Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverjeništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1"50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2"50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Kaj obeta novi finančni zakon (za 1.1928/29) prosveti in utiteljstvu?
Pred izrednim občnim zborom Uii! lian
Tik pred odločitvijo o razmerju med našo organizacijo in »Učiteljsko tiskarno« je treba, da izločimo medsebojno vsako slepomišenje.
Izredni občni zbor se sklicuje samo zato, da se izjavi za sprejem ali proti spre* jemu tako velikega števila novih članov, da bi že sami novodošli zadružniki tvorili ves čino proti vsem prejšnjim članom. Upravni svet ».Učiteljske tiskarne« se dobro zaveda, kaj bi pomenil ta sprejem za bodočnost tiskarne, in od tod njegov sklep, predložiti to vprašanje v razgovor in sklepanje ob« čnemu zboru, akoravno je za sprejemanje kompetenten edino on sam.
Njegova naloga je torej, pojasniti do» sedanjim članom vsestransko usodno važ» nost razpravnega predmeta na izrednem občnem zboru ter jim pokazati vse posle» dice, ki bodo izvirale iz ene ali druge od» ločitve.
Od svoje strani pa hočemo na predve» čer tega dogodka pribiti nekatere 'Ugoto» vitve, ker želimo ravno tukaj igro z odpr» timi kartami. Ne bi bilo namreč niti v -našem, niti v interesu »Učiteljske tiskarne«, ako bi se hoteli pod raznimi rečenicami skrivati zamolčani ali podtaknjeni pomeni, bodisi od katerekoli strani. »Clara pacta boni amici« — velja za ta slučaj v pomno» ženi meri.
Kaj hoče torej učiteljska organizacija? Kratek in precizen odgovor: »Dobiti Učitelji sko tiskarno popolnoma v svoje roke.« Gre torej za izpremembo posestnega stanja pri tem podjetju. Dosedanji upravniki naj si ne delajo v tem oziru nikakih ilu'zij. Sklepi zadnje seje širjega sosveta so razumljivi le tedaj, če se pozna njegov namen, ki ga je privedel do teh sklepov.
Takoj po izrednem občnem zboru, ki bi odločil sprejem novopriglašenih članov, se bo moral vršiti drug olbčni zbor, ki naj izvoli nove člane v upravni in nadzorovalni svet, in ki naj zniža zadružni delež na tak znesek, da se bo lahko uvedlo obvezno članstvo' pri Učiteljski tiskarni, Vsega v UJU organiziranega učiteljštva v Sloveniji. Izprememba pravil se ima izvršiti v tem zmislu, da pristopnina ne sme znašati nad četrt deleža, vsak zadružnik imej le en glas brez ozira na število deležev, novo pristo» pivši naj imajo v tekočem letu glasovalno pravico, upravo knjigarne in tiskarne je modernizirati strogo iz gospodarskega in strokovnega vidika.
Vsaka drugačna rešitev bi pomenila le škodljivo polovičarstvo, ki bi obema tele» soma več škodovalo kot koristilo. Izredni občni zbor naj ne izgubi izpred oči tega dejstva in naj svojo odločitev izvrši na podlagi tega položaja.
Ne želimo rekriminacij post festum. zato govorimo jasno besedo. Nimamo druge poti in zato ne more biti naša govorica drugačna.
Novi upravni organ bo vodil posle Učiš teljske tiskarne po potrebah učiteljske or» ganizacije ter bo podjetje stavil v službo nje in ne nasprotno. To razmerje je staio do sedaj na glavi, poskrbeti hočemo, da ga spravimo 'zopet na noge.
LISTEK.
JOS. DOLGAN:
Učni načrt kmetske delovne šole.
(Dalje.)
Led: Trdno telo; voda je tekoče telo; led plava na vodi; les in papir plavata tudi; kamen ne plava; ali je lažji papir, les ali kamen; prazen škaf na vodi; z vodo napol* njen škaf na vodi; s papirjem napolnjen škaf na vodi; s kamenjem napolnjen škaf; ali je lažji papir ali voda, .kamenje ali voda; lažje reči kot voda plavajo; led plava; led je lažji od vode; toplomer v vodi; do kje pride živo srebro; ledišče; odkod je toplota; kaj bi bilo na svetu brez solnca; do kje pride v toplomeru živo srebro v zraku.
Drsanje: Kjer hodijo ljudje in ži= vina, se ni treba drsati; odrasli delajo za otroke, zato jim otroci ne smejo delati ško» de; ženske nosijo vodo in padejo; poseben prostor za drsanje; čevlji in drsalke; kdor pade v vodo, naj se takoj preobleče; obzir do deklic in manjših otrok.
Sneg: Oblaki od juga; južni veter je topel; oblaki se vračajo od severa; severni veter je mrzel; sneg; toplomer v snegu; ali
V	prigibu prinašamo glavne točke iz fin. zakona za l. 1928/29, kolikor zadevajo učiteljstvo. Poverjeništvo je poslalo Izvršnemu odboru UJU vse sklepe pokrajinske skupščine v Kranju in predloge za skupščino v Skoplju, ki zadevajo finančni zakon, da jih predloži pristojnim ministrom. Izvršni odbor UJU izdeluje sedaj skupne predloge in jih bo v kratkem predložil ministrom.
V	sedanjem predlogu fin. zak. so sledeče določbe:
Posmrtna pomoč.
A. Min. fin. Čl. 27. Rešitve za podporo po smrti umrlih drž. uradnikov po čl. 124 čin. zak., za katere je predviden kredit pod »Penzije in invalidske podpore«, izda min. fin. po predlogu pristojnega ministra.
Veljavnost zadužbin za celo državo.
Po Min. prosv. Čl. 41. Veljavnost zakona o »zadužbinah« od 14. jan. 1912 in uredbe od 3. okt. 1925 'se razširi na celo državo.
Gimnazije in meščanske šole.
Čl. 42. Gimnazije morajo biti 4 razr. in popolne 8 razr. Popolnih gimnazij ne sme biti nad 80 v celi državi. V katerih krajih bodo popolne gimnazije, odloči min. svet na predlog min. pro-svete ob sklepu tek. šol. leta. Ostale se morajo stopnjema reducirati na 4 razr., pričenši s šol. 1. 1927/28.
S koncem leta 1927/28 se ukinejo:
a)	meščanske šole v: Osjeku (žen.), Vinkov-cih (žen.), Novem Sadu (moš.). Novem Vrbasu (žen.), Vel. Bečkereku (žen.), Beli Crkvi (žen.), Vršac (moš.);
b)	nižje gimnazije: Gračac, Virovitica, Ze-mun (žen.), Ilok, Derventa, Subotica (žen.), Loz-nica, Paračin, Petrovac (Požar.) in Uljčinj.
Obvezno število ur.	*
Čl. 43. čl. 69 zak. o srednjih šolah in čl. 3 uredbe S. N. Br. 8457 od 15. jun. 1921 ter izpre-membe S. N. Br. 2070 od 20. jul. 1927 se izpre-mene ter glase: Nameščenci srednjih šol so dolžni imeti tedensko sledeče števiko obveznih učnih ur: a) ravnatelji pop. sred. 'in strok, šol 3—5, nepopolnih 5—8 tedenskih ur;
b)	prof. sred. in strok, šol 20 ted. ur; prof. ki poučujejo samo jezike in matematiko po 18 ted. uč. ur;
c)	suplenti z nad 2 služb. 1. 18 ted. uč. ur;
č) kontraktualni prof., supl., predmetni učitelji in vsi ostali kontr. nameščenci 22 ted. uč ur;
d)	suplenti po 2 služb, leti 15 ted. uč. ur.
V	slučaju potrebe morajo sprejeti tudi preko maksimalnih ur honorarne ure in sicer:
a)	suplenti po 2 služb, leti 4 učne ure;
b)	ostali nameščenci po 6 uč. ur;
c)	ravnatelji 'nepopolnih sred. šol 4 ,u£ne ure tedensko.
Ukinjenje univerz in viš. ped. šol.
Čl. 44. Ob sklepu tek. šol. leta 1927/28 bo sklepal min. svet, katere fakultete, v katerem času in na kateri način se ukinejo na univerzah v Beogradu (vštevši pomožne fakultete v Subotici in Skoplju), Zagrebu in Ljubljani.
Istočasno bo sklepal ministrski svet o spojitvi višje ped. šole v Beogradu in Zagrebu v eno.
Veterinarska šola v Zagrebu se pretvori v višjo veter, šolo in se določi, katere ostanejo.
Uvedba šolnine.
Min. nar. zdravja. Čl. 49. Pri hipotekami banki se ustanovi fond za zdravsteno zaščito učencev. V to svrho se ustanove takse za zdravstveno zaščito učencev in sicer v: osn. šoli 10 Din letno, v srednji in njim enaki 20 Din, na univerzah 30 Din semestralno. To takso je dolžan plačati vsak učenec pri vpisovanju. Šolska oblast mora takoj oddati te takse hipotekami banki.
Iz tega fonda se krijejo stroški, ki se odno-sijo na zdravstveno zaščito učencev: na plače šol-
je sneg prej v gorah ali dolini; kje je mrzlejše; katera izmed vasi leži najnižje ali najvišje; katera na ravnem ali pod hribom; katera je obrnjena proti jugu, severu, vzho» du ali zahodu; v kateri izmed teh vasi je največ snega; v kateri je najmrzlejše; sneg na obleki pri peči; sneg se stali; voda iz» hlapi; kakšna telesa so sneg, voda, hlapovi; ali plava sneg v vodi.
Sankanje: Po kakšnem snegu se sankajo; varnost zaradi ljudi in živine; po* seben prostor; lega; obzir do deklic in manjših otrok.
Kepanje: Pravica do veselja in igra« nja; kepanje otrok, , deklic, starih ljudi, žensk, tujcev, beračev, živine; vljudnost; varovati okna; kdor razbije okno ga mo< irajo njegovi starši plačati; pravičnost in nepravičnost.
S v e č n i c a: Mesec februar; solnce poprej vzhaja in pozneje zahaja; koliko ur traja dan; kje solnce zahaja; solnce je opol» dne vedno višje; senca palice opoldne.
Kurjava v šoli: Kdo je dal drva: kdo jih je plačal; aH plača šolski predsed» nik iz svojega; kdo je dal njemu denar; ali je dal župan denar iz svojega; kdo mu je dal denar; ljudje plačajo davek; kdo je ža» gal in sekal drva; kdo mu je plačal; ali mu je plačal predsednik iz svojega; odkod ima on denar; ali rabi tisti denar tudi zase; kdo
skih zdravnikov, vzdrževanje šolskih poliklinik, zdravljenje bolnih učencev in osnovanje ustanov za zdravstveno zaščito učencev.
Min. fin. bo v sporazumu z min. prosv. izdal uredbo o opravljanju fonda in načinu trošenja izdatkov iz tgga fonda.
III. Ostale odredbe.
Veljavnost sledečih odredb fin. zak. 1927/28 se razširja na fin. zak. 1928/29: Min prosvete čl. 135, 139, 140, 146 in 150, od teh se nanašajo na osnovno šolo in učiteljstvo:
Učni načrti.
Čl. 135. Min. prosv. se pooblašča, dokler se ne izenačijo zakoni, da izda potom uredbe v smislu čl. 94 al. 2, ustava z bdobrenjem ministrskega sveta enoten učni načrt za vse šole, ki spadajo pod min. prosvete.
Selitveni stroški.
Čl. 146. Vkljub čl. 33 al. b) uredbe D. R. Br. 96.000 od 30. sept. 1920 ter naknadnih izpre-memb se smatra nameščanje učiteljštva na podlagi razpisa kot na lastno prošnjo, ker ss vrši na osnovi prošnje. V tem slučaju ne pripadajo selitveni stroški iz drž. blagajne.
Pridelitev učiteljštva.
Čl. 150. Vkljub čl. 123 zak. o drž. računovodstvu in čl. 101 zak. o čin. se pooblašča min. prosvete, da lahko uporabi v prorač. letu 1927/28 prof. univerz, po pristanku univerz, sveta, prof. sred. in strok, šol, nameščence mešč. in osn. šol v min. prosvete, pri obl. prosv. odd., v muzejih, gledališčih, strok, šolah, pri kulturnih in humanih ustanovah in na položajih dolž. šol. nadzornikov, po službeni potrebi ter ravno tako uradnike min. prosvete in prosvetnih oddelkov za službo v gledališčih in drugih umetniških zavodih po službeni potrebi.
Ostali členi iz fin. zak. 1927 28, ki so važni za učiteljstvo:
Ocena (odobritev) rešenj.
Čl. 295. Odločbe, izdane po čl. 156. urad. zakona, se dostavljajo za državo namesto ministrstvu financ Glavni kontroli in to z ozirom na čl. 95 zakona o Gl. kontroli. Tožbe Gl. kontrole proti rešenjem o odmeri pokojnine rešuje drž. svet. —■ Vse odločbe o službenem razmerju (čl. 144 urad. zakona) se dostavljajo Gl. Kontroli na recepis (dostavnico). Rok na njeno tožbo, ki je predviden v čl. 31 zakona o drž. svetu, teče od dne, ko je Gl. K. potrdila prejem odloka. To velja tudi za one odločbe, ki so objavljene v SI. No-vinah.
Reaktiviranje — ponovna odmera pokojnine.
