi odgovor prejel v najkrajšem času. Koroška pred volitvami Možna je tudi velika koalicija Glavni kandidati liste Drugačna Koroška - Anderes Karaten so se pred dnevi zbrali pred vojvodskim prestolom na Gosposvetskem polju (Foto Pasterk) CELOVEC — Če bi socialisti zgrešili ponovno dosego absolutne večine bi se najprej pogovarjali o vladni koaliciji z ljudsko stranko (oVP), je zatrdil v včerajšnji zaključni televizijski razpravi dosedanji deželni glavar in prvi kandidat na socialistični listi Peter Ambrozy. V takem primeru bi torej sledila tako imenovani veliki koaliciji na zvezni ravni tudi koalicija SPo in oVP na deželni ravni. Seveda pa tudi Ambrozy sam ni hotel odstopiti od tega, da se bo SPo še do zadnjega dne borila za ohranitev svoje absolutne večine v koroškem deželnem zboru. Po Ambrozyjevem mnenju pa SPo lahko optimistično pričakuje nedeljske volitve. Glavni kandidat oVP Harald Scheuucher, ki je tudi njen deželni predsednik, je reduciral volilni boj na »boj za eno samo delovno mesto, namreč tisto deželnega glavarja«, s tem pa zadel v bistvu tudi jedro celotnega volilnega boja na Koroškem. Dejansko se namreč dogaja, das je celotni volilni boj doslej v deželnem zboru zastopanih treh strank izrazito vsebinsko prazen, da ne gre za stvarne argumente in teme, temveč da se skoraj izključno razpravlja le o bodočem »prvem možu«, torej o mestu deželnega glavarja. Pri tem sta Scheucher in predsednik svobodnjaške stranke (FPo) Jorg Haider tudi v včerajšnji TV razpravi skupno označila kot cilj svojih strank preprečitev ponovne absolutne večine socialistične stranke (SPo), oba pa sta si pustila vse možnosti glede na možne koalicijske zveze še odprte. Edina skupina, ki vnaša v volilni boj vsebinske akcente pa je lista Drugačna Koroška - Anderes Karaten, ki predstavlja združitev Gibanja proti ločevanju otrok, Koroške enotne liste, Zelene alternativne liste ter raznih predvsem ekoloških pobud. Mnogo je bilo sestankov, javnih nastopov in razprav, na katerih so kandidati liste, med njimi tudi Marjan Sturm in Fric Kert, obrazloževali vsebinske smernice nove liste. Dejansko je Drugačni Koroški najbolj pri srcu demokratizacija družbe, kamor sodi v prvi vrsti popolna enakopravnost slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. V tej zvezi je tudi Drugačna Koroška kot celota zavrnila vsakršno obliko ločevanja, s tem pa se tudi izrekla proti sog-lašanju državnega poslanca Karla Smolleja z ločevalnim šolskim zakonom. Seveda pa ima ta lista spričo nedemokratičnega volilnega reda le skromne izglede za dosego osnovnega mandata v enem izmed štirih volilnih okrožij, še največjo možnost pa ima v okrožju Celovec (dežela in mesto). Tudi tukaj pa bi lista Drugačna Koroška potrebovala skoraj 10.000 glasov, ki pa jih bo le težko dosegla. Kandidati in zastopniki tega volilnega združenja pa kljub temu niso obupani. Tudi sami sicer poudarjajo, da 12. marec ne bo odločilni datum za to novonastalo gibanje, temveč da je dejstvo, da je prišlo do tega širokega združenja že samo po sebi »zgodovinskega značaja«, ter da je bistvenega pomena, da se bo Drugačna Koroška oblikovala tudi po 12. marcu. Da zaokrožimo sliko: Poleg omenjenih strank in skupin se na Koroškem potegujejo za glasove še komunistična stranka, ki tokrat prvič nima slovenskih kandidatov na svoji listi in ki v bistvu upa doseči en odstotek glasov (kar pa bi bilo mnogo premalo za mandat), poleg KPA pa še Združeni zeleni, ki so proti slovenski manjšini in predstavljajo desni rob ekološkega gibanja ter neka lista »strankarsko nevezanih«, katere glavna zahteva je, da inozemski delavci ne smejo dobiti delovnih mest v Avstriji. ANDREJ MOHAR Za kulturni dom Srečka Kosovela 0,9 odstotka OD b0riEŽANA — V sežanski občini a° po 1. aprilu verjetno s preža razdelitvijo prispevnih stopenj j-. Slse družbenih dejavnosti in rat.. ®rfalne proizvodnje začeli zbi-dot, odstotka od bruto osebnih -• °dkov za nadaljevanje grad- s0y kulturnega doma Srečko Ko-To je po mnenju odgovorom nai.ustreznejša možnost, da qr j9?