Ljubljana, torek 12. maja 19# Leto XVIL, št. 109 Opravružtvo; i^juDijana, cuuifijeva ulica O- — feiefon št. 3122, 3123. 3124. 3125, 8126P Loi>eratni oddelek: LJubljana, Selen« Durgova ot 3. - Tet 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica iit. 11- — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Računi pn pošt. ček. za vodili: LJubljana St. 11.842. Praga čisto 78.180, Wien 5t 105.241. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka Hlica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. L Telefon St. 65. nalne vrste v organizacijah Jugoslovenske nacionalne stranke, vršite svojo rodoljubno dolžnost in ustvarjate temelje obče nacionalne organizacije, U je tako zelo potrebna v teh dneh zmed in ekstremnostL Med nasilnim fašizmom in krvavo anarhijo, med hegemonistično centralističnimi in separatističnimi težnjami, med socialnim prevratom in socialno krivico, je najpravilnejša pot jugoslovenskega, nacionalizma, osnovana na načelu zdrave demokracije, M pobija razdiralne težnje in vodi račun talko o interesih državljanov kakor o interesih države. na načelu stvarne enakosti in ravno-pravnosti s širokimi samoupravami, Id dovajajo v sklad, interese delov z interesi ceJote, na načelu socialne pravice, ki zastopa prvenstveno interese malega človeSoa, a hikrati izključuje ekstremnosti. Z vero v Boga m Jugoslavijo, % zvestobo kralju in kraljevskemu domu ter z zaupanjem v silo jugoslovenskega naroda in jugostovenske domovine pozi« varno vse naše pristaše in prijatelje, da se brez odlašanja lotijo oživljenja strankinih organizacij tat k pripravam za strankin kongres. Beograd, 10. maja. 1936. Akcijski odbor Jugoslovenske nacionalne stranke. nele ni uspelo alvuriti skupen program, najti osnovo skupnega dela in dati vsaj svojim lastnim vrstam podlago za sporazum, nego ji ni uspelo niti to, da bi razširila med narodom vsaj eno skupno konstruktivno misel, v kateri bi se strinjala. Od današnje vladajoče strantoe Jugoslovenske radikalne zajednice, posebno od njenega političnega dela med narodom in dela pri državnih poslih, nas delijo naši pogledi na temeljna načela naše nacionalne politike, kakor tudi naše razumevanje politične odgovornosti za delo vsake vlade in vsake politične stranke. Edino Jugosloven. nacionalna stranka stopa pred narod s točno določenimi pogledi in točno določenim programom, zavedajoč se odgovornosti, ki jo prevzema pred Bogom, narodom in zgodovino, kakor tudi moralnih obveznosti, katerih se ne more nikoli odreči in ki jih je sprejela nase s tem, da je pred vsem narodom odkrito in moško zastopala in branila politiko, zasnovano na manifestu velikega kralja Uedinitelja. Ko poziva jugoslovenske nacionaliste v vrste Jugoslovenske nacionalne stranke, izjavflja vodstvo stranke, da je pripravljeno sodelovati tudi z vsemi ostalimi jugoslo-venskimi strankami in skupinami, ki imajo v temeljnih načelih enake poglede na našo nacionalno in državno politiko. Jugosloveni! S tem, da zbirate jugoslovenske nacio- ■■■■■mimhhhhh tudi popolna državljanska svoboda in neodvisnost od strankarskih režimov, a zahtevati se ima od njih tudi popolna odgovornost napram državi za njihovo nacionalno službeno delovanje. Poziv k novemu delu Vsem članom Jugoslovenske nacionalne stranke! Svojo dolžnost smo doslej ' kot stranka i kot poedinci vršiJi častno in pošteno napram kralju, narodu in državi. Dolžnost nam nalaga, da v teh težkih dneh ostanemo še nadalje na braniku velikih idej, ki so nam jih zapustile generacije očetov. Jugoslovenska nacionalna stranka stopa v novo dobo svojega dela. Dolžnost vsakega njenega člana in vsakega rodoljuba, ki se v načelu sklada z našimi pogledi na narodno ln državno življenje, .|e, da se pridruži organizaci ji stranke in jo z vsemi silami podpre v delu in borbi za ostvaritev velikih misli jugosloven-stva, nacionalne demokracije in socialne pravice. Združeni opoziciji po dolgoletnem prizadevanja! in mnogobrojnih poizkusih šfranRin program Program Jugoslovenske nacionalne stranke popolnoma odgovarja potrebam zdrave nacioitalne in državne politike. V programu zato sedaj niso potrebne ni-kake osnovne spremembe. Jiagoslovenski nacionalizem in unitarizem Jugoslovenska nacionalna stranka gradi svoj program na misel jugoslovenskega nacionalizma in unitarizma. Nacionalizem Jugoslovenske nacionalne stranke pomeni, da stoji stranka neomajno na stališču,» da so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod in da se ima na tej osnovi razvijati vse naše nacionalno življenje, ker je bila na tej osnovi Jugoslavija ustvarjena. S tem pa stranka ne zanika niti svetlih imen, niti dobrih tradicij posameznih delov jugoslovenskega Mala in Balkanska zveza Predsednik vlade dr. Stojadinovič o beograjskih konferencah in o spletkah proti obema antantama Pariš, 11. maja. AA. »Petit Pari&ien« priobčuje izjavo, ki jo je dal predsednik vlade in xunanji minister dr. Stojadinovič beograjskemu poročevalcu tega lista. G. dr. Stojadinovič je med drugim dejal: Spremljali ste naše delo zadnjih dni. Mogli Bte »e prepričati, s kakšno skrbnostjo smo v sklepnem poročilo o sedanjem zasedanju Balkanske zveze in Male antante, ki sem mu predsedoval, očrtali vse točke, ki so bile na dnevnem redu naših posvetov. Zato smatram, da ta poročila ne potrebujejo nobenega posebnega komentarja za francoske bralce. Želim pa poudariti okolnost, da obe ti skupini, Mala antanta in Balkanska zveza nista bili nikoli tako tesni, tako močni in složni, kakor sedaj. To je okolnost, ki naj ne bo več predmet diskusije med našimi prijatelji. V tem oziru naj ne bo nobenega dvoma več, prav tako pa tudi med tistimi, ki niso naši prijatelji. Tudi v Beogradu je prišlo o v&eh vprašanjih do popolnega Bporazuma brez kakršnekoli težave, enostavno s tem, da smo svoja stališča prilagodili drug drugemu. Tudi o vprašanju, kako naj tolmačimo balkanski pakt, n! bilo nobenega niti najmanjšega nesoglasja, da bi moglo opravičevati spletke, ki so zadnje čase nastale proti nam. Obenem smo krepko odločeni, da z vsemi silami in sredstvi, s katerimi razpolagamo, jamčimo za nedotakljivost svojih mej. To je nekaj, kar je treba vedeti Če bi drugače ravnali, bi bil Balkan zopet raztrgan in bi moral kolebati med nasprotnimi privlačnimi tečaji. Tudi Malo antanto so v nekaterih tujih krogih skušali predstaviti tako, kakor da so te tri države nastopile druga proti dru gi m da nobena izmed njih noče odstopiti od svojega stališča. Spletke o tej stvari so bile zelo obširne. V svojem poročilu smo nanje javno odgovorili in izjavili, da države Male antante, nimajo nobenega povoda izpremeniti svoje politične smeri, ki so doslej vodile z neomajno jakostjo. Bolj kakor kdaj prej se bodo ravnali po smernicah. ki so nas vodile doslej v 16 letih od ustanovitve Male antante. v letih, ki so bila tako bogata na izkustvih. Iz istega razloga smo krepko poudarili, da pomenijo za nas življenjski interesi in razumevanje zgodovinskih potreb kategorične imperative, ki pretvarjajo naše edinstvo v nezlomljivo. Verujte mi, da ne podcenjujemo nobene težkoče. s katerimi se mora sedaj Evropa boriti. Zavedamo se. da je tudi mir sam v resni nevarnosti. Zaradi tega hočemo nadaljevati svoje delo. Bodite prepričani, da nas dogodki ne bodo presenetili in da nas bodo našli pripravljene tako pri ohranitvi miru kakor pri varstvu svojih koristi. Sicer pa mislim, da pripada Franciji pri reševanju miru na evropski celini še velika vloga. V tem oziru bo našla v nas vedno zveste zaveznike, ki bodo tem močnejši, čim složnejši bodo. Minister trgovine dr. Vrbanič o odškodnini za sankcije Sušak, 11. maja. o. Danes je bila na Pu-šaku interministerialna konferenca o su saški luki in naši zunanji trgovini sploh. Na konferenci je sodelovalo več odposlancev raznih ministrstev in gospodarskih ustanov. Prisoten je bil osebno tudi minister za trgovino in industrijo dr. Vrbanič, ki je konferenco otvoril z daljšim govorom. V njem je poudaril, da je bila konferenca sklicana baš ob pravem času. Proučiti je treba vse probleme, ki se, nanašajo na Sušak in hrvatsko Primorje. Sankcije po mnenju g. ministra niso tako zelo pogubno vplivale na naše gospodarstvo, kakor se ponekod misli in govori. Po iniciativi posameznih podjetij in pripadevanju vlade so se našla tuja tržišča, na katera se je usmerila naša zunanja trgovina. Pri pogajanjih t Britanijo in Češkoslovaško se je dosegla še dovolj po voljna odškodnina za vse ono. kar smo izgubili zaradi sankcij. Zunanjetrgovinski promet v prvih treh mesecih tega leta kaže v primeri s prvimi tremi meseci preteklega leta. da smo izgubili le nekaj milijonov dinarjev Gotovo so posamezni izvozniki utrpeli veliko škodo. Gospodarstvo samo pa je na drugi strani vzdržalo depresijo. ki se je pojavila prve mesece po uvedbi sankcij proti Italiji. Te dni se zaključujejo pogajanja s Španijo in vse kaže. da bodo dosegli zlasti izvozniki lesa in jajc znatne prednosti. Zaradi tega ni mesta za pesimizem. Pred splošno stavko v Grčiji Atene, 11. meja. AA. Delavske organizacije so snoči objavile poziv, naj vsi delavci ustavijo delo v noči od torka o polnoči do srede opolnoči, vendar pa so šoferji taksijev in tramvajev sklenili da bodo že danes ob 5. zjutraj začelri stavkati. V Pirej-u je več sto delavcev tobačnih tovarn, krojačev, čevljarjev itd priredrilo bučne demonstracije pred poslopjem občinskega gledališča. Zahtevali so, naj vlada odstopa. Posredoval je morala policija in so bile pri tej priliki tni osebe hudo ranjene, lažje ranjenih po je jih je biilo precejšnje število. V Atenah je skupima komunističnih dijakov odšla k parlamentu, kjer je hotela protestirati zaradi solunskih dogodkov. Policija je tudi tu posegla vmes in razgnala izgrednike, izmed kartonih jih je bilo več ranjenih. Dijalki so se vrnila na vseučilišče, kjer so priredili protestno zborovanje. Komunista so zahtevali, naj se jim pridružijo tudi ostali dijaki in proglase stavko na vseučilišču- Zaradi spopada med dijaki je morala policija posredovati in je bilo zopet več dijakov ranjenih- Dopoldne je podal ostavko pravosodni minister, in sicer zaradi nesoglasij z drugimi člani vlade o izvedbi zakonov in o ustanovitvi nekega prvostopnega sodišča. Kralj je ostavko sprejel. Predsednik vlade Metaxas je izjavil novinarjem, da bo odredil najocfločnejše ukrepe proti nadaljmjtim izgredom. Ukaz o mobilizacija delavcev električnih central, tramvajev in pekam je že sestavljen in ga bo vlada objavila v primeru potrebe. Zaradi izgredov in splošne stavke je kralj Jurij odložil svoje potovanje v Dede-agač, kjer je hotel prisostvovati proslavi osvobojen ja T raki je Obsedno stanje v Solunu Solun, 11. maja. Manifestacije delavcev so trajale včeraj ves dan, vendar pa mi prišlo do večjih incidentov. Vojaštvo je dobilo ojačenja iz Larise. Stranka starih republikancev, komunistov in člani strokovnega odbora so sklenili, da sestavijo skupno s stranko populistov in narodnih popu I isto v odbor, ki naj posreduje pri vladi, da bi se spor čimprej rešil. Vlada je prepovedala vsak promet ponoči in prav tako tudi vse shode in manifestacije. V mestu vlada veliko pomanjkanje kruha im vode. Listi danes niso izšli. V krogih stavkujočega delavstva izjavljajo, da bodo v sredo proglasili splošrao stavko, če njihove zahteve ne bodo sprejete. Pogreb žrtev izgredov je bil izvršen v popolnem redu in miru. Med tem so proglasili obsedno stanje. Po mestu križarijo vojaške patrulje. V solunsko pristanišče so prispele štiri vojne ladje. Univerzo v Solunu so zaradi sodelovanja gotovih dijaških krogov pri stavkovnem podaretu v Makedoniji zaprli. Sestanek glavnega odbora JUU Beograd, 11. maja. p. V smislu čl. 18 pravil Jugoslovenskega učiteljskega udru-ženja bo 31. maja ter 1. in 2. junija v Beogradu seja glavnega odbora JUU. Poleg drugega bodo na dnevnem redu naslednja vprašanja: Narodne osnovne šole, socialni položaj dece. vzgoja in izobraževanje dece, j ovire pri pouku, materialno stanje šole, šolsko in izvenšolsko delo, državljanske pravice in dolžnosti učiteljev, odnošaji napram narodu in oblastem, pravni položaj učitelja, materialni položaj učitelja, učiteljska organizacija, njeni bližnji in daljni cilji, upravna vprašanja organizacije, gospodarska stran organizacije, poročilo o uredbah in sicer o vzdrževanju šol. o disciplinskem postopanju proti učiteljem, o šolskih učbenikih, o višji