Čl. 296. Drž. uradniki (vojaški, civilni in sa-obračajni), ki so bili izven drž. službe (v pokoju, odpuščeni ali v ostavki) preden so stopili v veljavo:
a)	zakon o ustroju vojske in mornarice z dne 9. avgusta 1923.
b)	zakon o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih z dne 31. julija 1923 in
c)	zakon o drž. saobračajnem osobju z dne 28. X. 1923, pa so se, ko so stopili v veljavo ti zakoni, iznova sprejeli ali se še sprejmejo v drž. službo, ne morejo biti upokojeni s poko.nino, kj jim pripada po teh zakonih, preden potečejo 3 leta od dne, ko so iznova vstopili v drž. službo, če se upokoje taki uslužbenci pred potekom triletnega roka, se jim odmeri pokojnina po odredbah prejšnjih zakonov in po prejemkih, ki so jih imeli ali' bi jih imeli pred ponovnim vstopom v drž. službo, po plači položaja, dobljenega z reaktivacijo. Čas, ki ga prebijejo v drž. službi po ponovnem vstopu, se jim šteje za odstotek. Triletni rok se računa v efektivnem trajanju. Ta odstotek se ne nanaša na one, ki se upokoje, preden se razglasi ta zakon, bodisi da je njih pokojnina regulirana, bodisi da ni.
pravzaprav plača; ljudje skrbijo za otroke; otroci pomagajo nositi šolska drva, da pri« hranijo staršem stroške.
Gorka peč: Iz česa je peč; deli peči; kako se zakuri; pripravijo se trščice; spodnja vratca so odprta ali zaprta; kako potem gori; odprta ali zaprta cev; mokra ali suha drva; kakšen zrak gre pri vratcih v peč; kakšen zrak gre pri oevi iz peči; kakšen plin gre iz žarečega oglja; žareče oglje v likalniku, v sobi; koliko stopinj je v sobi, preden se zakuri; koliko stopinj je, ko zgori polna peč suhih drv; ko zgori pob na peč mokrih drv; do katere stopnje se razgreje soba; pri kateri stopnji je mrzlo, hladno, toplo, vroče; odkod je toplota v peči.
Prezračevanje: i V človeku tudi gori; kakšen zrak gre v pljuča; kakšen iz pljuč; v sobi se nabira strupen plin, prah, pot umazano perilo, umazana obleka, člo» veški vetrovi; hrana v sobi; na peči sušijo plenice; odpiranje oken; kako nastane pre» pih; ne stati na prepihu; trganje po glavi in zobeh; pometati pri odprtem oknu, pa ne na prepihu; prah se ustavlja v nosnicah; dihati skozi nos, ne skozi usta; prezračeva» nje s prepihom; po nekaterih hišah ne od* prejo oken celo zimo.
Velika peč. Velika peč, štedilnik, ognjišče, sobna peč; valjanje in poleganje na peči.
Od tega se izvzemajo oni uslužbenci iz prvega odstavka, ki morajo biti pred potekom triletnega roka upokojeni po zakonu samem, kakor tudi oni, ki so dovršili število let na oopolno pokojnino, in sicer ti poslednji, če se ne upokoje na svojo prošnjo.
Prav tako se ne uporabljajo odredbe prvega odstavka tega člena na rodbinske pokojnine uslužbencev, omenjenih v prvem odstavku, če so kot aktivni umrli pred potekom triletnega roka.
Napredovanje — vštetje v pokojnino.
Čl. 297. Državni vojaški in civilni uslužbenci, kakor tudi uslužbenci drž. prometnih naprav, ki se pomaknejo v višjo skupino, dobe pravici do osebne pokojnine po prejemkih te skupine^ če «o prebili v njej najmanj leto dni službe; drugače pa jim pripada pokojnina po prejemkih'skupine, v kateri so bili prej.
Od tega se izvzemajo oni uslužbenci, ki se upokoje, ko so dovršili 60. leto starosti ali so postali duševno ali telesno nesposobni za službo.
To ne velja za rodbinske pokojnine državnih uslužbencev, ki umrjejo kot aktivni.
Sprejem v državno službo.
Čl. 298. Osebe, ki so dovršile 60. leto starosti, se ne smejo sprejeti v državno službo, razen duhovnikov.
Odredbe tega člena kakor tudi členov 296. In 297 tega zakona se ne nanašajo na ministre, drž. podtajnike, pomočnike ministrov in velike župane.
Obračun in izplačilo višje osn. plače in stanarine.
Čl. 299. Periodični zviški obračunavajo in izplačujejo, če se zgodi prestop v višjo stopnjo osnovne plače v prvi polovici leta, dne 1. julija, drugače pa dne 1. januarja vsakega leta. Prav to velja za prestop v višjo stopnjo stanarine.
Pravica do osebne pokojnine.
Čl. 302. Civilni drž. uslužbenci; ki niso imeli dne 1. decembra 1925 dovršenih 10 službenih let, dobe pravico do Osebne pokojnine, ko dovrše 15 let službe, ki se jim priznava za pokojnino, in od pokojninske osnove jim pripada za 15 službenih let 60%, za vsako nadaljnjo polovico leta pa po 1%, tako da dobe čez 35 let popolno pokojninsko osnovo kot pokojnino.
Začeta polovica leta se šteje za pooolno.
Predpisi tega člena veljajo povsem tudi za one uslužbence, ki vstopijo v drž. službo kasneje nego dne 1. decembra 1925.
Brezobrestno posojilo in vštetje 10 let — ukinitev.
Čl. 303. Z dnem, ko stopi ta zakon v veljavo, prestanejo veljati odredbe člena 123. in poslednjega odstavka čl. 137. urad. zakona.
Honorarji, za izpite.
Čl. 309. Honorarje za člane in zapisnikarje izpraševalnih odborov za odvetniški, sodniški, in-ženerski, profesorski, učiteljski itd. izpit, potem po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih ali drugih specijalnih zakonih trpi kandidat, ki opravlja dotični izpit.
Višino in način, kako je pobirati honorarje, določi minister za finance na predlog pristojnega ministra.
Iz predloga fin. zakona za 1928/29 so važni še:
Čl. 66. Za vsa zvanja drž. uslužbencev (zva-ničnikov in služiteljev), ki ne spadajo v uradniške kategorije, se smejo sprejemati poedine osebe za dnevničarje po čl. 130. urad. zakona od 31. VII. 1923, izvzemši drž. policijsko stražo in policijske agente (detektive), zvaničnike in služitelje poširie-telearafske in telefonske stroke ter zvaničnike finančne kontrole.
Vsi proračunski krediti, ki so določeni za osebne razhode za take drž. uslužbence, se smejo uporabljati za izplačevanje njih dnevničarske nagrade.
Ti uslužbenci se morajo zavarovati po predpisih zakona o zavarovanju delavcev ali bratov-skih skladnfc, in sicer za slučaj onemoglosti, bolezni, starosti, smrti in nezgode.
Zavarovalni deleži države, po predpisih zakona o zavarovanju delavcev ali bratovskih ---------— - " - —	ts-sm
Postelja: Koliko jih leži na eni po» stelji; koliko jih leži v eni sobi; na čem le» žijo; s čim so pogrnjeni; čiste rjuhe, umite roke in noge; snažno perilo.
P r e h 1 a j e<n j e. Bolezni pozimi; iz vročega na mrzlo; mokra obleka; razgreti pijejo vodo ali jedo sneg; lipov in bezgov čaj; prehladijo se nos, grlo, pljuča; kašelj; dihamo skozi nos usta, grlo, sapnik in plju» ča; nosni pretni in nosnice so iz hrustanca; nosna duplina ima zvezo z grlom; rdeče sluznice v nosu; dvojno nebo v ustih; jezi» ček; bezgavke; angina; v nosu se zrak se» greje; skozi usta pride mrzel zrak do grla; bolnik leži na svoji postelji.
Bolan otrok: Kdo ga streže; kdo ga ima najrajši; kdo se briga za njegovo zdravje in bolezen; mati vstaja tudi ponoči; materina ljubezen; hvaležnost; sirote brez matere; zdravnik; termometer; zdravila; odkod je prišel zdravnik; odkod so prinesli zdravila; vedenje napram zdravniku; zdrav* nika je treba ubogati; ubogljivi in svoje» glavni otroci.
Vlažno stanovanje: Ali se na» bira voda po stenah; iz česa je zidana hiša; iz kakšnega kamenja; ali leži hiša na suhi ali mokri zemlji; ali se voda od hiše odteka ali se ob hiši nabira; vlaga kvari zid. podobe, postelje in omare; vlažno stanovanje je ne* zdravo; prezračevanje in kurjenje; kdo ve, kako odpravimo vlago; kdo zida hiše.
skladnic, se izplačujejo — v kolikor niso določeni zato specijalni krediti — iz proračunskih kreditov odobrenih za skupne prejemke dnevničariev.
Potni in selilni stroški.
Cl. 67. Drž. uslužbenci nimajo pravice do povrnitve potnih in seltlnih stroškov:
a)	ko se premeste kazensko ali po prošnji: premeščenje po razpisu se smatra v tem slučaju kot premestitev po prošnji;
b)	v slučaju če se premeste v mejah občine, kjer so nastavljeni (v službi);
c)	v slučaju novega sprejema, ko uslužbenec stopa prvič v drž. službo.
Zbor širjega sosveta poverjeništva
UJU v Celiu.
(Konec.)
Tajnikovo poročilo.
Za tem je podal tov. K o b a l svoje po« ročilo in uvodoma omenil, da je bil sklep prejšnje seje širjega sosveta glede članarine Sporočen Izvšnemu odboru UJU v Beogra« qu. Nadalje omenja, da so se konstituirali posamezni odseki, ki so bili sestavljeni v pomoč poverjeništvu za izvršitev sklepov skupščine v Kranju. Nato prečita poročilo.
(Poročila o delovanju odsekov objavi« mo posebe).
K poročilu odseka za kontraktualce se oglasi tovariš T o n č i č , ki slika žalostne razmere nekaterih učiteljev, ki so prišli iz Istre in so nastavljeni na Hrvatskem kot dnevničarji in ves čas počitnic ne prejemajo nikake plače.
Tov. Milojevič povdarja, da je za« grebško poverjeništvo UJU ukrenilo vse, da se tem revežem odpomore, ker v drugih oblastih ni veljavna naredba z dne 28. apri« la 1927, ki velja za ljubljansko in maribor« sko oblast, na podlagi katere se kontraktu« alnim učiteljem priznajo vsa službena leta.
Šolsko upravni odsek v Mariboru.
Na predlog «Celjskega učiteljskega društva« se sklene ustanoviti tudi v Mari« boru šolsko upravni odsek. V to svrho se skliče anketa upraviteljev mariborske ob« lasti za 6. januarja 1928.
Članarina za Izvršni odbor UJU.
Ker je stavil tov. Š i j a n e c vprašanje, koliko znaša sedaj članarina za Izvršni od« bor UJU, 10 ali 15 Din, je bil naprošen pred« sednik UJU tov. Petrovič, da poda svoje mnenje glede povišanja članarine. Po« vdarjal je, da mu je sicer težko govoriti o tej stvari, vendar pojasni, da je centrala UJU navezana edino«le na članarino in ker potrebuje denar, je morala seči po edinem sredstvu, t. j. zvišanju članarine. Brez sred« Stev pa centrala UjU ne more obstojati.
Tov. Šestan izjavlja, da ljubljansko poverjeništvo ni v principu proti povišanju članarine, vendar je to sedaj neizvedljivo, ker so posamezna društva že sprejela svoje proračune. Nato pa izreče kratko kritiko iz« datkov središnjega odbora UJU.
Zatem se razvije kratka debata o pro« računu središnjega odbora UJU, ki je bil predložen skupščini v Skoplju. V debato so posegli tov. M u s e k , Petrovič, Mi« 1 O j e v i č , Dimnik in Hren.
Po končani debati je bil sprejet pred« log, da se predloži vprašanje povišanja čla« narine pokrajinski skupščini.
Podpora pevskemu zboru.
Razpravljalo se je nato še o obveznosti članarine za »Pevski zbor učiteljstva UJU« in o obrambnem skladu. Govorili so o tej zadevi tov. Hudales, Macarol, M a v» rič, Kopriva, Požar.', Mdncin in Skulj.
Pravila UJU.
Tov. Skala poda poročilo nanašajoče se na projekt pravil, ki so ga vsa društva že prejela odtisnjenega v posebni brošuri. Iznešene so bile glavne točke, napram ka« terjm je zavzel širji sosvet svoje stališče. Tov. Skala je obljubil izdelati celoten predlog za glavno skupščino, v katerega vnese vse naše zahteve. Posamezna dru« štva pa naj o pravilih razpravljajo na svo« jih zborovanjih. Pri vsakem društvu naj se
izvoli referenta, ki stvar v celoti predela in nato poda svoje mnenje pri društvenem zborovanju. Da ne bi bilo pozneje nepo» trebne kritike, naj društva stvar sedaj te« meljito predelajo.
Radi pozne ure sta bili odstavljeni z dnevnega reda točki o tisku in o samoiz« obrazbi.
Samostojni predlogi učiteljskih društev.
Zatem prečita tovariš tajnik predloge posameznih učiteljskih društev. Kamniško učiteljsko društvo predlaga, naj bi pošiljala na skupščino svojega delegata učiteljska okrožja in ne posamezna društva. — Ker se je pri razpravi o pravilih določilo, na koliko članov pride delegat za državno skupščino, odpade ta predlog.
Predlog laškega učiteljskega društva pride v razpravo na prihodnji seji širjega sosveta.
Predlog novomeškega učiteljskega dru« Štva, naj sklene širji sosvet, ali je obvezno plačevanje članarine 'za pevski zbor, je ¡brez« predmeten, ker, kar je že delegacija skle« nila, ne more ponovno sklepati širji sosvet, 'kot nižja instanca. — Glede drugega pred« loga istega društva, da naj pošlje poverje« ništvo svoje predloge najprej društvom v pretres in ko se ta izjavijo za, so šele za društva obvezni, se sklene vprašati društvo, kakšne predloge in fermane ima tu v mislih.
Belokranjsko učiteljsko društvo pred« laga, naj bi pevski zbor predlagal račune poverjeništvu UJU in istemu tudi oddal eventualni čisti dobiček. Predlog je brez« predmeten, ker pevski zbor nima nikakega dobička, račune pa pregleduje glavni bla« gajnik pov. UJU.