čij° nadaljevanje dela na pdbišču, ki so ga delavci zaradi Prpj}anikanja denarja zapustili Predi Ve*' kot dvema letoma. S prj aia0animi prerazporeditvami m ,Pevnih stopenj so se že stri-re e skupščine prizadetih inte-jo * skupnosti. S takšno rešitvi-q0 ne bodo dodatno obremenili ^ Podarstva. Povečali pa bodo po- hlož .srva. Povečali pa D ley nosti. da do prihodnjega zai usposobijo vsaj tiste prostore ha iUrno dejavnost, ki jih Seža-6 dolgo najbolj potrebuje. (J. O.) Drago Mirošič: Vzorno sodelovanje z zahodno mejo KOPER — Odnosi z Italijo v luči obmejnega sodelovanja in položaj manjšin je bila tema pogovora z Dragom Mirošičem, pomočnikom zveznega sekretarja za zunanje zadeve Jugoslavije. Pripravili so ga v koordinacijskem odboru za mednarodne odnose pri obalno kraškem svetu SZDL v Kopru. Jugoslavija in Italija sta vzpostavili odlične odnose, sodelovanje med njima je primerno in vzorno, je pogovor začel Drago Mirošič, ki vodi tudi sektor zaščite jugoslovanskih interesov v svetu in je koordinator, četrti po vrsti, za osimske sporazume. Z nobeno sosedo, je podčrtal, nismo uredili takih odnosov, kot prav z zahodno. Moramo jih še bolj utrditi in razviti usklajeno z novimi procesi v svetu, v katerem se nenehno krepi spoznanje o medsebojni odvisnosti in potrebi po združevanju skupnih interesov. Jugoslovanske oči so danes uprte v EGS, vendar je jasno, da bo za življenjsko nujen korak morala naša država še veliko postoriti doma, poskrbeti za izpeljavo načrtovanih reform, se prilagoditi evropskim standardom. Vrata ji ne bodo zaprta, saj naj bi evropska skupnost - po An-dreottijevih besedah - ne postala Drago Mirošič trdnjava do zunanjega sveta. Prav Italija pa Jugoslavijo najbolj podpira - z materialno pomočjo, zgovoren dokaz pa je bil nedvomno tudi januarski obisk italijanskega zunanjega ministra v Beogradu, kljub sočasnemu odstopu jugoslovanske vlade. Neizčrpno osnovo za celovite stike med sosednjima državama omogočajo osimski sporazumi, ki jih je treba ne le uresničevati, in to brez strahu nekaterih, da gre za privilegije obmejnega prostora, temveč tudi dograjevati. Na pomembnem gospodarskem področju denimo z višjimi oblikami sodelovanja, ne nazadnje tudi v luči novih odnosov z Evropo 1992. leta. Pomembno stičišče medsebojnih odnosov je tudi skupni »Jadranski projekt«, ki naj bi zaobjel sodelovanje v turizmu, varstvu prostora in posebej morja ter ribolova v njem. Sosedi sta se sporazumeli tudi ob gradnji osimskih cest, kjer je Italija pokazala vso pripravljenost ma materialno pomoč. V paketu projektov za sredstva, dogovorjena ob lanskem srečanju Mikulič - Goria, je tudi ustanovitev delovne organizacije Adriatic, ki naj bi omogočila lastno gospodarsko ustvarjalnost italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Sicer pa sta obe manjšini - slovenska v Italiji in italijanska v Jugoslaviji, stalnica meddržavnih pogovorov. Jugoslavija se odločno zavzema za globalno zaščito Slovencev onstran zahodne meje, kar so ministru Andreottiju ob obisku v Beogradu znova povedali. Recipročnost je možna le v smislu, katera država bo za pripadnike narodnostne skupnosti bolje poskrbela. Odprta ostajajo, po besedah Draga Mirošiča, še nekatera vprašanja, med njimi vračanje kulturnih dobrin in arhivskega gradiva, zatem ribolov v Tržaškem zalivu in vzdolž jadranske obale, znanstveno sodelovanje, skupna obramba pred točo, priznavanje visokošolskih spričeval, vendar tudi tu dobre volje med Jugoslavijo in Italijo ne manjka. Pri urejanju teh skupnih vprašanj pa bo v vseh pristojnih delovnih telesih dobrodošla prisotnost ljudi neposredno z obmejnega prostora in tudi predstavnikov obeh narodnostnih skupnosti. MIRJAM MUŽENIČ Po odstopu predstavnikov LpT iz upravnega odbora Stara upravna večina se je podrla tudi v Krajevni zdravstveni enoti Jutri v Zgoniku pokrajinski kongres stranke SSk pred pomembnimi političnimi izbirami Vodstvo Tržaške krajevne zdravstvene enote je zajela politična kriza. Predsinočnjim sta predstavnika Liste za Trst Erario in De Favento nepreklicno odstopila iz njenega upravnega odbora, zaradi česar je predsednik Be-vilacgua prekinil sejo odbora, ki je bila tedaj v teku, včeraj pa je o odstopu odbornikov LpT s pismom obvestil pokrajinske tajnike ostalih strank dosedanje upravne večine, se pravi KD, PSI in SSk. Le-ti se bodo po vsej ver-jenosti sestali v začetku prihodnjega tedna, da bi se dogovorili o nadaljnji usodi upravnega odbora, ki je že tako na koncu mandatne dobe, LpT pa bo svoje stališče pojasnila na tiskovni konferenci, ki jo je sklicala za danes ob 10. uri na svojem sedežu. Odstop je brez dvoma politično pomenljiv dogodek. Lahko bi to bil znak, da namerava melonarsko gibanje dokončno izbrati pot opozicije, na kateri se je sicer že znašlo v tržaški občinski in pokrajinski upravi po lanskih junijskih volitvah. Toda odstop Eraria in De Faventa brez dvoma odraža tudi napeto vzdušje, ki je zajelo ves upravni odbor KZE, potem ko je 17. januarja 1989 deželna uprava odobrila dokaj omejevalen izvršilni načrt za javno zdravstveno službo na Tržaškem. Da si je Dežela privoščila precejšnje klestenje, lahko razberemo že iz podatkov, ki zadevajo