pedagoški šoli, o gospodinjskih šolah in tečajih, vprašanje učnih načrtov za osnovne in višje narodne šole, personalna prosvetna politika, organizacija sekcijskih ferialnih tečajev, nova pravila JUU. banovin s ke in sekcijske skupščine, mednarodni kongres pariške učiteljske in-ternacionale v Beogradu meseca avgusta, določitev kraja in datuma 6. glavne skupščine, proračun in ostala vprašanja. Vojaška imenovanja Beograd, 11. maja. p. »Vojna list« je objavil danes več ukazov o imenovanjih in premestitvah v Vojski. Za pomočnika vojnega ministra je imenovan divizijski general Živko Staniisavljevič, doslej pomočnik komandanta V. armije. za pomočnika komandanta IV. armije divizijski general Djordje Radisavljevič, za pomočnika komandanta V. armije pa divizijski general Stojan Miloradovič. Nova egiptska vlada Kairo, 11. maja. k- Vodja vefddstoone Stranke Nahas paša je sestavil novo vlado, loi jo je regentskd svet tudi že potrdil. V vladi so kot ministrska predsednik ter minister za notranje zadeve in higieno Nahas paša, finančna mdnister Makram Ebeid. prometni minister Mohamed Nokraši, zunanji minister Vasef Gali paša, pravosodna minister Zaki Arida bej, kmetijski minister Seid Nasr, vojni minister Ali Fah-mi paša, in minister za javna dela Osman Mohatam paša. Kairo, 11. maja. b. 7a predsedriika egipt-skega regentskega sveta ie bil imenovan Mohamed Ali paša. Uvodni zakon k zakonu o izvršbah Beograd, 11. maja. o. V ministrstvu pravde je bil te dni izdelan načrt uvodnega zakona, s katerim se bo uveljavil zakon o izvršbah. Zakon o izvršbah je bil že pred leti objavljen v »Službenih novinah«. Načrt uvodnega zakona je sestavila posebna komisija, v kateri so bili vseučiliški profesorji dr. Eisner iz Zagreba, dr. Sajovic i» Ljubljane in dr. Dragoljub Arandjelovič iz Beograda. Uvodni zakon bo sedaj predložen ministrskemu svetu v odobritev nato pa narodnemu predstavništvu. V ministrstvu pravde je izdelan že tudi načrt zakona o sodnikih. Minister pravde ga je predložil vsem članom vlade v proučitev. Trgovinska pogajanja z Grčijo Atene, 11. maja. AA. V sredo odpotuje v Beograd grško odposlanstvo, da sklene novo trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo. Grško odposlanstvo tvorijo ravnatelj zunanjega ministrstva Argeropulos. ravnatelj gospodarskega ministrstva Trandafilis in višji uradnik Narodne banke Kiriakopulos. i Beležke Opozicijski shodi Vojvodinski pristaši združene opozicije So imeli v nedeljo shod v Vršcu. Glavna govornik dr. Milan Kostič se je zavzemal za skupnost Snema, Banata in Bačke ter zatrjeval, da tudi dr. Mačcik nima ničesar proti temu, ako Srem sodeluje z Vojvodina Na shodu so govorih tudi po en romunski, nemški in madžarski govornik. Hodžerova Narodna stranka je imela v nedeljo shod v Doboju, Ljotioevi zboraši pa v Valjevu. Na shodu v Valjevu je prišlo do rabuk, tako da je moral biti predčasno zaključen. Demokrati iz skupine Ljube Davidov iča so imela shod v Bagrdanu pri Jagodini. Glavni govornik je bil dr. Ikonič, ki je izvajal, da je demokracija pri nas začeli odločno borbo s svojimi protrivniki. Danes se priznavajo za demokracijo že vse politične skupine in vsi politični voditelji. Treba pa je za demokracijo tudi delati, ne samo o njej govoriti. Dr. Ikonič je govoril tudi o korupciji in zahteval, da se preišče, kako so prišli znani povojni bogataši do svojega premoženja, zlasti oni, ki so se udejstvovali v političnem življenju aH so bili v javnih službah. Banovinski odbori JRZ V nedeljo sta bila ustanovna sestanka banovinskih odborov JRZ za zetsko in var-darsko banovino. Sestanka za zetsko banovino na Cetinju se je udeležil gradbeni minister dr. Kožul. sestanka za vardarsko banovino v Skoplju pa minister socialne politike Cvetkovič. Za predsednika zetskega odbora je bil izvoljen ministrski predsednik dr. Stojadinovič. za predsednika vardarske-ga odbora pa nar. posl. Ugrin Joksimovič. Prihodnjo nedeljo bosta ustanovna sestanka za savsko banovino v Zagrebu in za vrba-sko banovino v Banjaluki. Zagrebškega sestanka se bosta udeležila ministra dr. Vrbanič in dr. Kožul. banjaluškega pa dr. Spa-ho in Djura Jankovič. Kakor smo že poročali, je bil v nedeljo tudi sestanek banovinskega odbora JRZ v Ljubljani. Na sestanku so bili določeni štirje delegati za glavni odbor JRZ. Ti delegati so minister dr. Krek, dr. Franc Ku-lovec in dr. Josip Leskovar. dočim bo četrtega delegata določil notranji minister dr. Korošec, ki je kot predsednik banovinskega odbora tudi član glavnega odbora stranke. Izjave ministra Stankovima Vojvodinski tednik »Jugoslovenski sever« objavlja razgovor z ministrom za kmetijstvo g. Svetozarom Stnakovičam. ki je dejal o vprašanju razdolžitve kmetov: »Temu vprašanju se pripisuje največja pomen. Doslej so ga poskušali rešiti že na več načinov. Po mojem predlogu bi bilo potrebno osnovat' likvidacijsko banko, ki bi plačala denarnim zavodom dolgove, kmetje pa bi v dolgoročnih obrokih plačevali svoje dolgove naravnost državi skupaj z darvki. Moj predlog pa ni bil sprejet, ker bi vzbudil dojem inflacije. Poleg tega predloga je obstojal tudi načrt skupine poslancev JRZ, ki predvideva popolno razdoižitev, a tudi iz tega ni bilo nič. Sedaj bomo reševali vse vprašanje po stari uredbi. Mogoče bodo neke stvari dopolnjene in popravljene«. Na vprašanje, kdaj bodo predloženi po-liitiiani zakoni, je odgovoril minister Stan-kovič: »Za sedaj stoji vse to vprašanje na mrtvi točki. Pri nas za enkrat še nimamo pravih strank in torej to vprašanje ni aktualno. O volitvah se sedaj v razgreti atmosferi, po žalostnih dogodkih na Hrvatskem ne more govoriti, kaki koraki bodo v tej smeri pod vzeti pozneje, bomo pa šele videli.« Popravek »Pravde" Prejeli smo nasldnje pismo redakcije beograjske »Pravde«: »V vašem cenjenem listu je bila v 108. številki od 8. t. m. objavljena na 2. strani v 3. stolpcu notica »Čudna pozabljivost«, ki trdi, da je bil g. Manojlo Sokič, direktor »Pravde«, izvoljen pri volitvah 5. maja za narodnega poslanca Ta trditev je docela neresnična. G. Manojlo Sokič ni narodni poslanec ter sploh nI kandidiral pri volitvah 1. 1931. in 1935. Prav tako ten-denciozna je opomba, da je »Pravda« organ JRZ. >Pravda« je popolnoma neodvisen in objektiven informativni list. Blagovolite natisniti ta popravek v smislu zakona o tisku na istem mestu«. Tako »Pravda«. V svoji beležki smo bili napisali, da sta bila brata gg. Manojlo in Miloje Sokič, solastnika »Pravde«, izvoljena za poslanca na listi g. Jevtiča, ki ga zdaj ta list tako hudo napada. Vrinila se nam je pri tem pogreška. Kandidiral je in bil izvoljen ne g. Manojlo, marveč tretji brat in tudi solastnik »Pravde« g. Momčilo Sokič. To pač na stvari ničesar ne spremeni, saj nismo drugega trdili, kakor da sta bila na listi g. Jevtiča izvoljena dva solastnika »Pravde«. Ali se »Pravda« smatra za glasilo JRZ ali ne, je pač njena stvar, javnost jo sodi po tem, kako piše. Nova politična revija V Beogradu je začela izhaiati nova politična revija. Izhajala bo kot tednik z imenom »Političtka smotra«. List urejuje g-Djordje Peričjbivši direktor Agencije Ava-le, ki je bil svoječasno med vodilnimi člani takratne Jugosloven6ke akciie in ki stoji blizu politiki g. Dimitrija Liotiča. Nekdaj je veljal za ožjega sodelavca C- Jevtiča, razšel pa se je ž njim kmalu potem, ko je - Jevtič sestavil svoio vlado. Hitlerjevska propaganda na Madžarskem Prošli teden je na seii budimpeštansk-j-ga parlamenta socialistični poslanec Pajer zelo ostro govoril o močni hitlerjevski propagandi na Madžarskem in ie med drugim trdil, da se neki veliiki budimpeštanski dnevnik finansira iz Nemčije. Njegova izvajanja so vzbudila med vladnimi poslanci silen vihar in je prišlo do tako burnega obračunavanja da je morala biti seja pre- ( kinjena. Notranja kriza v Avstriji Vedno večji razdor med Schuschniggom in Starhem-bergoan — Upor proti nameravani razorožitvi hajmvera Sistematična propaganda hitlerjevcev članek je bil napisan te pred tednom dni, je pa ravno sedaj neposredno aktualen, ker slika razmere, iz katerih so se rodili nedeljski spopadi na Dunaju med hajmverovci in klerikalnimi skupinami režimskega tabora. Dunaj, v začetku maja. Knez Starhemberg, (voditelj avstrijskega haijmvera, je v svojem govoru prošlo nedeljo prav jasno povedal, da v zakonu med bajmverom in domovinsko fronto ni onega soglasja, ki bi bilo potrebno za uspešno sodelovanje. Knezovi govori se sicer redno odlikujejo po bombastičnem izrazoslovju in temu nagnjenju je predvsem tudi pripisati njegovo izjavo, da »vodi pot k razorožitvi hajmvera samo preko trupla njegovega vodje«. Vsekakor pa je govornik izdal zelo važno podrobnost, da se v vladi resno razpravlja o ostrejšem nastopu proti Starhemberg ovi vojski- Starhemberg je govoril pred 12.000 člani hajmvera in njegove besede nedvomno niso ostale brez zaieljenega uspeha. Ob istem času pa je kancelar Schuschnigg na zborovanju domovinske fronte v Badenu govoril o tem, da »se v mračni notranjosti države pripravlja generalni naskok na temelje Avstrije«. Tudi njegova izjava je vzbudila kaT največjo pozornost. Dva voditelja avstrijske politike priznavata odkrito, da se v državi pripravljajo novi nemiri. Sam kancelar je dal znamenje za alarm ter s tem potrdil vest, da novi avtoritativni ustroj ne deluje po želji njegovih tvorcev. Javnost si je že dolgo na jasnim, dia izhaja največja nevarnost za notranji mir ravno iz domovinske fronte, ki so se vanjo zlili zelo nasprotni s elementi. Domovinska fronta bi morala postati središče in osnovni kader za zbiranje novih patriotov in morala bi sčasoma ze-diniti v sebi tudii vse oborožene organizacije današnjega režiima, Kakor vidimo, se je Starhemberg združitvi odločno uprl, še odločneje pa je odklonil grožnjo razorožitve. Sicer je bilo združenje obeh organizacij teoretično izvršeno, toda do pravega zlitja ni moglo priti, ker se hajmverovci nikakor niso hoteli podrediti Schu schniggovim udarnikom- Res je, da so bili nekateri deli hajm-vera še nedavno močno okuženi od narodnega socializma, toda po mnenju poznavalcev prilik v domovinski fronti je tu v tem pogledu še slabše. Splošno znano ze namreč, da se je v domovinsko fronto po naročilu iz Nemčije vpisala množica ljudi, ki so z vsem ognjem svojega prepričanja za kljukasti križ in za anšlu6. Avstrijski narodni socialisti se rekrutirojo predvsem iz krofov intelektualcev, loi so trumoma vreli v novo organizacijo, kjer so zavzela vsa važnejša podrejena mesta- Od tod vztrajno širijo nezadovoljstvo. Da jim 4» delo uspeva, je čedalje bolj jasno in tudi razdor s hajmverom je treba v velika meri pripisati tem elementom. Med obema močnima režimskima organizacijama stoja še vedno čvrsta delavska masa, ki je dtoslej ni bilo mogoče zvabiti ne v hajmver, ne v domovinsko fronto. Ta velika neznanka je stalen strah vlade, ki ve, da se bodo delavci po ogromni večini takoj zopet strnili okoli svojah nekdanjih organizacij, brž ko se režim količka i zamaje. Prti tem je treba priznati, da si vlada močno prizadeva zboljšati položaj delavstva, toda nima sile. da bi lahko izvedla svoje ukrepe, še manj seveda moči, da bi odstranila posledice svetovne gospodarske krize- Ze sedaj pa imajo oblasti polne roke dela z narodnimi socialisti, ki se zadnje čase zopet živahneje gibljejo. Z izredno sposobnostjo izkorišča kljukast križ vsakršne neljube dogodke in povsem pnrodno je da se je lotil na veliko agitacije z znanim polomom Feniksa. Tla so seveda zelo ugodna. Avstrijsko prebivalstvo je bilo od prevrata že tolikokrat oškodovano z raznimi polomi in aferami, da z upravičenim nezaupanjem gleda na vse ukrepe, ki jih vlada izdaja aLi pripravlja v zvezu z afero imenovane zavarovalnice. Ustanovitev nove avstrijske vojske )e * vso pravico močno zaskrbela Stairhember-ga. Saj je logično, da bi morala odpasri njegova vojska, bržko bi bila organizirana redna armada, na katero bi seveda imela ingerenoo samo vlada, ne pa osebno knez Starhemberg. Od tod njegov tragični zanos, da se razorožitev hajmvera lahko izvrši samo preko njegovega trupla. Kakor nama-eč kancelar Schuschnigg malo cen« svojo domovinsko fronto, tako je podkan-celar Starhemberg na svoje hajmverovce ponosen, vedoč, da je njegova sila v tej zasebni udarni vojski. Uvedbe splošne vojaške dolžnosti so se v A v stri ii mnogi razveselili. tudi zaradi upanja, da bo s tem odstranjen dosedanji