Sklepi učiteljskega društva za celjski okraj, ki so že bili objavljeni v »Učitelj« skem Tovarišu«, se bodo, v kolikor še niso izvršeni, upoštevali.
Predlog ormoškega učiteljskega dru« štva, naj bi se skušalo potom Središnjega odbora spraviti v uradniški zakon odredibo, da bi se dobivale doklade za onemogle star« še in nepreskrbljene brate in sestre. Pred« log se sprejme in se ga vpošlje Središnje« mu odboru UJU v nadaljnje postopanje.
Dolnjelendavsko učiteljsko društvo predlaga, naj bi plačevali šolnino le oni učenci, ki bi po krivdi staršev oziroma 'oskrbnikov imeli slabe uspehe.: Predloga se ne vzame v razpravo, ker je UJU prin« cipijelno proti vsaki šolnini, ker je to proti ustavi.
Učiteljstvo UJU za našo univerzo.
Končno je bil sprejet še sledeč protest:
Predstavniki slovenskega učiteljstva, včlanjeni v UJU — poverjeništvo Ljublja« na, zbrani na seji širjega sosveta v Celju dne 27. decembra 1927 so sprejeli soglasno sledečo resolucijo:
Zahtevamo najodločneje, da se črta čl. 44. načrta novega finančnega zakona, ki predvideva okrnitev po dolgih letih težko priborjene slovenske univerze, simbola na« šega narodnega osvobojenja.
Pozivamo narodno skupščino, posebno vse slovenske poslance, da zastavijo vse svoje sile v boju za odklonitev navedenega člena.
Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, zaključi tov. poverjenik ob 18. uri sejo.
V. M.
Anketa učiteljev kmetijsko-nadaljevalnih šol ljubljanske oblasti
(dne 19- novembra 1927.)
Ustanavljanje in vzdrževanje.
Tov. M^cipa opisuje, kako se je ustanavljala nadaljevalna šola na Grahovem in kako so si zamišljali stvar pri sreskem poglavarju. Vtis je dobil- da nam liočejo okrajne ekonome postaviti kot nekake nad« »omike. Neizvedljiv je v oddaljenih krajih sistem strokovnega pouka po strokovnjakih, ki bivajo na sedežu sre^kega poglavarja in to že radi potnih stroškov.
Tov. Kmet (Ribnica) izvaja, da mu je sodelovanje strokpvnjakpv na njegovi šoli dobrodošla, ker od učiteljev ne moremo za« htevati da bi bili v vseh predmetih podko« vani- Mnogo je odvisno od osgbe pkr. ekp« noma, pri katerih ne odločuje toliko šolska izobrazba, kot ljubezen in navdušenje za Stvar.
Tov. Vider je proti temu. da se stro« kovnjaki umešavajo v zadevo. Šest ur ima še sam premalo in ne odstopi nikomur no« bene ure Pripoveduje, kako so pri ustano« vitvi mislili, da bodi njegova šola nekaka sreska kmetijsko«nadaljevalna šola, ki bi jo obiskovali fantje od blizu in daleč. Strokov« ni pouk bi prevzeli strokovnjaki na sedežu sreskega poglavarja. Iz tega načrta seve ni bilo nič, že iz razloga, ker bi vzdrževalni stroški radi potnine in višjega honorarja predavateljev«strokavnjakov preveč narastli.
Tov. P 1 e n i Č a r je naziranja, da imej prvo in glavno besedo v nadlj. šoli učitelj.
on da je odklonil sodelovanje strokovnjakov v rednem učnem času. Glede vzdrževanja priporoča šolnino.
Tov. Hočevar (Šmihel pri Novem n)estu): Kjer so kot poljudni predavatelji znani in od ljudstva priljubljeni kmet. stro« kovnjalki, naj se jih povabi k sodelovanju, toda učitelj bodi glava te šole.
Tov. Fr. M e r c i n a (Grahovo) ni prcrti temu, da pridejo tu pa tam strokovnjaki predavat tudi v oddaljene šole, le s potnimi Stroški naj se ne obremenjuje proračun šole in honorar naj bo enak za vse učitelje.
Tov. O m e r z a poroča o ureditvi šole in pouka v Trbovljah Šola se je ustanovila v okrilju kmetijske podružnice. Sprejemajo se mladeniči od 14.—21. leta. Izjavlja se za sodelovanje strokovnjakov.
Tov. Primožič (Mekinje) je mnenja, da se kmetijSko^nadaljevalne šole ne bodo razvile, ako bodo pri ustanavljanju in pouku imeli glavno besedo strokovnjaki.
Tov. Lulik (Ribnica): Strokovnjaki naj pridejo s predavanji šele, ko je učitelj s pravim poukom položil temelj za sprejema« nje strokovnega znanja.
Tov. J e v n i k a r: Nadaljevalna šola bo uspevala jn se razvijala le ako postane zadeva vsega učiteljstva. Strokovnjaki naj predavajo pp potrebi izven rednih učnih ur. Pomagajo naj nam pa pri sestavi pomožnih knjig za pouk.
Tov. K m e 't (Ribnica) apozar ja na pos trebo, da se tam: kjer sodelujejo strokov« njaki, izdela na skupnem posvetovanju na« črt za vzajemno delo.
Tov. poverjenik Skulj povdarja, da hočemo vsi eno, strokovnjaki in mi in se moramo zato pri delu najti. Usta-navljajmo nadaljevalne šole povsod, kjerkoli iso dani pogoji, ko smo pripravili ugodna tla, potem naj pridejo strokovnjaki jn izpopolnijo naše delo. Radi jih bomo videli v sredi svoje mladine.
Referent tov. Mene j n podčrtava mi«
sel, ki jo je izrazil tov. Kmet, aa ne gledamo na ves problem s kakega tesnega stanov» skega stališča, s stališča našega stanovskega ugleda in koristi, ampak da nas sme voditi v smislu našega programa edino skrb za čim boljšo izobrazbo našega kmetskega ljudstva in v tem pravcu moramo sodelovati složno učitelji in strokovnjaki. Ne sme na noben način nastati med nami kako umetup na« sprotstvo, drug drugega rabimo pri svojem delu med narodom. V kolikor je kmet. od» delek s svojimi navodili povzročil nesoglasja, ki so prišla danes do izraza, se bo dala za« deva z intervencijo uravnati, ker imajo na kmet. oddelku razumevanje za naše težnje. Jasno pa je brez nadaljnjega, da se da vse vprašanje nadaljevalnega šolstva velikopo« tezno rešiti le z našega programatičnega sta« lisca, ki smo ga z idejne, vzgojne, didaktične in praktične strani vsestransko utemeljili. To ni za nas noben problem, to je za mas samoposebi umevna stvar, da bo na oni na« daljevalni šoli, ki si jo predstavljamo kot organski del podeželskega ljudskega šolstva, kot splošno ljudsko institucijo, najbolj od« daljenim in samotnim krajem najbolj po« trebno, poučeval učitelj osnovne šple in ni« hče drugi, ker drugače v najštevilnejših slu« čajih biti ne more. Za inas je vsa zadeva prava nacionalna zadeva, zato je ne moremo reševati ne s tesnega stanovskega, pa tudi ne s tesnega strokovnjaškega vidika. Pred očmi imamo samo ono veliko nalogo, ki smo si jo kot ljudski učitelji stavili, ko smo arga« nizacijo postavili na nov idejni temelj. Kdor gre na tej poti z nami, nam je dobrodošel.
Tov. poverjenik Skulj je glede vzdr« ževanja šole mnenja, da smemo iračunati tako dolgo, da se zadeva z zakonom ne reši, v prvj vnsti le na krajevne činitelje (občino, denarne zavode, okrajne odbore) in tu zo« pet odločuje predvsem osebnost učiteljeva. Odbor za nadaljevalno šolstvo pa si bo pri» zadeval, da se tudi to vprašanje, kolikor je pač mogoče, povoljno reši in da se doseže izdatna podpora od strani države in oblastne samouprave.
Tov. P 1 e n i č a r je za tp, da se v seda« njih razmerah ne otvarjata dva letnika šole, ampak se naj raje sprejema učence vsako drugo leto.
Tov. Skulj priporoča voditeljem šol, da naj pritegnejo k sodelovanju mlajše to« variše, ki kažejo zanimanje za stvar.
Tov. M e n c i n opozarja na načelno stran vprašanja o vzdrževanju nadaljevalnih šol, ker še danes ne vemo, v čigavo kompe» tenco preide to šolstvo, ali ga bo vzdržavala država, ali samoupravne oblasti. Poverjeni« štvo se bo prizadevalo, da uveljavi naše za» hteve, kadar se bo odločala usoda nadalje» valne šole. Krajevni činitelji pa trajno ne morejo vzdržavati sarni nadaljevalne šole, ker h kmet. nadaljevalni šoli stopi kot po» trebna še gospodinjska nadaljevalna šola.
Izobrazba učiteljstva.
Tov. Lov še pravi, da pettedenski te» čaji za izobrazbo učiteljev kmet. nadaljeval» nih šol nikakor ne morejo zadostovati. Uči» telj si mora z neprestano samoizobrazbo spopolnjevati svoje znanje. Navaja nekaj domače strokovne literature, ki pa po nje« govem mnenju zdalelka ne zadostuje. Treba je seči po tuji literaturi. Vsak učitelj bi mo» ral obvladati en tuj jezik z bogato književ» nost j o, ker brez tega prava izobrazba ni možna.
Tov. Vider je glede tečajev istega mnenja. Udeležil se je tečaja na Grmu le» radi 'spričevala,
Tov. Jevnikar je mnenja, da so te» čaji le izhod v sili. Treba je temeljitega na» daljnjega študija. Želi, da bi nekdo zbral in metodično uredil učno tvarino za nadalje» valne šole.
Tov. Hočevar izraža željo, da se uči« teljski tečaji reorganizirajo, in sicer v prak» tičnem pravcu. Sodelujejo naj tudi praktični šolniki, ki bodo uvajali udeležence v prak» tično šolsko delo. Poverjeništvo naj stori v tem pogledu primerne korake.
Tov. Grašič pravi, da važnejše od teoretičnega znanja je praktično znanje. Ne le učiti, ampak nekaj praktičnega poka« zati je treba učencem. Učitelj mora biti vešč v vrtnarstvu in sadjarstvu. Od nadrejene oblasti si želi v pogledu na šolsko vrtnar« stvo manj pdlokov .in več dejanske podpore.
Tov. poverjenik Skulj daje nekaj po« jasnil tako glede odlokov, kakor glede pod« pore oblasti in ureditve vrtov. Vrt naj ne bo preobsežen, a dobro urejen. Važen je sadov« njak. Poda majhno sliko o stanju šolskih vrtov, ki je zelo neTazveseljiva.
Tov. Lulik izraža mnenje, da so seda« nji tečaji za učiteljsUvo mnogo prekratki, treba bi bilo vsaj polletnih. Udeležence se naj gmotno podpre.
Tov. U r š i č (Trebelno) pripoveduje o svojih izkušnjah na tečaju. V praktičnem pogledu mu ni dosti nudil.
Tov. rcrerent Mene in ugotavlja so« glasje v tem pogledu, da je današnja naša šolska izpbrazba za uspešno delovanje med kmetskim ljudstvom nezadostna in jo je treba s pridno samoizobrazbo spopolniti. Dokler se vprašanje naše poklicne izobrazbe temeljito in načelno ne reši, naj se tečaji za
učitelje in učiteljice nadaljevalnih šol reor« ganizirajo v praktičnem pravcu. Pripovedu« je, kako sp takj tečaji drugod urejeni in stavi nekatere konkretne predloge, ki so bili sprejeti
Učne in pomožne knjige.
Radi pičlega časa ni bilo mogoče te toč« ke temeljiteje predelati. Soglasje je vladalo v tem, da se z učnimi knjigami ne mudi in da spisovanje takih knjig ne more biti za« deva strokovnjakov, ampak samo izkušenih pedagogov«praktikov.
Nato so bile soglasno sprejete resolu« cije, ki jih je »Učit. Tovariš« že objavil.
Z apelom na vse udeležence da v učitelj» skih društvih in krožkih propagirajo našo stvar, je poverjenik Skulj po peturnem razpravljanju zaključil anketo.
(Konec.)
.......... ■ ................................
Volno, bombaž j^J deL1'cfobite8po
^^^■■■■■■■■■■■■H najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12, Židovska 4
Splošne vesti.
IZJAVA.
Naj mi tovariši oprostijo, da sprego« vorim danes v osebni zadevi. Odlpčno sem bil vedno proti vsakemu polemiziranju z »Edinstvom«, ker sem prepričan, da stvarni argumenti ne odločujejo, dokler ne iztre« bimo iz naših stanovskih vrst zadnjih ostan« kov ione dvojne mprale* kijje bilaprokletstvo našega stanu, pne dvpjne mprale, po kateri je treba tovarišu iz nasprotnega tabora za vsako ceno ponižati in lastnega pristaša za vsako ceno ščititi, naj uganja kar hoče. Molčal sem zato dosledno na vse napade in izzivanja v »Edinstvu«, molčati hočem tudi na zadnji očitek »Edinstva«, da je bila na naši strani »netovariška gonja napram čla« nu R. Knafliču«, molčati pa ne morem, naj me tovariši razumejo ali ne, na poročilo v zadnjem »Edinstvu«, da je pravni zastopnik Knafličev pred sodiščem na podlagi mojega celjskega referata ugotovil popolno sklad« nost mojega in Knafličevega načelnega poj« movanja v našem nacionalnem vprašanju. Ta ugotovitev je v popolnem nasprotstvu s tem, kar je »Edinstvo« prej o tej zadevi pi« salo. Ali naj to smatram kot nekak indi« rekten preklic ali popravek? Ta način ne bi ¡bil moški. Ako sem spoznal, da sem trdil o kom nekaj neresničnega, bom kot mož to priznal in obžaloval. V resnici so mi s to ugotovitvijo storili slabo uslugo. Res je si« cer, da je bil moj govor vseskozi nacipna« len, ali v pojmovanju nacionalne misli je bil daleč proč od vsakega dogmatizma, for« malizma in vsake tesnosronosti. V skladu s svojo nalogo, sem se trudil, da premostim nasprotstva v pojmovanju naše nacionalne misli s tem, da ji dam ono globina in ši« rino, ki bi lahko vse zadovoljila. Bil je to poizkus z najresnejšim namenom, bil je pa tudi mpj zadnji poizkus. Reševanje našega državnega nacionalnega vprašanja prepu« ščam zanaprej pnim, ki sp patriotizem in nacionalizem vzeli v zakup. Svoj nacipnalni idealizem bom zanaprej predvsem udejstvil v boju za pravice slovenskega naroda. Če me kdo radi tega imenuje separatista ali karkoli, svobodno mu. Svobodno lahko vsakdo to mojo iizjavo izrablja. Lepa pri« lika se torej nudi vsem onim ki hočejo na ta način svoji stvari služiti.