število bolnišniških postelj in število uslužbencev. Izvršil- ni načrt, ki ga je KZE izdelala 2. novembra 1987, je predvideval, naj bi v javnih bolnicah na Tržaškem bilo 2.142 postelj, deželna uprava pa je to število skrčila na 1.963. Pri ocenjevanju tega podatka velja upoštevati, da je število bolnišniških postelj v naši pokrajini v zadnjih sedmih letih že padlo za skoraj 15 odstotkov, medtem ko je število prebivalcev padlo za približno 5 odstotkov. A poglejmo še podatke o uslužbencih. KZE je predlagala, naj bi jih bilo 5.119, deželna uprava pa je sprejela le 4.650 delovnih mest, in to kljub temu da je na Tržaškem 1,3 uslužbenca za vsako bolniš-niško posteljo, medtem ko sta drugod po državi povprečno 2. Pri tem bi bilo treba tudi upoštevati, da je tržaško prebivalstvo sorazmerno staro in torej potrebno ustrezno večje zdravniške nege, pa tudi, da se tržaško javno zdravstvo poslužuje osebja medicinske fakultete, ki očitno ne opravlja samo zdravniških nalog. Mimo vsega tega so upravitelji KZE takoj očitali deželni upravi, da je z odobritvijo izvršilnega načrta za tržaško javno zdravstvo preveč odlašala, saj ga je preučevala več kot leto dni. Tolikšno zamudo ni zabeležila nobena druga krajevna zdravstvena enota v Furlaniji-Julijski krajini, zato pa se bodo na Tržaškem še povečale težave za izvajanje načrta, ki bi ga medtem bilo treba prilagoditi tudi novim ministrskim predpisom. Povrh ne gre pozabiti, da je Dežela odobrila izvršilni načrt prav v času, ko v KZE vlada določena upravna praznina, saj je prav v tem času bila izvoljena nova skupščina (prvič se bo sestala predvidoma 23. t. m.), vsak čas pa bodo stekla tudi pogajanja za novo upravno večino. Spričo vsega tega je odbornik SSk Miro Oppelt svoj čas predlagal, naj bi sedanji upravni odbor KZE dokončno ne sprejel od Dežele spremenjenega izvršilnega načrta in naj bi morebiti celo vložil priziv proti njemu na deželno upravno sodišče (TAR), tako da bi bodoči upravitelji ne imeli vezanih rok. Po drugi strani pa je Oppelt predlagal, naj bi odbor začel izvršilni načrt izvajati, toda na osnovi okvirnega sklepa, ki bi ukrepom omogočal sistematičnost. Kot sta nam včeraj potrdila odbornika Scarpa (KD) in Di Pace (PSI), se - če izvzamemo LpT - z zadnjim delom Oppeltovega predloga danes strinjajo praktično vsi, vključno s sindikati, ni pa še enotnega stališča o možnosti priziva na TAR. Po odstopu listarskih odbornikov pa se bodo morali voditelji preostalih sil dosedanje upravne večine najprej odločiti, če naj dosedanji odbor, seveda v okrnjenem sestavu, nadaljuje z redno upravo. Predstavniki KD, PSI in SSk, s katerimi smo včeraj govorili, se vsekakor nagibajo k tej rešitvi, (mb) S poročilom tajnika Zorka Hareja se bo jutri ob 15. uri v Športno-kultur-nem centru v Zgoniku začel pokrajinski kongres Slovenske skupnosti, ki se bo v večernih urah zaključil z izvolitvijo novega pokrajinskega sveta stranke. To telo, ki ga sestavlja 31 članov, bo na podlagi statuta verjetno še pred veliko nočjo izvolilo strankin izvršni svet in novega tajnika. Kandidatna lista za izvolitev strankinih vodilnih teles bo skoraj gotovo enotna in bo odražala kolikor toliko skupna politična gledanja med laično in katoliško komponento SSk, ki sta po nekdanjih, tudi precej hudih razhajanjih, našli skupni jezik za vodenje stranke. Povsem odprto pa je vprašanje tajnika. Nekateri, ki poosebljajo laično in bolj pragmatično dušo stranke, se zavzemajo za precej korenito obnovo in pomladitev pokrajinskega vodstva in tudi za izvolitev novega sekretarja. Drugi pa nočejo radikalnih zasukov in zagovarjajo politiko kontinuitete, kar pomeni, da znova podpirajo kandidaturo Hareja. Tajnik nam ni hotel glede tega posredovati nobene izjave, dejal je le, da bo jutri samo med kandidati za pokrajinski svet, »o vsem ostalem pa bodo odločali delegati s svojimi preferenčnimi glasovi oziroma pozneje novoizvoljeni pokrajinski svet.