dualizem hajmvera rn domovinske fronte Toda prvotno navdušenje se je prekmalu poleglo rn ljudstvo gleda sedaj na to pridobitev samo kot na razlog za nove davke- Resnično veseli so pamogu osamljen, zato zasluži posebne osvetlitve. Zgodilo se je — in ničesar ne more potolažiti užaloščenih staršev, ki so na edinca zidali vso svojo in njegovo bodočnost. Njegov oče je vpokojen rudniški paznik g. Anton Zahorek v Toplicah, na glasu vzornega poštenjaka z vso družino vTed, Korenjaškemu možu ni videti, da je 40 let delal v jami, a zdaj se zdi, da ga bo sinova usoda potria bolj, kakor vse dolgoletno pehanje za vsakdanji kruh Sin Mirko, ki mu je danes 22 let, je z odličnim uspehom ddkončal 8 razredov topliške šole. Njegova želja je bila, da se izuči strugar-stva. Očetu je uspelo, dati fanta v uk pri Strojnih tovarnah v Ljubljani. V splošno zadovoljstvo nadzornih mojstrov je po treh in pol leta napravil izpit Srečen in po]n mlade volje je prišel domov, kjer mu je bila že namenjena služba pri TFD. Toda pravo v tem je prišla leta 1932 neusmiljena redukcija, ki je imela za posledico, da pri rudniku tudi mladih moči niso več sprejemali. Brez posla je fant ostal doma in je poteklo več ko pol leta, preden je do- bil (februarja 1933.) sporočilo iz Kosovske Mitrovice, da lahko nastopi službo pri ondotnem rudniku. Slovo od doma je bilo težko. S kopico dobrih naukov za življenje sta ga oče in mati odpravila na dolgo pot. V Kosovski Mitrovici je služil na uro po 8 Din. Za spretnega fanta vsekakor dober zaslužek, življenje mu je bilo lepo, v pismih domov se je večkrat pohvalil in je sestri parkrat poslal nekaj stotakov. Toda tujina ga je jemala bolj in bolj. Kmalu so jela pisma izostajati, dokler niso popolnoma izostala. Starši so povpraševali za njim in so bili potem od drugih obveščeni, da je junija 1934. zapustil službo in Kosovsko Mitrovi-co. Kriva je bila ženska Nekaj časa je potem služboval v Kra-Ijevcu. Ker mu služba nI ugajala, jo je za. pustiL Potem starši precej časa niso imeli sledu za njim Menda je taval okrog ta slednjič preko Zagreba prispel v Slovenijo. V pričetku preteklega leta je bil sprejet kot poljski delavec pri posestniku Leopoldu Barletu v Gornjem Podborštu št. 2„ občina Velika Loka Bil je, kakor je Barje pozneje povedal staršem, dober delavec, ki je venomer zatrjeval, da bo hvaležen hiši, ki ga je gostoljubno sprejela. Govoril je takrat, da pojde nekoč domov in da bo privedel starše k Barletovim, da se po-bliže seznanijo. Obnašal se je dostojno ln tu ni nihče dvomil, da se bo obdržal na pravi poti. Vendar domov m nič več pisal, niti sestram se ni več zglasil. Ena Izmed njih je naposled le zvedela o njegovem bivanju v Podborštu. Odpravila se je tjakaj, pa je prišla prepozno. Kajti konec septembra je bil Mirko že neznano kam odpotoval. Oče je v skrbeh začel poizvedovati za njim Posestnik Barle mu je nedavno sporočil, da je Mirka videla na veliko sredo neka ženska v št. Lovrencu, ko je s pajdašem šel po cesti proti Radohovi vasi. Potem ni bilo za njim sledu, oče pa je na svoje bridko presenečenje izvedel, da je za izgubljenim sinom izdana-tiralica . . . Pri Zahorekovih domuje zdaj sama ža- lost. Očeta razjeda bol in le mati in hčerka pripovedujeta med jokom spomine iz otroških let do časa, ko si je začel Mirko služiti kruh. Bil je vesele narave: kadar je imel denar, je tovarišem vedno rad dajal za pijačo. Težko je živel brez družbe, ki ga je tudi ugonobila Saj ni nič lažjega danes kakor najti slabo tovarišijo. Z veliko štednjo so si Zahorekovi postavili lično hišo v upanju, da bo sin nekoč gospodar. »A zdaj je vse uničeno, vzdihne naposled oče«. Koliko je bilo izdatkov za časa učenja, koliko skrbi, da smo mu dobili delo, nazadnje pa tako sramotno plačilo za vse in neskončna žalost. Izselili bi se, a kam dandanes izpod težko pridobljenega lastnega krova!« Toda družini g. Antona Zahoreka lahko prebivalstvo Zagorske doline ob polnem poznavanju razmer in čustvujoče zatrdi, da na njo ne pade niti senca sramote. Umrl je Anton Jurčič, brat pokojnega pisatelja Stična, 11. maja. Na Muljavi je umrl danes dopoldne v 90. letu svoje starosti Anton Jurčič, brat pokojnega velikega slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča. Pokopali ga bodo v sredo ob 10. na pokopališču v Krki pri Muljavi. Starček je bolehal kakih 14 dni in je mirno zatisnil svoje trudne oči Vid mu je zadnja leta popolnoma opešal. Antona so poznali tisočeri izletniki, ki zadnja leta vedno če-šče obiskujejo prenovljeni Jurčičev dom. Lahka mu zemlja! 22-21 KINO UNION 22-21MB Poslednjič ob 16., 19.15 in 21.15 uri BOSANSKA RAPSODIJA . Najlepši film napravljen v celoti v naših krajih v Bosni in Hercegovini! Willy Eichberger, Brigžta Horney, Attila Hiirbiger 80 let najstarejšega ljubljanskega gasilca Pred desetimi leti smo se spominjali 70-letnice uglednega ljubljanskega meščana g. Frana Medica, hišnega posestnika na Zrinjskega cesti, ki je bil že takrat najstarejši ljubljanski gasilec. To je ostal tudi danes, še vedno je čil in izvrstno ohranjen, vendar pa se je v desetih letih tudi zanj kaj izpremenilo. Od leta 1929 ne opravlja več čevljarske obrti, ki jo je vršil polnih 48 let Zadovoljen pa lahko zre na plodove svojega življenja, srečen ob sreči svojih štirih otrok (dva sta umrla), devetih vnukov in štirih pravnukov. Rodil se je lj,. maja 1856. v Bušnicah pri Toplicah na Dolenjskem. Mlad je prišel v Ljubljano, postal je poslovodja, leta 1880. pa je začel samostojno izvrševati Obrt in si je pridobil kmalu velik ugled. 1879. vstopil v ljubljansko gasilsko društvo in je odtlej ves svoj prosti čast posvečal človekoljubnemu in prosvetnemu delu. GMD, Ljubljanski Zvon, Slavec in Sokol L ga štejejo v gardo svojih naj-zvestejših podpornikov. Njegove prsi krasijo odlikovanja, a najdragocenejši so njegovi spomini, saj je 80-letni jubilant živa knjiga zgodovine ljubljanskega gasilstva. Ob marsikaterem požaru je zapustil delo in hitei na pomoč, in ni je večje gasilske akcije, ki ji ne bi prisostvoval z mladeni-ško čilostjo. Vzorno je skrbel za svojo družino, a poleg nje je bil vedno tudi vnet za lajšanje nesreče trpečih ljudi. To je najlepša poteza njegovega plemenitega značaja zaradi katerega uživa neomejeno spoštovanje. Naj v zadovoljtsvu preživi zlato jesen življenja! Zaradi lastnega otroka je šel pod vlak Razmesarjeno truplo Ivana Horvata pri Krčevini Maribor, 11. maja. Strojevodja osebnega vlaka, ki vozi ob 5.30 iz Maribora proti št. Ilju, je opazil razmesarjenega mladega moža med tračnicami v bližini železniškega prevoza v Krčevini. Vest o grozni najdbi se je takoj razširila po Mariboru in se je dogodek živahno komentiral, predvsem v krogih znancev pokojnega 29 letnega pisarniškega sluge Ivana Horvata s Koroške ceste 41, kakor se je pokojni pisal Truplo je ležalo ob tračnicah, razbita in preklana glava pa je bila odrezana od trupla. Našli niso nikakšnih dokumentov. Šele ko je izvedela Horvatova gospodinja o tragični smrti neznanega moškega, jo je obšla slutnja, da bi to mogel biti njen podnajemnik, ki je bil zadnje dni močno potrt. Pohitela je v Krečivino, kjer je osupljena prepoznala v mrtvecu Ivana Horvata. O njem ve povedati, da je bil zelo resen in dober človek, kar so tudi drugi potrdili, zlasti pa tvrdka inž. Jele-nec & šlajmer, kjer je bil pokojni uslužben 8 let. Kaj je gnalo Ivana Horvata v smrt, ni znano. Tudi ni točno ugotovljeno, kateri vlak ga je povozil. Domnevajo, da je pokojni šel v prostovoljno smrt, ker so ga potrle razmere, v katerih se je znašel v zadnjem času, zlasti ko je dobi] nezakonske ga otroka, še v nedeljo popoldne je bil pri izvoljenki v Malečniku in se je z njo iskreno razgovarjal proti večeru pa se poslovil; >Jutri bo že boljše«. Zvečer se je potrt vrni] na svoje stanovanje. Okoli 22. ure se je podal zopet od dom m se ni več vrnil. Med drugim pa se tudi govori, da je moral biti nekdo s Horvatom skupaj tik pred njegovim koncem Posestnik in gostilničar Vo]ler je vedel povedati in to so zatrjevali tudi stanovalci v bližini prevoza, da se je okoli 3. ure zjutraj slišal tamkaj velik hrup in vpitje. Morebiti je kdo hotel Horvata odvrniti od dejanja, h kateremu se je bil odločil ? A]i pa so vmes nekakšne bolj komplicirane zadeve, ker so se na Horvatovi glavi opazile neke poškodbe, ki bi utegnile izvirati od udarcev. To bo pojasnila preiskava. Truplo so pripeljati v mrtvašnico na pobreškem pokopališču in je bila popoldne obdukcija. Tragika mladega Horvata je zbudila v Mariboru obilo sočutja pa tudi nekaj razburjenja. LILIAN HARVEY in TULLIO CARMINATTI partner slavne primadone GRACE MOORE v filmu »NOČ LJUBEZNI«. FIlm v nemškem jeziku. Jutri premiera v Kinu Unionu! Noč v Morite Carlu Razkošje in sijajno življenje milijonarja v Monte Carlu. — HUMOR! ZABAVA! Borba dveh bratov za ljubezen in srce enega dekleta. Ljubljanska opera v Splitu Ljubljanska opera je z velikim uspehom absolvirala svoje letošnje gostovanje v Splitu. Sto pet in dvajset članov opere in orkestra je pred dobrimi desetimi dnevi zapustilo Ljubljano, da ponese tudi našemu »jugoslovenskemu Hamburgu« vedre in umetniško zrele stvaritve slovenske opere. Splitsko občinsitvo je našo opero ohranilo v najboljšem spominu izza prejšnjih gostovanj in je že ponovno izrazilo željo, da bi po daljšem presledku zopet nastopili Ljubljančani. Hvale vredna iniciativa je imela uspeh, in tako se je naš operni an»-samibl preselil za nekaj duri v Split. Tu so naše odrske umetnike lepo sprejeli. Splitski listi 90 prinesli dolgo vrsto člankov in beležk, zlasti pa navdušene kritike posameznih predstav. Posebno pozornost so posvečali ravnatelju M. Poliču, pa tudi posameznim solistom, zlasti ge. Gjun-gjenac, ki je v Splitu sploh močno popularna, dalje gem. Olljdekopovi in Župevče-vi, gg. Betettu, Šimencu, Gostiču, Primožiču i. dr. Ljubljanska opera je pokazala Split kanom svoje najboljše operne in operetno uprizoritve zadnjega časa in sicer »OteMta«i »Lucio di Lammermoor«, »Katarino fo-majlovno«. Kavalirja z rožo« i. dr. ter opereti »Plies v Savo ju« in »Sveti Anton«. Glasbeno razvajena splitska publika ni štedila s priznanjem, prav tako lokalna kritika; le-ta je samo potrdila sodbe, ki jiii je o posameznih uprizoritvah rzrekla avtoritativne jiša ljubljanska kritika. Skratka: gostovanje slovenske opere v Splitu zaznamuje velik moralni uspeh, ki ga ob sklepu z zadoščenjem beležimo, da-si smo ga vsi pričakovali. Obisk nase opere v Splitu pač ni bil kulturno-politično pomembna afirmacija, kakor bi bil na primer v Zagrebu ali v Beogradtu m tudi ne važna kuItirrno-prest itžna zadeva. Nudil pa je vse hvale vredno priliko, da je naša opera pokazala muzikalno razvitim in naprednim Splitčanom, kakšne uspehe dosega v svojem smotrnem delu, ki je v nekaterih primerih (na pr. Katarina Izmajlovna) tudi tq pot avantgardno. Splitski uspehi so tako navdušili Sibe-nik, da je bila naša opera povabljena na dvodnevno gostovanje v Šibenik. Operno vodstvo se je odzvalo vabilu in tako se bodo naši umetniki vrinili domov še z lovorika^ mi iz Sibonika. I pokazati svojega prepričanja. Marsikak in-' teligent-narodnjak mu dolguie zahvalo, da je ubežal preganjanju in velalom. Ob prevratu je prevzel varstvo v Kanfanari. Novembra 1918. je vstopil v službo v Ljubljani kot arhivski uradnik. L. 1927. je bil upokojen in se je pridružil podjetju svoje soproge Drage (tki je ustanovila širokopotez-no izvozno podjetje za izvoz raznih mesnih izdelkov). Tu se je izkazal Drava kraška korenina Organiziral je eksnort ižanskega zelja z motornimi vozili. Ižanci so zasluži- 30 letnica poroke pri Guštinovih Kdor ju pozna, bo koma i verjel. Pa je le vendar res, da je podjetni Ante pred tridesetimi leti popeljal pred oltar komaj 17-letno lepotičico Drago Miličevo! Življenje jima ni bilo vedno z rožicami postlano in le izredni pridnosti in podjetnosti, predvsem pa neskaljeni rodbinski harmoniji gre njuna hvala, da lahko danes s ponosom :n zadovoljstvom gledata sadove svojega delovanja- G. Ante Guštin je dolea leta služboval v Kanfanari pri Pulju. Kot narodno zaveden mož je bil znan po vsei Istri. Prijateljeval je z znanimi rodoljubi (dr. Krmpoti-čem, dr. Koreličem); med vojno se ni bal li lepe denarce, saj se ie zeodilo. da je vozil v Trst do 16 ton dnevno. Klobas je prepeljal do 12.000 na teden. Sankcije so ta izvoz prekinile. Poleg prevozništva vodita z marljivo go. Drago znano srostilno '►pri Lovcu« na vogalu Bleiwei30ve in Rimske ceste. V srečnem zakonu se iima je rodilo devet otrok (od katerih so štirje umrli v rani mladosti): Dana je soproga dr. Petelina v Zagrebu, Anta *e poročena z dr. Korbarjem v Dolnji Lendavi, sin Ljubo in hčerka Zlata pomagata staršem v podjetju, mala Ina pa še študira. Ante Guštin je mnogo dopisoval v tržaško >Edinost«, je dolgoletni član Sokola Moste in predsednik združenja prevoznikov z motornimi vozili-Naš naročnik je od vsega noče tka. Vrlima jubilantoma naše iskrene čestitke in najlepše želje za bodočnost! ■KINO SLOGA, tel. 27 30« Prekrasen film letošnje produkcije ČRNE ROŽE Lilian Harvey — Willy Fritsch Dejanje še godi v predvojni carski Rusiji ob času finske vstaje. Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri. 18 aretacij zaradi vlomov Ptui, 11. maja V zadnjem času je v okolici občine Ivanj-kovcev, zlasti v Jeruzalemu Brebrovniku, Krčevini in Svetinjah strahovala ljudi večja vlomilska tolpa, ki se je predvsem spravila nad vinske kleti, obiskala pa je tudi stanovanja, trgovine in gostilne. Kradli so kar je prišlo pod roko; kolesa svinjsko meso, zabelo, vino. žganje, obleko, denar. Tolpa je svoje posle opravljala kar s tovornim avtomobilom ter izropala po cele trgovine blaga, ki ga je odpeljala v Varaž-din in drugam na Hrvatskem, kjer se je dalo blago vnovčiti. Ugotovljeno je, da so samo v Vairaždinu prodali 950 1 žganja-Orožniki iz Ivanjkovcev so bili budno na straži in se jim je zdaj posrečilo da so tolpo razkrinkali. V njej je tudi nekaj fantov z dobrih kmetij. Aretiranih ie dosedaj 18 članov, ki sedijo v zaporih ormoškega sodišča. Nadaljnje aretacije sledijo. Domače vesti čitajte tiste! Dne 4. t.m. so izgubili plačilno moč bankovca po 1000 Din iz L 1920 (tako zvani >juirji<). Od par strani smo dobili pritožbe, zakaj nismo tega objavili v »Jutru«. Neki naročnik iz Maribora nam celo bridko očita, da ljudi nalašč nismo opozorili, menda iz same zavisti do onih, ki imaio lahko doma leta in leta shranjene tisočake. Njega in vse druge prizadete opozarjamo, da smo ponovno pisali o zamenjavi jjurjevc. saj je bilo že 1. 1933 sklenjeno, in objavljeno, da so vzeti iz prometa in da izgube plačilno moč dne 4. maia 1936. Zadnjič smo opozorili čitatelie 29. aprila tJ., torej pet dni pred potekom roka. »Jutro« je torej storilo svoio dolžnost, stvar posameznega čitaielia oa >e. da ne prezre in ne pozabi na svari, ki so za njega važne. Tudi bi Lilo v redu, da 6e vsak najprej prepriča, ali so njegovi očitki resnični. preden jih iznaša. Kar se pa stvari same tiče smo preteklo »oboto objavili službeno poročilo Agencije Avale, da bodo od 20. t.m. dalje še nekaj časa zamenjavale >jurje< in papirnate de-setake, ki so tudi izgubili plačilno moč, glavna državna blagajna v Beogradu in vse davčne uprave- Upajmo, da bodo davčne uprave pravočasno dobile tozadevno uradno navodilo. * Učiteljska samopomoč. Občni ztor te lepe učiteljske podporne ustanove ie bil v nedeljo dopoldne y Novem mestu. Udeležba je bila prav povoljna. Občni zbor je vodil zgledno predsednik g. Ivan Kociančič, učitelj iz Ljubljane. Spominjal se ie kralja Petra II. nato pa podal izčrpno poročilo o delovanju humanitarne učiteliske zadruge. Na razna vprašanja posameznih članov je dal Eadovoljiva pojasnila in ie vobče pojasnil vse računske in bilančne zaključke. Društvo (zadruga) je imelo ob koncu leta 2589 članov. Na posmrtninah (31 smrtnih primerov) je izplačalo zakonitim dedičem 389.489 Din, a odkar ta ustanova obstoji (od leta 1898) pa 3.195-216 Din. Celotni promet je znašal y preteklem letu 3,341.806 Din. V imenu domačinov je otčni zbor pozdravil učitelj Menart Vilko- V imenu nadzorstva je podal poročilo šolski upravitelj Anton Volavšek, ki je predlagal upravi razrelnico, kar je bilo sprejeto soglasno z odobravanjem. Isto-tako eo bili storjeni vsi skleni ln volitve v popolni skladnosti navzočih- Občni zbor, na katerem je vladala najlepša stanovska sloga, je po dovršenem izčrpnem dnevnem redu zaključil predsednik Kociančič z zahvalo in s pozivom k delu za napredek ustanove, ki je za učiteljski stan nad vse važna. * Novi grobovi. Včeraj je umrla v Ljubljani ga. Vilma Addobbati-jeva, vdova po mornariškem profosu, tašča g. Martina Alrikeka, glavnega arhivarja ljubljanske finančne direkcije v p. Pogreb bo jutri, v sredo, ob 16. iz Fiignerjeve ulioe št 13. k Sv. Križu. — V Trebnjem na Dolenjskem je umrl v nedeljo g. Mirosikv Peham, šolski upravitelj v pokoju. Uglednega moža je poznala vsa Dolenjska, zlasti pa mu bo Trebnje trajno ohranilo hvaležnost in časten spomin. Saj je bil ne samo vzoren sokmtk, marveč tuda soustanovitelj in vestni tajnik ondobne posojilnice, v zasebnem življenju pa skrben posestnik. Svojima sinoma je preko visokih šol vzorno ugkdil pot v življenje. Zaslužnega moža, ki je bil odlikovan z zlato svetinjo za državljanske zasluge, bodo danes ob pol 10. spremili k ■mečnemu počitku. —- V Cerknici bodo dar nes ob 9. pokopati uglednega trgovca g. Joška Krošlja. Umrl je v nedeljo, star šele 32 let Zapusti! je tri hčerke. — V nedeljo so pokopali v Mihotičiih pri Opatiji g. Dinka Špinčiča. Dotrpel je po dolgi, mučni bolezni. Pokojni je bil oče znanega ljubljanskega arhitekta Iva Špinčiča. — V Novem mestu je umrla v nedeljo 10. t. m. v 81. letu starosti gospa Cornelia Luse r jeva, rojena Smola, vdova po državnem •UTadmriku. Pogreb pokoj niče bo danes, v torek ob 18. uri na pokopališču v Novem mestu. Pokojnico obžaluje hčerka ga. Nel-ly Štefan, novinarka v Zagrebu. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno so-žalje! * Ribičem. Ribarako društvo ▼ Ljubljani oddaja svojemu članstvu ribolovne licence za belice, ščuke, lipane. postrvi in sulce. Pojasnilo daje tajništvo vsak dan od 19. do 20 ure v društvenem lokalu hotela Metropol. Vremenska poročila Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2, stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer ln brzino vetra, 6- oblačnost 0—10, 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin. Temperatura; prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 10. maja 1936 Ljubljana 7, 759.3 11, 90 0. 7,--; Maribor 7, 758.8, 12. 90 O. 6--; Zagreb 7, 758-7 17, 80. NE3, 8 —. —; Beograd 7, 759.5, 16. 60 SE5, 6 —, —; Sarajevo 7. 763.3, 14, 90 O, 4 — —; Skoplje 7, 761.5, 16. 90 E2, 8 —, —; Kumbor 7, 759-7 17, 70 ESE3, 7 — —; Split 7, 758-7, 18 70 SE3, 7 —.'—; Rab 7 758.6, 16, 70 SSW3, 4 — —; Rogaška Slatina 7, —. 11. 94, E1 megla 10; Temperature: Ljubljana 19.6. 9- Maribor 20, 10; Zagreb 24. 14; Beograd 22. 13; Sarajevo 22, 9; Skoplje 20 14:. Kumbor —, 16; Split 21, 15; Rab —, 14: Rogaška Slatina 21 11. 11. maja I93fi Ljubljana 7. 7585, 1&4. 89 Wl. 4, dež, 0.3; Ljubljana 14. 757, 22.6, 54, ESE3 7 —, —; Maribor 7 758-5, 14, 90 O 0, —' —; Zagreb 7, 758 17, 80, SE2 3 —, —; Beograd 7, 758.4 16, 60 SE3 4, —, —; Sarajevo 7 762, 11, 90, 0 6 —. —; Skoplje 7. 756.9, 15,80. O 10. —, —; Kumbor 7, 755.6. 17, 80, O 6 —, —; Split 7, 756-1 19, 70. NE1 4. —, —; Rab 7. 757.3, 18, 60, NE3 3 —, —; Rogaška Slatina 7. —, U. 92 N2 megla 10. Temperature: Ljubljana 24 12; Maribor 21, 10; Zagreb 25, 13; Beograd 26. 10; Sarajevo 25 8; Skoplje 22. 13: Kumbor — 15, Split 20, "18; Rab —, 15; Rogaška Slatina 23, 11. Poročilo zemunske meteorološke letalske službe 11. t. m.: Depresija nad srednjo, južno in južnovzhodno Evropo,v severnih krajih Jugoslavije večinoma vedro, v južni polovici oblačno, nekaj dežja. Minimalna temperatura v Kragujevcu 4, maksimalna v Jaša Tomiču 29 stopinj. * O oddaji krvi za transfuzije razglaša ponovno uprava državne bolnišnice v Ljubljani: Po zakonu si mora vsak transfuzije potrebni bolnik dajalce krvi plačati sam-Za/to je svetovaiti, da v vseh primerih velike izgube krvii pridejo zdravi in krepki sorodniki bolnikov, ki ©o pripravljeni pomagati svojcu s svojo krvjo, istočasno s ponesrečencem v bolnišnico. Če bi takih sorodnikov ne bilo, preskrbi sicer bolnišnica dajalca krvi, e ga moTa imovirta stranka plačati sama. — V primeru potrebe preskrbi bolnišnica tudi revnim bolnikom sama dajalca krvi in ga tuidii sama plača, čeprav ni kakor rečeno, po zakonu k temu obvezana. Zaračunati pa mora izdiaitek iz kredita za »zdravila« in ne more plačevati dajalcem krvi več kakor 200 Din za posamezno oddajo. V to svrho poziva uprava bolnišnice povsem zdrave in krepke osebe obeh spolov, da se javijo v ponedeljkih, sredah in petkih kot pripravljen-ci za oddajo krvi na I. kirurgičnem oddelku bolnišnice od 9- do 10. dopoldne. 'Abstinenti imajo prednost- K temu je še pripomniti, da oddajanje krvi ni nikak poklic in ndkako sitalno zaposlenje, marveč samo enkratna, denarnim sredstvom bolnišnice primerna dajatev in odškodnina. * Velika narodna dobroinica. Na vuko-varskem pravoslavnem pokopališču so te dni pokopali vdovo trgovca in veleposestnika, Leposavo Staničevo. Pokojnika, kj je tudi v živijenju bogato podpirala raznp; prosvetne in dobrodelne ustanove le vse svoje milijonsko premoženje zapustila beograjskemu društvu »Privrednik« ki skrbi za zaposlitev revne mladine v faznih gospodarskih poklicih. Znatne zneske je volila raznim prosvetnim in dobrodelnim organizacijam. * Identiteta izseljenega rojaka, ki je utonil pri Splitu. V Kašuni blizu Solita so ribiči 24. aprila našli truplo neznanega, dobro oblečenega moža srednjih let. ki je iinel ameriški potni list na ime Franc Ladicha, precej gotovine v našem in ameriškem denarju ter zlato uro. Ker so našli toliko vrednosti, so bili prepričani, da ie nesrečni izseljenec padel v morje iz kake ladje ali utonil pri kopanju. Ladicha ie šele pred tedni iz Washingtona prispel v svojo staro domovino. Kakor je iz potnega lista razvidno, je - prekoračil mejo pri Mariboru. Po Splitu in okolici izvedene poizvedbe so ostale brezuspešne in ni se niti vedelo, od kod je mož doma. Zdaj pa ie neki študent, ki se je kopal v Kašuni. našel ob obali, zataknjen za nekim kamnom sveženj, v katerem so bile tri vložne knjižice pokojnega Ladiche trije obračuni ameriških bank in delavska knjižica, iz katere ie razvidno, da je Fran Ladicha doma iz Dolnje vasi, občina Mirna peč v novomeškem srezu-Vložne knjižice so bile izstavljene 23. aprila v Ljubljani, ena pri Kreditni banki, druga pri Mestni hranilnici, tretja pa pri podružnici Hipotekarne banke. Z vsako knjižico je bilo vloženih 20.000 Din. Ladicha je v Splitu nekje privatno stanoval in je čudno, da se ni javil stanodajalec, ki je v nesreči čital in ima gotovo tudi v shrambi Ladichovo prtljago. ČATEŠKE TOPLICE Najbolj vroči (54° C) radioaktivni vrelec v Dravski banovini. Krasni uspehi zoper revmo, išias, otrpelost, želodčne in ženske bolezni. Odprte od 1. V. do 30. IX. V pred-in po-sezoni 10 dni zdravljenja Din 600.—, 20 dni Din 1.100.— (stanovanje, hrana, kopel, zdravniški pregled, vožnja, taksa), železniška postaja Brežice in Dobova. Prospekti: Uprava čateških Toplic v Brežicah. * Vojvodinski brezposelni delavci bi se radi naselili v Južni Srbiji. V Petrovgradu so brezposelni delavci izvolili svoj odbor, 'ki vodi. akcijo za naselitev brezposelnega vojvodinskega delavstva v Južni Srbiji ob vznožju Šar planine. Z družinskimi člani vred se je priglasilo za naselitev v Južni Srbiji že okrog 500 ljudi- Za naselbine bi prišla v poštev zemljišča od Uroševca preko Sar planine do Prizrena. Na tem področju so baje na razpolago tudi nekatera poslopja * Eno leto že spi. Iz La Salle poroča »Ameriška domovina«, da ima Leganova rodlbina čudnega bolnika. Sin Josip je lani 28. marca prišel od dela domov in po večerji trdno zaspal. Od tedaj se ni več prebudil. Budijo ga zdravniki, a vsi poižkusi so brezuspešni, čudnega bolnika je preiskalo že 9 zdravnikov. Josip ne premakne glave in tudi oči ne odpre. Na umetem način ga hranijo z juho m mlekom. Pred tremi leti je Josipa Legana napadla neka živčna bolezen in od takrat je vedno tarnal, da je utrujen in da ga boli glava. V spanju je lani obhajal svojo 30-letnico, letos 23. t. m. pa bo obhajal, kakor vse kaže, svojo 31-ietnico. V istem kraju se je nedavno iz štiriletnega spanja prebudila neka mlada Američanka Tudi čudna bolezen mladega slovenskega naseljenca vzbuja zdaj v mestu veliko zanimanje. * Največji čevelj na svetu ie hotel napraviti brezposelni čevljar v Daliu, Ljubila Savadinovii- Čevelj pa naj bi bil iz ilovice. Na hribček pri Dalju je navozil velik kup ilovice in potem začel oblikovati čevelj. Ko je til dovršen, je meril v dolžino 8, v širino pa 2 m. Da bi bil čeveli lepši, ga jc hotel oblepiti s sivim papirjem, pri čemer sta mu pomagali dve ženski. Ko je bilo opravljeno tudi to delo in so vsi trije občudovali svojo umetnino pa se je zgodila nesreča. Čevelj se je prevrnil in pokopal pod seboj žensiko. ki je stala najbližje. Mojster in druga njegova pomočnica sta imela mnogo dela, preden sta rešila poko-panko. Podjetni čevljar pa ni opustil misli, da mora napraviti največji čeveli na svetu. Pravi, da bo napravil novega, a trdnejšega, kakor je bil prvi. * Zlata ruda v Južni Srbiii. Upokojeni učitelj Peter Lazič iz Skoplja si ie pridobil pravico rudosledstva v kumanovskem okolišu. Pri svojem raziskavaniu ie našel na več krajih v okolici Kumanova tudi v produ reke Pučinje v dolžini kakih 20 km zlato rudo. Vzorce te rude je dal preiskali v Beogradu in analiza ie dala zadovoljive rezultate. Najdišča rude si je ogledala posebna komisija ministrstva za šume in rudnike in v kratkem pridejo v Kumanovo zastopniki neke belgijske družbe, ki bo prevzela izkoriščanje najdišč. V kumborski okolici pa so našli tudi že bakreno in svinčeno rudo. ki tudi še čaka izkoriščevalca. | I Tel. 2124 Elitni kino Matica Tel. 2124 TRIUMFALEN USPEH TUDI V LJUBLJANI! — NAJLEPŠI FILM SLAVNEGA UMETNIKA! EMIL JANNINGS ^TIRAUMUILUS^ Film Vam bo ostal v večnem spominu! — — Hitite, da ne zamudite! LE ŠE PAR DNI! Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15. Pride: SENZACIJA NAD SENZACIJO! Veleopereta iz solnčne Kalifornije, zemlje ljubezni, pesmi in pustolovščin: PESEM C.AUCA V glavni vlogi: Gladys Swarthout, prvi mezosopran Metropolitan opere v New-Yorku, znan iz filma »Daj mi to noč« in John Boles, znan iz filma »Rio Rita«. Iz Ljubljane u— Pevski zbor Mladost-Balkan iz Zagreba, ki koncertira v veliki unionski dvorani v petek 15. t. m., jc dobil ob različnih prilikah, ko je nastopal v koncertnih dvoranah, med drugim tudi naslednje ocene: »Miinchener Post« piše: Zbor je izvrstno šolan in ima famozen glasovni material. Pri tem zboru človek spozna popolnoma drugačno postopanje z glasovi, kakor smo ga vajeni pri nas. Tenorski zvok do-minira, in kakšni so ti glasovi in kakšni tenorji! »Miinchener neueste Nachrichien pa pravijo: Pohvaliti moramo po'nost glasov in zvoka ter tehnično in ritmično disciplino. Način petja in obsežen zvok nas spominja na najboljše ruske zbore- Tenorji in basi so izvrstno zakopani. Dirigent Gotovac ima zbor popolnoma v svojih rokah in ga kot odličen zborovodja zna voditi do najmočnejšega zvočnega efekta. Mladost-Balkan je akademski pevski zbor zagrebške univerze in ima tudi pri nas najboljše ocene. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški — Telefon 33-87 MARTHA EGGERTH poje v prekrasnem filmu »NJEN NAJVEČJI USPEH" LEO SLEZAK in THEO LINGEN skrbita za smeh in zabavo. V dopolnilo Foxov zvočni tednik. Predstave v torek, sredo in četrtek _ob 8. uri. PRIDE: Pisani pajčolan GRETA GARBO. u— Upravni odbor Ljubljanskega kluba, ki je bil izvoljen na občnem zboru 3. aprila, se je na nedavni seji konstituiral takole; predsednik dr. Fran Windischer, I. podpredsednik dr. Egon Stare, II. podpredsednik podpolkovnik Milan Kerekovič, gospodar inž. Milan Šuklje. tajnik Danilo Go-riup. Društveni prostori ki iih skupno zavzemata avtomobilski klub kralievine Jugoslavije. 6ekcija Ljubljana, in Ljubljanski klub. so se znatno povečali in se na novo urejujejo. u— Vojni dobrovoljci, udeležite se vsi mesečnega sestanka, ki se bo vršil drevi ob 20. v restavraciji »Zvezdi«. Na dnevnem redu je med drugim poročilo našega delegata o leftni skupščina in dobrovoljskem kongresu. Odbor. u— »Tabor« — pevski zbor. Danes zelo važen razgovor. Prosim, nai nihče ne manjka. Pevovodja. u— Poročila sta se v cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani v nedeljo g. Ivam RefcaT iz Kranja in gdčna Milka Marinško-va yl ugledne rodbine v Naklem. Bilo srečno! Iz Celi* e— Prireditev jadranskih stražarjev. Celjska JS je priredila v soboto propagandni dan. V veliki dvorani Celjskega doma so bila predavanja in predvajali so kulturni film iz pomorskega življenja. Predavanj so »e udeležile vse celjske šole ločeno, v vsem okrog 2.500 učencev in učenk. Predavali so delegat izvršnega odbora JS dr. Rjubič iz Splita, tajnik JS v Celju g. Gerlaroc ob skioptionih slikah o slovenski obali od Soče do Istre, šestošolec Radivoj Lukežic pa o važnosti mladinskih organizacij JS. Zvečer je bila akademija zelo dobro obiskana. Prišli so tudi predstavniki obkstev, uradov in šoL Gimnazijski mladinski zbor pod vodstvom prof. Tavž-lja je najprej zapel himno. Dr. Ivo Rubič je v globoko zasnovanem govoru orisal težnje narodov k morju, ogromni pomen morja za našo državo in poslanstvo Jadranske straže. Mladinski pevski zbor je zapel himno JS, nato pa je Dragotin Loibner recitiral Medvedovo »Volosko«. Mladinski zbor je zapel pet pesmi, Dušan Drolc pa je recitiral Zupančičevo »Na molu«. Po od- ZDRAVILIŠČE Radio-Therma, Laško Radioaktivne termalne kopeli (37.5° C). Izvrstno zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze, i. t. d. ZNIŽANE PREDSEZIJSKE CENE. Pavšalna penzija za 10 dni Din 600.—, za 20 dni Din 1.100— (Stan, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in vse takse). Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča. moru so dijakinje II. a razreda izvajale ljubek ritmični ples, Marijana Kocetova je dekkmirala Grudnovo »Tržaškim bratom«. Učinkovita je bila »Petorica«, telovadni nastop šestošokev, ki ga je naštudiral g. prof. Bolihar. Viharno odobravanje je izzval prizor »Ko solnce zahaja . . .«, ki ga je sestavila Rada Peričeva in v katerem so nastopili i Maks Gruden, Breda Rajhova in Lidija Golobioeva. Ob zaključku je godalni kvartet Glasbene Matice učinkovito zaigral Dittersdorfov »Andante« in Glazuno-va »Orientalski ples«. Vsako točko sporeda je sprejelo občinstvo z živahnim aplavzom. R. P. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 30.30 velefilm »Kraljev jetnik« in zvočni tednik. e— Celjski pododsek Zveze Maistrovih borcev je priredil na dan obletnice Malga-j^ve smrti lepo obiskan sestanek članov in prijateljev v Narodnem domu. Prisrčno je bil pozdravljen predsednik mariborske zveze prof dr. Anten Dolar, ki je orisal delo Maistrovih borcev za ustvaritev pravičnih državnih mej na severu in njihove nacionalne težnje. Predsednik celjskega pododbora Fra.njo Roš je očrtal življenje in napore Celjanov Malgaja in Puncerja ter ostalih 27 na Koroškem padlih tovarišev celjskega polka. Več tovarišev je na sestanku zanimivo opisalo svoje doživljaje na severni meji 1918 in 1919. e— Ljubljanska drama bo uprizorila danes ob 2). Ostrovskega učinkovito komedijo »Gozd«, ki je doživela v Ljubljani velik uspeh. Neabonenti še dobijo vstopnice v Frajletovi trafiki. e— Za upravitelja narodne šole v Vojni-ku s 5 razredi in 5 paralelkama je imenovan učitelj tamkajšnje šole g. Vid Vrtač-nik s 15 službenimi leti Kakor smo že javili. je bil g. Pera Jankovič, ki še ni dovršil po zakonu predpisane službene dobe, razrešen kot upravitelj te šole. e— Umrl je včeraj v Jenkovi ulici 25 v visoki starosti 94 let državni upokojenec Jožef Skočir, oče upokojenega uradnika celjske katastrske uprave. Pogreb bo jutri ob 17. Pokojniku blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje. e— Huda avtomobilska nesreča. V nedeljo je šla 4S-letna posestnikova žena Alojzija Cmokova s Tratne pri Grobelnem s sestro v St Vid k maši. Ko je stala na cesti pri cerkvi je pri vozil izza ovinka z veliko brzino zobozdravnik dr. Rudolf Sad-nik iz Celja z avtomobilom. Cmokova se ni mogla več izogniti avtomobilu, voznik pa tudi ni mogel pravočasno ustaviti. Avtomobil je podrl Cmokovo in jo zavlekel nekaj metrov daleč. Pri tem se je ovila njena obleka okrog srednje osi, ki je obleko popolnoma raztrgala. Avtomobil so morali dvigniti, da so lahko potegnili nesrečni-co izpod njega. Poškodovana je bik po vsem telesu, zdrobljena je tudi lobanja. Dr. Sadinik je odpeljal ponesrečenko nemudoma k zdravniku v Šmarje, od tod pa v celjsko bolnišnico. PRI LJUDEH, KI ČESTO TRPE NA ZAPEKI, ZARADI ČESAR NASTAJAJO VRENJA V ŽELODCU IN ČREVESJU, pospešuje se temeljito čiščenje celotnih prebavnih organov s čašico naravne FRANZ • JOSEFOVE grenčice zaužite zjutraj za tešč želodec. Z uporabo FRANZ - JOSEFOVE grenčice se naglo odpravi plast z jezika, ki je nastala zaradi zapeke, ravnotako pa se tudi doseže boljši apetit. Ogl. reg. S. br. 30474/35. Iz Maribora a— Kraljevič Andrej pokrovitelj. Uprava Mariborskega tedna je prejek včeraj od maršala dvora obvestilo, da je Nj. kr-Vis- kraljevič 'Andrej sprejel pokroviteljstvo nad jubilejnim V. Mariborskim tednom. u— Odličen gost. V Mariboru se je mudil včeraj intendant osiješkega gledališča dr. Mladenovič v spremstvu režiserja To-mašiča. Ogledal si je tudi prvo repnizo »Tujega deteta« v nedeljo zvečer v tuk. gledališču- a— Leon Slezak v Mariboru. Včeraj do-poldtie je prispel v Maribor s svojim avtom znani filmski igralec Leon Slezak. Na svojem postovanju z Dunaja na morje se je za nekaj ur ustavil v Mariboru in se je nastanil v hotelu Meran. Popoldne je zapustil Maribor. V razgovoru z novinarji je dejal, da mu Maribor zeio ugaja. Ko so ljudje in ljubitelji kina izvedeli za njegovo bivanje, so pohiteli proti Aleksandrovi cesti, da vidijo slavnega filmskega igTalca. a— Ljubljan&ka opera v Mariboru. Dne 20- in 21. t. m. gosituje v Mariboru ljubljanska opera s »Šiviljskim brivcem-« Kulturni Maribor pričakuje gostovanje Ljubljančanov z največjim zanimanjem. a— Važna trgovska konferenca. Predvčerajšnjim je bila v prostorih tukajšnje Mestne hranilnice konferenca Zveze trgovskih združenj dravske banovine, ki io je vodil zvezin predsednik g. Kavčič. Na konferenci so se razmotrivale priprave Jef poročila za kongres trgovcev, ki bo 16-, 17. in 18. maja v Beogradu. Mariborska konferenca je bila predvsem administrativnega značaja. a— Moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru imata evoj redni letni občni zbor v sredo 13. t- m. ob 20. v maili dvorani Narodnega doma. Ci-rilmetodarji so vabljeni, da se istega udeležijo. kakor vsako leto tako tudi letos v častnem številu. ar— Poroka. Zasebni uradnik Albin Ker-ševain se je poročil v soboto z magistrotno uradnico gdč. Matiildto Spindlerjevo- Bi'o srečno! a— Avto proti Dravi: pred sodiščem- Včeraj se je pred sodnikom poedincem vt-sik razprava proti 28-letnerrou Otonu Ehr-lichu, ker je 8. januarja z avtomobilom zavozi'1 na Obrežni cesti v Studencih proti Draivi in s tem ogrožal življenje ljudi- Radi tega je bil obsojen na 14 dni zarr>ora, pogojno za dobo 3 let. Kakor znano je ob tej priliki avto porušil tudi neko uto, k*T je pa obtoženi prizadetemu posestniku že poravnail. a— Aretiran lovec neveste. V Maribor so včeraj pripeljali 35-letnega upokojenega orožnika Mihaela Hergamesa. dicma iz Po-dove, ki je osumljen, da je prav spreten način »lovil« neveste. Tako je v Mariboru trem sobaricam obljubil zakon ter od njih izvabili po 3000 Dim na origimailen način. Povedad je namreč, da še ni prejel pokojnine. in tudi ne more dvigniti svojih »pri-hrs4| ov« v posojilnici. Pri tem je pok^zai hramno knjižico, v kateri je bila zapihana vloga 39.000 Din. Ko so mu žrtve izročile denar, je izginil- Pri aretaciji sc je izkazalo, da je hranilno knjižico ponaredil, in sicer iz vloge 42 Din napravil 39 000. Policija meni, da je aretirani Hergame« izvršil še več takšnih sleparij. a— Nesreča. 32-letna delavčeva žena Elizabeta Špuraij iz Rač je padila po nesrečnem naključju z glavo v gozdu m neki drevesni štor, na kaiterega se je zapi-oik in si pri tem prebila glavo. Nezavestno so jo pripeljali v mariborsko splošno bolnišnico- a— V Dravo je skočil včeraij zjutraj ob pol 6. 