Rudolf Mencin.
—	Prosvetni program za našo državo. Komisija, ki naj izdela državni prosvetni program, je imela že drugp sejp pod pred« sedstvom ministrovega pomočnika Risto Jojiča. Razpravno snov so razdelili na na« slednje točke: 1. Katere šole so potrebne; medsebojni odnošaji teh šol. 2. Enotni učni načrt jn bodoči prosvetni program. 3. Ah naj bodo vse šole podrejene prosvetnemu ministrstvu ali pa tudi drugim ministrstvom-
4.	Nacionalna in splošna kultura naših šol.
5.	Učni in vzgojni značaj naših šol. 6. Gmot« no stanje šplstva. 7. Visoko šolstvo. Za čim temeljitejšo proučitev teh vprašanj se bo komisija razdelila na več sekcij.
—	Otvoritev novih vzporednic in rastre« dov: V Zgornji Šiški., srez Ljubljanska okol. se otvori otroški vrtec. K otroškemu vrtcu v Šoštanju se otvori vzporednica. Na osnov« ni šoli v Šenčurju se otvori vzporednica. Onovna šola v Izlakih se razširi v triraz« rednico.
—	Raženj za tovarištvo. Dne 22. no» vembra 1927 je umrla v javni bolnici v Ma« riboru g. Judita Čeh, vdova po 1. dec. 1923. leta umrlem nadučitelju Čehu. Bolehala je nad dve leti. Njen delež je bila sama rev« ščina in nadloga. Prijateljev je imela malo in njena poslednja volja je bila, da se naj o njeni smrti nikdo ne obvesti, češ: »Nikdo me ni poznal prej, čemu bi ob grobu pomi« lovali mene in moje otroke!« Zapustila je 5 nepreskrbljenih otrok: 1. absolventa me« ščanske šole, ki Obiskuje sedaj privatno so* lo »Kovač« — strojepisje — v Mariboru, 2. učenca II. letnika Trgovske akademije v Mariboru. 3. Učenko IV. meščanske šole v Cankarjevi ulici v Mariboru. 4. Vajenca li« tografije v zadnj em učnem letu in 5. učenko II. razreda osnovne šole. Otroci so ostali brez očeta in brez matere; stanujejo v stari šoli. Ker je bila pokojnina pičla so trpeli pomajkanje vsa leta po očetovi smrti. Ob« leka gre k skrajnemu kraju. Živil nimajo. Domovinska občina Zrkovci pa pričakuje s strahom dan, ko bode morala prevzeti uči» teljske sirote. Pokojnine bodo dobili pri« bližno 867 Din čez 4 mesece Do sedaj so se zavteeli za žalostno usodo zapuščenih tova« riš Anton Brumen, ki bo vzel najmlajšo za

svojo in upokojeni tovariš Knaflič Davorin s svojo soprogo, ki je, kakor pravi sv. Mar» tin, podaril vrhnjo suknjo. S tem sem po» vedal vse. — Pri učiteljski Samopomoči ni» so bili, ker so pač odlagali, kakor mnogi drugi, dokler ni bilo prepozno. Zlato v ognju — prijatelji v nesreči — in zdaj je na ražnju »tovarištvo«. Tovariši(ice)!, videli bodemo kako vsebino ima ta beseda. Ene» mu bi bilo treba poiskati službo: ima 4 me» ščanske šole, lepo piše in izvrstno riše, veže knjige in januarja .'bo absolviral knjigovod» stvo, strojepisje in korespondenco ter tr» govsko računstvo pri Kovaču v Mariboru, drugim bi pa bilo treba omogočiti, da kon» čajo šole oziroma učno dobo. Kakor kdo pojmi: besedo »tovarištvo«, tako naj stori! Imena in uspeh — sliko tovarištva — bom objavil v »Učiteljskem Tovarišu«. Tovariše blagajnike učiteljskih društev prosim da pri učiteljskih zborovanjih opomnijo tiste, ki bodo prezrli to notico. — D. M. Brezje pri Mariboru, 28. novembra 1927. — Simon Petrovič šolski upravitelj začasni varuh.
—	Prošnje učiteljev za imenovanje, premeščanje in upokojitev. Prosvetno mi» nistrstvo je odredilo, da je vsako prošnjo učitelja ali učiteljice za imenovanje, .preme» ščenje ali upokojitev a limine 'zavrniti, če se predloži direktno ministrstvu, mesto po predpisani službeni poti. Odredba je bila izdana predvsem zato, ker so se pripetili slučaji, da so se vlagale potvorjene prošnje od drugih kot v prošnji navedenih oseb z namenom, da bi se povzročale ljudem ne» prilike.
—	Narodne noše za šolske prireditve.
Ob državnih praznikih, ob koncu leta ali tudi 'za druge prilike potrebujejo šole na» rodne noše. Včasih gredo razni hitro zma» šeni kostimi že med maškarado. Otroške noše je najtežje dobiti. Zato :bi bilo prav, da si šole, ki imajo vsaj nekaj denarja, omi» slijo svojo lastno garderobo narodnih noš, ki jih izdelajo same učenke višjih razredov. Če bi se oglasilo dovolj šol, sem pripravljen preskrbeti kroje z"a noše in dodati tem tudi potrebna navodila, ali pa preskrbeti tudi noše. Mogoče bi veljala garderoba kakih 6 noš (dekliških in deških) brez obuvala kakih 800—1000 Din, kar bi se v nekaj mesecih dalo sigurno na'brati.
—	Opozarjamo na inserat tvrdke ROZ» MAN in prosimo da sc p. n. učiteljstvo pri nakupu sklicuje nanj.
na izdatkih
20°|0 si prihranite
pri nabavi raznih pletenin, modernih damskih oblek in bluz, perila, rokavic, nogavic, kravat, čepic, dežnikov, damskih torbic, listnic itd. v modni trgovini
Peter Šterk nasl.
Milo* Karniinik
Ljubljana
Stari trg 18
be in razširjenja šol ter nakup zemljišča za šolske vrtove (1,000.000), podpore za potovanja učiteljem in učencem, za nabavo učil in šol. opreme, za oblastno učiteljsko skupščino, za oblastni šolski fond, za slušatelje viš. ped. šol, z,a prireditev higijetiskih tečajev.
Zgradbe novih šolskih poslopij. Ta zadeva je urejena z okrožnico št. 457 od 20. nov. 1927. H komisijam je vabiti tudi sres. poglavarja, ki daje stavbeno dovoljenje in izvrši kolavdactjo skupno z oblastnim šol. odborom. Gradbene sekcije v Kranju, Ljubljani in Novem mestu imajo premalo osobja, da bi izdelovale idejne skice (1 :300), proračune in det. načrte (1 : 100). Enotni gradbeni načrti se ne priporočajo.
Za izboljšanje šol. razmer je sklenil obl. šol. odb. pozvati mest. obč. ljubljanska, da zgradi novo šolo v Tomanovi ulici in dozidke v Sp. Šiški in na Prulah. Zdravstvena oblast naj pregleda šolo na Vrtači in v Novem mestu, da se te šole zapro, če nc ustrezajo varnostnim in zdravstvenim zahtevam.
Iz oblastnih šolskih odborov v Sloveniji.
—ob Ožji oblastni šolski odbor v Ljubljani je
na zadnji svoji seji dne 21. nov. t. 1. razpravljal in sklenil sledeče važne zadeve za šolstvo in učiteljstvo:
Tajnik obl. šol. odb. tov. Jul. Slapšak je predlagal, da naj se kratka poročila o delovanju oblastnega šolskega odbora ter o sklepih, ki zadevajo šolo in učiteljstvo, objavljajo v »Učiteljskem tovarišu«, da bo učiteljstvo informirano, kar je bilo soglasno sprejeto.
Iz tajnikovega poročila posnemamo, da sta si širji in ožji obl. šol. odbor s posebnim poslovnikom določila delokrog. — Odobrene so bile okrožnice obl. šol. odbora in sicer:- a) glede obravnav šolskih zamud, z dodatkom glede skrbstva za zdravstveno stanje šoiskih otrok, o cepljenju koz pri novincih, o čemer izda oblastni šolski odbor potrebni formular, kakor tudi za slabotne otroke, ki bodo za eno leto oproščeni šol, obiska; b) glede krajevnih šolskih odborov; c) glede proračunov krajevnih šol. odborov; č) glede okrožnice št. 161. v zadevi brezplačnega stanovanja in kuriva.
O nagradi tajnikom je bil napravljen sledeči soglasen sklep: »Vsakemu šolskemu upravitelju(ici), ki itak ne prejema upraviteljske doklade, določi krajevni šolski odbor kot svojemu zapisnikarju(iei) — slično kot v mariborski oblasti — nagrado, in sicer: v šolah do 100 šoloobisk. otrok (po stanju z dne 1. okt.) po 50 Din na mesec, v šolah z nad 100 otrok po 70 Din na mesec.
Odobritev proračunov krajevnih šolskih odborov. Blagajnik g. ravnatelj Dokler je poročal, da bo na podlagi izkušenj sestavil podrobna navodila za sestavo proračunov. V podrobnostih je omenil: Prispevki zarokotvorni pouk so določeni z odi. vel. žup. št. 7718 od 13. okt. 1926. Proti tej točki je velika averzija, češ, da to ni za podeželske šole. Postavke učila in knjižnice so normirane z odi. P. br. 3004 od 2. III. 1924. Upravitelji bi morali predložiti seznam učil, časopisov in knjig. »Prosv. Glasnik« je sicer obvezen, obl. šol. odb. bo skušal izposlovati razveljavljenje tega odloka, kajti samoupravnih teles se ne more siliti, da obremene prekomerno svoj proračun. Kurjava in razsvetljava — po mnenju obl. odb. — ne pripada., pač pa za1 pisarne. Za snaženje so vne-šeni premajhni zneski. Razvidno bi moralo biti število razredov, otrok in velikosti sob. 30% prebitek na nepredvidene stroške je ukazan z odlokom O. N. br. 14.999 od 23. III. 1925. in P. br. 4108 od 2. IV. 1925. Računa se le od rednih potrebščin. Sarnoučiia za revne učence so ponekod ustavljena za vse učence, kar je iz pedagoških ozirov pripo-ročlijivo. Tiskovine so ponekod prenizko, ponekod previsoko vstavljene. Adaptacije in popravila so odobrena, če so ukazana po pravomočnem odloku sres. pogl. ozir. zdravstvenega referenta.
Proračun oblastnega šolskega odbora predvideva 135.000 Din osebnih izdatkov, ki se raztezajo na nagrade osobju: blag., poslovodji, pravnemu referentu, pis. uradniku, strojepiski in slugi, na zavarovanje osobja, na potvrde za služb, potovanja in članom šol. odb. za seje. Materijalni izdatki znašajo 18.000 Din, za pis. potr., liste, takse kurjavo in razsvetljavo itd. Podpore predvidevajo 1,190.000 Din ter se raztezajo na izdatke za zgrad-
Damam iz dežele je
posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna ondulacija.
Separirani oddelek za specialno barvanje las, v vseh niansah,
kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del se priporoča
Sv. Petra cesta 12.
TVRDKA F. IN I. OORIČAR, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 29
priporoča cenj. učiteljstvu perilo za gospode in dame, lastnega izdelka, vseh vrst damsko in otroško konfekcijo,' razno manufakturno blago za obleke in perilo, trikotažo, pletenine in druge modne predmete.
Pri večjem nakupu olajšani plačilni pogoji!
Osebne zadeve.
—i Premeščeni so sledeči učitelji(ice):
Pahor Marija v Sv. Duh, srez Logatec; Ma» rija Čadež v Duplje, srez Kranj; Marija Čerta v Orehovico, srez Novo mesto; Fra» nja Žitnik v Zagorje ob Savi; Amalija La» bič v Planino pri Rakeku.
—i Ostavko na državno službo je po» dala Zofija Svigelj. Ivanu Theuerschuh jc priznana stalnost v državni službi.
—i Ministrski svet je sprejel sledeče slo» venske učitelje iz Italije v službo naše dr« žave kot kontraktualne uradnike: Marijo Lapajne, 'Zorko Demartin, Zorko Marčelja Bogomilo Marčelja, Marka Sebcliča, Ivana Ribariča, Marka Mogoroviča, Zdenko Blou» dek, Cirila Kafola, Ljudmilo Kafol, Frana Venturinja, Frana Kramejja, Katarino Su^ šelj, Antona Basa Ano Frankovič, Milka Podgornik, Marijo Mahnič Marijo Vidmar, Marijo Tolstovršnik, Maksimiljano Gross, Ljudmilo Rebek, Antona Skrobina. S. Av» guštino Nežo Pavel, Silvo Monari»Neufeld, Ivo Varnijan, Anico Varnijan. Franjo Mač» kovšek, Faniko Balanč, Ivana Mateliča. Bcr» to Spazzapan»Marolt; Milko Turko.