« S tem je Harej dal precej jasno razumeti, da namerava v primeru zanj ugod- nih političnih razmer spet startati na tajniško mesto. Vprašanje tajnika pa je precej tesno povezano s širšo politično usmeritvijo, ki bo hočeš nočeš prišla do izraza na jutrišnjem kongresu. SSk se podobno kot vse politične sile sooča s krizo italijanskega strankarskega sistema, njena narodna posebnost pa gotovo zahteva posebne odgovore na izzive in zahteve, ki prihajajo iz zamejskega, a tudi iz širšega družbenega okolja. Stranka je na zadnjih volitvah na Tržaškem sicer potrdila svoje predstavništvo v pokrajinski in v tržaški občinski svet, kar je bil njen osrednji cilj, ponekod pa je doživela zaskrbljujoč osip volilnega konsenza. Kongres pa bo moral obravnavati tudi kontingentno upravno in politično situacijo. Na Pokrajini in na tržaški Občini je bila SSk po zelo ostri polemiki s tržaškimi socialisti izrinjena iz odborov in je trenutno v opoziciji, čeprav se nekateri demokristjani potegujejo za ponovno vključitev Lokarja in Hareja v obe upravi. V devinsko-nabrežinski občinski upravi, kjer so socialisti v opoziciji, sta KD in SSk od leta 1985 politična zaveznika, upravni odbor Kraške gorske skupnosti pa vodi koalicija KPI-PSI-SSk s socialističnim predsednikom Pečenikom. Ne nazadnje pa bo morala zgoniška skupščina načeti vprašanje sodelovanja in zavezništev na bližnjih evropskih volitvah, čeprav bo o tem konkretno teklabeseda na deželnem kongresu stranke, ki bo 8. aprila v Dolini. (S.T.) Z zasedanja pokrajinskega odbora SDGZ Pozornost in vključevanje v velike razvojne načrte V Trstu so včeraj predstavili 28. ljubljanski sejem Alpe-Adria Predsednik Boris Siega je sklical pokrajinski odbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, da bi pregledali naloge, ki člane organizacije čakajo v bližnji prihodnosti. Glede delovanja sekcijskih odborov je bilo ugotovljeno, da so v zadnjem času aktivne le nekatere sekcije in da bi morali ponovno oživiti delovanje tudi v drugih sektorjih. To sicer še ne pomeni, da ni bilo ničesar storjeno, vendar bi moralo delo potekati na bolj usklajen in poglobljen način. Odborniki so nato prešli k analizi posledic treh velikih gospodarskih pobud na tržaškem ozemlju, in sicer na turistično središče v Sesljanskem zalivu, na razvoj znanstvenega centra pri Padri-čah in na ustanovitev Kraškega parka. Vsi trije problemi, pa čeprav bistveno različni, so sicer tesno medsebojno povezani, saj bodo imeli trajne posledice na obstoj in delovanje našega človeka na obalnem pasu in na kraški planoti. Prisotni so ocenili, da je zadržanje Dežele in odgovornih uradov glede izbire lokacije za sinhrotron nesprejemljivo, saj niso bile vzete v poštev upravičene pripombe krajevnega prebivalstva in naravovarstvenih organizacij. V zvezi s konkretnimi gospodarskimi problemi je bilo sklenjeno, da mora SDGZ nujno pristopiti k strokovni obdelavi vseh treh načrtov in začeti konkretne akcije za vključevanje svojih članov v te načrte oz. v spremljajoče ekonomske dejavnosti. Mnogo teh načrtov je že narejenih, treba pa je poiskati načine in oblike vključevanja prebivalstva in gospodarstva vanje. Nadaljnja razprava je zadevala zastopanost članov SDGZ v komisijah javnih uprav, o čemer je bilo ugotovljeno, da je položaj nesprejemljiv. SDGZ je namreč načrtno črtano iz kandidatnih seznamov za tiste komisije, ki so bistvene za gospodarski razvoj, medtem ko je njena prisotnost dokaj zadovoljiva v posvetovalnih komisijah, ki pa dejansko ne odločajo o ničemer. Končno je bil govor o gospodarskem poročanju v javnih občilih, pri čemer so prisotni priznali, da so sicer še vedno določene objektivne težave pri ažurnem poročanju, a da je gospodarska tematika le preveč potisnjena na stranski tir. ODO KALAN Predstavništvo ljubljanskega Gospodarskega razstavišča je včeraj na Trgovinski zbornici predstavilo tržaškim gospodarstvenikom in sredstvom množičnega obveščanja letošnji 28. mednarodni sejem Alpe-Adria, ki bo od 20. do 25. marca v Ljubljani skupaj z 10. tednom mednarodnega sodelovanja. V delegaciji GR so bili generalni direktor Florijan Regovec, komercialni direktor Borut Jerše, odgovorna za organizacijo sejma A-A Barbara Bračič s predstavnico raz-staviščne uprave Jelko Kraigher, Nives Fortunat, ki je odgovorna za stike z javnostjo, in drugi, spremljali pa so jih predsednik medobčinske zbornice Koper Tomaž Može, predsednik medobčinske zbornice Nova Gorica Davorin Skarabot, načelnik tržaškega zastopstva Gospodarske zbornice Jugoslavije Alojz Rožman in jugoslovanski konzul v Trstu Anton Pogačnik. Navzoči so bili tudi tajnik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Odo Kalan in predstavniki raznih krajevnih podjetij in ustanov. Po pozdravnem nagovoru zborničnega predsednika Gi-orgia Tombesija, ki je poudaril važnost sejma Alpe-Adria in podobnih prireditev v okviru prizadevanj za poglabljanje medsebojnega prijateljstva in dvostranskega sodelovanja ter veliko zanimanje tukajšnjih družbeno-gospodarskih krogov za novosti na področju jugoslovanske zakonodaje, je o značilnostih skorajšnje sejemske prireditve spregovoril Regovec, za njim pa še drugi predstavniki GR, vsakdo v skladu z zaupanimi mu pristojnostmi. Sejem Alpe-Adria, po katerem se imenujejo tudi posebne trgovinske