60-lemi hišnik gostilne pri »Z'aitem levu« na Vodnikovem trgu I. Leskovar. Neka/teri pasamti eo ga s čolnom rešili rz Drave in so ga nezavestnega spravili na kopno, reševailci pa so ga prepeljali v splošno bolnišnico. a— Hudega psa je hotel ugnati s harmoniko 71-letni potujoči godec Jurij Končan iz Cirkovc na Dravskem polju. Huda mr-cina pa se je pognala z vso besnostjo pno-li staremu godcu in ga tako oarizOo, da so godca morali pripeljaiti v mariborsko bolnišnico. Zvočni kino IDEAL Luise Ullrich, Mathias Wiemann v prekrasnem velefilmu ,Viktorija* po slovitem romanu Knut Hamsuna. Danes ob 4., 7. in 9.15 zvečer. Iz Ptaja j— Zaključna proslava osmošolcev. Na ptujski gimnaziji so v nedeljo zelo slovesno zaključili pouk v 8. razredu. Zaključek je bil zvezan s proslavo materinskega dne. Vse navzoče je v lepih besedah pozdravil ravnatelj dr. Kovačič. Slavnostni govor pa je imel g. prof. Miserit. ki je orisal delo. trpljenje in ljubezen matere pri vzgoji otrok. Sodeloval je dijaški pevski zboc pod vodstvom g. prof. Bursia. Dijaki in dijakinje pa 90 imeli lepe deklamacije in recitacije. Proslava se je zaključila z državno himno. j— Mestna godba je spet priček s pro-menadnimi koncerti v parku. Pod vodstvom kapelnika g. Bernarda je vso zimo pridno vadila in šteje danes ?6 mož ter je dobro izvežban?, kar je pokazal že Drvi koncert v nedeljo. Želeti je le. da bo znalo občinstvo ceniti trud prostovoljnih godbenikov, zato naj poseča koncerte v večjem številu. Gotovo je lahko kritizirati, a težje je delati. Imejmo malo več dobre volje in vse bo dobro! j— Spopad zaradi dedščine. Aprik je umrla v Šikolah posestnica Marik Kajzer-jeva. Zapustila je večje premoženje, po katerem so segli sorodniki, ki r»a se niso mogli zediniti. Ve^krat je prišlo do prepira zlasti med Ka.jzerjem Antonom in sosedom Grrajfom Štefanom. Tudi te dni sta se spo-rekla med seboj- V prepiru ie Kajzer potegnil nož in samokres ter hotel nad Graj-fa. K sreči so posegle vmes ženske, ki 90 Kojzerja razorožile, med ruvanjem pa sta Kajzer in Grajf padk po tleh in Kajzer je obležal z zlomljeno desno noso. Konec bo pred sodiščem. j— Kino bo predvajal v sredo in četrtek ob 20. film >4 in pol mušketirii«. Predigra Foxov tednrk. Koroški borci so zborovali V soboto zvečer je til v salonu »Novega sveta« izredni občni zbor glavnega odbora Legije koroških borcev. Po odhodu dosedanjega predsednika podpolkovnika g. Milivo-jeviča v Niš. je bilo treba izvoliti novega predsednika in odbor izpopolniti še z drugimi funkcionarji. Razen teea ie bik na dnevnem redu izprememba pravil. Zbor je vodil g. Marušič Dominik. K£> je podal tajnik g. Božič Ivo poročilo o dosedanjem delu legije, je poročal tajnik Zveze legionarjeSluž-benih novinah« običajni mesečni pregled o gibanju državnih financ, in sicer za mesec marec in za 12 mesecev proračunskega leta 1935/36. V marcu so znašali dohodki državne administracije 557.1 milijona Din (lani 549.7), izdatki pa 584.7 milijona Din (lani 515.1). V primeri z lanskim marcem so bili dohodki od neposrednih davkov v tem mesecu večji in so znašali 142.1 milijona Din, to je za 21 milijonov več nego lani. Večji so bili tudi dohodki od trošarin ki so znašale 74.4 milijona Din (plus 11.9 milijona Din), dohodki od taks so se povišali na 86.8 milijona Din (plus 8.5), dohodki od carin na 79.9 milijona Din (plus 27.4) in čisti dohodki monopolov na 113.0 milijona Din (plus 4.1). Pri državnih podjetjih so znašali vsi dohodki v marcu 308.1 milijona Din (lani 312.9). V primeri z lanskim marcem so ostali skoro nespremenjeni dohodki naših železnic na višini 159.5 milijona Din. Dohodki pošte, telegrafa in telefona pa so se povečali na 35.9 milijona Din (plus 4.7) dohodki rudnikov na 21.9 milijona Din (plus 7.2), dočim so dohodki gozdov nazadovali na 5.4 milijona Din (minus 2.6), Rezultati za 12 mesecev Poročilo vsebuje tudi podatke za 12 mesecev preteklega proračunskega leta. Ti podatki še ne nudijo prave slike glede končne višine izdatkov v proračunskem letu 1935/36., ker se na račun kreditov, izkoriščenih do konca marca, vršijo izplačila še 5 mescev po preteku proračunskega leta, to je do konca avgusta. Skupna višina dohodkov pa se v poznejših mesecih naknadno ne spremeni več v znatnejši meri. V preteklem proračunskem letu so znašali dohodki državne administracije 6813 milijonov Din nasproti 6776 milijonom v 12 mesecih prejšnjega proračuskega leta in 6438 milijonom v 12 mesecih proračunskega leta 1933/34. Gibanje državnih davčnih dohodkov je bilo v zadnjih treh proračunskih letih naslednje (v milijonih Din): 1933/34. 1934/35. 1935/36. neposr. davki 2092 2190 2189 trošarine 757 804 811 takse 819 917 »13 carine 634 658 753 višek monopolov 1551 1524 1600 '5853 6093 6266 Skupaj so v pretekjem proračunskem letu znašali državni davčni dohodki 6266 milijonov Din, to je za 178 milijonov več nego v prejšnjem ]etn ln za 413 milijonov več nego v letu 1933/34. Dohodki od neposrednih davkov so se držali na skoro ne- spremenjeni višini. Pri tem pa je treba poudariti, da so v primeri s prejšnjim letom narasli dohodki od poslovnega davka za 81 na 582 milijonov, dohodki od dolgo-vanih davkov za 16 na 173 milijonov, dočim so dohodki od splošnih neposrednih davkov nazadovali za 97 na 1435 milijonov. V največji meri se je v zadnjih letih povečal donos carin, ki je bil zaradi pove-čar°ga uvoza v preteklem proračunskem letu za 116 milijonov ali za skoro 20% večji nego pred dvema letoma V primeri s proračunom so zaostajali dohodki od splošnih neposrednih davkov za 11%, dohodki od poslovnega davka pa so bili večji za 17%. Tudi trošarine so za 1% presegale proračunski znesek, mono-polski dohodki za 2%, carinski dohodki pa za 16%. Zaostajali pa so precej taksni dohodki, in sicer za 17%. Skupni dohodki v višini 6813 milijonov Din predstavljajo 98.3% proračunanega zneska. Izdatki so znašali 6524 mitilonov Din in sicer skupaj z neizplačanimi obveznostmi v višini 253 milijonov. Ta vsota pa še ni končnoveljavna in se bo do konca avgusta še precej dvignila. Državna podjetja Dohodki državnih podjetij so znašali v 12 mesecih preteklega proračunskega leta 3384 milijonov, to je 74 milijonov več nego v 12 mesecih prejšnjega proračunske ga leta. Pri posameznih važnejših državnih podjetjih je bilo zadnja leta gibanje dohodkov naslednje (v milijonih Din). 1933/34. 1934/35 1935/36. železnice 1861 1923 2004 pošta, telegr. teL 428 423 423 rudniki 229 211 223 gozdovi 84 98 85 Drž. hip. banka 55 55 48 Poštna hran. . 70 72 76 Dohodki državnih železnic so v preteklem proračunskem letu prekoračili vsoto 2 milijard ter so bili za 81 milijonov večji nego v prejšnjem letu in za 143 milijonov večji nego v letu 1933/34. Dohodki ostalih državnih podjetij pa ne kažejo večjih sprememb. Leteče obveznosti Navzlic večjim davčnim dohodkom se je vsota likvidnih, a neiaplačnih računov letos nekoliko povečala, kajti ob koncu marca so ti lete« dolgovi v državni administraciji znašali 258 milijonov nasproti 239 milijonom ob koocu lanskega marca in 152 milijonom ob kooou marca 1934. Koliko so znašale ob koncu marca leteče obveznosti državnih podjetjih, iz poročila žal ni razvidno. Lani so ob koncu marca dosegli neizplačani računi državnih podjetij vsoto 205 milijonov, nasproti 178 milijonom ob koncu marca 1934. Gospodarske vesti = Vinogradniška konferenca. Včeraj dopoldne se je v konferenčni dvorani kmetijskega ministrstva začela vinogradniška konferenca. Poleg zastopnikov kmetijskega ministrstva in ministrstva za trgovino in industrijo je navzočih kakih 50 delegatov vinogradnikov. vinogradniških zadrug, vinskih trgovcev ter delegatov združenj vinogradnikov in sadjarjev iz vse države. Razen tega so prisotni zastopniki enoloških postaj kmetijsko-gozdarskib fakultet v Za-grebu in Zemunu. Ker bodo razpravljali tudi o trošarini na vino in žganje prisostvuje konferenci tudi odposlanec finančnega ministrstva. Konferenco je otvoril v imenu kmetijskega ministra njegov pomočnik Milan Novakovič. V svojem govoru je opozoril na važnost konference v zvezi i vprašanjem vnovčenja našega vina. Najvažnejša vprašanja so izvoz vina. potrošnje vina doma in splošni pogoji pridelovanja. Po otvoritvenem govoru pomočnika Novakoviča, ge je začela razprava, v katero je poseglo veliko število govornikov. Predlagali so razne ukrepe za najboljšo prodajo vina in pridelovanja. Sklepi konference bodo zbrani v posebni resoluciji. = Dohodki našega gospodarstva od tujskega prometa. Po uradnih podatkih je znašal lani dohodek našega gospodarstva od tujskega prometa 827 milijonov Din nasproti 811 milijonom v prejšnjem letu, 700 milijonom v letu 1933. in 492 milijonom v letu 1932. ki je bilo zelo slabo leto. Od skupne vsote odpade na dohodek od Inozemskih turistov 31? milijonov, nasproti 309 milijonom v prejšnjem letu, 273 milijonom v letu 1933. in 216 milijonom v letu 1932. Še bolj kakor dohodek od inozemskih turistov se je zadnja leta povečal dohodek od jugoslovenskih turistov, ki je lani znašal 510 milijonov« nasproti 502 milijonoma v prejšnjem letu. 427 milijonom v letu 1933. in 276 milijonom v letu 1932. = Iz trgovinskega registra. Vpisale so se naslednje tvrdke: Tekstilna industrija, družba z o. z.. Laško (izdelovanje volnenih in drugih tekstilnih izdelkov: družba namerava pridobiti v svojo last tovarno, ki jo sedaj obratuje javna trgovska družbe Ludvik Gerkman. tekstilna tovarna v Laškem; osnov na glavnica 2-9 miliona Din. od tega vplačano v gotovini 1.48 milijona Din. poslovodje: Hinko Brečka, posestnik in industrijec v Laškem in Fedor Blaškovič tehnični uradnik v Varaždinu); Turistična drniba z o z. v Ljubljani (prodaja reklamnih predmetov, zlasti razglednic in spominskih predmetov, zgraditev nakup in obrat hotelov in drugih naprav za tujski promet, prirejanje skupnih turističnih izletov iz inozemstva v I Jugoslavijo; osnovna glavnica 200X300 Din, poslovodje: Franc Sumi. trgovec v Kranju in Comte Jean de BeausacG iz Pariza, sedaj v Ljubljani); J. Pogačnik, družba io.t, Podstenice. občina Črmošnjice srez Novo mesto (obratovanje žage. izdelovanje lesnih izdelkov, trgovina z lesom: osnovna glavnica 200.000 Din. poslovodja Jaka Pogačnik, posestnik in trgovec v Starem dvoru pri Ško-fji Loki); J os. Menarti, izdelava in prodaja konserviranih hranil >Cepo«. »Ailon« L dr. pod znamko »Celon« v Ljubljani (imeiniea Josipina Menardi. trgovka v Ljubljani); »Bratje Turna« javna trgovska družba, Ljub-ljanaiMoete (izdelovanje vrečk iz vseh vrst papirja; družabniki cand. ing. Ostoj Turna, elektrotehnik in dr. Boris Turna, pravnik, oba v Ljubljani); Meteor, društvo s o. j-, zastupstvo i komisija s sedežem v Splitu, podružnica v Ljubljani (zastopstvo in komisijsko skladišče za promet z železnim, gradbenim in tehničnim materialom). — Pri Uranilniei dravske banovine, podružnici v Celju, se izbrišejo dosedanji člani upravnega odbora dr. Gvido Sernec dr. Franc Lipold in dr. Vinko Rapotec, vpišejo pa se novo imenovani člani upravnega odbora Peter, Ju-rak, opat in mestni župnik v Celju. dr. Josip Leskovar, odv. v Mariboru Ivan Prijatelj, prof. v Mariboru in Ivan Gračner, upravnik zdravilišča v Rogaški Slatini-. — Pri Jugočeški, jugoslovenfiko češki tekstilni industriji d. d. se Izbriše član upravnega sveta dr- Fran Windischer. voiše pa dr. Henrik Steska. upravni sodnik v p. in univerzitetni docent v Ljubljani- — Pri tvrd-ki F. Kollmann, trgovini s steklom in porcelanom se izbriše dosedanja lastnica firme Marica Blinc. roj. Kollmann. voiše pa be novi lastnik dr. Leo Blinc, trgovec v Ljubljani. — Pri tvrdki R. Ranzinger, špedicijsko podjetje, se izbriše dosedanja lastnica tvrdke Helena Ranzinger. vpiše na se novi lastnik Rajko Ranzinger, špediter ln carinski posrednik v Ljubljani. — Zaradi ukinitve obrata in prenosa na centralo v Ljubljani je izbrisana podružnica Ljubljanske kreditne banke v Črnomlju. = Pred žetvijo pšenice. Kakor poročajo iz Vojvodine, pričakujejo tam prav obilen pridelek pšenice, ker je vreme za poljske kulture zelo ugodno. Ce do nove žetve ne bodo nastopile elementarne nezgode moramo računati z izvoznim presežkom v višini 20 tisoč do 30 tisoč vagonov pšenice. Ker bo žetev v Vojvodini letos pričela zaradi zgodnje spomladi že 15 dni prej. nego običajno, in bo novo blago prišlo na tri? že v začetku julija, so mnogi v skirbeh kako bodo naša tržišča obvladala znatno ponudbo če ne bomo takoj imeli možnosti za izvoz v inozemstvo v preferenčnih carinah. V Češkoslovaški imamo sicer preferenco, vendar Češkoslovaška ne bo takoj prevzela našega blaga, medtem ko je za nas najvažnejše, da lahko izvozimo blago kmalu po končani žetvi ko zaradi pomanjkanja denarnih sredstev vse ponuja pridelek na trgu. Zasigurati si mo- MODRE GILLETTE električno kaljene britvice napravijo britje prijetno in jamčijo bolj pogosto uporabo vsake britvice. ramo tudi izvoz po preferenci carini v Avstrijo, v poltev pa pride prav tako Grčija, ki uvaža na leto okrog 7000 vagonov, mi pa žal nismo pri tem prav nič udeleženi- 0 vseh teh vprašanjih se ie te dni obširno razpravljalo na konferenci gospodarskih zbornic v Novem Sadu. = Bilance. Tvrdka Bafa, jugoslovanske tvorniice gume i obuče, d. d. Borovo, objavlja svojo bilanco za preteklo leto. ki izkazuje pri povišani glavnici 40 milijonov Din (prej 5 milijonov) čisti dobieak v višini 3.89 milijona Din (prejšnje leto 330 milijona Din). V bilanci so investicije in nepremičnine vnesene z vsoto 73.8 milijona Din (prejšnje leto 58.0), blago v zalogi pa je izkazano z zneskom 58.9 milijona Din (prejšnje leto 45.9). Skupna bilančna vsota znaša 138.7 milijona Din (prejšnje leto 108.7). = Poravnalno postopanje ie uvedeno o imovini Joška Menharta, trgovca z mešanim blagom v Topolšici pri šoštaniu (poravnalni upravnik dr. Fran Terčič odv. v Šoštanju; poravnalni narok pri sreskem sodišču v Šoštanju 23. junija ob 9. priiavni rok do 16. junija). =— Dobave: Uprava. 1. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu sprejema do 13. t m. ponudbe za dobavo porcelanskih in izolacijskih cevi za pirometre, do 15. t-m. glede dobave jeklene ali železne pločevine in žag za železo, do 27- t. m- glede dobave obročkov za sesalke, do 28. t. m glede dobave pokrovov za peči iz samotne opeke in do 30. t m. glede dbbove elektrod in karboleja in ščeftk za stroje. Direkcija državnih železnic v Subotioi sprejema do 14. t. m. ponudbe za dobavo 89-000 kg portlandskega cementa in interes-no sfero*, ki bi se je ne smel nihče drug dotakniti. Prezident Španije V Londonu pričakujejo neguša Poljubila sta se — in ona je odletela • • • Poslovilni poljub slavnega letalca -Mollisona od njegove nič manj slavne žene Anny-Jo h n s o n Molil-$ o n o v e pred startom London-Kapsko mesto. Mollisonova žena je na tej progi dosegla nov rekord V londonskem West-Endu si je abesinski neguš kupil hišo, kjer bo lahko bival, če ga pot privede v angleško glavno mesto Položaj v Addis Abebi Pomanjkanje živil — Cene so se potrojile — četniška nadloga — Poslovanje abesinske Narodne banke V abesinski prestolnici se je pojavilo občutno pomanjkanje živil. Cene so se izza italijanske zasedbe deloma potrojile. Upajo I pa, da bodo to pomanjkanje kmalu odpravili. Železnica je začela zopet obratovati. Prvi vlak, ki je odšel iz Addis Abebe v Džibuti, je bil pod italijanskim vodstvom in na oknih vagonov so bile nameščene strojnice. Stražno osebje vlaka je bik) sestavljeno deloma iz francoskih mornariških čet. Ponoči se ni vlak nikjer ustavil, ker je obstajala nevarnost, da ga abesinski četniki napadejo. Čeprav se Italijanom namreč vsak dan vdajajo stotine oboroženih Abesincev, jih je v gorah še mnogo in ti četniki bodo še dolgo ogrožali normalno življenje. Italijanski gnverner v Addis Abebi je izdal odredbo, ki zahteva od vsakega Abesinca pod pretnjo smrtne kazni, da mora oddati orožje. Ravnatelj abesinske narodne banke je izjavil, da razpolaga z zadostnimi rezervami Delovne razmere v Abesiniji Mezda v naturalijah in denarju — čudne dajatve V Abesiniji, kjer vladajo še vedno fevdalne razmere, plačujejo delo, kakor je razvidno iz nekega zanimivega članka londonskega lista »Montly Labour Reviewc, le zelo redko v gotovini, temveč običajno z naturalijami, torej stanovanjem, jedjo in obleko. Preko tega pa potrebe abesinskih domačinov običajno ne segajo. Samo v Addis Abebi in v drugih večjih mestih so se uveljavile z napredujočo civilizacijo plače v denarju. Neizučen delavec prejema tam povprečno pol tolarja ali cel tolar plače t, j. okroglo 13 Din za devetur-no delo. Delavci, ki so nameščeni pri ino-strancih, dobivajo v skladu s svojim delom 5 do 15 tolarjev poleg hrane in stana. Priložnostni delavci, ki jih uporabljajo v kavnih nasadih, so na razpolago že za plačo tretjine tolarja na dan, dočim plačujejo rudniki delavce domačine z dvema tretjinama tolarja. Velike so razlike v plačevanju neizučenih ln izučenih delavcev. Tako dobivajo izuče-ni delavci v popravljalnicah družbe, M oskrbuje železniški promet med Džibuti-jem in Addis Abebo, okrog 165 tolarjev, to je štirikrat toliko, kolikor najbolje plačani neizučeni delavci. V gradbeni stroki so mezde izučenih delavcev 8- do 9-krat višje od mezd neizučenih delavcev. i V tiskarski stroki dobivajo kvalificirane moči 220 tolarjev na mesec, nekvalificirane pa samo pol ali tretjino tolarja na dan. šoferji dobivajo 50 do 55 tolarjev, avtomobilski mehaniki pa tudi do 330 tolarjev. Socialnih dajatev v Abesiniji seveda ne poznajo, pač pa imajo denarne globe za delovne zamude. Po drugi strani pa je vlada pobirala poseben davek od vseh zaposlenih domačinov. Za vsakega domačina, ki ga je hotel najeti za kakšno delo, je moral ino-stranec plačevati pol tolarja »vpisnine«, vsak zaposlenec je nadalje plačeval četrt tolarja na teden, pa naj je bil zaposlen pri Sin Viljema II. pilot Princ Ludovik Ferdinand, sin bivšega nemškega cesarja Viljema, si je na Roose-veltovem letališču na Long Islandu pridobil spričevalo zasebnega pilota. Princ je ta čas z nemškimi vojnim pilotom Horuke-jein zaposlen pri Fordovi družbi. domačinu ali tujcu. V Abesiniji je deveturni delavnik splošno v navadi, prekournega dela tam skoraj ne poznajo. Akordno delo sploh ni v navadi. srebrnega denarja za kritje papirnatega denarja. Banka bo začela po vsej priliki normalno delovati še ta teden. Pri nedeljskih volitvah je bil izvoljen ea novega prezidenta Španije dosedanji min. predsednik A z a n a Nov rekord Mollisonove Znana angleška letalka Amv Mollisonova (prej Johnsonova) je dosegla nov rekord na progi London-Kapsko mesto. To progo je preletela v treh dneh šestih urah in devetih minutah. S tem je prejšnji rekord letalskega poročnika Rosea prekosila za enajst ur in devet minut. Njena proga pa je bila za nekaj manjša. Angleščina glavni tuji jezik v Nemčiji Nemški prosvetni minister je izdal nared-bo, po kateri bo z začetkom novega šolskega leta na vseh nemških višifh šolah razen v deških gimnazijah angleščina glavni tuji jezik. Doslej je to mesto zavzemala francoščina. m ' I fl H P li iTT«« i -tVkn41 'neziaJ&G -r&afa VSAKEMU NI MOGOČE m V KOPAUSCE VENDAR MORE VSAK ŽRTVOVATI DEN 100,— (20 DO 25 VELIKIH STE. KT.ENIC) TER MESEC DNI PI_ TT MESTO DRUGE VODE NAŠO ZNAMENITO RADENSKO Z RDEČIMI SRCI! Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuj svoicem zavarovalnino Brezposelni — milijonar Brigaj se za sorodnike, če jih imaš v tujini! Že nekoliko let je živel v Brnu brezposelni kjer bo zvedel podrobnosti o naslovljenčevi delavec Anton S. v zelo bednih, razmerah. | smrti. S- je tako storil in ie te dni prepl Nekega dne, ko mu je šlo posebno slabo se je spomnil svojega očima, ki je bil pred leti odpotoval na Angleško in s katerim odtlej ni bil več v zvezi Naslovil je nanj pismo. Angleška pošta pa je ugotovila, da je na-slovljenec umrl in je pismo vrnila pošiljatelju. Na pismu je bila opomba, naj se S. obrne na češkoslovaški konzulat v Londonu, od tega konzulata presenetljiv odgovor. Konzulat mu je namreč pisal, da je očim umrl L 1931. kot milijonar in da se je v svoji oporoki spomnil tudi svojega pastorka z 20.000 funti. Tako je postal brezposelni čez noč milijonair. kar je seveda bil že daIz belokranjskega narodnega pesništva« (Sv. Lovrenc v slovenskih pregovorih in belokranjski narodni pesmi, kako kresuje-jo v Črnomlju). >Kaj pripovedujejo slovenski pregovori o ženskah« in >Slovenski pregovori iz rastlinstva«. — Iz zapuščine pokojnega dr. Henrika Tume je objavljen članek »Kulturni pomen imenoslovja rib«, ki je nov in menda nič mani problematičen prispevek k avtorjevi brezupni zgodovinski tezi o avtohtonosti Slovanov v Noriku in Iliriku. Uredništvo ga je priobčilo z vso rezervo. Prispevek pa priča o velikem trudu in obsežnem zbiranju dokazov za tezo, ki ima napačno izhodišče in tako ovrže tudi vse trudoma zbrane dokaze. O predavanju dr. N. Županiča jO rasni estetiki ljudstva pri Jugoslovanih« smo na tem mestu tudi že poročali in poudarili iniciiativni pomen Zupaničevih pogledov, ki odpiraio znanstvenemu Taziskavanju doslej še neraziskano etnološko področje, Slikar Maksim Gaspari je prispeval članek »Slovenski ljudski podobar Lovrenc Erzar« (ob stoletnici njegovega rojstva) življenjepisni oris nadarjenega samouka, iki je v svojih kipih lepo združeval ljudski nabožni duh in slovensko obeležje. Iz zapuščine dr. Stanka Vurnika ie objavljen članek »Belokranjica«: opis matere bivšega ministra dr. N. Županiča (s sliko Iv. Vavpo-tiča kot tipične predstaviteljice belokranjske žene z vsemi antropološkimi in etnografskimi značilnostmi. 0 poslednjem guslarju na ozemlju Brajcev in Belih Kranjcev Mati Crniču piše v dokumentiranem članku dr. N. Zupanič. ta. 1 1923. umrli 6lepec je bil poslednji rapsod te zemlje in je v svojih pesnih opeval tudi aktualne pojave. Pel je na pr. »Kad če doči ono vreme, da izbacim švapsko breme!« —Mičun M. Pavičevič je prispeval pesem »Kob«, ki podaja motiv marseiske tragedije v desetercu narodne pesmi; koliko spada v znanstveno revijo, je kajpak drugo vprašanj e- V rubriki kronika. refeTati in kritike je izšel pregled delovanja Etnografskega muzeja v Ljubljani L 1986, N. Županič referira o knjigah; Schneečeis Grundriss de V0'^8" glaubens und Volksbrauches der Serbo-kraten in Svet. Radojčič, Portreti srpsicih vladara u srednjem veku. Izmed ostalih zapiskov je posebno zanimiv? »Tridesetletnica beligrajske« Jugoslovenske koresponden-cije«. Pisec se spominja delovanja in zaslug dveh. sedaj že pokojnih rojakov iz Bele Krajine; Milana Pluta in Mate Županiča, ki sta skupaj odšla v Srbiio. tam 1. 1905. izdajala »Jugoslov. Korespondenci j o« (La correspondence Jugoslavel in organizirala gibanja okoli »Slovenskega juga«. Zupanič je umrl med vojno v emigraciji, Plut pa 1. 1925 v Ljubljani. I. Simonič je spisal nekrologe Lojzu Golobiču in H. Turni. dr. N. Zupanič pa poroča med drugim o arheoloških raziskavanjih univ. prof. dr. W. Scbmida v Beli Krajini. Izmed ostale vsebine je še navesti Jeana Lacroixa referat o knjigi dr. Reneja Martiala »La Race fran-caise«. Naša glasba na praškem kongresu Izjava g. skladatelja E. Adamiča pod tem naslovom v »Jutru« z dne 5. maja zahteva pojasnila. 1. če bi bil imel »Trboveljski slavček« za časa kongresa za glasbeno vzgojo v Pragi svoj lasten koncert in bi na ta koncert prišli kongresisti, bi nihče ne mogel oporekati, da se obrazloži nastanek, razvoj in delovanje zbora, ker bi to sodilo V okvir takega koncerta. Ker pa je prišel »Slavček« z državno podporo v Prago zato, da ilustrira predavanje, razlago naše narodne, mladinske pesmi in zastopa mladinske zbore Jugoslavije, je bila dolžnost tistega, ki je prevzel pedagoško poročilo o naši mladinski glasbeni vzgoji in mladinskih zborih, da bi bil pred internacionalnim forumom objektiven in bi podal celotno sliko o mladinski glasbeni vzgoji, posebno pa o mladinskih zborih tako, kot je bila in je v državi. Prof. E. Adamič je prevzel to nalogo, kar je razvidno iz kongresnega programa, a je ni izvršil tako, kakor bi velevala taka naloga. Vsi izgovori ne pomagajo, tudi če se tema in jedro namišljenega predavanja obrazloži čitateljem »Jutra«; internacionalni forum kongresa od tega nima nič. Na kongresu ni šlo za to, da bi kongresisti dobili informacije krajevnega značaja o nastopajočem zboru in njega delovanju, temveč je na kongresu bil vsak zbor pri predavanju samo instrument, ki je kongresistom ilustriral predavanje, značilnost in lepoto pesmi tistega naroda. Oni pa, ki so podajali učno snov, so ilustrirali svoj učni način in postop. Zato je bila brez preglednega obrisa naše mladinske in ljudske glasbene vzgoje neumestna trditev, da so nastali pri nas mladinski pevski zbori šele pred petimi leti, da se prej učiteljstvo ni zanimalo za to in da so šele nekatere osebe prepričale st.erecrt.ipne učitelje, da je v šoli treba peti. Nikakor se ne more dopustiti, da bi se tako prikrivala zgodovinska dejstva naše glasbene vzgoje; tega niso zaslužili niti poklicni glasbeni učitelji, niti vse ono učiteljstvo, ki je pred nastankom »Trbovelj, slavčka« desetletja nesebično garalo iz golega idealizma na glasbenem prosvetnem polju med našo šolsko mladino v raznih šolah in šolskih pevskih zborih. Vsi vemo, kaj je »Slavček« povzročil, pokazal in dosegel doma in v inozemstvu — vsa čast — vemo pa tudi, če bi imel kakšen zbor pred njim ali za njim ono socialno obeležje in ono vsestransko podporo, bi bil lahko tudi na tej stopnji, kakor je »Slavček« danes. 