—i Ostavko na državno službo vsled odslužitve vojaške službe so podali sledeči učitelji: Bajde Viktor, Sekirnik Maks, Mi» klavec Slavko, Krepek Drago.
—i V državno službo se sprejeti sledeči abiturijenti in abiturijentke: Perčič An» tonija v Buče, srez Šmarje pri Jelšah; Vin» ko Guma v Motnik srez Kamnik; Laura Puhalovič v Kastav; Terezija Šlibar v Top« lice srez Novo mesto; Angela Ščurek v Sv. Martin na Pohorje; Marija Šobar pri Sv. Rupertu, srez Maribor levi breg; Ivana Av» belj za otroško vrtnarico na II. mestni otro» ški vrtec v Ljubljani.
Oblačilnica za Slovenijo v Ljubljani, Miklošičeva 7
daje p. t. učiteljstvu blago na obroke po brezkon-kurenčnih cenah in brez vsakih pristojbin, le proti predložitvi legitimacije. Pri veliki izberi manufak-turnega blaga, najdete primerna darila za Miklavža, Božič in Novo leto.
Razpisi služb.
—r Razpis stalnih učiteljskih služb na osnovnih šolah v mariborski oblasti. Pro» silci vložijo prošnje pri svojih upraviteljih do 31. decembra 1927. Natančnejši razpis v »Uradnem listu« štev. 119. z dne 28. no» vembra 1927.* 1. Srez Celje: Dramlje 1 m.; Galicija 1 m. upr.; Griže 1 m.; Sv. Jurij ob Taboru 1 m.; Ljubečna 1 m.; Loka pri Sv. Jurju ob Taboru 1 m. upr.; Nova cerkev 1 m.; Orla vas 1 ž.; Sv. Pavel pri Preboldu 1 m.; Petrovče 1 m.; Gornja Ponikva 1 m. upr.; Polzela 1 m. + 1 ž ; Sv. Rupert 1 m. upr.; Svetina 1 m. upr.; Šmartno v Rožni do« lini 1 ž. II. Srez Dolnja Lendava: Beltinci 1 m.; Bogojina 1 m. + 1 ž.; Doibrovnik 1 m.; Gančani 1 ž.; Gor. Lakoš 1 ž.; Hotiza 1 m. upr. + 1 ž.; Gomilica 1 ž.; Ivanjci 1 m.; Kapco. 1 m. upr.; Kobilje 1 m. upr. + 1 ž.; Lipovci
1 ž.; Lipa 1 ž.; Mala Poljana 1 m. upr.-j-1 ž.; Melinci 1 m.; Motvarjevci 1 m. upr.: Od» ranči 1 m.; Radmožanci 1 ž.; Srednja Bistri» ca 1 ž.; Trnje 1 m. upr. -(- 1 ž.; Turnišče 1 m.; Velika Poljana 1 m.; Zamostje 1 m. upr. III Srez Dravograd: Sv. Anton na Po» horju 1 m. upr.; Črna 1 m.; Kapla 1 m. upr. + 1 ž.; Lokovica 1 m. upr.; Marenberg 1 m.; Mežica 1 ž.; Muta 1 m.; Ojstrica 1 m. upr.; Sv. Ožbalt ob Dravi 1 ž.; Pernice 1 m. upr.; Sv. Primož na Pohorju 1 m. upr.; Remšnik 1 m. upr. t|- 1 ž.; Ribnica na Pohorju 1 ž.; Strojna 1 m. upr.; Trbonje 1 ž.; Vuhred 1 ž. IV. Srez Gornji grad: Bočna 1 m. upr.; Gorica 1 ž.; Ksaverij 1 ž.; Mozirje 1 m; Nova Štifta 1 ž.; Rečica ob Savinji T m. upr. -f- 1 ž.; Šmartno ob Paki 1 m. V. Srez Ko» njice: Čadram 1 m.; Sv. Jernej 1 ž.; Konjice deš. 1 in.; Konjice dekl. 1 ž.; Svi Kunigunda 1 ž.; Prihova 1 ž.; Resnik 1 m. upr.; Tepa» nje 1 ž.; Vitanje 1 m. ali 1 ž. VI. Srez Lju« tomer: Apače 1 m.; Sv. Duh na Stari gori 1 m. upr. + 1 m.; Gornja Radgona 1 ž.; Sv. Jurij ob Ščavnici 1 ž.; Sv. Križ pri L juto» meru 1 m.; Lokavec 1 m. upr. + 1 ž.; Mala Nedelja 1 ž.; Stogovci 1 m.; Stara cesta 1 m. upr. + 1 ž VII. Srez Maribor, desni breg: Črešnjevec 1 m.; Fram 1 ž.; Hoče 1 ž.; Sv. Lovrenc na Pohorju 1 ž.; Makole 1 m + 1 ž.; Podova 1 ž.; Zgornja Polskava 1 m.; Ruše 1 ž.; Slivnica 1 ž.; Studeniee 1 ž.; Sv. Venčesl 1 ž. VIII. Maribor levi breg: Sv. Ana v Slov. goricah 1 m. + 1 ž.; Sv. Anton v Slov. goricah 1 m.; Sv. Benedikt v Slov. goricah 1 ž.; Sv. Duh na Ostrem vrhu 1 m. upr.; Sv. Jakob v Slov. goricah 1 m. + 1 ž.; Sv. Jurij v Slov. goricah 1 ž.; Sv. Križ nad Mariborom 1 m. upr. + 1 ž.; Lajtersberg» Krče vina 1 m.; Sv. Lenart v Slov. goricah 1 ž.; Marija Snežna 1 m. + 1 ž.; Sv. Mar» jeta ob Pesnici 1 m ; Sv. Martin pri Vur« bergu 1 ž.; Sv. Peter pri Mariboru 1 m.; Sv. Rupert v Slov. goricah 1 m. upr. + 2 ž.; Selnica 1 m.; Sladki vrh 1 m. ali 1 ž.; Sve« čina 1 ž.; Sv. Trojica v Slov. goricah 1 m. IX. Murska Sobota: Adrijanci 1 m. upr.; Ba« kovci 1 m.; Dol Slaveči 1 m. upr. + 1 ž.; Budinci 1 m. upr.; Cankova 1 m; Krupliv» nik 1 m. + 1 ž.; Fokovci 1 m. -f- 1 ž.; Kri» ževci 1 m;. Gederovci 1 ž.; Hodoš 1 m. upr.; Kuzdoblan 1 m. upr.; Kramarovci 1 m. upr.; Markovci 1 m.; Murska Sobota 1 m.; Per» toča 1 m. upr.; Predanovci 1 m. upr.; Pu» conci 1 ž.; Serdica 1 m. upr. -f- l ž.; Vidonci II. — 1 m. upr. + 1 ž.; Vučja gomila 1 m. upr.; Zcnavlje 1 m. upr. X. Srez Ptuj: Sv. Andraž v Halozah 2 m. + 1 ž.; Sv. Andraž v Slov. goricah 1 m. ali 1 ž.; Sv. Barbara v Halozah 1 m. upr. -(- 1 m.; Sv. Bolfenk v Slov. goricah 1 ž.; Sv. Duh v Halozah 1 m. upr. -j- 1 ž.; Hajdina 1 m.; Hum 1 m. upr.; Sv. Janž na Dravskem polju 1 m.; Sv. Lov» renc na Dravskem polju 1 m.; Sv. Lovrenc v Slov. goricah 1 m. -f- 1 ž.; Majšperg 1 m. upr. -f 1 ž.; Sv. Marjeta niže Ptuja 2 m.; Sv. Mark niže Ptuja 2 m. + 1 ž.; Sv. Miklavž' .1 ž.; Naraplje 1 ž.; Nova cerkev 1, m. upr. H^J m. + 1 ž.; Runeč 1 m. ali 1 ž.; Svetinje 1 m.; Vuiberg 1 m. ali 1 ž.; Zavrč 1 m. XI. Slovenjgradec: Sv. Andraž pri Velenju 1 ž.; Plešivec 1 m. upr.; Škalski Cirkovci 1 m. upr.; Šoštanj s podružnico v Ravnah 2 m.; Velenje 1 ž.; Sv. Vid nad Valdekom 1 m. ■upr. XII. Šmarje pri Jelšah: Buče 1 m. upr.; Dobje 1 m. upr. + 1 m.; Koprivnica 1 m. upr. + 1 ž ; Kozje 1 m. upr. + 1 ž.; Sv. Križ pri Rogaški Slatini 1 ž.; Loka 1 m. upr.; Sv. Peter pod Sv. Gorami 1 m. upr. + 1 ž.; Prcvorje 1 ž.; Pristava 1 ž.; Slivnica 1 m. + 1 ž ; Sv. Štefan 1 m. upr.; Sv. Vid pri Gro» belnem 1 m.; Sv. Vid pri Planini 1 m. upr.; Virštanj 1 m. upr.; Zetale 1 ž.; Pilštanj 1 ž.; XIII. Za sreza Ptuj in Maribor, levi breg po 1 služba sreskega pomožnega učitelja.
* Kratice: učitelj = m., učiteljica = ž., šol upravitelj = m. upr., upraviteljica — i. upr.; kjer je več enakih mest, je označeno to s številko spredaj.
Dr. G. PICCOLI — lekarnar v Ljubljani
priporoča pri zaprtju in drugih težkočah svojo preizkušeno
w želodčno tinkturo *w
Naročila točno po povzetju
Samoizobraževalna akcija Pov. UJU.
—oio Krožki za samoizolbrazbo so usta« novljeni že po pretežni večini društev. Krožki so priglašeni poverjeništvu in neka« teri tudi že poslujejo.
Krožkov niso priglasila doslej, po treh mesecih novega šolskega leta. sledeča dru» štva: Dolnja Lendava, Gornji grad, Konjice. Kozje, Ljutomer, Maribor. Mariborski okraj in Ormož.
Poverjeništvo pričakuje, da store tudi ta društva svojo dolžnost kakor vsa ostala.
Za zaiutrek — za iužino
je najboljša ržena
žitna kava
Uredba o učiteljskih disciplinskih sodiščih
Člen 16. (prej čl. 18.). Za kazen pod 1. iz člena 15. zastara kaznivo dejanje čez leto dni, za kazni iz ostalih petih točk pa zastara čez tri leta, če se dotični kaznovanec po tej kazni ne obtoži in tudi disciplinski ne kaznuje.
Stari čl. 18. se je glasil: Kdor se kaznuje prvikrat z opominom, ukorom ali zmanjšbo plače največ do treh mesecev, a se po tej kazni ne obdolži in tudi ne kaznuje disciplinski v treh letih, temu se izpregledata prvo kaznivo dejanije in prva kazen tako, da se od takrat nikakor ne jem-ijeta v poštev in da ne vplivata na njegovo napredovanje, na dobivanje mest po natečaju in vobče na njegovo nadaljnje službovanje.
Člen 17. (prej čl. 19.). Zoper razsodbo disciplinskega sodišča prve stopnje se smeta pritožiti obtoženec In tožitelj. S pritožbo se odloži izvršitev.
Pritožba se izroči disciplinskemu sodišču, kl je izreklo razsodbo, to pa Jo pošlje z vsemi spisi vred disciplinskemu sodišču druge stopnje, če le bila pravočasna in če jo je vložila pristojna oseba; drugače po jo sodišče zavrne.
Zoper to razsodbo ie dopustna pritožba na višje sodišče v osmih dneh.
Stari čl. .19. se je glasil: Pritožbe zoper razsodbe oblastnih učiteljskih disciplinskih sodišč se vlagajo pri onem sodišču, ki je izdalo izpodbijano razsodbo, in sicer v osmih dneh, ko je bila obsojencu priobčena. Oblastno učiteljsko disciplinsko sodišče mora poslati pritožbo z izpodbijano razsodbo in vsemi dotičnimi spisi vred vrhovnemu učiteljskemu disciplinskemu sodišču v treh dneh, ko ije prejelo pritožbo.
Člen 18. (prej 20.). Učitelj, ki ga obsodi redno deželno sodišče na kazen zapora šestih mesecev in več, izgubi plačo in prejemke, dokler ie v zaporu. če se obsodi na zapor izpod šestih mesecev, oce.ii oblastno disciplinsko sodišče po naravi učinjenega dejanja, kolik del njegovih prejemkov naj se mu odvzame, dokler prestaja obsodbo.
Stari čl. 20. se je glasil: Učitelja (učiteljico) smejo soditi razen učiteljskih disciplinskih sodišč tudi redna državna sodišča. Če ga (ijo) ta obsodijo na zapor do treh mesecev, izgubi obsojenec (obsojenka) vse osebne denarne prejemke za ves čas, dokler je v zaporu; če se obsodi na dlje časa in zaradi onečaščujočih dejanj, se odpusti iz državne službe, če pa ima dovršenih .15 let državne službe, se predhodno izroči pristojnemu oblastnemu učiteljskemu disciplinskemu sodišču v zvezi z členi 131. do 135. zakona o uradnikih.
Člen 24. (prej 26. čl.) je izpremenjen le zadmji odstavek sledeče: Disciplinska sodišča, sedaj ustanovljena po tej uredbi, veljajo do konca tega leta, skladno s členom 8. te uredbe. Strokovni drugovi po čl. 5., točki c), se morajo izvoliti za to leto najkasneje do dne 15. novembra t. I.
Člen 25. (prej 27. čl. je prvi odstavek izpre-menjen sledeče: Ta uredba stopi v veljavo dne 25. oktobra 1927. Odrejam, da je poslovati od tega dne glede disciplinskih kaznivih dejanj, ki jih zakrive učitelji ali učiteljice v 'kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, samo po teh odredbah.
Člen 26. Dokler se ne izvrši po tej uredbi sestava vseh disciplinskih sodišč, velja sestava, izvršena po uredbi O. ;N. br. 6921 z dne 15. aprila t. 1. s to izpremembo, da so predsedniki oblastnih disciplinskih sodišč prosvetni inšpektorji, predsednik vrhovnega učiteljskega disciplinskega sodišča pa ,ie predsednik glavnega prosvetnega sveta.
V Beogradu, dne 3. oktobra 1927.
Minister za prosveto: dr. K. Kumanudl s. r. — .»Uradni list« z dne 30. aprila 1927, št. 191/47 in »Uradni list« štev. 108 z dne 22. oktobra 1927 in »Učit. Tovariš« št. 38. z dne 28. aprila 1927.
ZVONČEK
Uprava naznanja, da je z zadnjo številko „Zvončka" prenehalo nadaljno naročevanje na letnik 1927/tf.
Žika
Uiiteliski pravnik.
—§ Kontraktualni učitelji in napredova» nje. Veliki župan ljubljanske oblasti je izdal sledeče pojasnilo: Na neko zadevno vpra» šanje pojasnjujem, da dobivajo kontraktu» alni učitelji(ice) prejemke po pogodbi, zanje ne veljajo določbe uradniškega zakona o na» predovanju državnih uradnikov. (Glej ured» bo ministrstva pravde štev. 51.545 od 29. ju« lija 1927, »Uradni list« od 7. sep. 1927).
Ferijalni Savez učiteljstva.
—f Ferijalni Savez učiteljstva. V smislu dogovora na Bolu sklicujem v torek 27. de» cembra ob 11. uri v Mariboru v restavraciji pri »Črnem zamorcu« ferijalno zborovanje.
Dnevni red: Naše letovanje o velikih počit» nicah na Bolu leta 1928. Za vse ferijalce(ke) zborovanje obvezno. — Za FUS Slavko Mrovlje 1 r., glavni učit. pov. FUS — Je»
senice.
Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija — Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje. —
Naša gospodarska organizacija.
—g Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani. Od julija do decem« bra sem prejel sledeče zneske: Vesela druž» ba na skupščini v Kranju 50 Din 90 p; Pold» ka Kosova, učiteljica v Šmartnem p. Š. g. 20 Din; -Slava Rogl, učiteljica kmet.«gospo» dinjskih tečajev 20 Din; Tomo Petrovec iz Domžal 20 Din; Gizela Ušeničnik Mengeš 80 Din; Mara Ušeničnik, Domžale 20 Din; Zdravko Mikuž, Brezovica 90 Din; Frane Ločniškar, Turjak 20 Din; Učiteljstvo osn. šole v Krškem 25 Din; učiteljstvo v Št. Ru> pertu 172 Din 50 p; krajevna šolska odbora Zidani most in Rateče pri Kranjski gori vsak po 40 Din. Vsi letošnji prispevki zna« šajo do decembra skupaj 10.356 Din 5 p. — Jos. Kobal. blagajnik. — Opomba: Kdor ho« če biti reden član Konviktov za tekoče leto naj takoj plača 20 Din članarine.
^avice,
rokavice, pletenine, bluze, kravate itd. po najnižjih cenah vedno v največji izbiri
Šolska reforma.
KROŽKI IN REFORMA VZGOJE IN POUKA.
Metoda dela.
Delo samo nas bo marsikaj naučilo, v marsičem nam bo spremenilo načrte. Od začetka so pa vendar potrebna konkretna navodila; če niso prava, jih lahko zamenja« mo z boljšimi. Le birokratizma ni treba. Naj navedem le nekaj nasvetov, ki se mi zdijo potrebni za začetek dela.
Društva so si že porazdelila okraje v samoizobraževalne krožke; tudi okrajni re« ferenti in voditelji krožkov so že imenovani. Formalna stran je tedaj že izvršena.
Jaz govorim le o reformi pouka, naj se me pa pri tem ne razume krivo, kot da ho« čem druge stvari, ki jih propagira samo« izobraževalna akcija, izločiti. Vse se da prav lepo združiti in se tudi mora.
Medsebojne debate iz šolske prakse.
Nasvetujem sledeče:
V krožkih, kjer je že nekaj učiteljev in učiteljic, ki udejstvujejo načela nove šole, naj vsakdo poroča o svojem delu v svojem razredu; delo naj utemeljuje z družboslov« nimi, psihološkimi in pedagoškimi načeli. Navduševali bodo drug drugega in si po« pravljali naziranje in delo. Oni, ki še ne po« znajo nove šole ne v teoriji, ne v praksi, to so posebno oni, ki so prišli iz učiteljišč in niso imeli ne časa ne prilike poslušati in proučevati, se bodo seznanjali z reformo šole, slišali pa bodo tudi praktične nasvete, da bodo tudi sami lahko uvedli pouk v sve« žem duhu.
Gotovo so tudi krožki v katerem je vsaj eden, ki je že proučeval moderne smeri in jih že kolikor toliko udejstvuje. On naj ude« ležencem poroča o svojem delu in obenem razloži delo z glavnimi načeli. Poizkušati bodo začeli še drugi in pri prihodnjem se« stanku tudi poročali.
Predavatelji o moderni šoli.
Krožek, v katerem si ni nihče na jas« nem, kaj je nova šola, naj povabi zmožnega tovariša iz sosednega krožka, ki bo s preda« vanji objasnil najvažnejša načela, povedal marsikaj tudi iz svoje prakse in dal pobudo ter pokazal pot do udejstvovanja. Kjer ne bo mogoče povabiti predavatelja iz bližine, naj se ga povabi iz kakega drugega okraja
Zgodilo se bo, da ne bodo imeli na raz« polago prav nobenega predavatelja ne iz so« sednega krožka in ne iz kakega drugega okraja. Tedaj bo edina pornoč kaka dobra, stvarna in razumljiva razprava v naših pe« dagoSkih revijah.
Snov za predavanja.
Odkod pa naj jemljejo poročevalci svojo snov za predavanja in razgovore? Misliti moramo na enotnost in zato moramo imeti nek vir, iz katerega bomo zajemali skupno hrano.
Tak vir mora postati »Popotnik«. Sa« moizobraževalni odbor ne more dajati vsa« kemu posameznemu krožku razprav, ker bi bilo s tem preveč dela. Naš stanovski list »Učiteljski Tovariš« nima ne prostora in ne naloge, da bi objavljal pedagoške razprave
Urednik »Popotnika« naj pospešuje vzgojne potrebe naših šol in pedagoško znanstvene potrebe učiteljev, zbirati mora razprave, ki bodo imele moč za prenavlja« nje pedagoškega duha in za prenavljanje pouka, skrbeti mora pa tudi, da si bo prido« bil vplivnih sotrudnikov.
Teoretične razprave so potrebne in pameten človek jih zna tudi ceniti. Ali dej« stvo je, da velika večina ne čita, in tudi če bi čitala, jih ne bi čitanje premaknilo do dela. »Popotnik« naj se ali poveča ali pa naj vsaj polovico teoretičnih razprav nadomesti s praktičnimi. Tudi če ne bi teh razprav či= tala večina niti sedaj, jih bodo poročevalci propagirali in z njimi seznanjali vse udele» ževalce sestankov; sami bodo iskali takih razprav, ker jih bodo potrebovali. »Popot« nik« je začel prvi pisati o delovni šoli in to svojo misijo naj tudi nadaljuje.
Poročanje samoizbraževalnemu odboru.
Samoizobraževalni odbor UJU bo mo« ral biti obveščen, kaj se dela po krožkih glede reforme pouka; obveščen bo moral biti o podrobni snovi predavanj ali razgo« vorov, o delu v šoli, najbolj pa o problemih ki so članom krožka še neznani ali ki si jih rešiti ne znajo.
Samoizobraževalni odbor pri pov. UJU mora poznati stanje, kakršno je potem pa potrebe. Glede tehnične strani daje navo« dila centralni odbor, o duševni strani pa naj obvesti urednika »Popotnika«, da bo vedel, kakšne razprave naj priobčuje; razprave morajo biti odgovori na splošna, intenzivno občutena vprašanja. Krožki bodo le na ta način rešeni zadrege, v kateri se sedaj na« hajajo. Imamo sicer v nemškem jeziku pi« sane knjige in revije, toda te niso prikro« jene za našo zemljo, imeti bi morali tudi vsi iste knjige, res je pa tudi. da se naše smeri nekoliko ločijo od drugih Blonski je našim smerem še najprimernejši, vendar nam ne sme postati dogmatičen. Kdor spiše razpravo ali poročilo v našem jeziku, ga raz« umejo vsi po jeziku po duhu pa, čimbolj je samostojno napisal.
Ankete o reformi šole.
Še nekaj bo nujno potrebno. Prirediti bo treba večkrat centralne sestanke v Ljubljani in Mariboru, kakor jih prireja pedagoška centrala v Mariboru. Na sestankih se bodo
prav radi zbrali zastopniki nove šole, si. po« iročali in se domenili glede najbistvenejših načel, ki naj veljajo za naše razmere.
Knjižnice za reformo šole.
Biti pa moramo tudi informirani o pe« dagoških pojavih v drugih državah, zlasti o pojavih, ki vsebujejo družabne in gospodar« ske razmere svojega naroda. Imeti bi morali na razpolago inozemske knjige in revije, naj« bolj pa seveda ioni, ki bodo voditelji vsega pokreta in ki bodo propagirali idejo z raz« pravami v »Popotni.vU« ali pa s poročili na sestankih, posebno na centralnih sestankih.
V Mariboru imajo že tako knjižnico v Ljubljani jo pa še nimamo. Ustanovi naj se v Ljubljani Pedagoška centrala po vzorcu Pedagoške centrale v Mariboru,* ki bo na« ročala knjige in revije in jih posojevala čla« nom. Obe centrali naj bi proučevali najvaž« nejša vprašanja, med člani centrale naj bi urednik »Popotnika« iskal sotrudnikov. Cen« trala se mora ustanoviti tudi zaradi tega, da bodo mogli sodelovati tudi oni, ki zaradi svoje stroke ali sltanu niso člani naše arga« nizacije. Na ustanovitev centrale naj mislijo učitelji ki službujejo v Ljubljani. Med orga« nizacijo in centralami ni treba juridičnih vezi, pač pa morajo biti intimne duševne
vezi.
Smer reforme.
Glede pedagoških načel, ki naj se udejstvujejo pri pouku in ki naj bodo za letos tudi glavne točke pri razgovorih o novi šoli. naj se upoštevajo doživetje, domorodnest, kompleksni pouk, delovni princip Kot meto« dična stran, družabnost in proizvajanje pa kot realna stran. Proizvajanje je kmetijsko ali pa industrijsko in obrtno. Narod mora« mo seznanjati s proizvajanjem in ga za pro« izvajanje tudi vzgojiti. Ne smemo si misliti, da morajo Otroci proizvajati, česar jim ni mogoče pač pa naj se vzgajajo za proizva« janje. Tudi ne smemo ločiti preveč •kmetski tip od obrtnega tipa; vse se preliva drugo v drugo, kakršno je pač otrokovo in krajevno življensko zanimanje. Kdor dobro razume smeri produktivne šole, ne bo zašel v eno« stranost. Sicer pa moramo o tem še govoriti.
Temeljne misli za reformo dela.
iPonovim glavne misli: 1. Reforma pouka naj se propagira po krožkih. 2. Razmišljanja naj bodo na sestankih kolektivna, tam pa kjer so jim nove stvari še neznane, naj bo pasivno razmerje dokler se jih vsaj nekaj ne bo začelo udejstvovati. 3. »Popotnik« naj objavlja razprave, v katerih bodo iskali krožki snovi in ki bodo dajale vsemu naše« mu delu enotnost 4. Prirejajo naj se cen« tralni sestanki in ustanovi v Ljubljani Pe« dagoška centrala. 5. Samoizobraževalni od« bor, Pedagoški centrali in »Popotnik« naj delujejo vzajemno in enotno.
Še mnogo bi moral omeniti, toda na jas« nem si ne bomo, dokler ne bomo vzajemno informirani; vsakemu mora biti znano delo drugih.
Organizacija in vsak posameznik naj si izpraša svojo vest, potem pa išče in dela, pa se bo naše pedagoško življenje zganilo in se začelo razvijati.	Jos. Dolgan.
* To vse je naloga »Slovenske Šolske Matice«, ki jo je treba v tem zmislu refor« mirati, da ne bomo cepili na vse strani svojih sil. — Uredništvo.
NOTE
za petje, klavir, violino i. t. d. za šolo in dom
♦
Za naročilo zadošča dopisnica.
dobavlja po najnižji ceni (Gg. učitelji poseben popust).
„MATIČNA KNJIGARNA"
LJUBLJANA.
Društvena zborovanja UJU.
Vabila
= RADOVLJIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO ne zboruje dne 12. decembra 1927 vsled odloka ministrstva prosvete, ki prepoveduje imeti vsak mesec zborovanja. — Kdaj se bo zborovanje vršilo se članstvo pravočasno oibvesti. — Stanislav Žagar, t. č. predsednik.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OKRAJ SV. LENART V »SLOV. GORI« CAH zboruje v soboto, dne 10. decembra 1927 ob 10. uri pri Sv. Lenartu v Slov. go« ricah po običajnem dnevnem redu. — Pred« sednik.
= ŠOŠTANJSKO UČITELJSKO DRU* ŠTVO zboruje celodnevno 15. t. m. ob 10. uri v Velenju. Dnevni red običajen. Do^ poldne se bodo obravnavale društvene za« deve in predavanje tov. Jurkota o pokrajin« ski skupščini v Škoplju, popoldne bo pre« daval tov. Roš o svojih hospitacijah na in o« zemskih osnovnih šolah. Ker bodo predava« nja zelo zanimiva se pričakuje polnošte« vilne udeležbe.	•
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA BRE« ŽIŠKI IN SEVNIŠKI OKRAJ zboruje dne 10. decembra 1927 točno oib 10 uri v osnov« ni šoli v Brežicah z običajnim dnevnim re« dom. Javite udeležbo sreskemu poglavarju!
= SAVINJSKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ zboruje v sredo 14. t. m. ob 9. uri na Gomilskem. Po« leg običajnega dnevnega reda je na sporedu tudi poročilo predsednika krožkov ter po« točilo o seji širjega sosveta v Celju. Odsot« nost se mora opravičiti! — Odbor.
Poročila:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ME« STO MARIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO
je zborovalo dne 17. Oktobra 1927 ob 8. uri v kazinski dvorani v Mariboru.
Zborovanja se je udeležilo 87 članov in več gostov.
Predsednik tov. Skala otvori zborovanje, pozdravi novo pristopivše člane in goste ter poroča, kako so delegati rešili nalogo, ki so jo dobili na zadnjem zborovanju da zasto« pajo društvo na pokrajinski skupščini v Kranju in na državni v Skoplju.
V zvezi s tem poda tov. predsednik tudi situacijsko poročilo o naši organizaciji ter pri tem posebno povdarja važnost akcije, ki stremi za tem, da se tudi organizacija hrvat« skih učiteljev ujedini z organizacijo UJU.
Situacijsko poročilo: Temu poročilu sle« di poročilo tov. predsednika o došlih dopisih, in sicer o reformi društvenega delovanja, o izvenšolskem delovanju učiteljstva, o revi« ziji poverj. UJU v Ljubljani, o vprašanju kurjave in Stanovanja, o samoizobraževal« nem tečaju, o sklepu kamniškega učiteljskega društva radi odložitve funkcij šol. upravite« ljev v krajevnih šolskih odborih, o protestu združenih učiteljskih organizacij povodom činovniškega zakona o protestni resoluciji podani na seji širšega sosveta v Ljubljani dne 2. oktobra 1927. Prečita tudi dopis »Uči» teljskega doma« v Mariboru, ki vabi učitelj« stvo na sodelovanje in ga poziva, da podpre to važno gospodarsko institucijo. Omenja tudi dopis poverj. UJU v Ljubljani glede na prijavo članov za »Učiteljsko tiskarno«.
Vsak dopis predsednik tolmači, pri« stavlja svoja mnenja in zavzema Stališče. Nato otvori o dopisih razpravo, v katero po« sežejo tovariši: Hren, Grčar, Malenšek, Cvetko, Alt, .Cibic. Kutin, Andrejčič.
Tov. Hren poda pojasnilo glede okrož« niče o delu učiteljstva, pojasni naše stališče do Učiteljske tiskarne in povdarja potrebo po razčiščenju vprašanja o kurjavi in sta« novanju.
Tov. Grčar obširno obrazloži vprašanje, ki zadeva naše zahteve po kurivu in stano« vanju.
Tudi ostali tovariši razpravljajo o vpra« šanju kuriva in stanovanja. Tov. Alt govori o beneficijah ki jih je dajala Učiteljska ti« skarna Učiteljskemu konviktu. Pojasnjuje zadevo pristopa novih članov in priporoča istega. Pojasni tudi napetost, ki obstoja med tiskarno in poverjeništvom. Dalje opozori članstvo na reorganizacijo uradniške »Samo« pomoči« v Mariboru, ki bo svoj delokrog raztegnila na obe oblasti.
Ker je čas hitro potekal in so se še pri« glašali tovariši k debati, se je odložila na« daljnja debata o predsednikovem situacij« skem poročilu na prihodnje zborovanje. Le blagajničarka tov. Burnikova je podala še svoje blagajniško poročilo. Tekom debate so se stvorih sledeči sklepi in predlogi:
1.	Odboru se nalaga da napravi in pred« loži krajevnemu šolskemu odboru v Mari« boru v zadevi kuriva in stanovanja vlogo, kakršno so že predložili šolski upravitelji v Mariboru.
2.	Društvo naj popove poverjeništvo UJU v Ljubljani da se peča s stanovanj« skim vprašanjem in budno sledi razvoju re« vizije činovniškega zakona.
3.	Učiteljska zborovanja naj se vrše kot doslej vsak mesec.
Delovna šola. 1. Tema: Razmere, ki vpli« vajo na razvoj otroka. Poroča tov. Karel Doberšek iz Prevalj.
Tov. Doberšek je na podlagi statističnih tabel ki jih je za svojo šolo in svoj okraj sestavil, pojasnjeval socialne vplive na raz« voj otroka, ki ga mora učitelj dobro poznati. Za zanimivo in zelo važno poročilo se mu je predsednik prisrčno zahvalil in priporočal, da bi se tovariš podal s poročilom med vse učiteljstvo, ki naj bi potem na sličen način napravilo pregledne tabele za svoj šolski okoliš in s tem ustvarilo podlago, da pride« mo sčasom do pravega spoznanja našega otroka.
2.	tema: O delovni šoli kot taki oziroma
o delovnem pouku je govoril tov. Vrane, ki je ob tej priliki imel tudi razstavo sredstev in pripomočkov, ki se jih poslužuje v svo« jem razredu za ^koncentracijski pouk na osnovi sodelavnosti otroka. Svoje poročilo je opiral na praktične primere, ki jih je za« jemal iz svojega enoletnega delovanja v še« stem razredu osnovne šole v Studencih pri Mariboru.
Podpredsednik tov. Alt se mu je iskreno zahvalil za njegovo neumorno delo ter ga vzpodbujal k nadaljnjemu smotrenemu de« lu v tej smeri.
3.	tema. Vsled pozne ure sc je predava« nje tov. Jurančiča o gospodarskih, kulturnih in socialnih prilikah kraja, kjer službuje on preneslo na popoldne.
Njegovega predavanja se je popoldne udeležilo učiteljstvo in učiteljski naraščaj samostanske šole.
Popoldansko razpravo o delovni šoli je zopet vodil Odsek za notranjo reformo osnovne šole kakor je vodil nedeljsko raz« pravo.	v
-I MARENBERŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 5. oktobra 1927 v Breznu.
Situacijsko poročilo. Tov. predsednik otvori zborovanje in poda kratko poročilo o učiteljskem gibanju v zadnjem času.
Statistika. V okraju je 43 učiteljev in učiteljic. Včlanjenih je pri UJU 41. Na zbo« rovanju je bilo navzočih 35 članov.
a) Samoizobraževalni tečaj v Ljubljani. Ref. tov. Justa Suša je podala vtise iz te« čaja. Izvajala je, da je začelo vreti v naših vrstah. Na vseh koncih in krajih prihajajo sveže moči in razglabljajo naše stanovske
zadeve, naše šolsko in izvenšolsko delo iz globokih vidikov. Zato se bodo po vseh dru« štvih ustanovili delovni krožki, ki bodo re« ševali te naloge.
b)	Pokrajinska skupščina v Kranju. Ref. tov. Lešnik je podal osebne vtise. Tov. Hu« dales mu je stavil vprašanje, kako da je propadel naš predlog glede samoobramb= nega skada. Tov. ref. je izjavil, da je pred« log prišel na vrsto šele po dolgi in mučni debati o pevskem zboru. Delegati so se bra« nili zvišanja članarine. Ker je težko prodrl pevski zbor, je razumljivo, da bi obrambni sklad propadel, ker bi pač zahteval poviša« nje članarine še za 1 Din mesečno. Tovariš Múdales zavrne referenta, češ, pevski zbor in obrambni sklad se ne moreta iztovetiti. Živimo v dobi preganjanj. Prizadete tova« riše bomo morali podpirati. Zato vprašam, ali jih bomo podpirali z obrambnim skla« dom ali s petjem. Oboje je potrebno, a po« trebo gotove ustanove potencira reakcio« narna doba v kateri živimo.
c)	Seja širjega sosveta v Ljubljani dne 2. oktobra 1927. Referent tov. B."Jucančič poda izčrpno poročilo. Za tolmačenje šol« skih naredb in odredb, kakor sploh vseh za« konov. po katerih se uravnavajo naše pra« vice in dolžnosti je bil izvoljen poseben odbor, sestoječ iz tov. Lešnika, Goloba in Šerbeca.
Samoizobrazba. Ustanovili so se trije krožki ter so se šole porazdelile v sledeče skupine:
a)	Sv. Ožbolt, Brezno, Kapla, Remšnik — Poverjenik tov. Oskar Hudales iz Kaple.
b)	Ribnica, Vuhred, Sv. Anton, Maren« berg. — Poverjenica tov. Sonja Poharjeva iz Marenberga.
c)	Sv. Primož na Poh.. Vuzenica, Muta, Trbonje, Vrata, Pernice, Sv. Jernej. — Po« verjenica tov. Justa Suša iz Mute.
Šolska reforma. Tov. predsednik sporo« ča, da se vrši v Mariboru dne 16. oktobra 1927 enodnevni tečaj za delovno šolo ter apelira na članstvo,, da se istega udeleži.
Izvenšolsko delo. Temeljito se je raz« pravljalo o problemu izvenšolskega dela n« podlagi okrožnice poverjeništva UJU. Član» stvo se je zedinilo na liniji, da moramo naše delo kvalificirati, da moramo pri vsaki izven» šolski akciji, kjer sodelujemo, zasledovati vzgojni cilj.
II
Ljubljana, Sv. Petra c.25
Priporoča lepe zračne sobe.
+ LITIJSKO (OKRAJNO UČITELJ,-SKO DRUŠTVO je 'zborovalo v ponede« ljek 14. novembra v Ljubljani na moškem učiteljišču.
Statistika: Kljub skrajno slabemu vre« menu se je udeležilo zborovanja 46 tovari« šev(ic); oprostilo pa se jih je 18 zaradi bo« lezni oziroma slabe poti.
Situacijsko poročilo: Zborovanje jc poteklo izredno živahno. Po otvoritvi je pred« sednik podal besedo glavnemu tajniku tov K o b a 1 u , ki je poročal o izidu volitev v disciplinsko sodišče, povdarjajoč, da naša organizacija ni postavljala kandidatov iz političnega, ampak iz stanovskega vidika ter obžaluje, da se naši tovariši ne morejo po» vzpeti do naziranja, kakoršnega so vsi sta« novi giede svojih organizacij. Nadalje po« da točno poročilo o Učiteljski tiskarni, kar naj vzame članstvo na 'znanje. — Poleg te« ga je prinesel omenjeni tovariš tudi razve« seljivo vest, da se lahko nadejamo v do« glednem času našega »Konvikta«.
Krožki. Navodila o organiziranju pedag. krožkov v društvu je podal tov. H r e« š č a k , nakar so se ustanovili 4 krožki, in sicer: litijski krožek, sklicatelj tov. H o rn , zagorski krožek, sklicatelj tov. Š 1 i b a r višnjegorski krožek, sklicatelj tov. T h u r n« her in šentviški krožek, sklicatelj tov. J e v n i k a r. Delovanje v krožkih začne ta« koj, članstvo pa se prosi, da smatra ude« ležbo za dolžnost.
Enoglasno se sklene, da prestane biti član organizacije vsak, ki brez tehtnega vzroka izostane trikrat zaporedoma pri skupnih 'zborovanjih.
Vpisalo se je pet novih članov.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO UJU RADOVLJICA je zborovalo dne 12. no« vembra 1927 na Jesenicah.
Situacijsko poročilo: Stanislav Žagar je podal društveno stanje od 14. oktobra 1927 do danes, a) Uradniško stanje, b) Učitelj« ska tiskarna, c) Preustroj društvenega de« lovanja. č) Pravila UJU. d) Uredba o kra« jevnih šolskih odborih, e) Slučaj Flere. f) Slučaj Moderndorfer. g) Uredba o učitelj« skem disciplinskem sodišču, h) Slučaj vo« litve v ocenjevalno komisijo, i) Novi učni načrti.
Statistika: a) Število učiteljstva v okraju 122. b) Število članstva v okraju 57. c) Šte« vilo udeležencev pri zborovanju 43.
Samoizobrazba: L. Piibrovec, Slavko Mrovlje, Stanislav Žagar.
a)	Število krožkov: 2.
b)	Jeseniški en sestanek, radovljiški dva.
c)	Jeseniški 33, radovljiški 9.
č) Jeseniški: 1. Obris delovanja peda« goškega krožka za tekoče leto (Slavko Mrovlje). 2. Pibrovec: Kratke smernice za posamezne predmete v smislu modernega šolstva pričenši s prvim šolskim letom.
b) Radovljiški: Obris in smernice de« lovne šole (Stanislav Žagar).
Šolska reforma: Pibrovec Leo, Zupančič Franc in Žagar Stanislav.
a)	Delovna šola z ozirom na naše raz« mere.
b)	Sklene se, naj poverjertištvo UJU doseže dovoljenje za poskusne razrede pri« javljencem v smislu delovne šole. — Po»
Priporočamo tvrdke, ki inserirajo v našem listu♦
verjeništvo naj dela v zve?i z našo organi« zacijo za uresničenje šolskega okvirnega načrta delovne šole.
Izvenšolsko delo. c) Župančič Franc, Pi» brovec Leo: Z otipom na policijsko prepo« ved za svoje vestno izvenšolsko delo izjav« ljata da pod takimi razmerami ni mogoče delovati. Ker javna oblast ovira s policij« skimi prepovedmi resno in prosto javno delo, društvo ostro ugovarja takemu pošto» panju in zahteva v imenu članstva, da po« verjeništvo ukrene vse potrebno, da se to odpravi, ker drugače članstvo ne more iz« venšolsko delovati.
+ SVETOLENARTSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 15. oktobra 1927 pri Sv. Trojici v Slov. goricah.
Situacijskp poročilo: Predsednik tova« riš Vclnar otvori zborovanje, govori o zbo« rovanjih in stanovski zavednosti članstva. Pristopilo je nekaj novih članov.
Tovarišica Vodenikova je podala ob« širno poročilo o pokrajinski skupščini v Kranju.
O seji širjega sosveta v Ljubljani je poročal tov. Velnar. V debato so posegli tov. Golež, Grogl in Štuhec.
Sklepi: Ker ima naš okraj zelo odda« ljene šole med seboj, I do 2 uri in ker še mnogo učiteljskih moči manjka, se sklene izvolitev raznih krožkov in sklicateljev to* krat opustiti in o tem podrobneje razprav« ljati na prihodnjem zborovanju.
Na dopis v »Učit. Tovarišu«: »Po raz« širjenju šol v mariborski oblasti« se pošlje dejansko poročilo 'našega okraja kot po« ■pravek.
Tovarišica Vodenjkova je podala še blagajniško poročilo, iz kojega je razvidno, da je članarina večinoma poravnana.
Slučajnosti: Sklene se poslati sledeče resolucije Pov. UJU v Ljubljani:
1.	Glede brezplačnega stanovanja in kuriva učiteljstva.
2.	Glede obravnave neopravičenih šol« skih zamud.
3.	Glede znižanja cen šolskim knjigam.
4.	Glede izpopolnitev praznih učitelj« skih mest v tem okraju.
Statistika: Društvo šteje danes —- čla« nov, od teh je bilo navzočih —.
Nove knjige.
—k Moliere: Skopuh (L' Avare), ko« medija v petih dejanjih. Prevel Niko Kuret, Ljubljana 1927. Založila JugosJovenska knji« gar.na. Ljudski oder XII. zvezek. Cena 18 Din. — Igra ima 10 moških in 4 ženske vloge.
—k Slovenski možje. Spisal dr. Avgust Pirjevec. Mohorjeve knjižnice 20. zvezek. Založila Družba sv. Mohorja. Stane broš. 40 Din, vez. 52 Din. Knjiga ima 319 strani in je v njej opisanih 80 zaslužnih mož. Tekst krasi 76 lesorezov akad. slikarja M. Maleša. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah.
—k Učiteljska iskra. Izšla je I. .in 2-številka VII. letnika. Ta zvezek ima izredno bogato in tudi dobro izbrano vsebino. Po« leg drugega prinaša tudi dva informativna članka o ruskem šolstvu, in sicer: »O kom« pleksnoj sistemi predavanja u sovjetskoj školi« in pa »Govor brojeva«. Tudi samo« izobraževalnemu pokretu slovenskega uči« tejstva je posvečeno v tej številki precej prostora. Prinaša namreč poročilo o skup« ščini v Kranju in prevod referata tov. Ahti« kove: »Naša mati« in p,a poročilo o samo« izobraževalnem tečaju v Ljubljani, — V ru« krilci »Strane zemlje« prinaša statistiko uči« teljstva v Rusiji in ČeboslovaSki, kar bi utegnilo marsikoga zanimati; sploh pa je vsa vsebina zelo interesantna in ibi .bilo po« zdravljati, če bi se tudi naši tovariši{ice) začeli zanimati za tisk srbskega učiteljstva. kakor se oni zanimajo za vse, kar se dogaja v Sloveniji, a posebno za našo samoizbraže« valno akcijo.
—k Dr. A. Košir: Človeško telo njega ustroj in delovanj«. Ljubljana 1927. Založil Jugoslovenski sokolski sayez. Cena 30 Din. Knjiga vsebuje članke, ki so izšli v »Soifcol« skem glasniku« pod naslovom »Anatomija in fiziologija človeka s posebnim ozirom na telovadbo. Knjiga je opremljena s 87 sli« kami in bode predvsem dobrodošla tova« rišem ki poučujejo somatologijo ter vsem učiteljskim knjižnicam.
Elektro -tvrdka
A. VERBAJS
Telefon 2867.	Ček. račun 11 355.
Ljubljana, Gosposvetska c, 13
Zal ga vsega v elektrotehnično stroko spa-dajočega materijala kakor t di likal, svetilnih
teles, žarnic itd. Radio sestavni deli.	Elektrozon aparati.
Priznano najnižje cene, prvovrstno blago.
Tvrdka
A. Persche s
Ljubljana
S Pred Škofijo št. 21
H	priporoča
vedno najnovejše v modnem blagu, dalje rokavice, nogavice in pletenine, kravate» moške ■ srajce in trikotažo.
8
Dobro blago!
Nizke cene!
Priporoča se manufakturna trgovina
R. Miklauc
„pri Škofu"
Ljubljana
Narodna knjigarna <ue.z.
knjigarna in trgovina s papirjem ter pisarniškimi in šolskimi potrebščinami
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 2
Oblastno dovoljena
razprodala
vsied opustitve trgovine. — Razprodaja bo trajala samo do srede februarja 1928. — Znatno znižane cene. — Ugodna prilika za knjižnice in druge interesente.
Kam pa greš prijatelj!
Božič se bliža, grem kupit
,MARA'
čevlje, ker so najboljši in najcenejši, moderne oblike in najbolj primerno darilo
za božič in novo leto. -<§>-
Dobijo se
Sv. Petra cesta 30
v Ljubljani.

i Franc Lukič
Ljubljana Stritarjeva ulica it. 9
ti
S
Priporoča se
konfekcija in modna trgovina
Najboljši in
najcenejši nakup za gospode V
posebnem oddelku tvrdke

Kupujte vse manufakturno blago neposredno pri dobavitelju, ker prihranite na denariu in času, na onroke, katero Vam nudi najceneje
Oblačilnica „ILIRIJA"
Pazile na toten naslovi
--!-
Manufakturna trgovina
JOSIP ŠLIBAR
Ljubljana, Stari trg 21 (poteg Zaiaznika)
nudi
vsakovrstno blago
po najnižji ceni.
Vsem ilelji na Me
IT
priporoča
svoje veliko skladišče čevljev
Sv. Petia »sta štev. 18
mm
Fabiani & Jurjovec
Ljubljana, Stritarjeva ulica 5.

Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga %a gos (»ode in dame. - Vedno novosti za plašče. -Posteljno perilo kak^r damast-gradl, belo in rjavo blago za rjuhe v poljubnih širjavah, posteljne odeje, z*st »re, preproge i. t. d.
Žima, perje, puh, kapok od najceneje do najbolje vrste.
Točna postrežba ter solidne cene!
podporno društvo ?a slučaj smrti v Mariboru sprejema vse zdrave osebe nad 50 do 80 let stare in bivajoče v Sloveniji
m i úfl 31. decembra ffi.
Podporna vsota znaša 2000 do 16000 Din. Društvo šteje danes že okroglo 1000 Članov. Zahtevajte takoj pristopno izjavo zastonj iz pisarne .Ljudska samopoipoč' v Mariboru, Aleksandrova cesta 45/11.
i!í.f ¿ícf ífcf >Lt.>kt~0'♦ >*-' r^'.f &t	t :f¿
-t> v i i s,* 4V,ci * 'p i i ¿ vr
Veliko izbiro volnenih jopic, puloverjev, vsakovrstnih bluz, perila, kravat, vezenin, nogavic in rokavic ter zimskega perila priporoča po izredno nizkih cenah
JU
IGNACIJ ŽARGI
LJUBLJANA, Sv.Petru c.3 in 11.
i
!
A. dinkovec nasi. K. Soss, Ljubljana.
Najnižje cene! Solidna postrežba!
Lepa Miklavževa in božična darila, kakor ure, zlatniao, srebrnino in optične predmete kupite najboljše in v krasni izbiri pri
ED. ŠKOPEK, urar
Ljubljana, Mestni trg 8.
Popravila točno in solidno. Velika izbira,!
L, MIKUŠ
LJUBLJANA, MESTNI TRG štev. 15
DEŽNIKI
> Na malo. Na veliko.
• *	~ ~	r tir'**»
Ustanovljeno let» 1839. Telefon štev. 2.282.
,<cT ^ v<s\
V* jf # ^ J^VffTfr

ft
Pozor I
OOKO" čevlje
v vseh barvah in oblikah ter vsaki velikosti, vrsti in količini dobite vedno po nizkih cenah y trgovini
ČARMAN * LJUBLJANA
PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 9 (dvorišče)
Zajamčeno ročni izdelek! Razpošilja se tudi po povzetju. Zahtevajte ilustrovani cenik 1

mmmmm^m
Anton Škof
Ljubljana
Pred Škofijo št. 16
priporoča svojo
igrač za Miklavža in okraskov za božična drevesa ter druso galanterijo.
i
s
Tovariši!	Tovarišice!	Tovariši!
Že
stanovska zavednost veleva, da podpiramo pri nabavah svojih po-trebščin v prvi vrsti svoje lastne ustanove. Veliko bolj pa smo v svojem ** interesu dolžni to storiti tedaj, ako nam nudijo te ustanove večje ugodnosti sfe in večje koristi kot tuje. Ena izmed takih ustanov je naša
I
I
I
I
«i
Vsakdo naj se prepriča kako prvovrstne kvalitete so letošnja
VINA
pri
KOŠAKU
KREKOV TRG.
Vino prvih vinogradnikov.
ZAVESI
V VELIKI IZBERI
pri
Telefon štev. 2421.
fl.
Vodnikov trg 5.
Čekovni rač. 12416.
Ona nam nudi banaško moko, sladkor, kavo, olje, mast, sploh vse spe> cerijsko in kolonijalno blago najfinejše vrste po najnižjih cenah, ki so mogoče. Velika izbira dežnikov predpražnikov in
najfinejših, in najtrpežnejših Čevljev lastnega izdelka V zalogi najfinejši šifon, platno in srajce za gospode po najnižjih cenah.
Drva in premog vsaki čas na razpolago ^
Dostavlja se blago na dom in dovoljujejo se olajšave pri plačilu. ^
Zadovoljiti svoje člane je te zadruge najviš i cilj! p|
Da je blizu tega cilja, dokazujejo stalni in	jj^
dnevno novo pristopajoči člani-odjemalci.	&
Tovariši! Tovarišice! Pristopite k tej zaerugi in kupujte v njej! p|
si
LJUBLJANA,
MESTNI TRG 10.
Naznanilo
otvoritve gostilne
na dvoriilu hotela .Tratnik', Sv. Petra c. 25, dne 27. nov. 1927 — kjer se bodo točila prvovrstna dalmatinska vina šibeniškega okraja iz lastnih vinogradov. Na drobno in debelo. Priporoča se za obilni obisk ^ SUNARA>
TOVARNA PLETENIN
LJUBLJANA
Delavnice; Gruberjevo nabrežje št. 16 Trgovina: Pogačarjev trg „pri Solncu"
priporoča vse vrste v to stroko spadajočih del, kakor: Jopice za gospe, gospode in otroke, sweaterje, pulloverje, nogavice
i. t. d. Istotako vsakovrstno perilo, kravate in modno blago. Stalne cene! P. n. gg. učitelji(ce) proti legitimaciji 5 "/0 popusta. Z velespoštovanjem
Solnčevo mehanično strojno pletenje.
Vsi k Miklavžu!
Zakaj se ne bi veselili, ker je že sv. MIKLAVŽ
tu v Ljubljani na Vodnikovem trgu v trgovini H. Černak in drug, kjer dobi vsak» gospodinja za Bož. praznike po brezkonkurenčnih cenah: nove rozine, grozdiče, cvebe, pristni trčani med, orehova jedrca, mandlje, lešnike, vanilijo, fige, orehe, citronat arancine, na finejšo banaško moko za pecivo in kruh, suho in namočeno polenovko, vse vrste kompotov, marmelado, čokolado, konjak, rum, likerje, čaj ter vse drugo špecer jsko b ago na drobno in debelo. - Gospodična kuha>ica ima veselje do življenja, odkar kupuje vse špecerijsko blago samo pri M klaviu, ker samo s tem zadovoljuje svojo gospodinjo. Zato: Vsi k Miklavžu S
Vsi k Miklavžu!
Novi roman „Jutra" na obzorju!
Spokorna doba Ernesta Blissa je pri kraju. Še nekaj dni in naši čitatelji bodo lahko sodili, ali smo imeli srečo, ko smo iskali „milijonarju brez denarja" enako dobrodošlega naslednika.
Težka nam je bila ta naloga. Zdelo se nam je, da je skoraj ni več strani sveta in življenja, ki še ne bi bila prikazana v pestri vrsti naših romanov.
Sredi ugibanja nam je prišel v roke obsežen rokopis. Komaj smo ga jeli pregledovati, že nas je uklenil v svoje spone. Nismo se mogli odtrgati od njega. Trepetaje od groze in sočutja, od skrbi za junakovo usodo in od ogorčenja nad dejanji njegovih protivnikov smo v eni teh jesenskih noči preživeli
poglavje iz tragedije ruskega naroda . . .
Brezupna slika porevolucijske Rusije je vstajala pred našimi očmi. Videli smo mučenico matuško na vrhuncu Golgote, slišali smo njen obupni stok
pod rdečo strahovlado . . .
Dejanje romana, ki smo ga imeli pred seboj,, nas je poneslo
z brzino viharja in z vrtoglavo napetostjo vročičnih sanj
skozi pekel grozot
poleg katerih oblede najbestijalnejši izumi kitajskih krvnikov kakor slabotne šušmarske domislice . . .
Ali nam je treba še kaj pripomniti? Ali je treba povedati, da nam je ta novi roman „Jutra"
s pretresljivo silo odkril
Skrivnosti Črezvičajke
Uverjeni smo, da ne bi mogli podati prijateljem „Jutra" z nobenim drugim delom bolj zanimivega, za naš čas bolj primernega, obenem pa bolj poučnega štiva. Priobčitev tega romana se nam vidi človeška dolžnost. Široki sloji našega naroda imajo pravico, da spoznajo
„duha in obraz boljševizma"
ter
pravi obraz boljševiške svobode,
Nihče naj ne zamudi tega senzacijonalnega romana! Opozorite vse, ki še niso naročniki, na to edinstveno priliko, da stopijo v krog čitateljev „Jutra" ! Hvaležni vam bodo, kakor boste vi hvaležni nam!
,JUTRO".

Zahtevajte vedno samo
BATTLE AXE JAMAICA RUM
in
BAKER'S TEA
A.A.Baker & Co.
LONDON E.C.3.
Sedež: LJUBLJANA.

mm
VM.H1I