operacije, so uvedli leta 1962 z namenom okrepiti blagovno izmenjavo med Slovenijo, Avstrijo in Italijo. Pozneje se je sodelovanje raztegnilo na prijateljska oz. z Ljubljano pobratena mesta, ki so prvič sodelovala na sejmu leta 1975, povsem nov pomen pa je prireditev zadobila po ustanovitvi skupnosti Alpe-Jadran, ko so začeli na GR prirejati »Teden mednarodnega sodelovanja«, ki obsega gospodarska zasedanja in strokovna srečanja ter kulturne in športne manifestacije. Danes zajema ta sejem celovito pahljačo dejavnosti, v katerih sodelujejo dežele in regije Alpe-Jadrana, in med drugim razstavo Človek in prosti čas (navtika, turizem, šport in rekreacija, podoba in zvok, naredi si sam, prehrana, kozmetika). Razstavljeni bodo tudi kompjuterji. Italijo bo zastopalo 90 podjetij, njihovo razstavo (pretežno blago široke porabe, a tudi video tehnika) pa bosta uredila SDGZ in Trgovinska zbornica iz Trsta. Dan Italije bo 22. marca, dan Avstrije pa 21. marca, oba dneva pa bodo zastopniki Gospodarske zbornice Slovenije pojasnjevali predstavnikom iz teh dveh držav v njihovih jezikih naj novejšo gospodarsko zakonodajo v Jugoslaviji. Posebna novost letošnjega sejma Alpe-Adria bo predstavitev novo ustanovljene Skupnosti alpskih mest, ki ji bodo posvetili tiskovno konferenco dne 21. marca. Na sejmu bodo dali seveda izrecen poudarek tudi slovenskim naravnim zdraviliščem in turistični ponudbi sploh, o čemer je bil govor tudi včeraj. Na vprašanje turističnega delavca Edija Krausa, ali utegnejo nemiri v naši matični domovini tako ali drugače vplivati na tujski turizem v Jugoslaviji, so gostje odgovorili, da ne bodo imeli inozemski letoviščarji v Sloveniji nobenih težav. D. G. Na dan žena v Prosvetnem domu na Opčinah Srečanje ženskih zborov s Tržaškega Dan slovenske kulture in žena na osnovni šoli Oton Župančič »Zapojmo si pesem veselo« je bilo geslo, pod katerim so se v torek zvečer že četrto leto zapored srečale članice treh ženskih pevskih zborov s Tržaškega: Ivan Grbec iz Skednja, Pro-sek-Kontovel in ženski zbor Tabor, ki je bil tudi tokratni gostitelj. Organizatorke so imele še posebno srečno roko pri izbiri datuma srečanja, saj je potekalo prav na praznik žena. Svoj nastop so tako smiselno povezale s tradicionalnim srečanjem pevk iz treh krajev tržaške pokrajine in s kulturno prireditvijo, ki je ob ženskem prazniku zajela veliko širši del poslušalcev in tako pripravila večer bogate pevske ustvarjalnosti, združen s proslavo 8. marca, ki se je zaključil z družabnostjo. Bila je to še ena potrditev koristnosti prireditev, ki utrjujejo med nami potrebo po kulturni ustvarjalnos- ti, po solidarnosti med ženskami v boju za nerešena vprašanja, pa tudi potrebo po čim tesnejšem medsebojnem povezovanju, po prireditvah, ki nas družijo in utrjujejo prijateljske vezi. Pevke treh zborov so bile seveda protagonistke večera, ki bo ostal v spominu vsem, ki so se ga udeležili. Prve so nastopile članice ženskega pevskega zbora Ivan Grbec iz Skednja, ki so pod vodstvom Bože Hrvatič zapele nekaj umetnih pesmi, med njimi tudi Pesem avtoric Laure in Bože. Sledil je nastop ženskega zbora Pro-sek-Kontovel, ki ga letos prvič vodi dirigent Miran Žitko iz Postojne. Predstavile so se s petimi pesmimi slovenskih in drugih avtorjev. Zadnje so nastopile pevke zbora Tabor, ki so se prav tako predstavile s petimi pesmimi, zadnja je bila skladba Saint Saena »Goro delle Filistee«. Zbor je vodil Sveto Grgič. Sledil je nastop vseh pevk, ki so pod vodstvom Bože Hrvatič skupaj zapele tri pesmi, od katerih je bila zaključna Pahorjeva Pesem žena. Do tod okvirna kronika srečanja, ki sta ga pozdravili Lili Čebulec in Patri-zia Vascotto v imenu organizatork, popestrili pa recitacija Legende o stari mami Brune Pertot, ki jo je podala Kostanca Filipovič, izročitev dveh spominskih slik škedenjskemu in pro-seško-kontovelskemu zboru in zahvala predstavnic obeh društev. Za dve prijetni presenečenji pa so poskrbeli moški pevski zbor Tabor in škedenjske pevke. Prvi je navzoče pozdravil z Maroltovo Kaj bi jaz tebi dal in s Štefanovičevo Pozdrav, s čimer je pokazal, kako pomembno je delovanje in sodelovanje obeh zborov za vsako društvo. Drugo presenečenje pa je bil kratek skeč Biance in Gabrijele, ki so ga škedenjske pevke posvetile 8. marcu, in šaljiv nastop desetih pevk s Concertinom v S-mešnem tonu, ki je še posebej navdušil občinstvo. Uspelemu programu je sledila družabnost, ki so jo spremljali igranje harmonikarja Aleksandra Ipavca, ples in loterija. Še pred začetkom pa so članice ZŽI-UDI poskrbele, da so udeleženke prejele vejico mimoze. Srečanja pevskih zborov se bodo seveda nadaljevala, so zagotovile pevke zbora Prosek-Kontovel, ki bodo gostiteljice prihodnje leto. (N. L.) Na sliki (foto Magajna) nastop vseh treh ženskih zborov na Opčinah. V sredo, 8. marca, so na osnovni šoli Otona Župančiča praznovali dneva žena tudi slovenski kulturni praznik. Ob tej priliki je učence obiska ilustrator Klavdij Palčič, ki je obdaril učenke in učiteljice s šopki mimoz- " uvodnem orisu pomena dneva kulture za Slovence v ožji in širši domovini, 1 otroke navdušil z zabavno ilustracijo, ki jo je postopoma gradil z aktivnih sodelovanjem učencev. Po kratkem recitalu najmlajših je šolski pevski zb pozdravil gosta s pesmijo o Prešernu in Zdravljico. Na sliki (foto Magajna) slikar in učenci ustvarjajo ilustracijo. Kje lahko kupite knjige in plošče po polovični ceni? Samo na RAZPRODAJI v TRŽAŠKI KNJIGARNI DO 31. MARCA V barkovljanskem rajonskem svetu Zavrnili resolucijo MSI o listarski pa prihodnjič Zaradi pisma v Moncinijevo korist Pravosodni minister zahteval premestitev sodnika Staffe Rajonski svet za Barkovlje, Greto in Rojan je na svoji zadnji seji vzel v pretres nekatere resolucije, ki neposredno zadevajo vprašanje zaščite slovenske narodnostne skupnosti. Najprej je skupščina, ki ji predseduje demokristjan Pastrovicchio, z desetimi glasovi proti štirim zavrnila nacionalistično resolucijo MSI, ki nasprotuje uvedbi tako imenovanega bilingvizma in dejansko tudi vsakršni manjšinski zaščiti. Za resolucijo (volitve so bile tajne) sta poleg dveh svetovalcev MSI po vsej verjetnosti glasovala tudi predstavnika Liste za Trst, vsi ostali pa so bili proti. Nato je rajonski svet vzel v pretres znano resolucijo melonarskega gibanja, o kateri pa bodo ponovno glasovali na prihodnji seji, saj jo je v tajnem glasovanju podprlo sedem svetovalcev, prav tako sedem pa jih je bilo proti. Škoda, da se sestanka nista udeležila dva svetovalca KPI, saj je ta odsotnost objektivno pripomogla, da lis-tarska resolucija ni bila zavrnjena. Negativno zadržanje o tem dokumentu sta javno napovedali samo komunistka Giraldijeva in predstavnica Slovenske skupnosti Slokarjeva, ki je imela v precej nezanimivi in medli debati razčlenjen poseg o tej problematiki. Glede na število prisotnih na seji lahko torej sklepamo, da je resolucija Liste za Trst povzročila razkol med demokristjani in socialisti. Končno je rajonski svet z osmimi glasovi odobril resolucijo socialistične stranke, ki se na splošno zavzema za zaščito Slovencev in pravi, da tega vprašanja ne gre pretirano napihovati. Proti temu dokumentu so glasovali štirje svetovalci (po vsej verjetnosti predstavniki MSI in Liste za Trst), Giraldijeva in Slokarjeva pa sta se vzdržali z utemeljitvijo, da gre za precej nejasno in megleno stališče. Sestale so se tržaške občinske in rajonske svetovalke Tržaške občinske svetovalke, ki so se — ne glede na strankarsko pripadnost — pred nedavnim povezale v posebno koordinacijo, so se v teh dneh sestale z rajonskimi svetovalkami. Glavna tema tega prvega srečanja je bilo ugotavljanje možnosti za sistematično in plodno sodelovanje svetovalk glede na drugačen pristop žensk k politiki in k javnemu upravljanju. Velik del razprave so sogovornice posvetile tudi kakovosti občinskih socialnih služb in potrebi po avtonomiji proračunov rajonskih svetov. Na specifično vprašanje, ki so ga postavili komunistični poslanci Bordon, Gasparotto, Fachin, Schiavi in Pascolat ministru za pravosodje v zvezi z afero Moncini, je podtajnik D'Ac-guisto predvčerajšnjim pojasnil, da je ministrstvo 21. februarja uvedlo postopek za premestitev tržaškega namestnika državnega tožilca Roberta Staffe. Podtajnik D'Acquisto je'na sestanku pravosodne komisije tudi pojasnil, da je tržaško pravdništvo proti morebitnim kaznivim dejanjem, ki naj bi jih bil Moncini storil v Italiji, uvedlo sodno preiskavo, ki nosi protokolarno številko 697/88. Vest, da je Moncini prejel sodno obvestilo (kar še ne pomeni, da je proti njemu uveden sodni postopek), ki naj bi ga izdal namestnik državnega pravdnika Drigani, je v tržaških sodnih krogih že bilo slišati, vendar je ni nihče hotel potrditi. Spomniti vsekakor velja, da sta Drigani in pre-tor Reinotti bila dalj časa v ZDA, kjer sta zbrala ogromno gradiva, med drugim tudi prepise številnih telefonskih pogovorov med Moncinijem in federalnim agentom. Podtajnik D'Acquisto je nadalje pojasnil, da ministrstvo ni imelo za potrebno, da proti namestniku državnega tožilca Staffi sproži tudi disciplinski postopek, v kolikor se je za ta korak in iz istih razlogov odločil glavni pravdnik kasacijskega sodišča, in to že 3. novembra. Te podtajnikove izjave so torej potrdile vesti, da sta proti Robertu Staffi v teku dva postopka, ki bosta tržaškega sodnika po vsej verjetnosti drago stala. D'Acquisto je tudi potrdil, da je ministrstvo po diplomatski poti dobilo kopijo dokumentarnega gradiva, ki so ga Moncinijevi branilci predložili ameriškemu sodišču. To daje misliti, da ima pravosodno ministrstvo tudi vsa pisma, ki so jih ugledni Tržačani podpisali v Moncinijevo korist. Poslanec Bordon se je zahvalil vladi, da je upoštevala zahtevo komunističnih poslancev in si priskrbela kopijo Moncinijeve sodne dokumentacije, vendar je istočasno poudaril, da ga odgovor ni popolnoma zadovoljil. Po njegovem mnenju namreč podtajnik ni zadovoljivo pojasnil zaskrbljujočega vprašanja, ki ga je odprla afera Moncini svojčas (pa tudi nova razkritja na procesu proti odgovornemu uredniku tržaškega dnevnika II Picco-lo Paolu Franci): ali res obstajajo v Trstu bolj ali manj prikriti lobijski krogi, ki se za svoje nezakonite cilje poslužujejo javnih in zasebnih vplivov, informacijskih virov in demokratičnih ustanov samih. Podtajnik D'Acquisto je ob tem pojasnil, da je za odkrivanje teh vprašanj pristojno notranje ministrstvo, Bordon pa si je pridržal možnost, da se obrne nanj. WWF opozarja na onesnaževanje morja v centru mesta Tržaška sekcija Svetovnega sklada za naravo (WWF) je v teh dneh naslovila na tržaško občinsko in na deželno upravo ter v vednost tržaškim javnim občilom pismo, v katerem opozarja na primer onesnaževanja v Trstu. Gre za odpadne vode, ki se iztekajo v morje med 4. pomolom in Pomolom Audace. Tržaška naravovarstvena organizacija zahteva, naj bi pristojne javne uprave ugotovile, kakšne snovi se iztekajo v morje in od kod prihajajo, pa tudi, naj bi to onesnaževanje ustavile. Ob tem WWF pristavlja, da iztekanje odpadnih voda v morje ne vpliva negativno samo na naravno ravnovesje v njem, ampak tudi na kakovost življenja Tržačanov in ne nazadnje na turizem. Upoštevati je namreč treba, da odpadne vode mažejo morje, poleg tega pa tudi hudo smrdijo. Nabirka odrabljenih pripomočkov za vid Tržaško Apostolsko gibanje slepih organizira nabirko odrabljenih naočnikov za korekcijo vida, sončnih očal, leč in okvirjev, ki jih bo poslalo svojim misijam v državah tretjega sveta. S tem želi pomagati pri preprečevanju slepote, ki je izredno razširjena v državah v razvoju. Omenjene predmete zbirajo v knjigarni San Paolo na Korzu Italija 37, Apostolsko gibanje slepih pa se vsem, ki bodo lahko ponudili svojo pomoč, vnaprej zahvaljuje. Na leposlovni fakulteti in šoli za prevajalce Zasedba v pričakovanju odgovora ministra za javno šolstvo Gallonija Izjava prof. Josipa Pečenka »Upam, da bom deležen podpore in sodelovanja« Študenti so predvčerajšnjim zasedli Fakulteto za leposlovje in filozofijo ter Visoko šolo modernih jezikov, s tem Pa je protestna akcija proti ministru za šolstvo Galloniju dosegla svoj višek. Vzrok protesta je ministrov molk °b zahtevi, naj izda dovoljenje, s katerim bi lahko tržaška univerza pokrila 10 stolic na leposlovni fakulteti in 28 stolic na šoli za prevajalce. Študenti so prekinili pouk, zasedli rektorat in šli v povorki po mestnih Ulicah, vse to pa ni pomagalo nič. V Rim je odšel tudi rektor tržaške univerze Fusaroli, ministrov tajnik pa mu je dal zelo splošna zagotovila. Neuspeli rimski sestanek je botroval odločitvi študentov, da zasedejo fakulteti. Delegacija študentov se je včeraj Srečala s predsednikom deželne komi-sije za šolstvo Bojanom Brezigarjem in s Predsednikom komisije za zunanje °dnose Ugom Polijem. Deželna svetovalca sta zagotovila študentom, da bosta posredovala pri deželnem odbori* in hkrati uradno vprašala, kaj namerava storiti, da se bodo stvari na ministrstvu v Rimu premaknile. Dežel-m svet pa bo po vsej verjetnosti o za-uevi razpravljal že v torek. Vprašanje predsedniku odbora Biasuttiju so namreč poleg Brezigarja (SSk) in Folija (KPI) podpisali še Vattovani in Donag-gio (KD), Tersar in Vampa (PSI), Cisili-no (PSDI), De Agostini (MF), Wehren-fening (Zelena lista) in Cavallo (DP), kar pomeni, da je zanimanje strank v tem primeru soglasno. Zasedba leposlovne fakultete in šole za prevajalce poteka povsem mirno. Šli smo do šole za prevajalce v Ulici D'Alviano in si "ogledali" zasedbo. Pred tolikimi in tolikimi leti so bile zasedbe pestre tudi na pogled. Po stenah in na vratih so viseli številni plakati, zidove so "krasili" rdeči in črni napisi, letakov je bilo na pretek in za različne okuse. Danes vsega tega ni več, študenti so nas sprejeli zelo prijazno (v resnici smo videli same študentke, saj je šola za prevajalce v bistvu domena žensk) in nam povedali, da čakajo Gallonijev fonogram, ki pa noče priti. Baje so jim odgovorni obljubili, da bo itak vse urejeno, študenti pa ne verjamejo obljubam in pravijo, da bodo prenehali z zasedbo, ko bodo dobili iz Rima jasne odgovore. Skrbi jih potek pouka, skrbijo jih nezasedene stolice, želijo, da bi novinarji od- merili aferi zaslužen prostor in s tem učinkovito podprli njihove zahteve. Zadnjo besedo bo seveda imel minister Galloni, ki pa ga te dni bremenijo številne skrbi, med drugim tudi ta, kako bo uredil zapleteno zadevo v zvezi s poukom verouka. V Che Guevara javna debata o verouku Po razsodbi ustavnega sodišča, ki je razveljavilo dosedanje ministrske okrožnice in proglasilo verouku alternativne ure za neobvezne, je vprašanje verske vzgoje v javnih šolah nadvse aktualno. Da bi prispeval k javni debati o tem vprašanju, prireja Krožek Che Guevara danes ob 18. uri v dvorani v Ul. Madonnina 19 javno srečanje na temo: »Šola naj jamči svobodo vseh«. Uvodno poročilo bo podal prof. Mario Alighiero Manacorda, esejist, pisatelj in bivši univerzitetni docent za pedagogijo na univerzi "La sapienza" v Rimu. Ravnatelj nižje srednje šole Fran Erjavec inž. Josip Pečenko bo zastopal učno in vodstveno osebje slovenskih šol v vsedržavnem šolskem svetu. Volitve so bile pretekli teden, včeraj pa smo v Primorskem dnevniku objavili rezultate. Odstotek volilcev je bil zelo visok, kar dokazuje pomen, ki ga učitelji in profesorji pripisujejo svojemu zastopniku v Rimu. Dejansko je vsedržavni šolski svet naj višji predstavniški organ šolskega osebja. V njem je predvideno tudi mesto za slovenskega predstavnika, udeležba na tokratnih volitvah pa dokazuje, da znamo ceniti to pomembno pridobitev. Potem, ko smo izvedeli za volilni izid, smo prof. Pečenka zaprosili za izjavo, ki jo v celoti objavljamo: »Okvirne podatke o izidu volitev sem izvedel včeraj zvečer. Danes zjutraj sem prebral poročilo Primorskega dnevnika, ki me je zaprosil za izjavo. Dolžan sem zahvalo vsem tistim kolegom, ki so mi zaupali svoj glas. Upam, da jih ne bom razočaral. Zelo sem srečen, da se je volitev udeležilo tako visoko število volilcev in da je visoka udeležba pokazatelj volje do skupnega nadaljnjega dela in ne muha enodnevnica. Srečen sem, da sta tudi oba ostala kolega bila deležna priznanja, čeprav bi bili glasovi lahko bolj uravnovešeno razdeljeni. Menim namreč, da smo bili vsi trije kandidati enakovredni, čeprav sva z ravnateljem Štefančičem uživala, glede na večletno prakso in na oprošče-nost od pouka, kakšno prednost pred mladim prof. Simčičem. Uveljavitev Tomaža pa je pokazatelj za bodočnost in priznanje za njegovo dosedanje delo. Rekel sem, da smo bili vsi trije enakovredni kandidati, zato se mi zdi nekoliko pretirano pisanje Primorskega dnevnika, ki me proglaša za »strokovnjaka za pravna in druga vprša-nja, ki zadevajo ureditev in položaj slovenske šole«. S pesnikom Košuto bi svaril svoje ljudi pred nevarnostjo, da proglašajo za eksotični sad že robidnice in maline. Upam, da bom znal biti vreden naslednik prof. Sama Pahorja in da bom deležen podpore in sodelovanja, ki ga Samo ni vedno našel v naši šolski in širši skupnosti. S svoje strani lahko samo obljubim, da bom svoje dosedanje znanje uporabil v prid naše šole in celotne naše skupnosti. Še enkrat hvala.« Iz kletk so izpuščali ujete živali Policijski agenti odkrili 11 članov organizacije ALF Sq 0 težavnih in zapletenih preiskavah p ®9enti Digosa iz Trsta in Uigosa iz Van nona izsledili nekaj članov samoz-0ri P organizacije ALF (Animal Liberati-v .juont), ki so v teh mesecih povzročili Pol 5 ■ . in tudi v naši deželi približno sp* Milijarde lir gmotne škode, ker so s Aq o^Prii kletke in izpustili ujete živali, ten, * 80 storilce prijavili sodnim oblasta r Ved nPmi sta dva Tržačana, 28-let-Pa s - ' *n 26-letni V. M., ostali (teh je 9) p 0 ,lz drugih mest naše dežele. riziisvSkave 80 se dejansko pričele s tele-ki J . oddajo tretje televizijske mreže, ka j°sJ naslov Io confesso. Prav Tržačan-Prizn i se je udeležila oddaje in v njej dramUa' da je sodelovala pri izpustitvi Hlepj Cenih nercev v S. Vitu al Taglia-ženc° v pordenonski pokrajini. Udele-tiitnpi11 oddaje je sicer zajamčena ano-lom n , sai sedijo za neprozornim stek-Piko P°teg tega pa jim s posebnim zvoč-dil p spremenijo glas. Oddaji pa je sle-Zaplg®.or iz S. Vita, ki je takoj zahteval Sednih t v kasete oddaje in po nekajme-Trsta ; težavnih preiskavah so policisti iz Uidi im d. M., kmalu pa so odkrili cije i*11 ®aa drugih članov tajne organiza-Ugot