2. Trditev, da pred mednarodni forum ni spadal zgodovinski obris razvoja mladinske glasbe in mladinskih zborov, more izreči le tisti, ki se kongresa v celoti ni udeležil, kajti skoraj vsa predavanja so imela zgodovinsko glasbeno pedagoško obeležje, da niti ne omenim programov praktičnih nastopov. Ta mednarodni forum se je zanimal v prvi vrsti za to, kaj so imeli posamezni narodi do danes — saj je bil to prvi mednarodni kongres in »danes« in »jutri« pride na vrsto na drugem — ter nihče ni protestiral, ko so predavatelji pre-dočevali šolsko in splošno glasbeno vzgojo tako, kot se je pri njih razvila in kakšno stopnjo je dosegla do danes. Hvaležni so bili onim, ki so bodisi z gramofonskimi ploščami ali s pevskimi zbori podprli svoja predavanja, prikazali z razlago in prevedbo tekstov njihovo karakteristično narodno pesem, njih značilne narodne melodije in to iz najstarejše dobe dalje, saj so prav te v tesni zvezi z glasbeno vzgojno stopnjo dotičnega naroda. Lahko bi rekel, da so bili torej vsi oni, ki so podali historično stran glasbene vzgoje in so svoje pesmi raztolmačili in prevedli njih tekste, neotesani, da so smatrali kongresiste za tako nerazsodne, kajti po mišljenju g. prof. E. Adamiča Amerikanec, Anglež, Nizozemec, Norvežan, Japonec i. dr. takoj zapopade, zakaj gre, če mu le poveš: Ta pesem je iz Gorenjske, ta iz Metlike, ta iz Medjimurja itd. 3. K vprašanju si je pripisal g. skladatelj odgovor sam. 4. V svojem poročilu sem povedal to, kar je resnično, to izpričuje tudi odlomek iz poročila o kongresu g. H. R. iz Prage v »Slovenskem domu« z dne 20. aprila, ki pravi: Prof, Adamič je pozabil povedati, da je naša mladina prav tako pela tudi pred vznikom »Trbovelj, slavčkov« in da pomeni ta zbor le višjo stopnjo v razvoju stoletne tradicije naše pevske kulture vseh slojev. Tako so delegati imeli vtis, da so »Slavčki« zbor profeaijonalov, kot so dunajski »Sangerknaben« in ne najboljši zbor iz velikega števila mladinskih zborov, ki so zrasli iz dolgega pevskega razvoja slovenskega naroda. Prof. Ivan Repovš. Op. nred. Uredništvo priobčuje to repliko na izrecno željo pisca, smatra pa, da je nadaljnja polemika odveč, ker je g. prof. Adamič v »Jutru« jasno izjavil, da je bil moral na željo gosp. dr. Milo-jeviča kot službenega delegata Jugoslavije »izpremeniti svoj prvotni referat ln se omejiti« na besede o »Trbovelj, slavčku«. Zato smo uverjenl, da je imel najboljši namen, ustreči načelnim zahtevam referata, kakor jih postavlja tudi g. prof. Repovž s svojo interpretacijo kongresnega programa, vendar se je moral ukloniti zahtevi službenega delegata, kar bi storil na njegovem mestu tudi kdo drug. Zadeva je s tem za nas in za javnost končana. Zapiski Iz uredništva. Urednika kulturnega pregleda B. Borka je povabila na češkoslovaško organizacija »Moravsko kolo pisateljev« v Brnu. B. Borko odpotuje te dni v Prago in obišče nato Brno. Sodelavci kulturnega pregleda naj do 15. junija ne pošiljajo rokopisov na njegov osebni naslov. Osma pomladanska razstava jugosloven-skih umetnikov je bila v nedeljo otvorjena v Beogradu. Otvoritveni govor le imel prosvetni minister Stošovič. Na razstavi so zastopani tudi nekateri slovenski umetniki (Jakopič, Jakac. T. Kralj in drugi). »Misel in delo«. Pravkar izišli aprilski zvezek revije »Misel in delo« prinaša na uvodnem mestu idejni članek »Dolžnosti močnejšega«, ki razglablja potrebo podu-hovljenja mednarodnega sožitja, naglaša, da imajo močni narodi ne samo pravice, marveč tudi dolžnosti, ter sklepa: »Evropi so potrebni diplomati, ki ne bodo samo diplomati, ampak filozofsko poduhovljeni graditelji evropske bodočnosti.« — Jože Z lan je prispeval zanimivo gradivo k življenjepisu Franceta Grafenauerja in s tem sploh k naši politični zgodovini v dobi med svetovno vojno. Objavlja namreč material, ki kaže, kako je voditelj koroških Slovencev prišel pred vojno sodišče in bil obsojen na pet let težke ječe. — Gustav Šilih nadaljuje svojo pregledno razpravo »Na-rodno-socialistična vzgoja v Nemčiji«. Takisto se nadaljuje razprava dr. ing. Črtomira Nagodeta »O avtomobilizmu drugod in pri nas«. V Obzorniku je izšel zunanjepolitični članek dr. Branka Vrčona »ženeva likvidira«, L. C. poroča o študiji Mio-draga T. Rističa »Italijanski nacionalizam« in v nadaljnjem članku o novi ureditvi kit-, dita v Italiji. Dr. Fr. Hešič piše o tem, kako je avstrijska kranjska državna ob.a^t 1. 1903. cenzurirala slovensko srednješolsko čitanko, dr. P. Strmšek pa poroča o izvenšolskem nadzorstvu mladine. — Na platnicah so izšle zopet številne drobtine, ki. glosirajo razne pojave v domačem in tujem političnem življenju in ponekod že s sai. imi citati pokažejo »neumnos i časa«. Zanimivo .številko priporočamo pozornosti čitatelja. Osvvald Spengler umrl. Minuli teden je preminul v starosti 56 let nemški filozofski pisatelj Oswald Spengler. Neposredno po vojni je izšlo njegovo največje delo »Un-tergang des Abendlandes«, ki podaja sistem nove morfologije kulture in tej ustre-zajočo periodizacijo zgodovine. Spis je pričel sestavljati že 1. 1914., polom Nemčije v 1. 1918., še prej pa ruska revolucija in drugi podobni pojavi so kazali, da ima njegova pesimistična filozofija zgodovine in kulture vsaj z njegovega vidika neko utemeljenost. Spengler je filozofiral v tesni bližini pangermanske ideologije, ni pa imel njene vere v bodočnost tistega nemštva, ki mu je bilo najbližje in za katerim je tožil: nemštva, ki sta ga poosebljala pruski junker in častnik viljemovske dobe. Spen-glerjev »Untergang des Abendlandes« je učinkoval kot senzacija; čitanje tega spisa, ki ga je le redkokdo razumel, je postalo moda, o njem 90 pisali tudi številni tujci. V povojni zbeganosti so JmeH njegovi mračni prividi propadanja zapadne civilizacije vnete vernike zlasti pri onih slojih, ki so jih vojna, gospodarska devalvacija in polom treh cesarstev vrgli z njihovih položajev. Poleg tega obsežnega spisa je Spengler objavil vrsto drugih kulturno-filozofskih in teoretično političnih knjig, med njimi »Preussentum und Sozialismus«, zagovor pruskega življenjskega stila, »Der Mensch und die Technik«, »Jahre der Ent-scheidung«. Čeprav je bil v marsičem blizu hitlerjevskl ideologiji, je vendar prihajal z njo navzkriž in sedaj ob smrti so ga službena glasila odpravila le z nekaj vrsticami. V svojem zadnjem spisu »Jahre der Entscheidung«, ki smo o njem obširneje pisali na tem mestu, je Spengler glede bo-jaželjnosti, imperialističnega pohlepa in nestrpnosti prekosil A. von Rosenberga in ▼ marsičem celo stare pangermanske ideologe. Ta sin poštnega uradnika in skromni zasebni učenjak je pisal filozofijo za pruske junkerje in zavestno oznanjal naj-reakcionarnejše nazore našega časa. Hitle. rizem mu ni bil všeč, ker je premalo radikalen in celo obziren nasproti revnejšim slojem. Spenglerjeva filozofija nima večjega in trajnega pomena, »Untergang des Abendlandes« že zdavnaj ni več senzacija, zato je tembolj čudno, da je še letos izšel v Beogradu njegov celotni prevod. ŠPORT Na obisku pri malih in najmanjših Naš drugi razred je postal zelo popularen. Posledica je to precej težke konkurence, kjer se bijejc med seboj razmeroma zelo zenačena moštva, pa Se včasih dogaja, da je na drugorazrednem igrišču precej več občinstva kot na prvorazredni tekmi. Prerivanje je bilo jeseni zelo burno, preko zime so se moštva okrepčala, z nekaterimi fuzijami so razne okrepitve Š2 stopnjevala, a sedaj so sredii prvenstvene kampanj« v odprti dirki za mesta v tablici. V tretjem razredu je medtemstvaT prišla do odiločiitve. Samo še prihodnjo nedeljo bodo igrali, monj jih je, pa so prej pri koncu- Tudi v tretjem razredu so bitke hude; če te prireditve po popularnosti še ne dosegajo drugega razrede, gre ta okolnost predvsem na rovaš pomanjkanja tradicije, ki se bo tekom časa šele morala ustvariti Naposled so na vrsti jutriorji, naš drobiž in naša nad a- Stoje v najtežji konkurenci, ker je njihova skupirm po udeležbi najmočnejša v podsavezu. Hrabro in točno odbijajo vsako nedeljo po štori tekme m se trenotno nahajajo na polovici spomladanskega tekmovanja. II. razred je imel to nedeljo eno močnejšo tekmo, srečanje med Slovanom in Marsom. S farnim endm golom razlike (1:0) jo je Slovan odločil v svojo korist; kje je ostala jesenska bravura, ko so MaTsovcd dobili pet komadov v mrežo? Zdi se, da se Poljancd popravljajo, dasi beleždjo to spomlad poleg ene same zmage že tri poraze, ki so pa vsi tesni z enim golom razlike. Slovan jadra naravnost proti zmagi v drugem razredu, zaenkrat je s štirimi točkami razlike pred Reko in je malo verjetnosti, da bi ga še katero moštvo utegnilo doseči- Svoboda ni bila kos Jadranu, rezultat je bil 3:0 za Jadran. Po tesnem rezultatu z Reko (1:2) dn po pravtako tesni zmagi nad Grafiko (1:0) so ji tudi proti Jadranu prisojali šanse, toda Trnovčani bi se radii plasirali vsaj na tretje mesto in jim je treba nekaj točk, ki jrih poberejo, kjer jih dobijo. Reka je proltd zadnjeplasiranemu Koro-tanu precej skromno odrezala. Jeseni so Korotancem nasuli pet komadov, tokrait se morajo zadovoljiti z 2:0. Grafika ni igrata. Iz tablice je bilo treba zbrisati vse Slo-gitte rezultate, ker se ie moštvo razšlo. Z upoštevanjem najnovejših rezultatov je potem sedanje stanje v drugem razredu tako: Slovan Reka Jadran Grafika Mars Svobodh Korotan 10 9 10 9 10 9 9 2 0 0 1 0 1 0 25: 6 17: 8 21:14 12:11 11:19 10:17 5:26 18 14 10 9 8 7 0 Prihodnjo nedeljo ima drugi razred ta spored: Svoboda : Slovan, Korotan : Mars, Grafika : Reka; Jadran .je brez protivnika-ID. razred je imel v bitki Moste : Slavija svoj dramatični vrhunec tik pred koncem- Srečanje je s 5:4 odločilo moščamsko moštvo v svojo korist in si s tem na pol odprlo vrata v drugi razred. Vprašanje ie še. kaj bo k temu rekla prihodnjo nedeljo Mladika, fai je tokrat držala roke križem. Zalog in Bnod sta si v Zalogu bratski razdelila točke (2:2); Zalogu to ne pomaga z zadnjega mesta, Brod pa ima dokončno zaprto pot na prvo mesto. Ti pred koncem je položaj v tretjem razredu ta: Moste 7 4 2 1 19:16 10 Mladika 7 4 1 2 13: 7 9 SlaDelahaye«, dobri ohranjen, z vsemi rezervni mi deli, porabe bencin.! 10 1 na 100 km, prodam Ogled in drage informacij* Rimska cesta 21/1. pri Mar čanu. lieOO-!< Motorno kolo prodam ugodno po nizki ceni ali zamenjam za mali rabljeno kolo s pomožnim motorjem. Sovič & Pravhai krojaštvo, Mislinje. U6S3-1C Beeeda 1 Din, davek S Din za šifro ali dejanje naslova 5 Din. • Najmanjši tneeel> 17 Din. Denar na hranilne vloge vseh denarnih zavodov, priskrbi takoj. Strogo «olidn< poslovanje. Bančno komla. pisarna Rudolf Zore Ljnbljana, gledališka 12- Telefon 38-10. Priložite znamke) 110-16 TVRDKA A. & E. Skaberne LJUBLJANA — javlja, da jeanlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE Mestne hranilnice in Ljudske posojilnice. 1)®-16 Hranilne vloge vseh denarnih zavodov vnovčuje po najvišji ceni takoj v gotovini Trg. ag. za bančne in kreditne posle Alojzij Planinšek Ljubljana, Beethovnova nI. 14/11, telefon 35-<10, ki Vam jamči za pravilnost in strogo solidnost v vseh poslih. 1H277-16 15.000 Din posojila iščem takoj proti 10% za dobo 2 let. Ponudbe pod »Državni uradnik« na ogl odd. Jutra. 11590-16 Bančno kom. zavod Maribor Aleksandrova 40 Izvršuje najbolje nakup in prodajo hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov Za odgovor Din 3.— znamk. 10750 16 Filatelija Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dejanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din Poštne znamke vseh dežel kupujem in zamenjujem. — Ponuditi: J. Soller, 22. BatoTego Lwow, (Pologne). 11-264-30 Dragocenosti Vsakovrstno zlato Kapo]« oo najvišjih eeoab Černe . juvelii Inbljana VVolfov« alics i beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši tneeek 17 Din Vaš otrok lobi ' idealno letovišče v krasnem planinskem kraju, ;iri preizkušenem pedagogu, prvovrstna prehrana, ljubeznivo in vestno nadzorstvo. Možna je konverza-cija v tujih jezikih. Vsa udobnost v hiši. Oseben -azgovor možen. Ponudbe •>od »Froher Sommer« na •gl. odd. Jutra. H1604-38 '.useda ] Din, davek 8 Din. .a šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši en