danes dvobarvna priloga ob petindvajsetletnici izhajanja Faitni urad 9021 Colovoc — Verlagspostamt 9021 Klaganlurl Posamezni izvod 1.10 Sil., masažna narožnina 5 Šilingov Celovec, petek, 18. Junij 1971 Štev. 24 (1509) Drama v bengalskem kotlu K-olera ogroža 550 milijonov ljudi- Tako 'So se glasili veilllki naslovi, katerlrrJi so vsi veliki 'in mali tati v zadnjh dneh poročali o izjavi, ki jo je podal predstavnik indijskega ministrstva za zdravstvo, kateri tje povedali, da se utegne ©PkJeimilja kolere, ki razsaja sedaj •''©d pakistanskimi begunci, razširiti n° vso Indijo, kar bi ogrožalo vseh ^50 mliljonov njenih prebivalcev. vendar je bila v tej alarmantni Vesti ile ob robu omenjena drama, ki se odvija na meji med Indijo in Pakistanom, alti bolj točno, v Vzhodnem Pakistanu, kjer je v teku »REZIDENT JONAS: Glas Avstrije za mir Na skupni seji parlamenta in zveznega sveta v sredo prejšnjega tedna je bil na volitvah 25. aprila ponovno Izvoljeni zvezni prezident Franz Jonas zaprisežen na ov&trijsko ustavo in je s tem tudi formalno za novo šestletno dobo postal najvišji predstavnik republike Avstrije. Ob tej priložnosti je prezident Jonas naglasi! miroljubnost Avstrije ter vodilne državnike na Vzhodu in Zahodu pozval, da upravičenih zahtev svojih dežel po varnosti ne izpolnjujejo z naraščanjem oboroževanja, marveč z medsebojnim zaupanjem. Poudaril je, da bo tudi v bodoče v imenu Avstrije povzdignil svoj glas, kadar bo šlo za ohranitev miru ter za premaganje sovraštva in nezaupanja. Socialistično vlado kanclerja Kreiskega, ki je po stari tradiciji formalno podala ostavko, je prezident Jonas ponovno potrdil. eden največjih genocidnih zločinov — .iztrebitev -tamkajšnjega muslimanskega prebivalstva. Tragedija Vzhodnega1 Pakistana ima dva aspekta': socialnega itn političnega. Pakistan je preživel v letih po drugi svetovni vojinli hude viharje. Že ob njegovi ustanovitvi leta 1947 so prerokovali novi državi le kratko življenje. Leta 1965 se je 'Pakistan zapletel v vojno z Indijo in ,takrat so pakistanski listi vedeli poročati, da so ise najbolj hrabro boriti prav vojaki iz vzhodnega dela dežele. Danes pa je Vzhodni 'Pakistan prizorišče strašne tragedije, ko je pakistanski režim na delu, da enostavno 'iztrebi tamkajšnje bengalsko prebivalstvo. Po nepopolnih pod alk ih je po „državljanski vcjni", ki je za kratek čas 'izbruhnila v Vzhodnem Pakistanu, pribežalo v Indijo najmanj 5 milijonov muslimanov. Reka pakistanskih beguncev pa teče še naprej dnevno prihaja v Indijo na desettisače, včasih celo do sto-tisoč ibeguncev na dan. Nihče ne ve, kdaj se bo ustavila velika reka, kdaj se bo zaključilo to žalostno poglavje pakistanske zgodovine. Problem beguncev pa ima seveda 'tudi svojo drugo plat. Kaim z novimi milijoni ljudi v Indiji, ki ima še s svojim daleč nad ,pdl milijarde segajočim prebivalstvom več kot dovolj skrbi'. Indija enostavno nima sredstev, da bi lahko rešita ta problem. In potem je prišla še epidemija kolere, k'i je že doslej pobrala okrog 5000 illjudi, največ v mejnem območju zahodne Bengalije ob Vzhodnem Pakistanu. Začela se je široko zasnovana akcija mednarodne solidarnosti. Na sedežu Združenih narodov so sporočiti, da je bilo za vzhadmopa-kisitanske begunce v Indiji zbranih 34 milijonov dolarjev denarja, hrane lin zdravit. Po drugi svetovni vojni ni bilo še v nobenem programu OZN za .prvo pomoč beguncem zbranih toliko sredstev. Toda pomoč je kljub svoji razsežnosti te 'kapljica vode na vroč kamen in ne bo mogla privesti do rešitve problema. Taka rešitev je namreč političnega značaja in iz tega vidika je vprašanje Vzhodnega Pakistana te del zapletene problematike v tem delu sveta. Krepitev narodne zavesti glavna naloga SPZ v Trstu V navzočnosti delegatov včlanjenih prosvetnih društev ter številnih gostov, med 'katerimi je bil tudi predsednik SPZ iz Celovca Hanzi Weiss, je imela zadnjo nedeljo na Opčinah pri Trstu svoj redni občni zbor Slovenska prosvetna zveza, ki združuje 25 društev na Tržaškem in Goriškem. Na občnem ziboru je bila poudarjena važna vloga prosvetne organizacije v življenju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Tako je dosedanji ddlgoletni predsednik tržaške SPZ dr. Hlavaty kot temeljna načela, ki so vodila SPZ v njenem dosedanjem delu In ki jo morajo voditi tudi v prihodnosti, posebej poudaril: ohranitev narodne bitno-sti, ohranitev in obramba slovenske- fcVRŠNi SVET SLOVENIJE SKLENIL: Izpopolnitev manjšinskega šolstva za italijansko in madžarsko manjšino Izvršni svet SR Slovenije je prej šoji teden sklenil! predlagati dopolnitve in spremembe republiškega zakona o šolah za italijansko in Madžarsko narodnostno skupnost. Dopolnjeni zakon nalj bi med drugim določal, da se na sHovensko-rnadžarskem narodnostno mešanem območju v občinah Lendava in Morska Sobota določijo vzgoljno-izobraiževalne organizacije, v katerih bodo poučevali v slovenskem in madžarskem jeziku. Vzgojno—izobraževalne organizacije, v katerih se vzgajajo ter izobražujejo pripadniki 'bilijonske oz. madžarske narodnosti', se ustanavljajo In smejo pre-•tehati z delom samo na podlagi zakona. Dvojezične vzgojno-izobraževalne organizacije morajo učencem Omogočiti, da se predvsem naučijo materinega jezika in pridobijo ^trezno znanje jezika druge narodnosti. iPredstavnlkom posamezne Narodnosti mora biti zagotovljena možnost, da sodelujejo pri upravljanju vzgo jn o-tzobr až e val n'i h organizacij za posamezne narodnosti '«i pri upravljanju dvdjezičnih šol. Pripadniki posameznih narodnostnih skupnosti pa bodo sodelovali tudi pri oblikovanju zakonskega Predloga. SR Slovenija bo zagotavljala polovico sredstev za financiranje Vz9ojnovarstvene dejavnosti dvojezičnih vzgojno-varstvenih organizacij, ki naj bi se organizirale za otroke obeh narodnosti dve leti Pred vstopom v šalo, kakor tudi sredstva za financiranje dejavnosti srednjih šol za posamezne narodnosti 'in morebitnih dvojezičnih srednjih šol. ga jezika in šolstva, čedalje večja uveljavitev enotnega slovenskega narodnega prostora z vključitvijo v kulturne in znanstvene dosežke slovenskega naroda po eni strani, po drugi pa uveljavitev načela enakopravnosti manjšine z večinskim narodom na vseh področjih, od kulturnega do gospodarskega, sodelovanje v javnih upravah, pravice do podpor iz javnih sredstev in pravične državljanske zaščite. Glede bodočega dela pa je dr. Hlavaty naglasil: Menim, da je prišel čas, ko mora tudi SPZ iti tako vsebinsko kot organizacijsko v širino, da ne more in ne sme ostati neka ožja čitalniška družba, ampak se mora tudi zamejska narodna skupnost smiselno vključevati v splošna dogajanja. ,.Menim, da se ne smemo zapirati v tabore kakor v turških časih. Mi ljubimo svoj narod in svojega človeka in ne odstopamo od načelnih temeljev našega obstanka in ohranitve. Toda mi moramo živeti danes, se vključevati z vso zrelostjo naše politične in kulturne miselnosti v sodobne družbene tokove.*1 Dosedanji tajnik Edvin Švab je občnemu zboru predložil obširno poročilo o delovanju SPZ in včlanjenih društev v zadnji delovni dobi. O tem delu se 'je potem razvila živahna diskusija, v kateri so razpravljali o posameznih konkretnih vprašanjih, pa tudi o načelni narodni problematiki, kjer je vedno spet bila poudarjena zavzetost za krepitev narodne zavesti kot glavna naloga prosvetne dejavnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji. Za novega predsednika SPZ je občni zbor izvolil slikarja Klavdija Palčiča, ki je zagotovil, da se bo novo vodstvo potrudilo za izvajanje vseh sprejetih sklepov. Občni zbor je pozdravil tudi predsednik naše SPZ Hanzi Weiss, ki je opozoril na skupno usodo Slovencev v Italiji in v Avstriji ter poudaril potrebo po medsebojni povezavi in po tesnih stikih z matičnim narodom v smislu enotnega kulturnega prostora. letnica Slovenskega vestnika Svoj srebrni jubilej obhaja Slovenski vestnik: pred petindvajsetimi leti — 14. junija 1946 — je izšla prva številka. Potem so ji sledile teden za tednom, nekaj časa celo dvakrat na teden, nove številke, tako da se jih je v teh petindvajsetih letih nabralo ze kar lepo število. Zato ob jubileju gotovo ne bo odveč, če si vsaj v krat- f kih besedah skušamo predstaviti, kaj pomeni petindvajset let Slo-t' venskega vestnika. <* Petindvajset let Slovenskega vestnika pomeni predvsem petin- 2 _ Štev. 24 (1509) 10 18. junij 1971 Narodna manjšina - resnični subjekt Končno so morda spremembe m dopolnitve posebnega silaluta avtonomne dežele Tridentinsko-Gornje Poadižje služile, da so se v Italiji razčistiti nekateri pojmi o problematiki narodnostnih manjšin. Ne pozabimo, da je Itdfija vedno izhajala s stališča manonac tonalne diržave in da je ta »kompleks mononacionalnosti" marsikdaj — skoraj vedno — oslepil' celo demokratične silie, fci so fudli gledale na pripadnike manjšin kot na neko tuje telo, fci mora prej ali slej izginiti, saj je le zrno peska v morju »itali-jansitva". 2e trpke iizkušnje v drugi svetovni vojni so narekovale 'italijanskim ustavotvor-cem člena 3 in 6 ustave, člen 6 ustave je vključili v italijansko ustavno območje pojem »posebne zaščite" »tujerodnega" narodnega telesa. Rekli bi, da je to bilo in je še danes v pravni teoriji nekaj epohalnega v zvezi z narodnostnimi manjšinami v državi, fci jo označujemo za kapitalistično. Vse buržoazne demokratične družbe so se striktno izogibale pojmovanja, ki ne bi temeljilo na enakopravnosti državljanov. V striktnem pomenu je tudi pojem o enakopravnosti članov narodnostnih manjšin imel prizvok »tržne vrednosti”: če se bo v boju za obstanek pokazalo, da je tvoja narodnost življenjska, se boš obdržal kat »tUjerodec", v nasprotnem primeru boš izginil v velikem mlinu modernega življenja. Prav zato je ta koncept v italijanski ustavi nekaj novega in se je ostro, .tako kot pojem o krajevnih avtonomijah, bil s centralistično državotvorno »mejaško" oz. »grani-čarsko" miselnostjo, ki je v vsaki nedržavni skupnosti gledala potencialnega sovražnika integritete, suverenosti, nedotakljivosti, enotnosti državnega ozemlja. Zato je povojna ItaFilja, kljub svojemu členu 6 v ustavi, nadaljevala prakso »enakopravnosti posameznikov" v pomenu »tržne tekme" in v praksi ni hotela uvesti pojma o narodnostni manjšini kot skupnosti!, ki je nosilka svojih lastnih interesov na vseh področjih zasebnega in javnega delovanja. »JužnotirOlIski paket" in vse peripetije okoli njega so pokazale, da je rešitev takšnih in podobnih problemov možna v pluralističnem pojmovanju ne samo ob upravni, av-tairhični ali delno zakonodajni decentralizaciji, pač pa tudi in predvsem ob spoštovanju avtentičnosti in avtonomnosti najrazličnejših interesnih skupnosti, med katere brez dvoma spadajo tudi narodnostne manjšine. Danes uvaja italijanska država prav takšno pojmovanje tudi v zakonodajni praksi v zvezi z eno izmed obstoječih narodnostnih manjšin v njenih mejah. Jasno pa mora biti, da uvajanje takega pojmovanja oziroma praktično uresničevanje programa člena 6 ustave ni spontano niti ne »Oktroirano". Za to uresničenje je bilo treba večjih pretresov, potrebna je bila večja meddržavna 'kriza in težki so bili zapleti v eni izmed italijanskih pokrajin. Če hočemo potegniti nekaj sklepov iz dosedanjega poteka »južnotiirolskega spora", prihajamo do mnenja, da se je v Italiji tako v političnem življenju kot v pravni ureditvi Ko je rimski parlament razpravljal o vladnem zakonskem predlogu, ki predvideva spremembo in dopolnila deželnega statuta avtonomne dežele Tri-dentinska-Gornje Poadižje, oziroma zakonski predlog, ki se nanaša na tako imenovani »paket” v korist juž-notirolske manjšine, je v ljubljanski reviji za družbena vprašanja »Teorija in praksa" objavil Karel Šiškovič daljšo razpravo o italijanski politiki do manjšin. Iz članka, ki je bil objavljen pod naslovom »Južna Tirolska — en-kratnost ali zgledi", povzemamo naslednje zaključke, ne samo zanimive, marveč v polni meri veljavne tudi za vprašanje slovenske narodnostne manjšine v Avstriji. Uredništvo pojavila neka nova politična' in pravna kategorija, ki 'igra vlogo samostojnega subjekta vis-a-vrs vseh osrednjih organov ita-lliijansike države. To Vlogo nam razkriva sama razprava ob spremembah in dopolnitvah posebnega statuta avionomne dežele Trideniinsko-Gomje Poadižje. Ze prej, pred odobritvijo »paketa", je bilo glasovanje na kongresu SViP (južnatirol-ske ljudske stranke — op. ured.) v Bocnu »ocnditto sitne qua non” za glasovanje v italijanskem in avstrijskem parlamentu. Ob izglasovanju 97 ukrepov v letošnjem januarju se je to izrazilo v besedah predstavnikov vladne večine, ki so poudarili, da se zakonski osnutek lahko spremeni le pod pogojem, da se z vsako spremembo strinjajo tudi »legitimni predstavniki” južnatirolske manjšine. V tej zvezi je torej celo vloga Avstrije stranskega, drugorazrednega pomena, ker je sama Avstrija prek svojih uradnih predstavnikov izjavila, da »paketa" ni mogoče sprejeti brez poprejšnje odobritve manjšine. Ne bomo tu razpravljati o tem, kako o-pravičujejo to stališče italijanski vladni predstavniki. Res pa je, da izhajajo iz demokratičnih 'koncepcij, fci jih 'lahko vsakdo podpiše, in uvajajo v demokratično delovanje parlamentarizma pojem o nedemokratičnosti večinskega preglasovanja posamičnih interesov. Kljub temu da 'Italijanski vladni predstavniki zanikajo zunanji pritisk, da ne priznavajo kršitev sporazuma De Gaspe-ri-Gruber in prejšnjega posebnega statuta, ne moremo mimo dejstva, da se je pokazalo, da je potrebna nova pot, ki jo vsebuje »paket". Iz tega se da sklepati, da postane manjšina lahko subjekt, ki ga hegemonski narod mora upoštevati, v trenutku, ko se srečajo trije elementi: zavest o subjektu pri sami manjšini, neki določeni demokratični premik pri večini, aktivna zavzetost matice. Vsi ti trije elementi so se »na dolgi progi" srečali pri južnoiirolskem vprašanju 'in so vsak s svojo individualnostjo in z medsebojno prepletenostjo prispevati k sedanjemu začetku nove ureditve. Ne da bi hoteli vsiljevati kakršnekoli nemogoče primerjave, je jasno, da se ti trije elementi še niso srečali v zvezi s slovensko narodnostno manjšino v Italiji 'tn Avstriji, čeprav je precedens Italije morda zelena luč vsaj zo Slovence v Italiji, ki imajo praktično možnost, da sintetizirajo tudi zase za nemško narodnostno manjšino uvedeno prakso izpolnjevanja ustavnega člena 6. Ena 'izmed novosti v razpravi o novem posebnem statutu za Tridentinsko-Gornje Poadižje .je prav ta, da italijanski večinski politiki, spodbijajoč argumente o nujnem spoštovanju mednarodnega sporazuma v Parizu, poudarjajo, kako je »paket" sad njihove samostojne odločitve, njihovega1 demokratičnega pojmovanja o reševanju narod-no-manjšinskih vprašanj, nijihove ustavnosti. 'Poleg tega pa tudi priznavajo, kako je matica tudi brez sklicevanja na mednarodne obveznosti upravičena, da skrbi za usodo svoje narodnostne veje v drugi državi. wCrr v jabolku^ Število hrvaških šolarjev na Gradiščanskem pada Glasilo gradiščanskih Hrvatov — Hrvatske Novine — je svoje-časno objavilo daljši članek z naslovom »Črv v jabolku". Pisec članka najprej govori o jabolku, ki je na zunaj lopo, ki pa skriva v sebi črva, ki ga razjeda, nato pa ugotavlja: »V našem narodnem jabolku prav tako nevidno in neprestano, zato pa bolj tragično in bolj daljnosežno ne razjeda samo en črv, pač pa grizejo številni črvi. Vsi ti črvi imajo en edini ciLj, našo čimprejšnjo raznaroditev. Smrt, ki nam grozi s te strani, je toliko beri j nevarna, ker se od zunaj ne vidi, ki pa je vendarle premišljena in so -si jo zamislili tisti, proti katerim smo se morali boriti v preteklih stoletjih. Kolikor ne pride do izdatnejše pomoči, potem zares zbogom naše narodno jabolko, potem bodo črvi zares slavili svojo žalostno zmago..." Da gornje vrstice — je dalje rečeno v članku — niso nikakršna pretirana izmišljotina, ipač pa žalostna resnica, najbolje pričajo same uradne številke šolskega oddelka pri deželni vladi. Eden najnevarnejših črvov razjeda naše najbolj občutljivo narodno jabolko — šolo. Nekaj podatkov: v šolskem letu 1967—1968 je znašalo skupno število naših šolskih otrok v obveznih šolah na Gradiščanskem (osnovne, državne in privatne glavne šole kot tudi po-litehniški tečaj) 3.227 oziroma 8,3 odst. V šolskem letu 1968— 1969 smo imeli v obveznih šolah na Gradiščanskem 3.104 otroke s hrvaškim jezikom, to se pravi 7,9 odst. Leto dni kasneje, to se pravi v šolskem letu 1969—1970, je znašalo število otrok s hrvaškim materinim jezikom v obveznih šolah na Gradiščanskem 3.051 oziroma 7,7 odst., v letošnjem šolskem letu, torej 1970—1971 smo padli na 2.930 oziroma na 7,5 odst. vseh šolskih otrok. Črv torej izpodjeda, pa čeprav se ne vidi. In to strahotno izpodjeda. V istem razmerju je na Gradiščanskem naraščal odstotek šolskih otrok nemškega materinega jezika in je v šolskem letu 1967—1968 znašal 89,8 odst., leto pozneje 90,2 odst., v šolskem letu 1969—1970 skupno 90,5 °/o, v tekočem šolskem letu pa je dosegel že 91,0 odst. Število otrok z madžarskim materinim jezikom .pa se je v teh štirih letih skrčilo z 1,5 na 1,2 odstotka. Pri tem bi se moglo reči: ,Kaj pa hočejo Hrvati: naj bodo veseli, da so se vendarle skozi 450 let mogli ohraniti. V času, ko je govor o združeni Evropi, narodne manjšine talko in tako nimajo nikakršne možnosti obstanka, nobenih izgledov za bodočnost/ To pa je povsem zgrešeno. Kjer je kjerkoli na svetu zaveden narod, čeprav je majhen, more svojim raznarodovalcem in tlačiteljem reči: ,Najlepša vam hvala za vaše početje/ Kje bi našli take vole, ki bi, kot je rekel Miloradič, sami rinili v jarem? Dogaja se vedno narobe. Vsak pošten človek brani svoje. To rti nikakršen upor, to je le naša demokratična pravica, poudarja pisec članka v Hr-vatskih Novinah, kjer je ob koncu rečeno: »Kar se pa tiče samega turobnega in stalnega nazadovanja števila šolskih otrok z izpovedanim hrvaškim materinim jezikom, se tu morda najbolj jasno vidi, kam vodi stalna diskriminacija hrvaškega jezika v naših šolah. Račun je tako jasen, da se da z rokami otipati: v šole je treba uvesti izjemno poučevanje v državnem jeziku, vse ostalo pa bo prišlo samo od sebe. Na ta način so bili — čeprav ne direktno, ker bi to ne bilo ,demokratično' — naši starši indirektno prisiljeni, da s svojimi otroki že od mladih nog govorijo v tistem jeziku, v katerem se vrši šolski pouk. Rezultat govori sam od sebe, kako učinkovit je ta način. Tri ure na teden za učenje hrvaškega jezika je kot tri kapljice zdravila za bolnika, ki bi potreboval na litre zdravila. Edino pravilna in res demokratična šola 'e tista šola, v kateri pouk upo-teva enakopravnost obeh jezikov, to se pravi dvojezična šola. Da smo si ohranili svojo narodnost skozi vsa pretekla stoletja, to ni nikakršna zasluga Madžarske. Da smo danes na robu izginotja, čigava bi to mogla biti zasluga? Veliko vprašanje, kaj ne?" PosiimecDSvecu WASHINGTON. — Bivši ameriški veleposlanik Harriman in prvi načelnik ame-riške delegacije v Parizu za pogajanja o Vietnamu je obtožil Nixonovo upravo, »da skuša vsiliti južnoviernamskemu ljudstvu vojaško junto in vojno brez konca". Harn-man je nedavno govoril pred podkomisijo za zunanje zadeve predstavniške zbornice, kjer so ga spraševali o problematiki Vietnama. Članom komisije je izjavil, da ni vec mogoče podpirati sedanji južnovietnamski režim. Položaj v Južnem Vietnamu je pr*' šel že tako daleč, je poudaril Harriman, da ni mogoče niti več misliti o ustanovitvi Vlade v Saigonu, ki bo naklonjena Zahodu in ne ostane drugega, kot podpirati ustanovitev nove nevtralne in neuvrščen« vlade. RIM. — Jugoslovanski veleposlanik v Vatikanu Vjekoslav Cvrlja je priredil zadnjo soboto poslovilno kosilo pred vrnitvijo v domovino. Na kosilu so bile številne ugledne osebnosti Vatikana, med njimi vatikanski državni tajnik Jean Villot in msg. Casaroli, ki odgovarja za stike s tujino. Ob tej priložnosti je kardinal Villo* izrazil zadovoljstvo nad razvojem odnosov med Vatikanom in Jugoslavijo, 'ki so po njegovih besedah dosegli visoko stopnjo razumevanja in medsebojnega zaupanja. MOSKVA. — Sovjetska zveza ni pr*" pravljena pogajati se samo o skrčenju tujih oboroženih sil na ozemljih srednje Evrope, ampak tudi o zmanjšanju nacionalnih vojaških efektivov v tem območju našega kontinenta in pomorskih sil na svetovnih morjih. Razen tega je pripravljena pogajati se o slehernem konstruktivnem predlogu, ki bi prišel »z druge strani". Predvsem pa Sovjetska zveza še vedno čaka odgovora na svoje 'ponudbe, ki jih je stavila v zadnjem času. Vse to je z najveejo avtoriteto povedal pretekli petek generalni sekretar KP Sovjetske zveze Leonid Brez- BONN. — Zahodnonemški kancler Wil' ly Brandt je v soboto odpotoval na šestdnevni obisk v Ameriko, kjer se je sešel Z ameriškim predsednikom Richardom Nix°' nam. Razpravljala sta o berlinskem pr°' blemu, o predlogu za pogajanja med^ Vzhodom in Zahodom o zmanjšanju vojaških si* v Evropi, o razširitvi skupnega evropskega trga in drugih vprašanjih. MEXICO CITY. — V Mexico City je odstopil državni sekretar za promet i® transport Enrique Herrera, ki je bil hkrati direktor državne radijske komisije in ko* tak odgovoren za propagando predsednik* Luisa Echeverrie. Domnevajo, da je odstopil zaradi nedavnih študentskih in delavskih demonstracij, kjer je zgubilo življenje več ljudi pri spopadih s takoimenova-nimi »udarnimi četami", po vsej verjetnosti sestavljenih iz tajnih policistov. Razen tega pogrešajo v Mehiki nekaj desetin ljudi, ki so jih nezanci ugrabili. LINZ. — Konec preteklega tedna se je zbralo v Linzu okoli 10.000 vojaških veteranov na zveznem srečanju Kamerad' schaftsbunda. Srečanje je bilo pod pokroviteljstvom zveznega obrambnega ministra Lutgendorfa. Navzoči so bili tudi razih mandatarji SPO, OVP in FPO. Med drugim so zahtevali na tem zborovanju reakcionarnih militaristov, da se odpravij0 predpisi, ki prepovedujejo nositi nacistična odlikovanja iz druge svetovne vojne, zahtevali so »najstrožje ukrepe proti anarhističnim skupinam" in takoimenovano »t0 talno deželno obrambo" (kakor za časa rajnega Goebbelsa). Pred raznimi nagovor* je bila velika parada starih »kameradov > kjer je bilo videti lepo število hitlerjevskih odlikovanj. PEKING. — Jugoslovanski državni sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepava« se je mudil na čelu veččlanske delegacjj na enotedenskem obisku v Pekingu. Obis Tepavca v LR Kitajski je prvi od let^ 1957 na tako visoki državni ravni. Jur/j slovansko delegacijo je najprej sprejel p°~ predsednik vlade LR Kitajske Li HslC ^ Nien. Pogovarjali so se o raznih inedna^ rodnih političnih vprašanjih. Delegacijo J sprejel tudi šef kamboške države princ hanuk. V soboto je bila delegacija pri pre.d sedniku vlade LR Kitajske Ču En La) ^ Razen Pekinga samega si je delegacija P^ končanih pogovorih ogledala tudi komuh »Kitajsko-vietnamsko prijateljstvo" v b1 žini Pekinga. , RIM. — V Tiraliii so v več onkrajl®3 imeli LIM. — V Italiji so v več pokrajin3" imeli zadnjo nedeljo in ponedeljek voli* v pokrajinske in deželne skupščine. Na h ^ čiliji so volili deželno skupščino. Pričak^ vana senzacija sicilskih volitev je vzpo neofašistične stranke MSI, ki je dob ^ ok. 16 °/o glasov in talko povečala svoj °e lež za dobrih devet odstotkov. Precejš®” del tega jc šel očitno na račun krščansk demokratske stranke. Na levici je ostal P° ložaj približno enak. 18. |Wj 1971 v-exyc/nx^5 štev. 24 (1509) — 3 Poletne igre v Brežah SO PRIPRAVLJENE ZA NOVO SEZONO Brihodrvjo soboto bo Petrova go-ra v Brežah spet zaživela: ansam-pod vodstvom prof. Sandlerja S kom ed tj o »Denar je na banki" s ponovitvijo Lukejeve drame •Hadrijan VII/ stopil letos že v 22. sezono. V dosedanjih 'letih je ansambel fa Petrovi gori uprizoril 36 koma-dovr kar ije za amaterske igralce kar spodobno število (državno gledališče uprizori 36 komadov v pe-Jjf1 'letih, če igra celo leto). Da pa Wijvb tej 'kvantiteti — in kvaliteta v Brežah zaradi tega ne trpi —, °Wasti očitno nimajo dovolj razu-^'fcvamja za ta ansambel, kaže dej-Stvo, da so dobili v desetih 'letih ce-870.000 šili', subvencij, od tega P° je 480.000 šil. prispevalo mesto ^■eže (prej pa niso dobili sploh Župančičeve nagrade Prejšnji petek so na ljubljanskem rTVe'Stnerr> svetu podelili letošnje Žu-Poočičeve nagrade, ki jih za obletno pesnikove smrti vsako 'leto podeljuje svet za kulturo pri mestni skupišoini, prejmejo pa jih umetniški Ustvarjalci za posebej izrazite in Pomembne dosežke v minulem letu. Letošnje Župančičeve nagrade je Prejelo šest ustvarjalcev s področij tikov n e umetnosti, glasbe in baleta, SfedalKča ter literature. Arhitekt Machtig je dobil nagrado za kvedfeo kioska „K-67", slikar Marjan Dovjak za uspelo razstavo v kastni g deri ji v Ljubljani, baletni Par Maruša Berginc in Vajko Vidmar ■sta bilo nagrajena za nastop v baletni suiti „Lak", uprizorjeni na °dru SNG, Mile Korun je prejel T>°9rado za dvoje režij v ljubljanski Drami — za uprizoritev drame Stavka Gruma „Dogodek v mestu G<*|i" in maratiltete Gregorja Str— j*1^6 ,Žabe ali prilika o ubogem in P°9afem Lazarju”, Andrej Hieng PQ je dobil priznanje za dramsko .Osvajalec", ki ga je doslej ^Prizoril o že dvoje gledališč, v LKibl'jani in v Beogradu, nedavno P° je iizšlo tudi v knjigi. Nagrade bile podeljene v znesku 6.000 dtnarjev. nič). Poleg tega so edina odrska skupina v nemškem 'kulturnem prostoru, ki ipločUje davke (630,000 šit. jih je bilo do sedaj). Če -primerjamo te vsote z denarjem, ki je bil potreben, da so sploh mogli igrati (ok. 4 milijonov šili), vidimo, kakšna požrtvovalnost je pri nas potrebna za kulturno delovanje iz lastne iniciative. Ob tem bridkem finančnem položaju je razumljivo, da se morajo pri sesfavljanju programa ozirati na finančno stran. Zaradi tega lu-cfi v Brežah prehajajo od zahtevnejših komadov na manj zahtevne, tako leta 1969 Feydeaujeva komedija .Bolha' v ušesu”, lani »Mon-sieur Ghasse” istega avtorja in letos kriminalna komedija .Denar je na banki". V zadnjih letih pa so imeli težave tudi z vremenom. Leta 1961 je bil npr. višek s 30.000 gledalci v sezoni, ipatem je število padlo do lela 1970 na ok. 11.000 gledalcev. Letos 'se obeta spet boljše vreme, tako da bo ansambel na Petrovi gori deležen večjega uspeha, ne nazadnje tudi' po finančni plati, kar mu je glede na subvencioniranje z uradnih strani treba Iskreno želeti. Med novimi knjigami SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti je izdala v zadnjem času celo vrsto razprav in znanstvenih del. Posebno oddelek za prirodoslovne vede je bil v tem oziru zelo aktiven, saj je izdal kar sedem razprav, katerih avtorji so Danica Tovornik, Jože Bole, Egon Protner, Dragica Turnšek in Alojz Šercelj. Vsa dela imajo povzetike v tujih jezikih, in sicer v nemščini ali v angleščini. Vsako delo je natisnjeno v nakladi 1000 izvodov. Opremljena so z bogatim slikovnim materialom. Inštitut za raziskovanje Krasa je 'kot sad svojega znanstvenega dela izdal v nakladi 1200 izvodov zbornik »Poročila", v katerem sodeluje deset znanstvenikov. Razprave so vse iz področja raziskovanja Krasa in imajo tudi nemške, angleške ali francoske povzetke. Delo ie ravnotako opremljeno z bogatim slikovnim materialom, s Skicami ter z raznimi kar- tami. Inštitut za raziskovanje Krasa deluje tako ikot oddelek za prirodoslovne vede v okviru razreda za prirodoslovne in medicinske vede SAZU. Razred za filološke in literarne vede SAZU je izdal v okviru zbirke Korespondence pomembnih Slovencev drugo knjigo »Pisem Frana Levca". Zbirko je uredil France Bernik, ki je napisal tudi opombe in pojasnila, ki obsegajo polovico v 1000 izvodih natisnjene knjige. Inštitut za literature v istem razredu pa je izdal publikacijo z naslovom »Kopitarjeva zbirka slovanskih rokopisov in Zoisov cirilski fragment iz Narodne in Univerzitetne knjižnice v Ljubljani". Zbirko je zbral Vladimir Moški, iz srbohrvaščine ipa jo je prevedel Marijan Ozvald. Knjiga ima francoski in ruski povzetek in je posvečena spominu Antona Sovreta. Naklada je 800 izvodov. Objava slovenske gimnazije Državna gimnazija za Slavence sporoča: 1. Učenci 4. razreda ljudske šole, ki so zreti za 1. kategorijo (1. Klassenzug) glavne šole, lahko vstopijo v 1. razred gimnazije brez sprejemnega izpita. 2. Učenci 4. razreda ljudske šole, ki so zreli za 2. kategorijo (2. Klassenzug) glavne šole, morajo delati sprejemni izpit iz slovenščine, nemščine in matematike, če hočejo vstopiti v prvi razred gimnazije. Prijave za sprejemne izpite naj starši oddajo vsaj do 30.6.1971 na naslov: Državna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt, Lerchenfeldstrafje 22. Sprejemni izpiti bodo v četrtek, 1. julija 1971, s pričetkom ob 8. uri. Izpraševala se bo snov 4. šolske stopnje. 3. Za vstop v višje razrede je potreben oseben razgovor z ravnateljem gimnazije. Ravnateljstva *oooooooo<>oo<>o<><>o<><><>o<><>oo<>o<>oo<>o<>o<>g Razstava o partizanskih šolah V slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani je trenutno razstava „Šolstvo na slovenskem ozemlju v obdobju 1941—1945“ Razstavno gradivo je razdeljeno na tri obdobja: V prvem je prikazano delovanje naprednih učiteljev ter močan vpliv nemške organizacije Kulturbund na slovensko ozemlje in razvoj šolske mreže do 6. aprila 1941. Drugi del razstavnega gradiva prikaže razkosanost slovenskega ozemlja med tri okupatorje ter uvajanje potujčevalnega šolskega sistema. V tretjem in najobsežnejšem delu razstave pa je prikazan odpor slovenskega ljudstva proti okupatorjevemu šolskemu sistemu ter odpiranje in delovanje partizanskih šol na osvobojenem ozemlju. IOOF je z uradnimi dokumenti dal partizanski šoli tudi zakonsko osnovo. Prikazan je delež prosvetnih delavcev-učiteljev borcev, ki so se kot partizani in v ilegali kot ideologi borili za osvoboditev naroda. S statističnimi prikazi, dokumenti, učnimi načrti, učbeniki, slikovnim gradivom, mladinskimi glasili je prikazano, kako je po navalu okupatorjev potekalo življenje v šolah na slovenskem ozemlju. Razstava je posebej posvečena doraščajoči mladini, ki se naj seznani, pod kakšnimi pogoji je delala partizanska osnovna in srednja šola. Zgodovina šolstva v času NOB je sestavni del splošne zgodovine slovenskega naroda. Razstava bo predvidoma odprta do konca meseca novembra. Š0OOOOOOOOCOOOOOOOOOO0O0OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOČ SLOVENSKI GLASBENI NARAŠČAJ je v Celovcu pokazal visoko raven Koncertna publika v Celovcu je prejšnji ieden spel imela možnost, da spozna in občuduje visoko raven glasbenega naraščaja v Sloveniji. V Domu glasbe, k'jer se je zbralo znaifno število poslušalcev, je goslovail orkester Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani. Ta vsakoletni koncert ije postali že tradicija in tudi letos je 'bila kvaliteta mladih glasbenikov na zavidljivi ravni. Pod vodstvom prof. Cirila Veron-ka je 14 godbenikov začelo večer s Skentovo skladbo »Druga simfo-niefa za mladino". Poseben aplavz je dobil violinski salo. Mladi Iztok Sorti ilz razreda Vinka Šušteršiča — ta je prevzel vodstvo orkestra — je v Krekovi skladbi Jnventiones ferales” (za violino in orkester) pokazal svoje izredno znanje na violini. Povečani orkester je nato zaigral »Fantazijo za flavto iin orkester", kompozicijo Francoza G. A. Hiieja, ki je bila predvsem za flavtistko Ireno Grafenauer izredno zahtevna; ta pa publiko ni razočarala in je podala izbrano igro. Prvi del programa je zaključila »Hebridska uvertura" Fe!lxa Mendelissohn-Bar-fholldija, kjer Sta prepričali predvsem obe sol o-k tanim eti. Nada Perko, ki jo publika pozna že od lanskega leta, si je izbrala izredno 'težko klavirsko skladbo Franza Liszta »Koncert za klavir v es-duru", ki jo je pa obvladala v vseh njenih partijah iin pokazala briljantno virtuoznost. Koncert je zaključil prvi stavek iz Čajkovskega 6. simfonije »Pafhe-ticfue”. Prof. Šušteršič je dokazal, da ima orkester 'izvrstno v rokah, čeprav ,je imel pred seboj zelo mlade glasbenike, ki pa so partituro zaigrali kot poklicni orkester. Z dodatnim Dvorakovim »Slovanskim plesom" so se ljubljanski glasbeniki poslovilni od celovških poslušalcev, ki so se ijiiim zahvalili z bučnim aplavzom. KULTURNE DROBTINE Q V Moskvi )• iiila krajša antologija sodobnih jugoslovanskih pesnikov. V uvodu pojasnjuje kritik Vladimir Ognev, da so v izbor prišli samo sestavki, nastali med leti 1961—1969. V izboru je triindvajset avtorjev, od Slovencev pa so zastopani Pavle Zidar, Marijan Kolar, Ivan Potrt In Smiljan Rozman. Knjiga je izšla v trideset tisoč izvodih. 0 Strokovnjaki računajo, da bo leta 2000 živelo na svetu 6 milijard ljudi. Od tega jih bo živelo po mestih ali v mestnih konglomeratih 4 milijarde. Zaradi primerjave bomo navedli, da je pred 70 leti, torej okoli I. 1900 živelo v mestih le 90 milijonov ljudi. Spet zaradi primerjave je treba povedati, da na področju Tokia narašča prebivalstvo za pol milijona ljudi na leto. Leta 1955 je na področju ..velike-ga Tokia" živelo 22 milijonov ljudi, leta 1980 jih bo že nad 40 milijonov. Na področju Miinchna se Je v zadnjih letih število prebivalcev povečalo za 750.000 oseb. 0 Za prihodnjo gledališko sezono pripravlja dunajski Burgtheater novo režijsko in inscenarijsko priredbo B. Brechtove »Matere Korajže". Gerhard Klingenberg be vodil režijo, glavno vlogo pa bo igrala Hilde Krahl. Tone svetina 75 4 Sonce je že zdrknilo za hribovje in sence so prepregle 9°zdove, ko sta s komandantom odhajala iz čele. Oren je bili miren. Nemci niso rinili iz mesta — najbrž *Ovo!jo sveže zapadlega snega in premestitve napadajočih ®rtot( ki so vse menjale položaje. Redkii topovski streli pa 40 naznanjali, da jiih ni minila valja do spopada. Garazd je bil zaradi Primoža vso pot zamišljen in Zaskrbljen. 'Primož je mlad, zaletav iin utegne res napraviti O^odno neumnost, ki mu je ne bi nihče oprostil.. . Med večerjo je Fazam zlobno vprašal Drena : »No, kako kaj pretipala lepo gestapovko? Ali je kaj priteklo iz zdaj, 'ko ji gre za nohte?" Ker pa sta oba preslišala ^ifcgovo neokusno vprašanje, je nadaljeval: »Premehki Z njo vred bi bilo 'treba zapreti in pretipati tudi lega n®duiega Orlova in zaljubljenega mitraljezca, ki se je z zabil na samem kar za nekaj dni in tako pravzaprav d®*©rtiral 'iz enote." Ko mu še zmerdj nista odgovorila im sta mirno jedla d°Prej, je poskusil še enkrat: »Niso mi všeč ljudje v tej /*'■ Najbolje bi bilo zamenjati poveljstvo. Kvarijo nam Saj se ije celo četni komisar zabil za nekaj dni, da se Prede žal." Zdaj je bilo Gorazdu, ki se je spomnil na prsteni Pajkov obraz in vzorni razpored čete na položaju, dovolj. Ze dolgo je težko prenašal Fazanov primitivizem im njegovo vzvišeno stremuštvo. Razburjen je odložil žlico in menažko 'in vsldl. Nevoljno je premeril od nog do glave rdečeličnega fanta in mu jezno zabrusil: »Fazani Svetujem ti, da se vtikaš samo v stvari, ki se te tičejo neposredno in zanje odgovarjaš. Presajaj pa le tisto, kar lahko razumeš. Ce imaš kakšne pripombe glede obnašanja komunistov, predlagaj, pa bomo sklicali sestanek. Zavedaj se, da se je četa komandirja Orlova odlično izkazala v soteski. Bataljon je ponosen nanj. Nama s komandantom ni do čenč, še posebno pa nama je zoprn tvoj način izražanja." Fazanu je zaprlo sapo. V zadregi si je popravil pas in ga zategnil za eno 'luknjo. Menda je skušali pokazati, koliko je že shujšal v bojih za Idrijo in da iima, če strada in se bori, tudi pravico govoriti. Potem je dejal užaljeno: »Nisem vedel, da predlogi namestnika komandanta niso zaželeni." »Takšni, kat jih daješ ti, res niso, meni že ne. Nov sem in 'je bolje, da se pomenimo prej kot kasneje," je resno dejal Dren in nevoljno motril Fazama, ki je brž vzel v roke brzostrelko, prislonjeno na bližnje drevo. »Mislim, da bi bilo primerneje, če pregledaš nočno zasedo ab cesti, ker bi ncss prav lam lahko presenetili." »Razumem, tovariš komandant,” je dejal užaljeno Fazan skozi zobe i'n se 'izgubil s kurirjem v noč. »Sil sem te preklete gliste iin vesel, da 'je odšel; se bova vsaj lahko soma nekaj važnega pomenila," je rekel Gorazd. Z vejo je podrezal v ogenj. Roj isker je hušknil mimo njunih obrazov in se v lokih zgrnil v sneg. Nato sta prižgala cigareti. Dren je bili veseli, da je dobil komisarja, is katerim sta se razumela in si lahko zaupala. Sedaj je nestrpno čakal, kaj mu bo povedal. Gorazd ni mogel več Skrivnosti zadržati zase. Vse, ker je izpovedala Ana, je povedal Drenu im zaupljivo poudarili: »Saj se spomniš, Dren, kaj sem ti pravil o gestapovskem majorju, zavoljo katerega so me prestavili v brigado." »Po opisu sodeč, ga je Jelen videli ob ruševinah gorečega Lovčevega hotela na Pokljuki," je dejal Dren. »Prepričan sem, da je provokator. Poglej, Dren, tole pištolo. Novi walter, sedemkaliibrski." Odprl je tok s pištolo, vzel orožje in ga pomolil komandantu. »Lepa je in dobra," jo je pohvalil Dren. »Ta je njegova." »Kako njegova?" »Dal mi jo je. Kot dokaz, da želi resno in pošteno sodelovati z mami. Že čez nekaj dni sem ubil z njo nemškega policista. Kasneje mi je poslal še nekaj mumicije, zavoj zdravil, nekaj kart specialk ter izčrpno poročilo o nekaterih nemških enotah na Gorenjskem in o njihovi oborožitvi. Vse te reči mi je prinesla gostilničarka Doris, saj sem ti že nekaj pravil o njej. Sedaj sem prepričan, da so me tudi zavoljo nje spravili s terena. Zasumili so, da mi je preveč naklonjena, in so se me znebili na lep način." »Baba je hudič," je dejdl Dren im 'podrezal v ogenj. Sence plamenov so se zgrinjale v nočni mir visokega drevja. In Gorazd je nadaljeval. »Z lepo črnooko gostilničarko so me bili povezali te-renci. Delala je koristno in dosledno po naših navodilih. V gostilni so se ustavljali Nemci vseh rvrsti vojske in policija, Marsikaj so 'izbrbrali, kadar so bili pijani, nekaj pa je zgovorna in prikupna ženska iz njih izvabila. Obiskali so nas beneški Slovenci V nedeljo 6. junija je bila na obisku v naših krajih skupina beneških Slovencev. Izlet je priredilo Prosvetno društvo „lvan Trinko" v Čedadu, udeležilo pa se ga je nad 50 oseb, večinoma člani omenjenega društva; bili so Iz raznih beneških dolin, med njimi delavci, kmetje, študentje. Bil je to prvi večji obisk beneških Slovencev pri slovenski narodnostni skupini na Koroškem, bil je to uvod v tesnejšo povezavo med beneškimi in koroškimi Slovenci, ki doživljamo podobno usodo in nas poleg skupne narodne pripadnosti ter materinega jezika povezuje tudi skupni boj za narodni obstoj in razvoj. Na ital ijans ko-avstr i jski meji, kjer so izletnike ilz Benečije pričakali zastopniki naših organizacij, so se beneški Slovenci srečali tudi s skupino slovenske mladine iz Gorice, ki je istega dne prav tako napravila izlet po južnem delu Koroške {o 'tem izletu smo poročali že v zadnji številki našega lista — op. ured.). Tudi skupina 'iz Benečije si je lepote naše zemlje ogledala z razglednega stolpa na- Krotasti gori pri Hodišah, potem pa se je po kratkem obisku pri Gospej Sveti in v Celovcu ustavila pri Ogriisu v Bilčavsu, kjer so se beneškim Slovencem pridružili predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in včlanjenih organizacij. V imenu ZSO je beneško skupino pozdravil predsednik dr. Franci Zvviitter, ki je nakazal zgodovinski pomen prvega obiska beneških Slovencev na Koroškem 'in poudaril, da Slovence v Benečiji in na Koroškem povezujeta ista usoda in skupna borba za dosego človečanskih 'in narodnostnih pravic. Odgovoril mu je vodja beneške skupine Izidor Predan, ki se je zahvalili za prisrčni sprejem med brati na Koroškem in prav tako naglasil enako usodo in enako 'borbo beneških 'in koroških Slovencev za tiste pravice, ki so sicer 'lepo zapisane v italijanski iin avstrijski republiški ustavi, vendar jih sloven- ska manjšina v obeh državah še zdaleka ne uživa v zadovoljivi meri. Na skupnem razgovoru predstavnikov beneških in koroških Slovencev je bilo izraženo prepričanje, da ta prvi uradni stik gotovo ne bo ostal edini, marveč da se bo med obema narodnostnima skupinama razvito medsebojno sodelovanje v obojestransko korist. „Sedaj bo treba razviti sodelovanje," zaključuje Izidor Predan v Primorskem dnevniku poročilo o iem obisku — in temu se v polni meri pridružujemo tudi mi. »Tita so plodna1, če bomo dobro sejali, bomo imeti tudi dobro žetev." Radiška uprizoritev „Begunke“ DOMA IN PRI SOSEDNJIH DRUŠTVIH Poletna prosvetna sezona se bliža kancu. Na polju je vedno več dela in tudi 'turistična sezona se je pričela. Kljub temu pa so naši prosvetaši na Radišah še pridno pri delu. Igralska skupina je letos naštudirala igro »Begunka", s katero je zabeležila lep uspeh. S to igro so se, kot po navadi, najprej predstavili naši domači publiki, nato pa so šli gostovat še k sosednjim društvom. Pred tem pa so igro ponovili še na domačem odru, in sicer na praznik vnebohoda 10. junija. Moramo reči, da je dvorana, kljub ponovitvi igre, bila dobro zasedena. V nedeljo 13. junija se je igralska skupina podala na pot. Dopoldne so naši 'igralci z »Begunko" nastopili v Železni Kapli, kjer so bili deležni prisrčnega sprejema in tudi obisk predstave je bili zadovoljiv, čeprav so v zadnjih tednih v Železni Kapli imeli številne prire- Mace nad Svečami V soboto 5. junija smo se na pokopališču v Svečah pri Bistrici v Rožu poslavljali od Kosmovega očeta Filipa Partla, 'ki je umrl v starosti 73 let. Iz vseh 'bližnjih pa tudi iz oddaljenejših krajev so prišli sorodniki, znanci in prijatelji pokojnika, da se poslovijo od njega, ki je daleč naokoli slovel kot vzoren gospodar in trden narodni značaj. Filip Parri, gospodar Kosmove kmetije na Mačah, je z vsem srcem ljubil zemljo, ki jo je obdeloval z marljivostjo in s strokovnim znanjem. Bil je predvsem dober govedorejec in umen sadjar, mnogo časa pa je posvetil tudi čebelam; na vseh teh področjih so mnogi drugi iskali pri njem nasvet in pomoč, kajti Kosem ni bil le vzor, marveč tudi izredno dober in je vedno rad pomagal, 'kjer je le mogel. Enako ljubezen, kot jo je gojil do svoje kmetije, pa je izkazoval tudi do naroda in materine besede. Zlasti v mladih letih je bil vnet prosvetaš ter je kot pevec, tamburaš in igralec požrtvovalno sodeloval v domačem Slovenskem prosvetnem društvu „Kočna“ v Svečah, v katerem je v letih po prvi svetovni vojni opravljal tudi tajniško funkcijo. Ko se je poročil in prevzel kmetijo, je moral svoje sile posvetiti predvsem skrbi za dom in družino, vendar pa je tudi naprej ostal najtesneje in aktivno povezan s prosvetnim delom in narodnim dogajanjem. Bil je med tistimi požrtvovalnimi prosvetnimi delavci, ki jih je Slovenska prosvetna zveza ob svoji 50-letnici odlikovala z „ D r a b osn j a k o v i m priznanjem". Kosmovega očeta Filipa Partla bomo ohranili v častnem spominu, žalujočim svojcem pa velja naše globoko sožalje. ditve. V imenu gostiteljev, to je SPD »Zarjo”, je Izrekel dobrodošlico predsednik Peter Kuhar, v imenu radlških igralcev oziroma društva pa se je zahvalil Janko Tol-majer. Iz Železne Kaple je pol vodila v Sl. Primož, kjer so bili radiški igralci gostije SPD »Danica" v Št. Vidu v Podjuni. Z »Begunko" so nastopili v dvorani pri Voglu. Tudi šent-vidski prosvetaši so igralce toplo sprejeli. To je predvsem prišlo do izraza v besedah dobrodošlice, ki jo Ije v imenu »Danice" izrekel dipl. trg. Habernfk, medtem ko je v imenu goslav spregovoril učitelj Tomi Ogris. O igralskem uspehu teh dveh predstav Radiišani sami ne bomo poročali. Morda bo o nastopu naših igralcev in vtilsu, ki so ga zapustili 'publiki v Železni Kapli in v St. Vidu, pisal 'kdo 'izmed obiskovalcev iteh dveh predstav. Mi lahko rečemo samo toliko, da smo z nastopam na teh dveh gostovanjih bilki zdo zadovoljni in da so se igralloi res potrudili, za kar jih je občinstvo nagradilo z močnim aplavzom in pozornim sprejemanjem posameznih prizorov. Zoprače V petek 4. junija smo na pokopališču v Žapročah položili k zadnjemu počitku Marijo Urbajs, ki je umrla čisto nenadoma, kor je za družino, posebno pa za sina Labota Ibil hud udarec, saj ije zadnja leta živela pri njegovi družini na Žopračah. Pokojne Marije Urbajs se spominjamo zlasti kat Smonkove mame v Dolah pri Ražeku. Kajti Šmanko-va družina Ije 'bila ena Izmed tistih zavednih slovenskih družin, 'ki so se vedno udejstvovale v našem na- Letovanje naših otrok na Jadranu Tudi letos bo letovalo ena skupina naših otrok na morju, in sicer v Savudriji od 21. julija do 10. avgusta t. I. Starši, ki želijo poslati otroke na letovanje, naj vložijo pismeno prošnjo, iz katere mora biti razvidno: ime, poklic in naslov staršev, ime otroka in izjava, če je že bil na letovanju in kolikokrat. Tej prošnji je treba priložiti: — zadnje šolsko spričevalo, — priporočilo krajevne prosvetne ali zadružne organizacije, — osebno izkaznico s sliko in — režijski prispevek za dokazano socialno potrebne otroke šiL 500.— (za ostale je treba plačati šli. 1000.—j. in vse skupaj poslati do najkasneje 30. junija 1971 na naslov: Počitniška kolonija, Gasometergasse 10, 9020 Celovec-Klagen-furt. Vožnjo do Ljubljane in nazaj plača vsak udeleženec sam. Posebno opozarjamo, da posameznih dokumentov ne sprejemamo. Za prijavljenega velja šele otrok, za katerega so biti hkrati oddani vsi dokumenti. Po 30. juniju ne sprejemamo več prijav. Za vsakega otroka je treba poteg navedenih dokumentov oddati tudi zdravniško spričevalo, ki pa ne sme bili izstavljeno prej kot 10 dni pred odhodom skupine na letovanje. Iz zdravniškega spričevala mora biti razvidno, da je za otroka letovanje na morju priporočljivo. Šele ko prejmemo to spričevalo, velja otrok za dokončno prijavljenega. Otroci uživajo na letovanju zdravstveno zaščito, ki obsega: — primerno sanitarno oskrbo pod vodstvom zdravnika, — prvo pomoč in zdravstveno nego za lažja obolenja, — v težkih primerih takojšnji prevoz v najbNžnji zdravstveni zavod. Otroci pri zavodu niso zdravstveno niti nezgodno zavarovani. Zato morajo starši v primeru bolezni povrniti stroške bolnice, v kolikor jim jih ne nadoknadi zavarovalnica, pri kateri so zavarovani. Za osebno Izkaznico otroka velja izkaznica (Personataus-vveis), ki jo izstavi okrajno glavarstvo, ali pa potni list. Za otroke z osebnimi izkaznicami je potrebna tudi izjava očeta oz. zakonitega zastopnika, da se strinja s potovanjem otroka v inozemstvo. Za letovanje pridejo v poštev le otroci v starosti od 9 do 14 Ie 1, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso bili na letovanju. Otroci, ki so biti že tri in večkrat na letovanju, bodo upoštevani samo v primeru, da bo še kakšno mesto prosto. Starši, katerih otroci bodo sprejeti na letovanje, bodo po končanem prijavnem roku in po predložitvi zdravniškega spričevala dobili pismeno obvestilo in potrebna nadaljnja navodila. Opozarjamo, da je število otrok, ki jih lahko sprejmemo, omejeno in da bodo otroci sprejeti po vrstnem redu prijav in po zdravstveni tersociaini potrebi. rodnem življenju in je zalo njihov gostoljubni dom vedno 'bil na razpolago našim političnim itn prosvetnim delavcem. Marija Urbajs pa je tudi aktivno sodelovalo v Zvezi slovenskih žeina. Pogrebne svečanosti je opravil logovoški župnik Martin Hotimic, Jogovaški pevci pa so ob odprtem grobu zapeli pesmi žalosttnike. Marijo Urbajs bomo obranili v lepem spominu, žalujočim sorodnikom i*1 posebno sinu Labotu pa izrekamo naše iskreno sožalje. CENJENE BRALCE prosimo za razumevanje, ker smo zaradi pomanjkanja prostora morati izpustiti vrsto dopisov in poročil, ki pa jih bomo objavili ob drogi priložnosti. Uredništvo Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: Navdušen sem bil nad njenimi poročili iin nad njeno vnemo. Nekaj pustolovskega in neubranljivo ženskega je v njej. Potem je prisila s poročilom, da se je ustavil v njeni gostllhi pripadnik gestapa z željo po zvezi z nami. Vendar se je bala in se izgovarjala, da ne mara takih zvez, da je prenevarno. Skoraj prisilili smo jo, da Ije prevzela zvezo med njimi in nami. Nekajkrat zapored je prinesla od njega orožje in poročila, ki so nas presenetila in zmedla, tako so bita točna. Potem smo se sestali. V neki zapuščeni hiši nedaleč od ceste, v bosti'. Pripeljala ga 'je gostilničarka. Prišel je som, oblečen civilno, oborožen samo s pištolo. Kazal nam Ije staro, zbledelo izkaznico komunistične partije Nemčije 'iz prvih let po prvi svetovni vojni, ki Ije šila potem iiz rok v roke in smo jo radovedno ogledovati. Med pogovorom ni bit videti ne posebno bister ne neumen. Njegove ocene položaja o izidu vojne pa so bile za nas presenetljive. Nii mi ušlo, da ga je ženska v mraku včasih 'kradoma ošinila z občudujočim pogledom. To sem pripisal njeni koketnosti — ženska je pač željna novosti — 'ker je bil tujec, zanimiv in skrivnosten. On ipa se zanjo ni niti zmenil; preveč ije bil politično razgret, da bi jo imel' za mar. Po tem, kar mi je povedala Ana, pa sem prepričan, da je prav gotovo tudi njo že vpregel v svoj voz, če ni bila vprežen a že takrat." »Sumiš jo, da ije tudi ona gestapavka?” »Prav lahko je postala. Takrat pa najbrž še ni bila. Zelio nam je bila naklonjena. Nora na partizane." »Kako nora?" »Kot so ženske. Menda veš, kakšna je ženska, ki ji je mož premalo." Dren se je zasmejal: »Imel isem že tudi eno tako, pravzaprav je ona imela mene. Njen mož je bili ostal v švaba-riiji. Staknila me je, ko sem ji pomagal' nesti kovček na po- stajo. Če je ne bi bil pustil, bi bile čez kdkšen mesec ostale od mene samo hlače.” »Saj bi 'bilo tudi z mano tako, če bi se večkrat dobila. Na srečo pa je 'prišla na zvezo vsak teden te enkrat In še takrat nisva bila vedno sama. Mimogrede me je položila. Saj veš, kakšni smo komisarji. Politični delavec, ki misli samo na novo družbo In na nove lljudi, je idealist, polin obzlrov. V ženski ne vidiš tega, kar je pod kikilo, če se meniš z njo kot s članom osvobodilnega gibanja. Imaš jo za povsem enakopravno. Pravzaprav se ti zdli že sama misel na tisto podla In nepoštena, izrabljanje družbenih interesov za zadovoljitev osebnih želja ... Tudi ijaz sem jo gledal tako, čeprav sem v temi zaznal bliskanje njenih oči in opojni duh po rrtladi ženski ter začutil elektriko, če me je prijela za roko. Bilo je Ob koncu poletja 1942; Nemci so bili zelo močni in v ofenzivi, zato smo se sestajali le ponoči. Midva sva ise shdjalla v gozdu, dobro uro hoda od naselja. Saj veš, moški opazi ali začuti, kadar ženska nekaj hoče od njega. Ni treba, da bi bil za to obdarjen s posebno pametjo. Ženska, ki sama hoče, je mnogo bolj pripravna, kot smo mi, moški. Ta ije pa še posebej pripravna. Nekaj časa me je samo gledala. S tem mi je vzbudila takšno poželenje, kot bi me začarata. Hotel sem imeti čisto vest pred stranko in ipred tistimi v četi, 'ki še sanjati niso smeli o takih rečeh. Saj veš, da so takrat ustreliti partizana tudi za škatlico cigaret, če jo je izmaknil, in da so bili tudi glede žensk zelo strogi. Menda me je imela za bojazljivca ati pa je tisti večer zaznala maj osupli pogled iin me sklenila zapeljati. In -jaz sem ji podlegel. Bila je sinja poletna noč, v temi so peli črički, vse je odmevalo od življenja. Nekije je zaukola sova. In to je izrabila. Stisnila se je k meni, češ da ijo je strah. Bila je lahko oblečena iin začutil sem njene prsi, k' so se ugreznile pad majo roko. Nikamor ne gre, dokl®r pojejo sove — je rekla — pa tudli če bi bila do juh0 v hasti. Poskušal sem jo pomirili. Poiskala je majo roko, v temi sem videl njen lepi obraz in žareče oči. Rahlo sem jo prižel k sebi in čutil, kako drgeče ad vznemirjenja -j” tako drgečejo samo ženske, ki ne morejo obvladati strasti- Potem mi je rekla, da me ihna rada In da si zato ne more pomagati. Objela me je in se mi zagrižla v ustnic®' Povsod sem čutil njene rake in prekleto mi je bilo nerodno, ker nisem vedel ne kaj bi rekel ne kaj bi počel. S tako žensko še nisem imel posta. Vsaka se je branila, ta pa m® je kar potegnila nase. Sam ne vem, kako sva se znašla v travi. Sova je že zdavnaj utihnila, ko sva se še vedno valjala. Nič nama ni 'biilo mar. Tudi' to ne, da 'je nekje spodaj na cesti zalajalo strojnica. Ko je potem vstala lin si urejala obleko in 'lase, se j® smejala, da so ji blesteti rabje v mesečini. Rekla je, da j® vedeta1, da sem fant od fare. In ta je rekla na neki iposebe® način in se spet pritisnita k meni." Gorazd je spet prižgal cigareto in se ob razburljiv®111 spominu zastrmel v ogenj. Dren ise je zakrohotal: »Ta pa je bila potrebna ko slar zajec strela." »Se bolj, Dren. Ko sem se naslednji dan ustavil n** travniku, tam, kjer sva se valjala, sem videl, da 'je P°' pulila toliko trave, da bi z njo lahko nakrmil kravo. -* vedno sem bil ves omotičen in ves prevzet ad njene Kar mraz mi gre skozi kosti, če pomislim, da sva P,e' bila skupaj precej večerov in nekaj noči. Nekoč ml J rekla, naj je ne obsojam, ker me ima rada. Njen mož d , je reva in si ga ni sama izbrala. Da šele ab meni ve, k '8. junij 1971 Štev. 24 (1509) — 5 TRIBUNA BRALCEV: Zum Partisanendenkmal in Ebenthal Der Verband der K a miner Parti-^en hat in etllichen Gemeinden ''Orntens Partiisanengraber venscho-^ert oder erweitert. So auch im «>enthci!, wo die seit Kriegs&nde pestebende Grabstčrtte, w&!che bis jetz) mrt drei 'Eisenkreuzen versehen Wori verschonert wurde. So hal man ®wien geschmackvollen, modernen ^robstein hingesetzt, welcher Auf-schrHten in deutscher on d slovveni-Sprache tragt. Neben zwei ar|ti,sonen, die hier beerdigt sind, ^de audi der beiden Polen ge-docht, welche — so aus mundlicher ~°&tflieferung — onscholdig zum 'ode durch den Strang verurteilf Wurden. Es ist auch weiter aus rr*tad'licher Oberlieferung olterer aliter Leute im Orte bekannt, man zu dieser Hinrichtung, in dieser Gemeinde statt-9efur»den hat, samtliche zor dama-,*9®n Zeit hier 'lebervde Polien, meist J-Oodarbeiiter, zosammengetrieben j®"i welche dann gezvvungen wur-°®ni on dieser Hinrichtung teiizu-nehm&n. Das sprioht vam Saditsmus der seeDschen Grausamkeit je-J'®r Zeit, von der heute noch Leute r^iaopten, sie sei schbn gevvesen. I'lcbt nor Deutsche sind Menschen, °0ch Polen! Nun gibt es aber Krei-56 'in Ebenthal, d en en es garnicht ist, dafj man den beiden Par-ls°n&n ond den ermordeten Polen Statt der drei Kreuze einen scho-n&n Grabstein binsteltt, auf dem unter anderem noch zu lesen steht v°n Opfem des Faschismus. Es ist r^dvt, vvenn man unseren Soldaten ®*nen Grabstein oder ein Denk-setzt. Sie mufjten sich einsetzen U|'d 'ihr Leben hingeben, ob sie ^oltten oder nicht, tur eine Dikta-ibr ein unmenschiiches Regime, ** dem sich sehr viele Menschen Wilde Tiere gebardeten, ohne . erstand und Herz. Deshatb haben Deotschen und Osterreicher, ^ tur so eine Sache kampfen •nvufjten", ob sie wdllten oder l'(cbt, ein Denkmdl verdient. Eben-*? haben aber auch jene Menschen ^n Dervkmal oder wenigstens einen fabstein verdient, die gegen Hit-■^■'Deotschland gekampft haben °de’r als Zivilisten ihr Leben lassen Jahten, we?l sie triih genug erkann-ni vvie sinrtlos dieser Krieg war, ^‘e unmenschlich und kalit dieses Ke9ime. . hJon, diesen Menschen hat ein ®rband einen Grabstein gesetzt. Keiner von ons hat auch nur einen Groschen dazugegeben. Keinem wurde deshailb nor ein Zentimeter von seinem Grab fur diese Sache weggenommen. Troitzdem g.'bt es in Ebenthal Kreise, die prompt so rea-gient haben, wie zu befurchten war. Sie sind dagegen — wie solite es auch andens sein — dafj ein Ver-ein, dem sie keinen Schilliing gege-ben hatten, von seinem Geld tur diie Opfer des Faschismus und fiir die VViderstandskampifer gegen Hiitler-DeotscHland einen Grabstein 'kauft, um das auf dem Ortsfriedhof befindlliche Grab dieser Menschen zu verschonern. Man wird diese Leule iin rhrem Denken und Empfin-den nicht ummodeln ikbnnen; aber sie soiilen nicht glauben, dafj atle in der Gemeinde so denken wie sie. Das ist ein Irrtum! Unversitandlich wurde diese Sache ailerdings in jenem Augenblick ats man damif begann, den hiesi-gen Ortspfarrer vaN und gonz tur die Errichiung dieses Grabsteines amn Ortsfriedhofe veranifwortlich zu machen. Da viele Menschen auch in Ebenthal' nicht fahig sind, dazu eine eigene Meinung zu haben, und uber die Bestimmungen des Oster-reichischen Staatsvertrages nichfs vvissen, oder nichts wissen wol1en, sei der Artikel 19 hier angefuhrt. Dori heifjit es unter anderem: „Os>terreich verptlichtet sich, die auf asterreicbischem Gebiet befind-'tichen Graber von Soidaten, Kriegs-getangenen ond zwangsweise nach OPOMBA UREDNIŠTVA V rubriki »Tribuna bralcev” objavljamo od časa do časa dopise bralcev, pri lem pa izrecno ugotavljamo, da v posameznih prispevkih izraženo mnenje ni nujno tudi mnenje uredništva. Uredništvo Dsterreich gebrachten Staatsange-horigen der atliierten Machte und jener der anderen Vereinten Natio-nen, die sich mit Deulschland in Kriegszustand befanden, zu achfen, zu schutzen ond zu erhaiten; des-gleichen die Gedenksteine ond Embleme dieser Graber, sowie Denk-maler, die dem milliiitarischen Ruhm der Armeen gewidmet sind, die auf osferreichisChem Stoatsgebiet gegen Hitler-Deutschland gekampft haben.” Soweit der Arftkel 19 des Oster-reichischen Staatsvertrages. Man sagi in 'Ebenthal, dafj Herr prof. Božic Schuld a;n diesem neu herge-richiteten Grabmat itragit, denn er hatite ols Obersfer der Friedhof-verwail'tung verhindem mussen, dafj man diesen Menschen ein schones Grab errichtet. Herr Pfarrer Božic hdtte ruhig ne‘in sagen konnen. Ganz abgesehen davon, dafj sei-ne Zu- oder Absage in keiner Wei-se gefragt war, hdtte er miit einem personlichen Nein die Aufstellung dieses Grabmales nicht verhindern konnen! Er hatte sich strafbar ge-macht, wetl er dam'if gegen den Sitaatsvertrag und somif gegen die osterreichiische Verfassung ver-stofjen hatte! Es sieht aber in Eben-that gerade so aus, alk hatte man von >ihm miiit eilner Selbstversfdnd-lliichkeif sondersgleichen erwartet, dafj er ak Staafsburger und Ange-stellller des Bondes gegen die Verfassung ond gegen die Bestimmungen des Sfaaitsvertrages verstofjt. Das von einem Menschen zu er-warien oder zu verlangen, ist skru-pellos, ja unverschamt. Es wird des-hatb jeder vernunftige Mensch ver-stehen, dafj Herr Pfarrer Božic hier voiMIkommen schuildtos zum Hand-kufj kommit. Schiliefjlich hat er sich, wie vi ©le andere Pfarrherren, nur an die Gesetze und Bestimmungen der Republik gehaliten. So we1iit wird aber in bestimmten Bevdlkerungsschichitein dieser Gemeinde nicht gedacht. Mogllicher-weiise wird man gegen diese Grab-statte Uniterschniften sammeln. Ganz gleich, wie jeder Einzelne dazu steht und daruber denkt: er sblif be-dertken, dafj eine Unterschrift er-istens keine W'irkung erzielit und zvveiteros von den meistten unuber-dacht ond ungewoillt gegen den hiesigen Ortspforrer « abgegeben wird, da man ija ihn in dieser Sache zom AHeinschutdigen gesfem-pelt hat! Weder er noch diie Gemeinde ist fur diieses Grabmail ver-anitwortPich zu machen. Abschiliefjend sei noch erwahnt, dafj diese Grabstatten ond Denk-mdler durch den Staat gesetztich geschiitzt sind, weshalb jede mut-vviillige Entfemung oder Beschadi-gong streng bestraft wird und in Ebenthal, da es sich om ein Denk-mail auf dem Ortsfniedhof handelt, aufjerdem Friedhofsschandong be-deoten wbrde. (Adrette erliegt) Vse misli izvirajo iz ljubezni ene... Koroška je moja ljubezen in moja bolečina. O ljubezni govoriti pa je težko in problematično, ker prava ljubezen je tiha, neslišna; ni prešerna, se ne napihuje, ne išče svojega — vse prenese, vse veruje in upa. Besede pa so pogosto tako hrupne in prav zato rade izzvenijo prazno. Moj glas bo nebogljen in jecljajoč: Čisto preprosto — ljubim jo. Tiha je moja ljubezen, vendar vztrajna kot teče Drava in Zilja. Ljubim jo v njeni biserno-zeleni lepoti. 0 ROŽ moj — zelen je kot štajerski pušelc. 0 ZILJA — svetlo zeleno-rumena kot Istra spomladi. £ PODJUNA — temno zelena je; bolj temna, kot njeni borovci in temne smrekove hoste. Jezera njena številna — otožne, lepe oči, ki jim le redko vetrič gladino vzvalovi. Na jugu pa resno mrmrajo Karavanke. V vencu treh dolin živi, stisnjen v zadnji kot, nekoč mogočni koroški slovenski rod. Vendar tudi še dalje na severu živi. Na Gurah in Kostanjah, v vaseh severno od Celovca vse gor do južnih obronkov Svinje planine, kjer stoje na zadnji straži slovenske vasi: Djekše, Krčanje in Kneža. Povsod tod se še sliši žebranje in pridušena kletev slovenskih ust nad izjemno zlo usodo malega evropskega naroda. Ljubim to zemljo in svoj koroški rod, zaradi njegove trpke zgodovine in zaradi neizmernih krivic in ponižanj, ki jih je nagrmadil ošabni tujec, ki je prišel s severa in ga, oropanega svobode, kakor z buldožerjem potisnil proti jugu in tam nakopičil vso ogromno krivico v velike kope, imenovane Karavanke. Ljubim to zemljo tudi v njenih grobovih in v njenih sočnih staroslovenskih imenih, ki se še po smrti preko nagrobnikov borijo za čast naših dedov. Ljubim jo v pesmih, slovenskih, koroških, prečudovitih. Ljubim vas: Drabosnjake, Lesičjake in Kernjake — umetnike ljudske, ki jim ni para na zemlji slovenski. Vas velikane duha: Urbana Jarnika — slavista učenega, duhovna in pesnika, Jožefa Štefana — fizika iz Šempetra pri Celovcu, in Prežihovega Voranca — največjega umetnika koroške slovenske besede. Vi vsi in še mnogi drugi dajete slutiti, koliko visoke evropske kulture bi lahko rodili plodoviti koroški slovenski rodovi — v svobodi. Ljubim vas, otroke koroške, ki imate svojo posebno očarljivost. Ljubim koroška dekleta, živo-vesela, visokorasla, in zavidam koroškim brivcem" za njih ljubezen. Najraje bi z njimi zapel: „]az pojdam pa doli za Dravco, bom ljubil od kraja kar bo ,. Ljubim vas, zresnjene žene in matere, starke živih, temnih oči, s črnimi bukvami v roki. In z vami očaki — možmi pomodrujem pri fra-keljnu žganja in prepevam te lepe koroške pesmi. In vas, ki do groba zvesti učite svoj rod v materinem jeziku. In borce za svobodo svojega rodu — Janežiče, Petke, Poljance in druge. In Maistrove borce. In „gamse na plazu“ še posebej, ki so v nedavni preteklosti še nemško govoreče sodeželane učili, kako se je treba pogumno boriti za čast in svobodo dežele. Srh me spreletava, ko se spomnim puntov slovenskih koroških treh: 9 kmečkega v srednjem veku 9 narodno-obrambnega v letih 1918 do 1920 0 narodno-osvobodilnega v letih druge svetovne vojne in z mirom me navdaja zavest, da sleherni novi upor bil silnejši je od prejšnjega. Kateri blaznež se drzne ta ponosni rod zdražiti v nov kres?! Ljubezni moje srčika pa je zasidrana v Rožu. Moja duša pleše tam na zeleni preprogi, razpeti med belimi cerkvicami: Podgorska mati varuje mi moje prijatelje in mlado, lepo sorodnico. Šentjakobska golobica bedi nad mojimi mrtvimi predniki, ki so si — zastrupljeni od sovražne misli — zapisali na nagrobni kamen „Hier ruhet Hriebernigg“ in mislili, da so s tem postali Nemci in si zavarovali svoje življenje pri mizi in ne le pod njo. Sv. Jederta na gozdnatem hribu kraj Reke pa mi je dala zavetje pred sedemindvajsetimi leti, ko sem bežal iz nemškega zapora — partizanski svobodi naproti. In še vas pozdravljam, golobice bele: v Rožece, Podlipi, Šentilju in v Bilčovsu naj sklenem te svoje ljubezni visoki rej. Dr. Ivan Hribernik Ton 6 Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKj moški. Nemškega majorja pa rvi sama omenila nikoli. ^°č sem jo vprašal, če jo kaj ogleduje. Užaljeno je od-^la, da prav rvič in da je tako bolje. Nemci da so slabi *** 'f® reči in niso zastonj vločili svojih žena našim Dalmatin-na obalo. Pomirila pa me je šele, ko je dejala, da J najraje v partizane, ker postaja v dolini nevarno. Wnto so se pričeli vključevati tudi ljudje, ki se obračajo vetru in lahko vse izdajo. Z njimi pa da noče delati. Moje nekoliko pretesne in prepogoste zveze z njo niso , mojim sodelavcem. Verjetno si jo je želel še kdo . ru9i pa so dosegli pri višjih, da1 so me premestili po naj-jPQji>i poti v vojsko. Bolje je bilo tako. Moji nasledniki so S, raj ivsj mrtvi. Najbrž bi bilo tudi z menoj tako. Morda ?' slišal za poboj v skritem bunkerju pod mlinom. To pa j® že druga zgodba, ki je povsem v megli, tako kot po-pri hotelu. Mordla bova počakati, da se bo razkrila. Sele toplota sonca, ki je razlila blagodejno 'luč med revje, je vrnila pogum Valjhunovi patrulji. Noč, prebita a Prostem, v dežju in snegu, v širnem gozdu nekje med ^ožaji partizanskih enot, jim je izpila telesne lin duševne 'l?'”'- samo Valljhunovi ljudje, tudi oba Nemca bi se 'ta najraje vrnila v dolino. Upanje, da bodo nalogo za-° Valji v o opravili, je postalo z novim snegom mnogo ^jše, nevarnosti pa mnogo več. -Rep vlečemo za sabo, prekleti rep — sled, ki nas taajo, kamorkoli gremo." Valjhun je bil besen in nič pa-|*®taega se imu ni utrnilo, kam bi se skriti vsaj toliko časa, bi skopnel sneg po poteh. Izvlekli so karte specialke in s kompasom ugotav-^1 smer pohoda proti goram na zahodu, pod katerimi so 8 wtaklii partizanski položaji In kjer sta bila dva od Valj- hunovih fantov doma. Potem so se previdno pomikali naprej skozi gozd. Sredi dopoldneva jih je pripeljala skrita steza na vznožje kopastega hriba, ki je sredi gozda kraljeval nad Okolico. Počasi so se vzpenjali in žvečiti prepečenec. Računali so na to, da utegne biti vrh hriba zaseden, zato so bili še mnogo bolj previdni. Trdno so bili sklenili izogniti se spopadu 'S kakšno večjo skupino partizanov. Na srečo ni bilo nikogar. Oddahnili so se. 'Potem je Zadlogarjev splezal na drevo in se z daljnogledom razgledal. Vesel se je spustil dal. V daljavi je uzrl gozdove 'in okolico svojega doma, 'kjer sta se z Valjhunom skrivala skoraj mesec dni; ko je Valjhun organiziral obveščevalno mrežo in zbiral fante za predvideno postojanko v Črnem vrhu. Zadlogarjev 'je prevzel vodstvo patrulje in jih kmalu pripeljal na teren, ki so ga dobro poznali. Čudili so se, ko niso videti nobenih sledov, sicer ipa so biti zato še bolj zadovoljni. Hoditi so molče. Tudi kadar so počivali, so biti redkobesedni. Predvsem zaradi Nemcev, ki jima niso zaupali. Pasji dreser se je kdaj pa 'kdaj postrani ozd na Valj-huna. Drug drugemu sta bita zoprna in menda sta to oba čutila. Kadarkoli se je Valjhun zazrl v njegovo podolgovato glavo z utrujenimi očmi, katerih veke so se zapirate nekako tako leno kot pri kakšnem plazilcu, sta ga prevzela neprijeten občutek iin mržnja. Bil je že sit Nemcev, čeprav se je svoj čas, ko jim je šlo dobro, navduševal tudi zanje. V zadnjem času pa se je povezal s strujo, ki je svojo usodo in usodo domobranstva vezala na razkol med Zahodom in Vzhodom. Računali so na invazijo Angležev na Balkan in na spopad za oblast, ki bi jo podprti Angleži. Wolf ga je s svojo pripombo o anglofiilstvu zadel in ranil v živo. Poleg tega mu ije razvnel fantazijo, da so v nje- govih enotah vrinjenci partizanske obveščevalne službe. Ni se še pomiril. Sumničil je vsakega, ki je prišel s kmetov v domobransko enoto, toda razen strahu mu ni ostalo nič otipljivega. Dojel je, da mu je v itdkšnem položaju gestapovski major bolj nevaren kot partizanska krogla. Zato je hotel storiti vse, kar je bilo mogoče, da bi se izognil njegovi roki. Jezno je stisnil ustnice. Tudi njemu bo dokazal — kakor je že materi 'in tudi Ani — da ni reva, kot si mislijo, in da ga po krivem obsojajo. To divje, surovo in nesmiselno življenje ga je utrudilo, ne pa zlomilo. Njegova moč je bila v veri iin upanju, ki je celo zraslo. Ko so sredi noči nebogljeno čepeli okoli majhnega ognja, se je zatopil vase 'in molil. Komaj vidno je pregibal ustnice, ne da bi se zmenil za fante in za Nemca, ki so bentili in se 'tolažili s kratkimi požirki ruma. Gozd je bil tako tih in svečan, ves prepreden z belimi kosmi, ki so se mu lepili po čelu in rokah in drseli v majhnih kapljicah po obrazu, da se je počutil kot v svetišču. Res je bilo nekaj kozmičnega v temi, ki jih je tesno obdajala in jo je lahko predrli samo žarek svete In neupogljive volje, ki veruje v pravico in Stvarnikovo pomoč vsemu, kar širi njegovo kraljestvo z besedo in križem ali z ognjem in mečem. Samo da prebijejo noč! Zdaj se mu odpira usodna prihodnost, morda je napočil čas, ko se mu bo razodela resnica. Če je res, da brez volje božje niti Ids ne pade z glave, tedaj je prihodnost božja in tistih, ki 'so bogu blizu. Torej tudi njegova. Po tem spoznanju so izmučeno zavest zagrnile blažilne sence teme, v kateri je plamenela nova moč, ki je drugi v njem niso slutiti. Kadar bodo omagali vsi, bo Valjhun trden; če se bo njihova zveza zdrobita v prah, jo bo on zlepil s svojo voljo, povsod in vedno bodo njegove roke dvigale križ ter v njem in zanj iskale pravico. Psovke iz otroških ust Govoriti o psovkah pomeni pričeti razmišljati o nekem zelo škodljivem in grdem pojavu ter navadi v našem okolju. Psovka si počasi, a vztrajno pridobiva „državljansko pravico“ in krha kulturni ugled naših ljudi. Psovko moremo danes slišati vsepovsod, na vsakem koraku in na vsakem kraju. Kako neprijetno je človeku, ki je ni navajen, ko zasliši iz otroških, deških ali dekliških ust, kako majhen ali do-raščajoč otrok brezobzirno uporablja najbolj vulgarne izraze, ki žalijo in ponižujejo, pa tudi zbujajo skrb. Odkod psovka v otroških ustih? Odgovor je jasen: prve navade si otrok pridobi v družini, ki ji pripada že od najzgodnejših let. Torej je družina odgovorna za otrokovo vzgojo do odhoda V šolo. Če je tako, potem je tudi odgovorna za razvijanje otrokovih navad. Če psovke ne zdravimo v njenem začetku — koristneje je seveda prizadevati si, da bi sploh ne prišlo do njene uporabe — potem se prenaša iz roda v rod, iz družine v družino, na cesto, s ceste v šolo, iz šole v družabno okolje. Približno ob koncu prvega otrokovega živ-Ijenskega leta, ko prične otrok izgovarjati prve besede, nastaja „vaja" sočnih izrazov. K temu pripomore v veliki večini oče, ki mu je psovka vsakdanja beseda. A tudi vedno več mater danes preklinja, mimogrede, ne da bi se tega zavedale. V začetnem obdobju psovanja otrok še nebogljeno ponavlja nedostojne očetove besede, tudi materine ali drugih družinskih članov. To je videti sprva zelo nedolžno in zbuja smeh, odobravanje, je nekakšna zabava, za katero skrbi otrok. Toda pozneje, če se nismo potrudili, da bi to pravočasno zajezili, postaja otrokova navada. Res je, otrok sprva ne ve, kaj govori, ne dojame besednega pomena, vendar si prisvaja te besede in jih popolnoma mehanično vsrka v svojo zavest. Konec tretjega življenjskega leta pa postaja njegov miselni repertoar vedno bolj sposoben dojeti pomen posameznih besed in razlikovati grdo od lepega. Tako se lahko neštetokrat prepričamo, da je petletnega otroka sram, ko izpusti psovko pred večjo družbo, in se ves rdeč umakne na samo, ho ga prično kregati. Od petega leta naprej prihaja otrok v vedno pogostejše stike z drugimi otroki; pri igri, v šoli. Tako si vedno bolj bogati besedni zaklad z novimi izrazi, torej s psovkami. Psovka postaja neopazno njegova „last“ in prvi izrazi vsakdanjega besednjaka. Prav zavoljo tega to navado težko odpravimo ali pa je sploh ne moremo izkoreniniti. Torej: družina je najbolj neposredno okolje, v katerem si \otrok pridobiva začetna spoznanja o svetu, ki ga obkroža. Zato je tudi najbolj odgovorna za negovanje njegovih navad. Nadležni ferči Prcw gotovo ste že kdaj imeti mišični krč. Kaj je to? M®črvi krč je nenadno skrčenje mišice ati skupine mišic, je nestalen in se izrazi z bolečino, o trditvijo mišice lin trenutno nesposobnostjo za opravljanje običajnih gibov. Krci so posledica razdraženosti mišice, vzroki zanje pa so zelo različni. Eden izmed poglavitnih vzrokov je utrujenost določenega število mišic zaradi naporov pri delfu ali športu. Posebno se rad pojavi krč, če človek opravlja delo, ki ga ni vajen, ali če se udejstvuje v športu, v katerem ni izurjen, dalje, če je človek živčno napet, če ga zebe, če je šibak, če je pred kratkim prebolel bolezen (pri ženskah med menstruacijo) ali če je že sicer živčen ali napet. Razen tega se krči radii pojavljajo tedaj, ko organizem nima dovolj vode: ob dolgotrajni driski, pogostem bruhanju, pri omejenem pitju vode na primer med shujševalnimi kurami ali izdatnem znojenju. Potemtakem Cvetje ostane cvetje Doba romantike je minila, pravijo. Morda imajo prav, morda tudi govore napak. Eno pa je le gotovo — tudi v atomski dobi ostane cvetje — cvetje: znamenje pozornosti, darilo, ki ga sleherna žena sprejme z veseljem in ganjenostjo. A ni nič bolj smešnega kot videti moškega, ki nosi šopek cvetja kot zastavo ali dežnik, in nič bolj žalostno, kot je uvelo cvetje, ki ga je moški izvlekel iz žepa ali aktovke in ga podaril... Skratka: cvetje je treba znati nositi in darovati: — cvetje nosimo ob telesu obrnjeno navzdol; — cvetje nosimo gospodinji za darilo, le če nas je zasebno povabila; — darujemo ponavadi neparno število cvetov; — rdeče cvetje (vrtnice ali nageljne) darujemo človeku, ki smo z njim intimno povezani; — cvetje darujemo odvito, le cvetje v celofanu darujemo — zavito; — pri slovesu na železniški postaji, ob avtobusu, letalu darujemo samo en cvet; — ženi, do katere čutimo simpatijo, za katero slutimo, da bi mogla prerasti v globlja čustva, smemo darovati — dva cvetova; — velike šopke dostavljamo in jih ne darujemo osebno; — ne darujemo predragega cvetja (tudi drugih predmetov ne), ker takšno darilo preveč obvezuje. je jasno, zakaj so mišični krči razmeroma pogostejši v poletnih mesecih. Krči so tohko tudi reakcija na zdravila in »strupe’, ki jih uživamo v preveliki meri ali pa jih organizem rvi valjem. Med zdraviti naj omenimo predvsem zdravila za živce in krvni pritisk, med »strupi’ pa alkoholne pijače, kavo in tobak. 'Piri otrocih so pogosto krči posledica motenj v delovanju paraliiroidne žleze ali v presnavljanju kalcija im vitamina D. 'Pni starejših llljudeh so navadno krči posledica motenj v krvnem obtoku, arterioskleroze, diabetesa itd. Posebnost so krči med nosečnostjo. Včasih so nenavadno pogostni lin hudi, tako da je potreben obisk pri zdravniku. Včasih so potrebne tudi laboratorijske preiskave. Pri vseh ponavljajočih in pogostnih krčih ije treba računati tudi z revmatizmom, vnetjem žil ali živcev. Ljudje, ki so nekoč imeli notranje zlome kosti, lahko pričakujejo, da se bodo pojavili mišični krči, vendar se jim zaradi tega ni treba vznemirjati. V večini primerov — zlasti pri lažjih krčih — je težko ugotoviti, zakaj pride do krčev, kajti nekatere ljudi mučijo, ne da bi bili za to ugotovljiv ražlbg; celo kadar počivajo, največkrat proti večeru, ko gredo počivat, ati ponoči, ko 'spijo. V taklih primerih je dobro zaužiti pred spanjem kakšno sredstvo, ki pomirjevalno vpliva na mlišice. Seveda se je o uživanju takšnih sredstev dobro posvetovati z zdravnikom. Priložnostmi krč je nekaj osamljenega, zato se zaradi njega ni treba vznemirjati. Tisti del telesa, kjer se pojavi, je treba masirati ali pa greti. Talko odrasli kat otrodi, ki Imajo kdaj pa kdaj mišične krče, naj redno telovadijo, uživajo raznoliko in 'kalorično hrano, v kateri je veliko kalcija (mleko, sir) in kalija (paradižnikov in pomarančni sok). Za starejše ljudi so primerna zdravila, ki poživljajo krvni obtok. DROBNI NASVETI H Marsikatera vrsta mesa, zlasti divjačina in jetra, postane sočnejša in mehkejša, če jo za nekaj časa položite v mleko. Sl Zanemarjene kozarce očistite s krpo, namočeno v olju, nato jih s pivnikom brišite, dokler se ne svetijo. B Kuhinjska sol je odlično čistilo za preproge, košarice iz riževe slame, za rogoze itd. Z vlažno solijo čistimo madeže na poliranem pohištvu. Tudi nože, »lasti take, ki diše po čebuli ali milu, obrišemo s kuhinjsko soljo. Skodelice, ki imajo rumenkaste madeže od kave ali čaja, umivajte s slano vodo. Vroča sol dobro osnaži železno posodo. Tudi perillo, zlasti tako, ki se pri likanju osmodi, posipamo s soljo, potem pa ga namočimo v mrzli vodi. Sol je dobra pomočnica tudi pri pranju črnih čipk in tkanin, umazanih od kave. Poskusite! SIR V POLETNIH DNEH Švedski namaz 5 dkg margarine, 1 sardina, t kisla kumarica, 5 0*» gnjati, sol, poper, iliika gorčice, sesekljan **r0 njak, 10 dkg skute, 1 rumenjak in poljuben sir. Penasto vmešani margarini dodamo pretlačeno rt®* to, sesekljano sardino, kislo kumarico, gnjat, s®* čimbe in rumenjak. Dobro premešamo in i i Iz lega svetega premišljevanja ga je vzdramilo opozorilo — sst — s katerim je prvi v koloni, ki 'je poslal, namignil na nevarnost. Pod sebolj so zagledali kolovoz, po 'katerem se je spuščala v dolino kolona oboroženih mož. Sovražnik ... Potuhnili so se za drevesa 'in se čvrsto oklenili orožja. Partizanska patrulja se je že izgubila v gozdu, ko so še vedno čepeli, 'kot bi prirasti! na tla. Nenadoma jim je 'postal sovražen ves gozd. Valjhun se je streznil in njegove svete misili so odtavale. Dolgo so čakali. Sele o mraku so se spustili čez pot lin odšli dalje. 2e pod noč so stopili v znano hišo, kjer so 'jim ljudje povedali, da so na ozemlju, ki ga nadzoruje s patruljami Gradnikova brigada. Prespali so na skednju in naslednje jutro še z mrakom odšli na pat. Južni veter je polizal sneg, tako da so bili že vsi robovi kopni. Sledenje 'je bilo talko otežkočeno. Naslednji dan so obiskali nekaj hiš, kjer so imeli svoje zaupnike. Zvedeli niso nič posebnega. Pri kmetih, 'ki so imeli svoje v hosti, se niso kazali, da se ne bi izpostavljali brez potrebe. Sele naslednjega dne pod noč jih je Zadiogarjev pripeljal k svoji domačiji. K hiši pa niso hoteli pred lemo, ker so naleteli na sled Vojkove patrulje. Sesiri sta jih sprejeli noro veseli. Slarejša se je pognala v objem bratu, mlajša pa Valjhunu. Tako sta bili presenečeni, da sta pozabili vprašali, kaj jih je prineslo v tako nevarnem času. Tudi to sta prezrli, da so v drugačnih uniformah kot po navadi. Mlajša, rdečelična, prepirljiva, ki jo je Valjhun proglasil za politika, je prva opazila zvezdo na njegovi kapi in vrlsnrla. »Križ božji, pa ja niste pri partizanih?’ Ko pa je opa- zila zvezdo tudi na drugih kapah, sta bili obe zbegani. Komaj sta ju Valjhun in brat prepričata, za kaj gre. Mlajša je pacukdla Valjhuna za brke in mu zakričala v uho: »Če bi se vi prevrgli k rdečim, bi midve zapahnili vrata." Sredi veselega snidenja je v kamri zakašljala mati. »Franček, sin moj ..." Fant je pustil sestro 'in z lučjo v roki nerodno odkolovratili v temno kamro. Mati ga je prijela za roke. »Zakaj si zapustil dom, ko te ni nihče podil in ti hotel kaj slabega? Zbolela sem zavoljo vaju. Zakaj sta šla, zakaj?" »Mama, morali smo v boj za vero In za boga, za kmetije." »To ni boj za vero in za boga in ne za kmetije. Tako se bojim zate. Velika vojska vas je napadla. Videla sem j'i'h. Slišala sem bobnenje. Sanjam samo, da mi Izpadajo zobje. To ne pomeni nič dobrega. Pusti bele, ostani doma, pusti jih. Z Nemci so, Franček. Pusti, dokler je čas, pa pojdi rdje h goščarjem." »Dajte mu no mir, mati. Saj sam ve, kaj dela,” se je oglasila starejša, ki je prišla za bratom v kamro. Prijela ga je za roko lin ga odvlekla v kuhinjo. 'Pozno v noč je patrulja ostala pri Zadlogarju. Zvedeli so za patruljo, s katero je bilo dekle z dolgimi, na ramena padajočimi lasmi. Voljhun je bil prepričan, da je bila Ana. Bil je ves iz sebe. Tako blizu ji ni bil še nikoli. Če bi zvedel za položaj čete, bi ponoči tvegal. Spat so šli v gozd. Preveč je bilo nevarno, da bi tvegali morebitni nočni spopad. Lahko bi partizani prišli po hrano. Voljhun se je komaj ubranil mlajši sestri, da ga ni odvlekla v kamro, kjer sta že nekajkrat prespala. K drugii sestri pa se je oblastno prilepil pasji drese*’ Ves je bil meden in slinast. Pomagal si je z nekaj 'slove*1 skimi besedami, ki se jiih je naučil od Korošca, s kail©r'r,t sta skupaj pretepala ujetnike. Dreserju, ki je še za den®*-težko prišel do ženske, je bilo najteže. Najraje bi bil °b® zvabil v gozd, kar pa poročnik ni dovolil. S sestrama so se dogovorili za naslednji dan. Če h? do iprišli v hišo partizani, bosta na zgornje okno obes1 belo rjuho, ki jo bo videl njihov opazovalec iz skrivališč0’ »Tu ijiih bomo čakali tudi tri dni, če bo treba,” je 0 ločil Valjhun, ker je računal, da utegne priti s patruf) tudi Ana. Zadlogorjeva domačija je ležala v ustju kotline,^ križišču poiti, ki 'so držale k cesti v dolino 'in proti več|l. naseljem pod vencem gozdnatih hribov. Valjhunov naC\ ni bil slab, saj je od vseh možnosti vseboval — glede ** neumno zanesljiva dekleta — najboljše možnosti. »Ujeti živega partizana iz določene enote je težav**0 naloga," je razmišljal Valjhun. »Nekako takšna, kakor ®° biti šivanko ‘iz vreče žito.’ Valjhun je sedel, naslonjen na debelo bukev. So**°® se je že nagibalo k zatonu in čas jim je tekel neznos počasi. Zjutraj je dolgo ležala med drevjem rahla meg*1 lin zastirala razgled izvidniku, ki je čepel v vrhu kosj* smreke in potrpežljivo motril in čakal, kdaj se bo P°p zala na zgornjem oknu domačije bela rjuha. Straža v <* vesu se je menjala vsako uro. Vsakomur se je zdelo, ^ čepi celo večnost na neudobni veji, 'kjer se je privez® deblu z vrvjo. To vrv so prinesli s sabo, da bi z njo 1 zali ujetnike. (Nadaljevanje sledil ITALO calvino V MESTU RASTEJO GOBE je z enim očesom opazoval cestnega pometača, z drugim pa gobe, in je preračunal, koliko časa bodo porabile, da bodo dozorele. Ponoči je deževallo; in ikakor se kmetje .po mesecih suše pri šumenju prvih dežnih kapelj zbudijo in od veselja poskakujejo, tako se je Mar-oovaldo, edini v mestu, nenadoma usedel v .postelji in sklical družino: „Dež! Dež!“ In vsrkaval je vonj po Veter, ki piha daleč čez mesto, je opazil, da stoji nekdo za njegovim premočenem prahu in sveži plesnobi, Ponaša s seboj nenavadne darove, ki hrbtom. Sunkovito je skočil na noge ki je od zunaj prodiral v sobo. Wt opazijo le maiokatere, občutljive in se delal, kot da se ni prav nič zgo- Ko se je svitalo jutro, nedeljsko dl?e: ljudje s senenim nahodom, na dilo. Bil je cestni pometač, ki se je jutro, je stekel z otroki in s previdno Primer, ki izkihajo iz nosa pelodov naslanjal na metlo in ga opazoval. izposojeno košaro na postajališče. Tu Prah s tuje zemlje. Nekega dne so se Cestni pometač, v čigar okrožje so so bile gobe, pokonci na svojih noži-sPustili, kdo ve od kod jih je prineslo sodile te gobe, je bil mlad dolgin z cah, z glavami, ki so molele visoko P° zraku, trosit na zaplate zemlje ne- naočniki. Ime mu je bilo Amadigi iz vode, ki je razmaikala tla. Hura! eSa drevoreda v mestu, iz njih pa in je bil Marcovaldu, ki sam ni prav 80 nastale gobe. Nihče jih ni bil opa- vedel, zakaj, ze dolgo zelo zoprn. zil tazen težaka Marcovalda, ki je Morda so ga jezili naočniki, ki so Navadno vsako jutro prav na tem preiskovali asfalt, da bi odstranili tu- n'estu stopil v tramvaj, j. Vfarcovaldo ni imel očesa za živ-J^je mesta; lepaki, signalne napra-?> izložbe, svetlobne reklame, ma-jresti, ki so se obračali na študirane ° ave> vse to ni moglo pritegniti nje-?°vtga pogleda, ki je plaval, kot se ^ zdelo, čez pesek v puščavi. Kar pa j.!1! nasprotno, nikoli ni ušlo, to je i. .ust, ki je rumenel na veji, -pero, * )e obviselo na strešni opeki. Nobe-°a brenclja na konjskem hrbtu, di najmanjši ostanek narave. To soboto je Maroovaldo svoj In družina se je spravila nad spravljanje letine. „Očka, poglej no tega gospoda, koliko jih je našel!" je rekel Miche-lino. Oče je dvignil glavo in zagledal Amadigija, ki je stal tik ob njih k r'rneSa žlebiča, ki ga je bil izdol-‘esni črv v mizno ploščo, nobene Pohojene figove lupine na pločniku bil0, ki jih Marcovaldo ne bi bil ?P.azj'l> o katerih ne bi bil pozvedo-ra in mu ne bi bili dali povoda za ^Zmižljnnje o menjanju letnih časov, hrepenenju njegove duše in o nje-K0yem_ žalostnem obstanku. Ko je tako nekega jutra čakal na ^nivaj, ki naj bi ga pripeljal na v tlT0 delovno mesto v tovarni, je bližini postajališča odkril nekaj nenadnega na kosu nerodovitnih tal, * obkrožajo drevesa; kot da so se Znožju nekaterih drevesnih debel k? nekaterih mestih naredili izrastki, ‘s? se tu in tam odprli in dali ] *uti okroglastim podzemnim te-jernvT' Sklonil se je, da bi zategnil na čevlju, in je natančneje r°S*edail: bile so gobe, pravcate go-Jp ki poganjajo tu v osrčju mesta. sj a.rcovaldo je občutil, ko da mu je '*> bedni svet, ki ga je obdajal, ^Uadoma odkril skrito bogastvo, kot va JUore od življenja še kaj pričako-u> kar je šlo prek sprejemanja s ^Bodbo urejene mezde, socialnega p yarovanja in vsakdanjega kruha. Zl delu je bil še bolj raztresen kot v1 navadi; preudarjal je, da prav ta j s’ ko on tukaj raztovarja zavitke ]e Zaboje, molčeče, mirne gobe, ki ve zanje, rastejo v temi zemlje, U lZajp v sebi podzemeljske sokove, ajo zoreti svoje luknjičavo me-^o^jPtodirajo z glavo skozi zernelj- sj Tna noč dežja bo zadostovala," . le dejal, „potem jih bo že mogoče iz zemlje." * topotal je od nestrpnosti, da bo Vedal o odkritju ženi in otrokom. ^ "povedal vam bom nekaj," je na-anil pr; Borni večerji. »Se preden j teden naokoli, bomo imeli gobe. kakšne! Čudili se boste." Najmlaj- otrokom, ki niso vedeli, kaj je RaM’ ‘e z ganjenostj° v glasu razla-n-.. lepoto različnih vrst, delikatnost hhovega okusa in kako jih je treba Zabavljati; s tem se mu je posrečilo ^..Plesti v pogovor celo ženo, ki je : a do tega trenutka bolj nejeverna raynodušna. »Kje pa so te gobe?" so vprašali Q,°c>- »Povoj vendar, kje rastejo?" do tCTn vPrašanju se je v Marcoval-ri.Vem navdušenju zganilo nezaupa-JC‘. iČe jim povem za mesto*, si je isč&‘k .bodo z drugimi otroki šli 0 at gobe, v vsej četrti bodo govorili Q;itern. in gobe bodo končale v lon-je x ^rj*n'b-' Tako ga je odkritje, ki Sr 0 kip poprej napolnjevalo njegovo T® z vse obsegajočo ljubeznijo, pah-}• ? v divjo posestno lakomnost in °jysumen strah. ; "Kraj z gobami poznam jaz, in to dovolj," je rekel otrokom, »gorje t ’h, če vam bo o tem ušla le ena 0eseda!“ t Prugo jutro sc je ves v skrbeh bli-jj-, tramvajskemu postajališču. Skloni Se je nad nasadom in z olajša-videl, da so gobe nekoliko rj?sleI ne prav veliko, tičale so sko-1 *e čisto v zemlji. V tem položaju prosti čas porabil tako, da je ^obsel ;n prav tako držal košaro pod roko: vrsto dreves v drevoredu, pri čemer košaro, ki je bila polna gob. »Aha, tudi vi jih nabirate?" je vprašal cestni pometač. »Potem jih je mogoče jesti? Tudi jaz sem jih nekaj vzel, ne vem pa, če naj jim zaupam ... Tam dalje na korzu so zrasle še večje ... No, dobro, sedaj ko vem, kaj je s to zadevo, bom povedal svojim ljudem. Ti so že tu in razpravljajo, ali naj ali ne." Z dolgimi koraki je odšel. Marcovaldo je obstal brez besed: še večje gobe, in on jih ni bil opazil; nepričakovan pridelek, ki so mu ga kar tako vzeli Izpred nosa! Jeza in bes sta ga skoraj ohromila, a le za hip, potem ga je — kot se to včasih dogaja — nenaden slap njegove osebne strasti potegnil v vrtinec vsestranske širokopo-teznosti: »Hej, poslušajte vsi! Ali hočete drevi cvreti gobe v ponvi?" Tako je zaklical ljudem, ki so stali na postajališču in čakali. »Na korzu so zrasle gobe iz tal! Pridite z menoj! Za vse jih bo dovolj...“ Prilepil se je Amadigiju na pete s četo ljudi za seboj, ki so nosili dežnike, kajti vreme je bilo vlažno in nezanesljivo. Vsi so še našli gobe, in ker niso imeli s seboj košar, so stresli svojo najdbo v obrnjene dežnike. Nekdo je izjavil: »Pravzaprav bi bilo lepo, ko bi jih jedli skupaj." Namesto tega je šel vsakdo s svojimi gobami domov. A kmalu so se spet videli, še isti večer, v isti dvorani ‘bolnišnice, po izpiranju želodca, ki jim je rešilo življenje. Zastrupljenje ni bilo preveč napredovalo, ker je pri nabiranju gob vsakdo dobil le majhen delež. Marcovaldo in Amadigi sta ležala drug poleg drugega, in kadar sta se pogledala, sta se zarežala. Domislice • Človek, ki naredi napako, ne da bi jo popravil, zagreši novo napako. • Teorija naskakuje, praksa potrjuje. • Vloga iskrenega človeka je zelo težka vloga. • Spomenik nekaterim ni potreben, drugi ga ne zaslužijo. • Iskati pot do ljubezni z razumom, je prav tako nesmiselno, kot če bi iskali sonce s svetilko. • Ženske si včasih domišljajo, da so se zaljubile v moškega, v resnici pa samo črtijo njegovo ženo. • Bolj je nevarno, če enkrat zgrešiš, kot če stokrat zadeneš. • V gore je daleč, čeprav se blizu vidijo. • Ljubezen je močan ogenj; vse vode ga ne pogase, niti kri ne. • Vsaka operacija pusti sledove. • Če se ustavi nihalo ura še ni pokvarjena. • Ljubezen je najbolj klepetava strast. • Lagati je najnapornejša stvar na svetu. • Močni lahko tudi tiho govori. Smeh stoletij Znani državnik in vodja liberalne stranke Lloyd George je v parlamentu rohnel proti konservativcem. Neka dama se je ujezila in mu rekla: „Če bi bila jaz vaša žena, bi vam nasula strupa v kavo.” „ln če bi bil jaz vaš mož, bi kavo popil," se je odrezal L!cyd George. ooo Mlad začetnik je poslal Maughamu rokopis svojega prvega romana. Ko ga je pisatelj prebral, je mladenič vprašal: »Ali morda nisem imel prav, da sem v svoj roman dal toliko ognja!" »Nasprotno bi bili morali storiti," je rekel Maugham, »roman bi morali dati v ogenj!” OOO Pripovedujejo, da je dobil na začetku prve svetovne vojne komandir angleške enote v srednji Afriki tole brzojavko: »Vojna napovedana. Zaprite vse državljane sovražnih dežel na vašem področju!" Še istega dne pride v London obvestilo: »Zaprl sem osem Nemcev, dva Belgijca, dva Francoza, štiri Italijane, enega Avstrijca in enega Američana. Sporočite, prosim, proti komu se vojskujemo!" JO HANS RdSSLER Whisky Tega človeka ne potrebujemo v hiši! — je besnela Kity. — Naš sosed je! — Naj bo stokrat naš sosed! — Kmalb bova ositala osamljena, Kitfy, če boš ljudem štela požirke, 'ki jih popijejo! — To niso več požirki niti čaše, ampak siteklenice! — je rekla Kitty razburjeno. — Ta tvoj prijatelj samo pride, sede tako, da je obrnjen k omarici z wbiiskyjem, In ne preostane nam drugega, kot da mu ponudimo pijačo! — To je zakon gostoljubnosti. — To je zakon izkoriščanja! Takšna steklenica whiskyja ni poceni, iin če ga pustiš samega s steklenico, ije on 'kmalu poln, steklenica pa prazna. Saj veš, da pije čisto pijačo, ne da bi zraven kaj zaužil, ko pa izprazni steklenico, jo dvigne, se zamaje z glavo in vpraša: »Koliko stane pri vas gostoljubnost? Pišete pri vas to besedo POLJUB PO DIREKTIVI Prišla je pomlad. Vsak dan vse bolj zelenijo drevoredi p starem parku. Cvetje se steguje proti mlačnemu soncu ter se razcveta. Zvečer pridejo na sprehod tudi zaljubljenci. Te boste takoj spoznali, ker so zamišljeni in molčeči ter iščejo osamljene klopi pod košatimi drevesi. Vodja rajonskega oddelka za kulturo, Ana Iva-novna Kukuškina je opazila, da se nekateri celo poljub j a jo. — Pričeti moramo odločno borbo proti takim malomeščanskim maniram — je izjavila odločno. Sekretar rajonskega partijskega komiteja je ljubil šale. Poskušal je Kukuškinova ter dejal. — Proti temu ni zdravila. Kukuškinova pa se ni hotela šaliti. — Našli ga bomo — je resno prepričevala ter se lotila dela. Kmalu se je poleg vsake klopi šopiril natis: „Državljani, zapomnite si! Gripa je nalezljiva bolezen. Prenaša se z rokovanjem in poljubi...“ Mladi državljani so bili prav tako opozorjeni, da se „angina, tuberkuloza, rak ter še mnoge nevarnejše bolezni širijo ravno s poljubi.“ Vzdolž drevoreda, poleg desk z napisi „Ne hodi po travi", „Ne trgaj rož", so se pojavile objave, ki so strogo opozarjale: „Za poljub se plača kazen". Ana Ivanovna je bila nadvse začudena, kljub takim ukrepom so se ljudje še naprej poljubljali. — Treba je nastopiti odločneje — jo je posvaril stari znanec in človek z ostrim jezikom, inštruktor Pavel Ivanovič Zadvorkin. — Opazil sem, spoštovana Ana Ivanovna, da se poljubljajo v vseh filmih. Me razumeš, kakšen zgled je to za mladino? Ne vem, kako vi menite o tem, toda jaz bi temu dejal demoralizacija — je dejal, gledal skozi okno ter si grizel ustnice, da bi tako skril smeh. — Zakaj si molčal prej? — je vzkliknila Kukuškinova. — No, pa naj čakam pomoči od vas. Vse moram sama sprevideti. Takoj bom dala direktivo kinooperaterjem. Še isti večer so v rajonskem domu kulture, dva dni pozneje pa tudi v vaških kinodvoranah, začeli z dlanmi pokrivati objektiv kinoprojektorja, ko je prizor pripeljal do poljuba. Poljubljanje je bilo prav tako prepovedano v vseh dramah, ki so jih amaterske skupine pripravljale za praznike in rajonski festival. In vendar je Kukuškinova zvečer, ko se je vračala skozi park, na vsakem koraku videla, knako so se parčki poljubljali. Kaj vse to pomeni? — si je razbijala glavo. — Zdi se mi, da smo storili vse, da bi odpravili te nesramnosti ... Nekega večera, ko je šla mimo neke hiše, je spet opazila parček, ki je stal v senci. Mlada človeka sta se poljubljala. Ana Ivanovna ni mogla prenesti tega kršenja morale. Kakšna nesramnost!, se je razburila. — V tej hiši živi vendar sekretar rajonskega komiteja. Še tega ne bo videl. — Tovariši... — je začela strogo in pristopila k paru, ki se je poljubljal. — Ana Ivanovna? — se je zaljubljeni obrnil k njej, ona pa je v njem spoznala sekretarja rajonskega komiteja. — Tudi vi torej ne morete spati? Za vse to je kriv ta čarovnik — pomlad ... Kukuškinova se je prijela za srce in pohitela domov. — Seveda, on je neporočen, toda sekretar je! Ali pa morda obstaja v tem smislu kakšna direktiva?" To noč Ana Ivanovna ni mogla zaspati. In kakor nalašč je lunin sij skozi odprto okno zalival sobo ter prinašal opojni vonj španskega bezga ... F. Čašžin z veliko začetnico?" Ne, Johannes, ne gre nam ravno tako sijajno, in tega človeka ne želim več videti v hiši. Verjetno ste že uganili, da gre za mojega prijatelja Martina. Zame je že mnogo storil, dobavljal mi je zanimive filme, pisal o meni v časnikih. Priznam, da rod pije, toda človek se ne more razjeziti nanj niti tedaj, kadar ga mora pijanega poriniti iz hiše. Tedaj je dobila Kitty genialno idejo: — Veš kaj, skrila bova steklenico z whiskyjem in mu rekla, da ti je zdravnik najstrožje prepovedal pijačo 'in da zato nimamo več wh;iskyja pri hiši. — Ampak zdravnik mi sploh ni prepovedal pitja! — To bo ‘izgovor pred njim, da obraniva steklenico polno! Nišem bil prepričan, ali je Kitty-jin nasvet dober. Včasih se je to kar je predlagala, tudi neumno končalo. Obvladal me je neprijeten občutek, ko je zvečer prišel Martin. — Halo, prijatelja! — je vzkliknit. — Kako ti gre, Johannes? Kitty, kako gledaš na svet? — Ne ravno najprijetneje! — je odgovorita Kitty. — Johaonesovo srce ni v redu 'in zdravnik mu je prepovedal v/hisky. Niti kapljice ne sme popiti. — Je res, Johannes? — Res, — sem odgovorit mračno. — Preneumno! — je vzkliknil Martin jezno. — Doslej sem popit pri vama že toliko wbiskyja, da mi je že kar neprijetno, pa sem danes prinesel v oddolžitev osem steklenic najboljšega! Ampak če ga Johannes ne sme piti... Pogledal sem Kitty, ki se je pred mojim pogledom zvijala kot črv. — Lahko bi steklenice tudi shranila za pozneje, — je dejala polglasno. — Ne želim Johannesa zapeljati v skušnjavo. Dober whlsky pri hiši je vražja skušnjava. Odprl je torbo in nama pokazal celo baterijo steklenic. Nato je torbo zaprl in odšel. Od tedaj sem mu že večkrat rekel, da zopet smem piti whisky. Martin zopet hodi k nam in pije našega. To je kazen za najino sko-puštvo.... r ~ 'N Športni vestnik V _________________________________) • 54. GIRO DTTALIA Pretekli četrtek se ;e v Milanu končala ena najtežjih kolesarskih dirtk sveta, tako-imenovana „Giro dTtalia”. Zmagovalec kolesarske dirke po Italiji je postal nepričakovano Šved Gosta Pecterson, ki je za 3559 km dolgo progo potreboval 97 ur in 57,43 minute. Pettersonova zmaga je prva zmaga Skandinavca, odkar Giro sploh obstoja. Drugo mesto maratonske kolesarske dirke je zasedel Belgijec Herman van Sprin-gel, iki je vozil 2,04 minute počasneje od Pettersona. Zadnjo etapo, vožnjo preko 20 kilometrov na kronometer, je dobil Danec Ole Ritter pred Pettersonom. V predzadnji 20. etapi je prišlo do neljubega dogodka, ko so odgovorni očitali italijanskemu kolesarju Lievoreju uživanje prepovedanih sredstev in mu odtegnili čas 10 minut ter ga kaznovali s 150.000 lirami. Prvič v zgodovini tega tradicionalnega kolesarskega tekmovanja po Italiji, ki je bilo letos že 54. po vrsti, je vodila njegova pot tudi po Avstriji in Jugoslaviji. 15. etapa je vodila do Ljubljane, odkoder je bil start k etapi do Trbiža. 17. etapa pa je bila popolnoma avstrijska, saj je vodila od Šmohorja do Velikega Kleka in je bila tudi najtežja v Giro. »Poraženci” te dirke profesionalcev so bili nedvomno Italijani, ki so računali z gotovo zmago, pa so ob koncu imeli najboljšega šele na tretjem mestu. Morda bi bil Giro izpadel popolnoma drugače, če bi tekmoval tudi slavni Eddi Merckx. Njega so ob istem času zanimale druge dirke, ker je bil pred leti izključen iz Gira zaradi dopinga. • NOGOMET V JUGOSLAVIJI Po 32. kolu I. jugoslovanske zvezne nogometne lige je prvenstvo praktično že odločeno. Dve koli pred 'koncem prvenstva vodi moštvo Hajduka iz Splita, ki slavi letos svoj 60-letni obstoj. Z zmago nad Vojvodino v Novem Sadu 1:3 so -pustili najhujšega tekmeca Dinamo za dve točki za seboj. Moštvo Dinama je namreč izgubilo tekmo z Beogradom z 0:2. Po petnajstih »praznih” letih ima letos moštvo Hajduka možnost, da osvoji petič lovoriko državnega prvaka. Slovenski zastopniki so se le deloma uveljavili: Olimpija Ljubljana je zmagala izven proti državnemu prvaku Crveni zvezdi z 1:0, Mariborčani pa so izgubili v Sarajevu proti Železničarju s 0:5. V lestvici vodi Hajduk s 45 točkami pred Dinamom z 42, Olimpija Ljubljana (34 točk) in Maribor (28 točk) pa zasedata 7. oz. 13. mesto. • MARKO ZMAGAL V LE MANSU Ko se je lanskega leta septembra smrtno ponesrečil avstrijski dirkaški idol Jochen Rindt, je izgledalo, da je Avstrija z njim propadla na svetovnih dirkališčih. Pretekli teden pa je Avstrijec dr. Helmut Marko z zmago na eni izmed najtežjih avtomobilskih dirk postal nova »zvezdica” v avtomobilskem športu. Rindtova kariera se je pričela z zmago v 24 ur dolgi dirki v Le Mansu, v nedeljo pa je stavil zmagovalca v taisti dirki Gračan dr. Helmut Marko. Dr. Marko je skupaj s kopilotom van Len-nepom iz Nizozemske postavil tudi nov rekord: v 24 urah sta prevozila 5333 km, kar pomeni povprečno hitrost 222,2 km/h. Za porscheja, s katerim sta vozila, pa pomeni zmaga v Le Mansu tudi zmago v svetovnem prvenstvu konstruktorjev, ker ga v ostalih dirkah nihče ne more več doseči. Drugo mesto te najtežje preizkušnje je zasedla posadka Dick Attwood/Herbert Miiller, ki je vozila pravtako avtomobil znamke Porsche. Po končani dirki sta oba zmagovalca dobila ponudbe za dirke v formuli-I. • KOLESARSKE DIRKE PO AVSTRIJI Preteklo soboto se je končala kolesarska dirka okrog Avstrije z velikim zmagoslavjem domačinov. V polju 56 tekmovalcev so zasedli Avstrijci prva tri mesta. 23. kolesarsko dirko okrog Avstrije je kot najboljši prevozil Roman Humenberger, ki je bil že od prve etape naprej »programiran” za zmagovalca. Drugo mesto je zasedel lanskoletni zmagovalec Rudolf Mitteregger, ki je vozil v zadnji etapi zelo zadržano. V bodoče bi bilo vsekakor bolj primerno, da zmagovalec ni že od vsega začetka »določen”, marveč da imajo vsi tekmovalci (avstrijski seveda) enake pogoje za zmago. Kot najboljši inozemec je zasedel Poljak Polewiak četrto mesto. Avstrijska državna kolesarska reprezentanca je zmagala tudi v ekipni konkurenci pred ekipo Zgornje Avstrijske in reprezentanco Poljske. V uvrstitvi gorskih ocen je zasedel prvo mesto Mitteregger pred Steinmayrom in Denkom. „Teden srečanja” v Celovcu Zadnjo nedeljo se je v Celovcu začel „T eden srečanja”, ki ga je otvoril župan Hans Aussersvinkler v Domu glasbe, kjer je bil istega dne tudi 1. simpozijski koncert. Zbor in komorni orkester celovškega radia sta izvajala Frank Martinovo skladbo »Le vin herbe” (Čarodejna pijača); dirigiral je organizator glasbenega dela »Tedna srečanja” Nikolaus Fheodoroff. Drugi dan je bilo najprej na sporedu predavanje prof. dr. Willija Reicha o »glasbi in družbi danes”, potem je sledil referat Hansjorga Paulija „Od ideje k realizaciji: izrazila današnjega skladatelja”; obem predavanjem je sledila diskusija. V Domu umetnikov so odprli 1. bienale pokrajine Furlanije-Julijske krajine, zvečer pa je v Domu glasbe gostoval orkester RTV Ljubljana pod vodstvom dirigenta Sama Hubada. Simpozij »Bodočnost glasbe” je bil v torek zaključen s predavanjem prof. Winckla »Od skladatelja k poslušalcu: problemi akustične komunikacije”. Vožnji po Vrbskem jezeru je sledil še družabni večer v Porečah, kjer so pozdravili tudi udeležence simpozija »Literatura in bodočnost”, ki se je začel v torek. Kot zaključek letošnjega »Tedna srečanja” bo spet tradicionalni folklorni festival, ki obsega dve prireditvi v Domu glasbe: danes večer narodne pesmi treh sosednih dežel Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine, jutri pa nastop plesnih skupin. Nove olajšave na meji Gesla o sprostitvi režima na meji. o odprtih mejah in o čim svobodnejšem prehajanju meje postajajo dejstva — vsaj v kolikor to velja za J«' gcslavijo. Prejšnji teden so jugoslovanske oblasti namreč sklenile nove olajšave z° prehod meje. Na podlagi teh predpisov je v Jugoslavijo mogoče potovati tudi brez potnega lista, zadostuje navadna uradna osebna izkaznica s sliko (pri nas v Avstriji je to »Personal-ausweis"J, na podlagi katere jugoslovanski obmejni organi potem izstavijo tako imenovano turistično prepustnico, ki dovoljuje bivanje na jugoslovanskem ozemlju do 30 dni. RADIO CELOVEC Poročila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00 — 19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja — 5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika — 6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila — 8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 16.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta. Sobota, 1». 6.: 5.05 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 10.00 Šolska oddaja — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.00 Zabavni koncert — 15.30 Voščila — 18.00 Mala solistična parada — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 Spored v orehovi lupini — 22.22 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 20. 6.: 6.10 Poljska glasba na orgle — 7.35 Ljudska glasba — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 16.00 Za otroke: Ljubi Avguštin — 16.30 Dunajska glasba — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Majhen večerni koncert — 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Zborovsko petje — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori deželni glavar Sima — 19.40 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rallye — 21.15 Zveneča Avstrija. Ponedeljek, 21. «.: 5.05 Godba na pihala — 9.00 štajersko petje in igranje — 10.00 Parada orkestrov — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Koroško pesništvo — 15.00 Komorna glasba — 16.15 ženski problemi v drugih deželah — 16.30 Otroci o poletju — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.15 In ljudje so tako prijetni — 20.10 Avstrijske radijske igre po letu 1945 — 21.15 Ljudska glasba. Torek, 22. 6.: 5.05 Godba na pihala — 9.00 Venček melodij — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.00 Glasbeno cvetje — 11.00 Ljudska glasba iz štajerske — 14.30 Mladinska oddaja — 14.45 Pogovor o znanstvenih knjigah — 15.00 Ljudska glasba — 16.15 Ženski problemi v drugih deželah — 16.30 Otroška oddaja — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 19.15 In kaj pravite vi? — 20.10 Orkestrski koncert. Sreda, 23. 6.: 5.05 Godba na pihala — 9.00 Venček melodij — 9.30 Vesele note — 11.00 Mednarodne koračnice: Anglija — 14.30 Ljudska glasba Iz Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine — 15.00 Ura pesmi — 16.15 Ženski problemi v drugih deželah — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 19.15 Jezik domovine — 20.10 Domovina Avstrija — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Zveneči filmski obzornik. Četrtek, 24. 6.: 5.05 Godba na pihala — 9.00 Pisan venček melodij — 9.30 Vesele note — 10.00 Večkrat zaigrano in priljubljeno — 11.00 Ljudske viže — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 16.15 ženski problemi v drugih deželah — 16.30 Pravljice iz vsega sveta: švedska — 17.10 Mednarodni kopališki koncert — 17.50 Pogodbe in pravne zadeve — 18.00 Oddaja obrtnega gospodarstva — 19.15 Na obisku pri koroških zborih — 20.10 Strukturne spremembe v kmetijstvu — 21.00 Odprava v Ande — 21.15 Iz domačega glasbenega življenja. Petek, 25. <.: 5,05 Godba na pihala — 9.00 Ljudske viže — 10.00 Igramo Franza Zelvreckerja — 11.00 Ljudska glasba Iz štajerske — 14.30 Vaš konjiček — 14.45 Koroški avtorji: Helmut Scharf — 15.00 Zborovska glasba zgodnjega baroka — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.45 Mladina poje — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Zveneča alpska dežela —■ 21.10 Ljudstvo in domovina — 22.20 Reportaža s področja Alpe-Jadran. Slovenske oddale Sobota, 19. 6.: Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 20. 6.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo In glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 21. 6.: 13.45 informacije — Za našo vas. Torek, 22. 13.45 Informacije — športni mozaik — Od popevke do popevke. Sreda, 23. S.: 13.45 Informacije — Za naše mlade poslušalce — Ura pesmi. četrtek, 24. 6.: 13.45 Informacije — Po sledeh starih šeg in navad — Godba na pihala. Petek, 25. 6.: 13.45 Informacije — Slovenske narodne in ponarodele. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 — 12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 - 24.00. Dnevna oddaje (razen ob nedeljah In praznikih); 4.30 Dobro Jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informa- tivna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nosvetl — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 19. 6.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Pihalni orkester RTV Ljubljana — 12.10 Iz opere »Zaljubljen v tri oranže" — 12.40 Igra kvintet Avsenik — 14.10 V tričetrtinskem taktu z velikimi orkestri — 14.30 Poje basist Miroslav čangalovič — 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Kitara v ritmu — 18.15 Dubravka Tomšič-Srebotnjak igra Griega — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Z ansamblom štirje kovači — 20.30 Radijska igra — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 20. 6.: 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Slovenske narodne pesmi — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 Klavir v ritmu — 15.05 Rapa šuklje-Marjan Vodopivec-Mojmir Sepe: »Orfej brez Evridike" — 16.00 Radijska Igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Plesna glasba — 23.05 Istrske ljudske pesmi — 23.15 Jazz za vse. Ponedeljek, 21. 6.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Pesmi za najmlajše — 9.30 Priljubljene slovenske popevke — 12.10 Emil Adamič: Tatarska suita — 12.40 Vedri zvoki — 14.10 Lepe melodije — 14.35 Voščila — 15.40 Poje zbor »Slavček" iz Trbovelj — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.35 Orgle v ritmu — 18.45 Kulturni vodnik — 19.15 Z ansamblom Vilija Petriča — 20.00 Iz Gluckove opere »Alkesta" — 20.50 Lahka glasba od včeraj in danes — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 S popevkami po svetu. Torek, 22. 6.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Jugoslovanski obmejni organi so pi' izvajanju novih predpisov sploh zelo širokogrudni, saj kot uradno osebno izkaznico upoštevajo celo potni katerega veljavnost je že poteklo-Pač pa to ne pride v poštev za avstrijske državljane, ker avstrijski obmejni organi po veljavnih avstrijski*1 predpisih ne smejo dovoliti prestop0 meje s potečenim potnim listom. Pf°v tako za izstavitev jugoslovanske 1°' ristične prepustnice ne zadostuje š®* ferska izkaznica (Fuhrerschein) ali th°' ga podobna izkaznica, marveč prid® v poštev le zgoraj omenjeni Personol' ausweis. Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanj®^ 9.20 Pojeta Tereza Kesovija in Vice Vukov Počitniški pozdravi — 12.10 Iz Foersterjeve ®P ( »Gorenjski slavček" — 12.40 Od vasi do vasi — 1 Oktet bratov Pirnat — 15.40 Pianist Igor Deklev® 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V S P1' nasvidenje — 18.45 Poje Jožica Svete — 19.15 halnim ansamblom Avsenik — 20.00 Shakesp®®1 22.15 Komo«* - 23.15 R®vl) Sen kresne noči, radijska igra — glasbeni profil Sergeja Prokofjeva jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. .|, Sreda, 23. 6.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna m® neja — 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba — P-4® ,j rnrlnn nočmi v rtriroHK! t/i nlne ir» L-l<-t\/ir —* g\0l' rodne pesmi v priredbi za glas in klavir Pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnjakova igra pina in Liszta — 12.40 Vedri zvoki — 14.10 Lahka ba — 14.35 Voščila — 15.40 Staro in novo iz glasbene zakladnice — 17.10 Orkestralni odlo^ ^ popularnih oper — 18.15 Iščemo popevko pole*)0 . I 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični °s ^ ster RTV Ljubljana — 21.10 Melodije in ritmi — *' S festivalov jazza — 23.05 Mala panorama ni*0*® ske lirike — 23.15 Igramo za ples. tc cev izua AVSTRIJA I Sobota, 19. 6.: 14.00 Svetovno prvenstvo kanuistov — 15.15 Za otroke — 15.35 Ošabna žarnica — 16.05 Harja, deček iz železne dobe — 16.30 Za družino: Mozaik napredka — 17.00 Seniorski klub — 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Želi si kaj — 21.45 Šport — 22.15 čas v sliki — 22.30 Dobro potovanje — 22.35 Stolp smrti, kriminalni film. Nedelja, 20. 6.: 12.00 Svetovno prvenstvo kanuistov — 13.15 Evropsko prvenstvo v boksu — 14.30 Avtomobilske dirke — 16.20 Flipper — 16.40 Kontakt — 17.10 Za zbiralce znamk — 17.35 Oknar — 18.10 Otrokom za lahko noč — 18.15 Cirkuški direktor Johnny State — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Šport — 20.15 Mlada ljubezen v Rimu, družbenokritičen film — 21.40 Dunajski filharmoniki na vdji in koncertu — 22.35 čas v sliki — 22.50 Iz moje knjižnice. Ponedeljek, 21. 4.: 18.00 Znanje aktualno — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije In Južne Tirolske — 18.50 Silents please — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Omer paša — 21.25 Poštni predal 7000 — 21.40 Prometna vzgoja — 22.40 čas v sliki. Torek, 22. 6.: 18.00 Angleščina — 18,20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Zahodno od Santa Fe — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Zgodbe z Dunaja — 21.00 Gledališče in diskusija — 23.05 čas v sliki. Sreda, 23. 6.: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 Avstralija — 11.00 Mlada ljubezen v Rimu — 14.00 Svetovno prvenstvo kanuistov — 16.00 Za otroke: Počitniško potovanje — 16.45 Mednarodni mladinski obzornik — 18.00 Francoščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.50 Ena preveč v Tourlezannl — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Panorama — 21.15 Izgubljeni konec tedna, problemski film — 22.50 čas v sliki. četrtek, 24. 6.: 10.00 Zlato — 10.30 Od kontinenta do kontinenta — 11.00 Francoščina — 11.30 Kalendarij — 12.00 Obisk na razstavi Oskarja Kokoschke — 18.00 Italijanščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Športni mozaik — 18.50 Vedno kadar je Jemal pilule — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Dalli dali), qulz — 21.30 Svet knjige — 22.30 čas v sliki. Petek, 25. 6.: 10.30 Slike zveznih dežel: Gradih ska — 11.00 Zgubljeni konec tedna, problemski . — 18.00 Orientacija — 18.20 Otrokom za lahko « — 18.25 Sliko iz Avstrije — 18.41 Oddaja kmetij3^ zbornice — 18.50 Cesaričin sel — 19.16 Pregled »P reda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 ^ dar oče s sinom — 21.15 Od Štefanove kron« zveznega orla — 22.15 čas v sliki — 22.30 Vesel 11 nec tedna. AVSTRIJA II ii Sobota, 19. 6.: 18.30 Aktualni dogodki — 19.30 MJ sliki — 20.00 Dobro potovanje — 20.06 šport -Vzgoja — 20.15 Ritus, film — 21.30 Telereprize. f Nedelja, 20. 6.: 18.30 Iz moje knjižnice — 19.00 ^ v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Pod drobni dom — 20.00 šah kraljevska igra — 20.15 ltalijanS noč — 22.00 Telereprize. ^ Ponedeljek, 21. 6.: 18.30 Kaj morem postati —- * ' Computer — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Pregli reda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Kontr®(e. 21.10 Mednarodni film — 21.40 Petruška — 22.15 T® reprize. ^ Torek, 22. 6.: 18.30 Francoščina — 19.00 P°,fl i0 glasbe — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sp°r0^ — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Dan por®*0 Prelom — Nespečnost — 21.00 Sef — 21.45 Telerep« Sreda, 23. 6.: 18.30 Obisk na razstavi Oskarj® koschke — 19.00 Bratje v vesolju — 19.30 čas 9 * — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Ja — 20.15 Big Valley — 21.15 Enaindvajset, d®1* 22.00 Telereprize. ^ četrtek, 24. 6.: 18.30 Gvajana — 19.00 Kontakt^ 19.30 Čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — ^ šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Jana, film — 21.50 ' ,eprlZO' »,««' Petek, 25. 6.: 18.30 Slike zveznih dežel: Gradis>-|||(, ska — 19.00 Stikalni načrt duha — 19.30 Čas V 0 0 — 20.00 Vesel konec tedna — 20.06 šport —’ t5 Vzgoja — 20.15 Obsedeti — na In?, diskusija *" Ponoitev želja. , nV Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih ^ nlzaclj na Koroškem; glavni urednik: Rado 3°n m odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo I« va: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometerga®**^, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarsko 0 z o. J. Drava, Celovec • Borovlje. 1946 14. junij EMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiij i Priloga | ob | petindvajsetletnici Slovenskega i vestnika 'miiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiimiitiiimimiiiiiiiiiiiiH 1971 Naše zahteve niso romantične marveč realne Ko je pred 25 leti pričel izhajati »Slovenji vestnik", je bil minil najtežji čas v zgo-®°vini koroških Slovencev. Ta je bil čas jaslic, zaporov, Izseljeništva, ropa slovenske kovine, prepoved slovenske govorice... Ce je morda prej še kdo veroval v roman-narodnostnega vprašanja in morda sa-o kralju Matjažu, leta nacistične strahovlade so nas poučile, da gre pri narod-Jostnem boju za bistvena, življenjska vpra-iQnja narodnostne skupnosti, ki se jih z '°mantičnimi idejami in gesli ne da rešiti. *ato je bil Slovenski vestnik od vsega pri-4otka glasnik povsem realnih pogledov na v$ebino narodnostnega vprašanja in zago-v°fnik odtočne borbe za vsestransko enako-Ptavnost našega ljudstva. Kdor prelista tisovo strani in pregleda številne članke o tem vPtašanju v našem jubilejnem glasilu, bo nt|iel potrjeno predvsem to novo plat v koškem slovenskem tisku zadnjih petdeset 'ot. in slovenske pridige poleg nemške v cerkvi in morda še z dodelitvijo nekaj šilingov subvencije narodnostno vprašanje na Koroškem v bistvu rešeno, je ali neresen fantast ali pa zloben politikant, ki ne razume resnosti in resničnosti nacionalne problematike^ Preveč imamo trpkih izkušenj v zgodovini in preveč surov je današnji čas, da bi se mogli danes vdajati nekemu misticizmu in neki romantiki; preveč je nagrmadenih razočaranj v zgodovini in preveč je v naši narodnostni skupnosti konkretnih kulturnih in socialnih potreb, ki odločno zahtevajo rešitve, da bi se dali zavesti od številnih obljub in lepih fraz in ne bi se otresli sanj in romantičnih zablod ter pogledali resnici v obraz z jasno mislijo in z vztrajnim delom. Koroški Slovenci smp v minulem četrtsto-letju po drugi svetovni vojni dokazoli svojo zrelost in svojo privrženost politiki mirnega sožitja s svojim vključevanjem v življenje In nihanje družbe, ki nas obdaja, in zlasti z vztrajno podporo tistih sil, ki uživajo zaupanje ogromne večine avstrijskega delovnega ljudstva. Toda list je le odraz mišljenja in gledanja *JKh, ki ga Izdajajo. In to je bila od vsega Pričetka napredna skupina koroških Slo-V*ncev, ki ima svoj izvor in svojo tradicij^ v narodno-osvobodilni borbi. Le-ta se Je ^rič v zgodovini ravnala nedvoumno po ________________ *P°*nanju, da je narodno vprašanje v bistvu re$,,jda v bistvenih, življenjskih vprašanjih ,0tiaino vprašanje in da ni narodne enako- še vedno čakamo na rešitev. Zataje ra Pf*>vnosti brez socialne enakopravnosti. Ijivo, da smo močno zaskrbljeni V tem pa Je in mora biti tudi bistvo na- ; ni' razv<>i na5e narodnostne ski Analnega programa slehernega naroda In let po zlomu nacizma in 15 let Nočemo trditi, da pri tej politMatismo dom vrednosti. • segli nekaj določenih uspehov “ rezultatov. Po drugi strani pa konfrontacije ne bo mogoče najti skupne znosne rešitve! Avstrijska manjšina v Južnem Tirolu nam je nudila za to najboljši zgled. Koroški Slovenci smo na zadnjem kontaktnem razgovoru na Dunaju ponovno iznesti željo po ustanovitvi komisije pristojnih vladnih forumov in prizadete manjšine, ki naj bi cb konfrontaciji z zgodovinskimi krivicami in današnjim stanjem iskala znosno rešitev za zagotovitev obstoja in razvoja naše koroške slovenske narodnostne skupnosti. V naknadni vlogi smo konkretno opozorili tudi na vsa še odprta vprašanja. Nihče nam torej ne more odrekati naše pripravljenosti za sporazumno reševanje. Ne morejo pa za tako reševanje biti osnova rezultati ljudskega štetja, ki že po svoji zasnovi in obliki in tudi zaradi desetletja trajajoče raznarodovalne politike, še posebej pa zaradi poskusa nasilne likvidacije našega ljudstva v času nacizma in končno zaradi nerazumevanja živfjenjskh vprašanj naše narodnostne skupnosti v zadnjem četrt-stoletju ne more prikazati resničnega stanja in torej ne more imeti nobene izpovedne je prav^Sta! ne niore bWi osnova za reševanje eks ' IIVIIMIMH JI mm tedanje nepoboljšljivih koroških nemških šovinistov, ki imajo v vseh strankah “ pbftsteh še povsod svoje močne po-vse do danes uspešno prepreču-rno rešitev. f časa, ki nikakor ne dela za nas. TtnOv, ne nazečUje na pritisk avstrijske vla- Nasprotno! In vse kaže, da orav zaradi ‘Je»X|mbo!j je zato čudno, da v našem pri-tega obstoja mnenje, da vpH reševati, češ saj jih bo Itak To poluradno stališče morda najbolj jasno označuje današnjo situacijo. S. svojim počasnim reševanjem ali boljše rečeno z nereševanjem so dosegli stanje, ki baje ne zalfiteva več rešitve, ker baje ni več odprtih problemov. Saj tako Je treba razumeti interpretacije in iznašanja, da je le še nekaj malenkostnih vprašanj odprtih, vse ostale zahteve narodnostne skupnosti pa so »romantične", Romantične in fantastične-----------— njanjem podobne komisije no-►blike reševanja, čeprav dose-ne služi koristim manjšine niti ne predstavlja izpolnitve prevzetih obveznosti! riobitev naše narodno-osvobodilne borbe n mora biti prisotno v vseh naših prlzade-VQnjih za dosego pravic, ki nam gredo. Vsakdanja neposredna borba za te pra-v*Ce. ki so nam zajamčene v členu 7 Držav-f’6 Pogodbe in ki se zdijo le jezikovno-'dturne, na zunaj daje morda videz zgolj mzikovne borbe brez realne osnove. Ob prc*vllnem spoznanju, da morata biti pogla-'ri*ni cilj in smoter političnega In gospodareča hotenja vsakega naroda, da ustvari *m ugodnejše pogoje za narodovo kultur-n° Življenje, pa je jezikovno vprašanje zelo ^°membno, izrazito politično vprašanje in v zablodi tisti, ki sicer priznavajo stoven-[in° kot jezik tudi slovenske narodnostne |*wPnosti na Koroškem, a jo hočejo priznati n ©hraniti le v idealnih, brezzračnih in zato *0c|užnih višavah, kjer ni politike In ne go-*Podarstva. Zato so v usodni zmoti vsi, ki smatrajo nQ*e zahteve v »Spomenici koroških Sloven-**v" ali tudi v najnovejši, vladi posredo-voni vlogi kot »romantične". Koroški Slovenci hočemo ostati živo Ijud-| v°. živa narodnostna skupnost v prostoru ? družbi, v kateri živimo, In ne le folklorna *uPina v muzealnem rezervatu ali celo repatih, kakor sl to nekateri predstavljajo, dor misli, da Je z dovoljenjem kakega odr-*69a nastopa, koncerta ali tudi samega ^6,la slovenske narodne pesmi, folklornih utopov, nekaj besedic slovenščine v šoli Sodobni čas in sodofeitci resnično-demo-kratična manjšinska zaščita zahtevata kompleksno rešitev vseh določil v korist prizadete narodnosti^ skupnosti kot celote in terjata prisotnost in upoštevanje manjšinskih teženj pri vseh družbenopolitičnih odločitvah In ukrepih. Videti v manjšinski zaščiti so po istem mnenju formalno besedilo in določilo ustave tudi ugotovitve avstrijskih manjšinskih teo- I"."®. .Up0?*e.' retlkov in pravnikov, ki poudarjajo, da Avstrija še zdaleka ni izpolnila obveznosti, ki jih je prevzela v Državni pogodbi. Baš v tej miselnosti pa je romantika, to je nerealno gledanje, ki prezre, da se nobena narodnostna skupnost ne more sprijazniti z dejstvom neupoštevanja njenih življenjskih interesov in njenega obstoja sploh! Narodnostna zaščita terja nasprotno popravo krivice zapostavljanja in nasilnega raznarodovanja dolgih desetletij in zahteva preprečitev nadaljnjega narodnega pritiska. Konfrontacija s takim pojmovanjem narodnostne zaščite pa razgali vse dosedanje govoričenje o »strpnosti" in »odprtosti” kot neresnične, puhle fraze. In vendar brez take vati dejstva obstoja manjšilie pri vsem kulturnem, političnem in socioekonomskem ukrepanju, kot je n. pr. nameščanje javnih uslužbencev, združevanje občin in regionalno planiranje sploh, pomeni v bistvu beg od resničnega, realnega reševanja, ki se mora nujno prej ali slej maščevati. Konfrontacija z dejanskim stanjem in dejanskim dogajanjem pa nas uči, da v avstrijski družbi in državi taka miselnost še ni prodrla in demokracija še zdaleka ni dosegla tiste družbene ravni, ki ne bi delala diskriminacijske razlike med večinskim in manjšinskim narodom; kaj šele da bi pozitivno pospeševala vseskozi zopostavljeno narodnostno skupnost. Raziskava Socialnoznanstvene študijske družbe na Dunaju o rasnih in nacionalnih predsodkih je nasprotno dokazala, da so v avstrijski družbi še zelo močne bverzije proti manjšinam in to pri vseh političnih strukturah in da avstrijska družba še močno teži za tem, da se zapre proti vsemu in odklanja vse, kar ji ni ravno poznano. Tudi na Koroškem imamo dovolj dokazov za to mentaliteto. Zadostuje, da opozorimo samo na žolčno nerazumljivo reakcijo proti dvojezičnim topografskim napisom in načrtovani naselitvi podružnice »Gorenja". V Švici, v Južnem Tirolu, v Trstu, v Primorju in v Pomurju brez resentimentov obstojajo dvojezični napisi, na Koroškem pa je ogenj v strehi, če samo slišijo o taki zahtevi. Razumljivo zato, da se vedno bolj širi mnenje, da v taki družbi mirnim potom ni mogoče rešiti vprašanja enakopravnosti našega ljudstva in da je zato potrebna radikalizacija in preorientacija dosedanje politike sporazumevanja in mirnega sožitja. Naš list nikdar ni govoril besedo taki miselnosti in je vedno zagovarjal politiko skupnega sporazumnega reševanja. Ne bi radi videli, da nas razvoj razočara prav v času, ko je tako v deželi kot na Dunaju na oblasti socialistična stranka, ki je tako v prvi kot v drugi republiki pokazala še največ razumevanja za naše narodnostne težnje, zaradi česar jo tudi podpira vedno večje število naših ljudi. Že v najbližji bodočnosti so na vidiku dogodki, ki bodo dali odgovor na vedno bolj perečo dilemo, ali je ta naša politika pravilna ali ne, ali je naša vera upravičena ali pa neupravičena. Zato z velikim zanimanjem spremljamo razvoj in z nestrpnostjo čakamo nadaljnjih ukrepov v zvezi z našim vprašanjem. Pri vsem tem pa moramo sami resno proučiti vsa področja življenja svojega naroda, da ga docela spoznamo, se ga zavedamo In vidimo, kaj je, kako živi in kako bi moral živeti. Pri drugih narodih številni ljudje dan za dnem razmišljajo o vseh področjih narodnega življenja, pri nas pa tega do sedaj nismo znali nikoli ali pa veliko premalo. (Vse preveč smo bili in smo še vajeni, da so nam drugi ravnali življenje in krojili usodo, pa se nismo privadili razmišljati o svojih problemih s polnim čutom odgovornosti. Nikakor pa se ne da tudi ob dobri volji oblastnikov in izdatni pomoči matičnega naroda reševati problemov, ki jih zadaja narodovo življenje, če niti socialnega obraza svoje narodnostne skupnosti — in to iz socioeko-nomskega in sociollnguističnega vidika — ne poznamo docela. Tu je kritika mladine upravičena in jo je treba vzeti na znanje z vso resnostjo In odgovornostjo. Mladina v svojem pretežnem delu gleda jasno ter ostro in bo zato konec konca našla pravo pot In ravnanje, ki ga narekujeta slovenskemu narodu na Koroškem preteklost in sedanjost.^ Dr. Franci Zwitter 25 let prenašanja krivic V 25 letih izhajanja je Slovenski vestnik zavzeto spremljol življenje koroških Slovencev ter poročal o velikih In malih dogodkih, o vesetih In žalostnih izkušnjah.___________________________ Ce se spomnimo dogodkov teh 25 tet, ki jih )e zapisoval Slovenski vestnik, moremo na eni strani ugotoviti prepričljive dokaze nezlomljive življenjske volje nošega ljudstva, ki Je na najrazličnejših prireditvah, zborovanjih, v vlogah In no drugih manifestacijah vedno spet izprh čolo svojo zvestobo narodu In Jeziku, svojo lojalnost do države, svojg željo po enakopravnem in mirnem sožitju.__________ Po drugi strani pa pomeni kronika teh 25 let skoraj neprekinjeno vrsto bridkih, sramotnih pojavov In doživetij, ki kažejo, da so nedeljskj govori o „mirnem sožitju" in o .koroški toleranci" le besedičenje, kj naj bi zakrilo resnico — resnico nenehnih in brezobzirnih napadov nem* 1946 16. 8.: Amalija Oraže-Tatjana je postala žrtev strelov angleškega vojaka v Železni Kapli, ko se je vračala z mladinskega sestanka. 25. 10.: Oblasti so prepovedale delovanje Zveze slovenskih izseljencev. Na priziv ZSI je notranje ministrstvo skoraj leto dni kasneje preklicalo razpust te organizacije. 8. 11.: Neznani storilci so oskrunili partizanske grobove v Št. Jakobu v Rožu. 29. 11.: Avstrijske oblasti so brez navedbe vzroka aretirale mladinske funkcionarje. 1947 10. 1.: Nove aretacije koroških Slovencev in hišne preiskave pri zavednih protifašističnih borcih. 28. 3.: Protest proti neupravičeni aretaciji in sodnemu postopku proti 12 koroškim Slovencem, ker so se zoperstavili organiziranemu napadu »Wurfkomande“ na slovenske zborovalce v Železni Kapli. 11. 4.: Slovenski mladinci postavljeni pred sodišče, ker so na občinskem poslopju v Biilčovsu odstranili nemški napis in namesto njega nabili dvojezičnega. Isto so storili tudi na Potoku, kjer so krajevnemu napisu dodali še slovenski. 13. 6.: Britansko sodišče izreklo nove obsodbe zaradi slovenskih napisov, ki so jih slovenski mladinci dodali v različnih krajih južne Koroške. 10. 10.: Britanski vojaki streljali in s puškinimi kopiti ranili 7 udeležencev mladinske brigade. 14. 11.: Britansko vojaško sodišče je pozvalo Karla Prušnika-Gašperja na zagovor zaradi govora ob odkritju partizanskega spomenika v Št. Rupertu. 1948 16. 1.: Vojaško sodišče v Celovcu je ponovno sodilo antifašiste. 5. 6.: Celovški ordinariat zahteva odstranitev partizanskega spomenika v Št. Rupertu pri Velikovcu ali pa izbris besede „fašizem“ v napisu. 27. 11.: Nova žrtev neofašističnega nasilja. Tovariš Lovro Kušej je umrl na posledicah napada nacistične Wurfkomande. _____________1949 1. 1.: Avstrijske oblasti se skušajo s pomočjo dvomljivih nacističnih aktov polastiti slovenskega ljudskega premoženja. 14. 12.: Škofijski ordinariat v »Nedelji" uvršča Slovenski vestnik med »časopise, ki zagovarjajo komunistične nauke in njihovo taktično postopanje" in zagrozil vsem, ki vede in prostovoljno komunistične časopise izdajajo, širijo, berejo ali pri njih sodelujejo, z ekskomunikacijo". Tega še do danes ni preklical. 1950 22. 4.: Koroška deželna vlada prepovedala javno zbirko za postavitev spomenika padlim partizanom v Železni Kapli. 1951 13. 6.: Skoro dnevno prihajajo ustmene in pismene pritožbe naših ljudi na uredništvo Slovenskega vestnika zaradi nedo9tatkov in nezakonitostih pri izvedbi ljudskega štetja. 7. 8.: Deželna vlada nima razumevanja za slovensko kmetijsko šolo, češ da ni potrebno, da bi na kmetijskih šolah jezikovno mešanega ozemlja uvedla slovenščino kot učni jezik. 1952 9. 1.: Hans Steinacher je postal vice-prezident koroške OVP. 16. 1.: Varnostna direkcija noče potrditi Slovenskega šolskega društva v Celovcu. 11. 6.: Hranilnica in posojilnica v Podravljah zaradi nezaslišane razsodbe celovškega sodišča še vedno ni dobila povrnjeno posestvo, ki so ji ga nacisti nasilno vzeli. 1953 14. 2.: Slovenska prosvetna zveza protestira pri prosvetnemu ministrstvu v zvezi z gonjo proti slovenskemu pouku. 11. 9.: V noči med 2. in 3. uro so neznani zločinci razstrelili spomenik 83 padlim partizanom na pokopališču v št. Rupertu pri Velikovcu. 1954 12. 2.: Andrej Sienčnik pd. Hojnik v Mokrijah in drugi žrtev fizičnega napada. 1955 11. 11.: Ordinariat zaibranjuje skupno grobišče za padle partizane v Železni Kapli. 11. 11.: Na poslopju gostilne Breznik v Pliberku, so v noči 10. oktobra neznani storilci sneli slovenski napis in črke pometali na cesto. 1956 22. 6.: V Ledincah so nestrpneži izvedb podpisno akcijo za odpravo dvojezične šole. 29. 6.: Surov napad na kanonika dr. Amejca v žrelcu. 13. 7.: Vprašanje slovenskega uradnega jezika pred celovškim sodiščem še vedno nerešeno. 31. 8.: V enem letu 106 napadov na dvojezično šolstvo. 12. 10.: V senci 10. oktobra: Divjaško dejanje nestrpnežev v Železni Kapli. Počasnost orožnikov opogumila zlikovce za ponovitev napada oz. odstranitev dvojezičnega napisa na Hranilnici in posojilnici. 1957 11. 1.: Prosvetni minister ustregel »volji staršev". 8. 3.: Šovinisti pod zaščito noči od- stranili slovenski napis na knjigarni »Naša knjiga" in dvojezični napis na gostilni »Obir" v Celovcu. 8. 11.: Na Hranilnici in posojilnici v Velikovcu so neznani storilci odstranili dvojezični napis. 1958 28. 3.: Nekulturni obraz šovinizma se je tokrat pokazal v napadu na dvojezično šolo v Št. Janžu. 23. 5.: Spet atentat na uradne dvojezične napise v Blatu pri Pliberku. 26. 9.: Šolski odlok deželnega glavarja z dne 22. 9. 1958 pomeni povratek k 9tari politiki »Heimat-diensta". 1959 21. 8.: Nov napad na sedež ZSO v Celovcu. 25. 9.: Ordinariat se je javno vključil v germanizacijo. 1960 26. 2.: Amtssprache deutsch — Poštna uprava zavrača pisma s slovenskimi naslovi. 14. 10.: Bistvo in sadovi 10. oktobra na Koroškem. Lepe besede — grda dejanja. Izzivanja in grožnje proti koroškim Slovencem — Policijska straža pred knjigarno — Velikonem-ška manifestacija s kljukastimi križi. 4. 11.: Skrunilci partizanskih grobišč spet na delu. 1961 24. 3.: Ugotovitve po ljudskem štetju 1961: Zaostrena hujskaška gonja proti Slovencem je ustvarila ozračje, v katerem je bilo ugotavljanje občevalnega jezika navadna fraza. 6. 10.: Za gradnjo poslopja za slovensko gimnazijo ni denarja. 6. 10.: Šovinistični ekscesi v celovškem tramvaju. 1962 19. 1.: Nacisti skrunijo židovske grobove na šentruperskem pokopališču v Celovcu. 16. 3.: Neupoštevanje slovenskega jezika pred Komisijo za človečanske pravice. 30. 3.: Koroški slovenski partizani protestirajo proti požiganju vencev in trakov na partizanskih grobiščih. 1963 12. 4.: April v sedmih letih našega križevega pota. 16. 8.: Kričeči nedostatki na šolskem področju. Sedanja ureditev šolstva za koroške Slovence ne more biti zadovoljiva. 1964 12. 6.: Deutschnationale Betatigung und der osterreichische Staatsvertrag 1955. 17. 7.: Izvršni odbor ZSO odločno protestira proti prepovedi slavja 550-letnice zadnjega ustoličenja, ki je bila izrečena samo na podlagi hujskanja in napovedanih grozilnih akcij znanih protislovenskih šovinističnih društev. 4. 12.: Šolski zdravnik v Globasnici naroča slovenskim materam »Redet mit den Kindern zuerst deutsch!" 1965 15. 1.: Odseljevanje — pereč problem naših krajev. 23. 7.: Manjšini, ki je bila teptana skozi desetletja, ni dovolj toleranca, treba ji je pomagati, da se ohrani, opozarjajo slovenski izseljenoi. 10. 12.: Deželni proračun za leto 1966 ne upošteva potreb slovenske narodnostne skupnosti. 1966 14. 1.: Čudne »zasluge" za Avstrijo — Slovenski vestnik kritizira odlikovanje dr. Hansa Steinacherja z »ve- likim častnim znakom za zasluge za republiko Avstrijo". 28. 1.: Ob kanclerjevem obisku na Koroškem napad na koroške Slovence. 8. 7.: Krško škofijstvo se ne ozira na zahtevo 4.500 podpisnikov — koroških Slovencev za verouk v materinščini. 9. 9.: Številne občine dvojezičnega ozemlja se praznijo, ker za domače prebivalstvo ni zaposlitve. 23. 9.: Nova »stara" gonja Heimat-diensta proti dvojezičnemu šolstvu in zlasti proti slovenskemu verouku. 14. 10.: Ob stoletnici obstoja kmetijske zbornice lahko trdimo, da na proslavo pada stoletna senca istočasnega zapostavljanja kmečkega prebivalstva južne Koroške in njegovega sistematičnega raznarodovanja. 1967 24. 3.: »Zmaga v nemški noči" v luči sodnijske obravnave. 21. 4.: Odklanjamo ugotavljanje manjšine. 26. 5.: Občina v Kotmari vasi prepove SPD »Gorjanci" uporabo učilnice v starem delu šolskega poslopja za pevske vaje. 6. 10.: »Grobe Erregung in Volker-rnarkt" — hudo razburjanje v Velikovcu, ker je bil prijavljen slovenski otrok k dvojezičnemu pouku. Podpredsednik deželnega zbora dr. Ma-yerhofer je »prepričal" starše, da so otroka spet odjavili. 17. 11.: »Elternvereinigung ftir die PflichtschuJen Karntcns" hujska na Djekšah, v Trušnjah, v Dobrli vasi, v Železni Kapli in drugod proti dvojezičnemu šolstvu. 1968 5. 1.: Odločno zavračamo vmešavanje nemškonacionalnih združenj v dvojezične šole na Koroškem. 16. 2.: Nacionalistično hujskanje o-groža mir v deželi. 10. 5.: Die nationalistischen Unruhe-stifter scheuen auch vor Verlauffl' dung und Rufmord nicht zuriick. 1969 17. 1.: Slovenski duhovniki in verniki so hudo razočarani nad krivico, ki jo je prizadejal ordinariat slovenskemu prebivalstvu s tem, da je vzel koroškim Slovencem drugega kanonika. 31. 1.: Odprta so še mnoga vprašanja ugotavlja delegacija koroških Slovencev na uradnem obisku v Sloveniji. 14. 3.: »Tschuschen raus". Spet zločinski napadi na ustanove koroških Slovencev v Velikovcu in Dobrli vasi. 18. 4.: »Ich verbiete Ihnen sJosve-nisch zu singen". Dogodek v Žitari vasi. 16. 5.: Kako ekstremen je bil Krpan-Ob dogodkih okoli prireditve Krpana v Vdlikovcu. 1. 8.: Naše ljudstvo upravičeno zaskrbljeno za varnost življenja jn imetja je zapisal Slovenski vestnik ob ponovni odstranitvi dvojezičnih napisov in kraji plošč v Velikovcu. 1970 23. 1.: Umazana igra okoli Vetrinja. Šovinisti grozijo celo z miniranjem kloštra, če bi prešel v slovenske roke- 17. 4.: Deželni šolski svet zavrača laži o slovenski gimnaziji, »da vzgaja slovenske hujskače". Tozadevna trditev v »Kleine Zeitung" ne odgovarja dejstvom. 2. 10.: Skrunitev partizanskega grobišča v Št. Rupertu pri Velikovcu. 2. 10.: Šofer avtobusa v Slovenji Plajberk se razburja nad uporabo slovenskega jezika. 30. 10.: Policija na bojnem pohodu zaradi dvojezičnih napisov. 20. 10.: Nerazumljivo prekletstvo Zveze socialističnih srednješolcev zaradi kritike šovinistične proslave 1®-oktobra. 4. 12.: Kako bi človek ne pisal pamfletov po tem 10. oktobru. 1971 26. 2.: Dvojna morala ob skrunit^ partizanskega spomenika v Grebinl'* in ob akciji za dvojezične napise. 26. 3.: Dvovrstna pravica v Avstrij1-Proti Hcimatdienstu se zaradi poziva na genocid sploh ne uvede P°' stopka, slovenski dijak pa se žaram napisne akcije postavi pred sodiŠee- 21. 5.: Ljudsko štetje — kričeča diskriminacija. 28. 5.: Nov atentat na partizansko grobišče v Grebinju. iestnik življenje koroških Slovencev 25 let dela in boja jdh ■kutturtragerjev" no Slovence In njihove ustanove. Tl dogodki j? l»az pokvarjenega odnosa večinskega naroda do manjšine, naro-jp. ki v manjšini ne vidi te objekta za gospodarsko izkoriščanje, mar- ^ tudi tarčo ra izživljanje svojih agresivnih nagonov._________________________ ifooškl Slovenci na silo nismo odgovarjali s sito. Potrpežljivo — in jpdpl očitno laman — smo čakali, da bodo oblostl izsledile in kaino-neznane in zi>ane storilce, Id so skruniti partizanska grobišča, fizič-jP napadali zavedne Slovence, motiti slovenske prireditve, trgali tlo-Jlpnske napise, sejali sovraštvo zoper manjšino, potvarjali resnico pri štetjih...____________________________________________________________ jjgiledntl zelo nepopolni kronološki pregled dogodkov, o katerih je £Pfo
    vojni v Jugoslaviji, v P.: Prvič v zgodovini zadoni v bovškem gledališču slovenska pe-s^rtl- Združeni pevski zbori SPZ na-7r°Pijo s sporedom narodnih in par-. ganskih pesmi. P.: Bivši slovenski koroški parti-aPj. katerih društvo je bilo od av-^jskih in zavezniških oblasti prepovedano, se zberejo na svojem obč-^ zboru. !*?• 10.; Padlim borcem za svobodo, ,®o našli počivališče v Št. Rupertu V1 Velikovcu, slovensko ljudstvo na jp°roškem slavnostno odkrije veli-a®ten spomenik. 1948 .8.: Slovenska mladina z vsega ^v°jezičnega ozemlja Koroške se src-a na mladinskem dnevu v Logi vasi *** Vrbskim jezerom. 1949 1>: V Celovcu zaseda I. kongres j^vobodilne fronte za Koroško, j ' ?'• Na pogrebni svečanosti v 2e-^ n*v Kapli počasti velika ljudska **ca prvega komandanta I. ko-t *ega bataljona Franca Pasterka-je^arta, ki je leta 1943 na čelu svo-bataljona padel v borbi proti V Celovcu se sestanejo zastop-vj koroških Slovencev na I. zgodo-I nskem zasedanju Demokratične j°nte delovnega ljudstva (DFDL). d ^1-: Na svečanem prekopu polnih ostankov in odkritju spome-jji a. v Selah se koroški Slovenci po-. ^Oi'jo spominu 13 slovenskih ro-, Jubov, ki so jih nacistični rablji „^29. aprila 1943 obglavili na Du- 1950 )|' Na povabilo SPZ gostuje v ce-"kem Mestnem gledališču prvič v tj? ,v*ni Slovensko narodno gleda-c >z Ljubljane z Gotovčevo opero r° z onega sveta". venske organizacije in slovensko kmečko prebivalstvo z več kot 2000 podpisi. 22. 4.: Ob 10-letnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda izide v Celovcu knjiga »Koroška v borbi". 25. 11.: Na kmečkozborskih volitvah doseže Slovenska vodilna lista »Kmečka gospodarska zveza" 2 mandata v deželni kmetijski zbornici, 6 mandatov v okrajnih kmečkih zbornicah in 76 zastopnikov v krajevnih kmečkih odborih. 1952 19. 1.: SPZ odpre v Celovcu svojo knjigarno »Naša knjiga". 10. 2.: V prostorih Radia Celovec se številni koroški Slovenci srečajo na I. Slovenskem plesu. 20. 2.: V Celovcu prične izhajati periodični list za slovensko koroško solsko mladino »Mladi rod". 27. 2.: Po številnih urgencah in po ponovni intervenciji pri ustavnem sodišču notranje ministrstvo končno skus posiljevanja naših socialno in gospodarsko odvisnih ljudi s pomočjo tako imenovane »pravice staršev". 1955 25. 3.: V Domu glasbe v Celovcu se zberejo izvoljeni predstavniki gospodarskih, kulturnih in drugih organizacij koroških Slovencev na ustanovnem občnem zlboru Zveze slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO). 15. 8.: ZSO pozove vse slovensko ljudstvo na Koroškem, da v širokem demokratičnem sodelovanju zavzame stališče k njenemu osnutku za zahteve koroških Slovencev na osnovi člena 7 državne pogodbe. 10. 11.: ZSO in Narodni svet koroških Slovencev (NskS) naslovita na štiri velike sile, na avstrijsko vlado in na predstavnike na avstrijski državni pogodbi zainteresiranih držav Spomenico koroških Slovencev s predlogi za izvajanje določil člena 7 državne pogodbe. 1956 21. 7.: Predstavniki ZSO in NskS opozorijo avstrijsko vlado na zaskrbljenost slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem zaradi zavlačevanja reševanja člena 7 državne pogodbe. 1957 15. 1.: Koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati opozorijo diplomatske predstavnike Sovjetske zveze, Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Francije na dejstvo, da avstrijske oblasti še niso izdale nobene izvršne odredbe k členu 7 državne pogodbe. 11. 5.: S svojim prvim srečanjem na Dunaju koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati skupno demonstrirajo svoje upravičene zahteve po uresničitvi člena 7 državne pogodbe. 23. 6.: Delegati iz vseh krajev dvojezičnega ozemlja s protestnega zborovanja ZSO in NskS pošljejo zvezni in deželni vladi resolucijo, v kateri odločno zahtevajo končno uresničitev vseh določil, ki jih vsebuje člen 7 državne pogodbe v korist slovenske narodne skupnosti. 1958 15. 6.: Z veličastno kulturno manifestacijo proslavlja SPZ 50-letnico svojega kuliurno-prosvetnega delovanja. Ob svojem zlatem jubileju SPZ preda zaslužnim prosvetnim delavcem »Drabosnjakovo priznanje". 30. 9.: Na protestnem zborovanju ZSO in NskS nad osemsto delegatov iz vseh krajev dvojezičnega ozemlja ogorčeno protestira proti krivičnemu in protipravnemu šolskemu odloku. Delegati pošljejo zvezni in deželni vladi oster protest spričo popustitve pristojnih oblasti šovinističnim težnjam nestrpnih nemških organizacij, združenih v »Karntner Heimatdienst". 17. 11.: Delegacija ZSO in NskS preda zvezni vladi na Dunaju spomenico o šolskem vprašanju. Spomenico posreduje tudi predstavnikom štirih velesil ter Jugoslaviji. 1959 14. 3.: ZSO in NskS opozorita parlament, zvezno vlado in vsakega posameznega poslanca pred razpravo in glasovanjem o vladnih predlogih glede ureditve manjšinskega šolstva in uradnega jezika pri sodišču na posledice, ki bi za koroške Slovence neizogibno nastale s sprejetjem teh osnutkov. 17. 3.: Na skupnem protestnem zborovanju ZSO in NskS zastopniki slovenskega ljudstva na Koroškem najodločneje protestirajo proti nakanam dunajske vlade in parlamenta. 1960 9. 3.: Delegacija ZSO in NskS tolmači predstavnikom zvezne vlade nepovoljno stanje na področju slovenskega jezika pred sodišči in manjšinskega šolstva po sprejetju tozadevnih zakonov v parlamentu. Predstavniki koroških Slovencev predajo vladi pismeno vlogo s konkretnimi predlogi za reševanje manjšinskega vprašanja. 1961 24. 3.: Koroški Slovenci obsodijo zlorabo ljudskega štetja v raznarodovalne namene. 16. 6.: Pritožba koroškega Slovenca Na številnih zborovanjih in prireditvah smo manifestirali našo nezlomljivo življenjsko voljo 1951 1-: Zahtevo Slovenske kmečke p0 ustanovitvi sloven-'krnetijske šole podprejo vse slo- prizna in p>otrdi obstoj Slovenskega šolskega društva. 1953 29. 1.: DFDL pozove koroške Slovence, da pri državno- in deželno-zborskih volitvah oddajo svoje glasove Socialistični stranki Avstrije. 14. 8.: Na skromni, a pomembni slovesnosti otvori Založniška in tiskarska družba Drava svojo tiskarno v Podljubelju. 8. 11.: Ker avstrijske oblasti niso pokazale razumevanja za težnje in ustavno zajamčene pravice slovenskega ljudstva na Koroškem, SKZ ustanovi v Podravljah in preda svojemu namenu privatno slovensko kmetijsko šolo. 1954 9. 1.: DFDL na svojem rednem občnem zboru odločno zavrne poskus okrnitve dvojezičnega ozemlja s krčenjem števila dvojezičnih šol ter po- 12. 9.: Po dolgem zavlačevanju s strani pristojnih avstrijskih oblasti in po strupeni gonji, ki so jo s potvarjanjem stvarnega stanja uprizarjali šovinistični krogi vse štiri mesece od njene ustanovitve, začne Državna gimnazija za Slovence v Celovcu s svojim delom. 30. 10.: Zastopniki osrednjih organizacij koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov v skupni spomenici zvezni vladi protestirajo proti dejstvu, da kot neposredno prizadeti niso prejeli izdelanih osnutkov za izvedbo člena 7 državne pogodbe. 18. 11.: Delegacija ZSO in NskS protestira pri zvezni vladi proti nedemokratičnemu načinu reševanja vprašanj člena 7, ki očitno prihaja do izraza v predaji zakonskih osnutkov glede šolskega vprašanja in uporabe slovenskega uradnega jezika pred sodišči v parlamentarno obravnavanje, ne da bi prizadeta manjšina mogla zavzeti do osnutkov Stališče. pred Evropskim svetom zaradi diskriminacije. 7. 7.: Na občnem zboru Zveze slovenskih zadrug v Celovcu so proslavili štiridesetletnico ustanovitve zadružne centrale koroških Slovencev. 1962 14. 4.: Velika dvorana Doma glasbe v Celovcu je prizorišče veličastne spominske prireditve ob 20-letnici izseljevanja koroških Slovencev. 5. 5.: Pevski zbori SPZ gostujejo s koncerti slovenskih narodnih pesmi na Dunaju in pri gradiščanskih Hrvatih. 1963 18. 6.: Na Državni gimnaziji za Slovence v Celovcu uspešno zaključijo prvo maturo. 1964 11. 7.: V smislu manjšinskega šolskega zakona imenuje prosvetno mini- strstvo upravitleja ljudske šole v Apačah Rudija Vouka za okrajnega šolskega nadzornika. 1965 30. 2.: ZSO sprejme na svojem rednem občnem zboru obširno izdelan program o narodno-poliričnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih slovenske narodne skupnosti na Koroškem. 26. 2.: Ministrstvo za pouk imenuje okrajnega šolskega nadzornika Rudija Vouka za vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroškem deželnem šolskem svetu. 19. 3.: Po razgovoru predstavnikov koroških Slovencev z ministrom za zunanje zadeve zavzameta ZSO in NskS pismeno stališče k vprašanjem, ki se nanašajo na člen 7 državne pogodbe. 16: 9.: Na povabilo glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije odpotuje delegacija ZSO na obisk v Ljubljano. 19. 11.: Predstavniki ZSO in NskS ob priložnosti uradnega obiska pri izvršnem svetu Slovenije seznanijo člane slovenske vlade z razvojem slovenske narodne skupnosti na Koroškem v zadnjih letih. 1966 15. 5.: Spodnje Vinare ob Zablat-niškem jezeru so prizorišče srečanja nad 2000 koroških in primorskih Slovencev, ki z mogočnim kulturnim sporedom manifestirajo svojo povezanost, ljubezen do slovenske pesmi in zvestobo narodu. 1967 16. 2.: Med uradnim obiskom v Avstriji sprejme predsednik SFR Jugoslavije maršal Tito delegacijo ZSO. 3. 11.: Na povabilo ZSO prispe na Koroško delegacija republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. 1968 28. 5.: Na svečani prireditvi ZSO ob 25-letnici obglavljenja trinajstih rojakov iz Sel, Borovelj in Železne Kaple se koroški Slovenci poklonijo spominu vseh ogromnih žrtev, ki jih je slovensko ljudstvo doprineslo v boju proti fašizmu. 1969 27. 5.: Med svojim uradnim bivanjem na Koroškem seznani predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Stane Kavčič predstavnike ZSO in NskS z vsebino koroško-slovenskih razgovorov. 28. 12.: V Delavski zbornici v Celovcu uspešno potekajo prvi Koroški kulturni dnevi. 1970 10. 4.: Podpredsednik ZSO Hanzi Ogris postane kot na listi Socialistične stranke izvoljeni kandidat član koroškega deželnega zbora. 20. 9.: Na veličastni proslavi 100-letnice ljudskih taborov na Koroškem manifestira več tisoč koroških Slovencev svojo enotnost ter nezlomljivo voljo do obstoja in vsesplošnega razvoja. 27. 10.: ZSO in NskS s posebno vlogo opozorita zveznega prezidenta Jonasa kot najvišjega čuvarja ustave in zakonov na nerešena določila člena 7 državne pogodbe. 18. 12.: Na povabilo zveznega kanclerja Kreiskega se po večletni prekinitvi obnovijo kontaktni razgovori med predstavniki vlade itn zastopniki koroških Slovencev. 1971 22. 4.: Po 24 letih, odkar je SKZ od pristojnih oblasti prvič zahtevala ustanovitev slovenske kmetijske šole, in po 18 letih uspešnega delovanja privatne slovenske kmetijske šole v Podravljah ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo obstoječi šoli končno podeli pravico javnosti. DR. FRAN VATOVEC Živa in pričevalna slovenska časniška beseda ob zibelki slovenstva in njegove publicistične izpovednosti Po zlomu nacizma slovenski časniki in časopisi na Koroškem nadaljujejo tradicijo, ;kii ima svoj zarodek v pogumnih publicističnih pobudah Malije Maj arja-Ziljskega ter obeh sinov ponosnega Roža Andreja Einspielerja (Svečana) in Antona Jonežiča. Razvijajo jo seveda v okviru možnosti. Tudi v obdobju med vojnama je zočrtono v č asm iških in časopisnih stolpcih dvojno programsko težišče: napredno in katoliško. Ta publicistična dvo-tiimost sloni na dveh osrednjih organizacijah koroških Slovencev: na napredno usmerjeni Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnem svetu koroških Slovencev s katoliškim poudarkom. Nosilci naprednega publicističnega oblikovanja sestavljajo svoj izdajateljski krog. Pobude črpajo iz bogatega izročila partizanske časniške in časopisne besede. Pomagala je kovati novi čas iz skrivnih, v zemljo zakopanih tehničnih oporišč. In sedaj so 'jo sovražne šile zopet hotele potlačiti kljub njeni zgodovinski, prelomni pričevatnosti. V trojnem povojnem obdobju si je napredna misel utirala pot v časniške in časopisne stolpce. V prvem obdobju do sredine junija 1945, ko je jugoslovanska partizanska vojska odhajala, so vznikniti v Celovcu napredni časniki Slovenski vestnik, Enotnost, Die Ernheit ter die Freiheit. V naslednjem obdobju so ugasnili. V novem času se je ipojavito novo nasilje: njihovo izdajanje sta prepovedali britanska zasedbena oblast (PWB) lin začasna deželna vlada v Celovcu. Celo Koledarja slovenske Koroške za leto 1946 sta se zbali. Slovenski prosvetni zvezi nista dovolili natisa. Napredna misel je našla svoje zavetje v novih publicističnih pobudah. Prva pot: namesto Slovenskega vestnika je prihajal od 7. novembra 1945 do 14. novembra 1946 na svetlo ciklostirano razmnoževani Vestnik, informacijsko glasilo, namenjeno funkcionarjem OF. Širši javnosti pa je bil namenjen nemško pisani tisk Pressedienst (1946). Doživel je 25 izdaj v ciklastilni tehniki. Obve-ščevdl je avstrijsko mednarodno javnost o narodnostnem položaju koroških Slovencev in -njihovem pomembnem deležu v narodnoosvobodilnem boju. Vzporedna pot: zopet je našla slovenska časniška beseda svoje zatočišče na Dunaju. Dne 14. junija 1946 je oživel tukaj Slovenski vestnik, tednik za slovensko Koroško. Podobno kakor ob primeru Koroškega Slovenca leta 1921 se je pojavil tudi tokrat zasebnik kot lastnik, izdajatelj in založnik. Glede na odklonilno stališče britanske zasedbene oblasti iin začasne vlade v Celovcu ni šlo drugače. Še tretja pot: v Velikovcu se je pojavil 17. februarja 1947 ciklostirani list Na juriš, glasilo okrajnega odbora OF in Zveze mladine. Glede na takratno mračno politično podnebje na Koroškem ni bilo listu odmerjeno dolgo življenje. V tretjem povojnem obdobju se je Slovenski vestnik vrnil v Celovec. V sozvočju s svojim revolucionarnim časrtiškim izročilom razglaša svojo napredno programsko misel. Bojuje se za pravice koroških Slovencev, seveda v razvijajočih se okoliščinah postopno zboljšanega političnega ozračja na Koroškem. Ne oznanja le program Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, temveč kaže svojim bralcem tudi pot v prihodnost kot njihov prijatelj in učitelj. Zagovarja narodnostno, toda ne šovinistične politike napredne struje koroških Slovencev, ki se naslanja na narodnoosvobodilne tradicije ter na matični slovenski narod. Ob prizodevanjih sredi narodnostnega boja vidi 'le del splošnega demokratičnega boja za napredek človeške družbe sploh. Dinamično življenje slovenskega človeka na Koroškem je Imelo svoj odsev v prilogi Slovenski vestnik v slikah (1953), s pozneje pridruženo poučno slikovno revijo Okno v svet. Napredna smer je bila začrtana v listu Obvestila naprednih gospodarjev, glasilu Kmečke zveze na Koroškem. Od leta 1950 je izhajal kot petmesečna priloga Slovenskega vestnika. Slovenski vestnik prihaja danes na svetlo v okviru založniške in tiskarske družbe Drava (Celovec-Borovlje). Izdajatelj, založnik in lastnik je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. Glavni urednik je Rado Janežič, odgovorni pa Andrej Kokot. Iz naprednega slovenskega publicističnega kroga v Celovcu je po dvainšestdesetlet-nem nemem presledku v tradiciji ustaljene celovške Slovenske časopisne publicistike uzrla svetlobo korotanskega obzorja revija Svoboda (1948—51), mesečnik Slovenske Koroške, glasilo Slovenske prosvetne zveze v Celovcu za kulturna in druga aktualna vprašanja. Iz njenih stolpcev povzamemo programske stopinje po poti tradicij narod- noosvobodilnega boja slovenskega ljudstva na Koroškem. Razodeva pričevanje o povojnih prizadevanjih koroških Slovencev za obstanek, svobodo ter družbenopolitični, kulturnoprosvetni lin gospodarski napredek. V njenem publicističnem žarišču je usmerjal Svobodo odgovorni urednik dr. Franc Zwif-ter. Tiskali so jo na Dunaju. Katoliški čosniški program je oznanjal v celovškem publicističnem krogu poleg nekaterih slovenskih cerkvenih listov časnik Naš tednik — Kronika. Pojavil se je leta 1950, potem 'ko se je glasilo katoliške smeri Naš tednik (1949—50) združilo s tednikom Koroška kronika (1945—50), glasilom britanske vojaške uprave. Od leta 1967 prihaja na svetto kot Naš tednik. Izraža program mlajšega vodstvenega kroga, ki si prizadeva urejati svoje odnose do matične države z vidika političnega realizma. Po samosvojih programskih publicističnih brazdah je zaoralo od leta 1960 dalje Mladje, literarno glasite mladih, od teta 1963 dalje kulturna revija mladih. Prevladujejo bolj prvine zbornika kot revije, ki je sicer vezana na povsem redne periodične presledke izhajanja. V Mladju -odseva duhovno in ustvarjalno prelomno hotenje. Ogreva se za dialog med .kristjani in drugimi ljudmi". Zavrača -mnenje, da bi bilo krščanstvo lahko -pogoj narodne zavesti. Publikacijo prevevata notranji nemir mlad-jevcev in živahna polemičnost. — Razvejen je tudi verski tisk, -ki ga predstavljata tednika Nedelja in Otrok božji. Se je živa in pričevalna slovenska časniška in časopisna beseda na svojih klasičnih tleh: ob zibelki slovenstva in njegove publicistične izpovednosti. Pogumno in odkritosrčno jo oznanjajo slovenski časnikarji ‘in publicisti. Svoja peresa sučejo po zgledu slovečih predhodnikov in mojstrov, prvih sejalcev slovenske misli v časniški-h in časopisnih stolpcih na Koroškem. (Odlomek li članka .Slovenska časniška in časopisna beseda na Koroškem" v zborniku .Koroška In koroški Slovenci") Slovenski vestnik oooooooooooooooooooooooooo POSREDNIK KNJIŽEVNOSTI OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^ V petindvajsetih letih izhajanja je „Slovenski vestnik" opravil vazno nalogo tudi kot posrednik književnosti: svojim bralcem je predstavil dolgo vrsto domačih in svetovnih pesnikov in pisateljev, posredoval jim je bisere iz bogate zakladnice leposlovne umetnosti. Mnogo predaleč bi vodilo, če bi hoteli tukaj naštevati imena vseh tistih avtorjev, katerih dela so bila doslej objavljena v „Slovenskem vestniku" —■ bodisi v daljših ali tudi le krajših odlomkih. To bi bil obsežen seznam, ki bi segal od naših domačih bukovnikov preko častni tribune umetnikov slovenske besede do najsvetlejših zvezd, ki žarijo na nebu svetovne literature. Že samo pregled doslej objavljenih romanov in podlistkov je neverjetno pester. Začeli smo z našim največjim domačim koroškim pisateljem Prežihovim Vorancem, ki smo ga že v prvi številki „Slovenskega vestnika“ predstavili z njegovo črtico „Če Žila noj Drava nazaj potačo"; sledili so „Samo-rastniki“, potem pa v krajših ali daljših presledkih številne druge njegove črtice in povesti vse do romana „Požganica“• Z manjšimi odlomki pa je bil Prežihov V orane zastopan v vseh dosedanjih letnikih „Slovenskega vestnika". Tudi mnoge druge slovenske in druge pisatelje je „Slovenski vestnik“ predstavil tako z manjšimi odlomki kakor z daljšimi deli. Izmed spisov Ivana Cankarja sta bili v nadaljevanjih objavljeni povesti „Hlapec Jernej in njegova pravica" ter „Na klancu". France Bevk je zastopan s povestjo „Obračun“ in z romanom „Kaplan Martin Čedermac" Ivan Potrč z zbirko kmečkih povesti „Kočarji“ ter romanom „Na kmetih"i Fran S. Finžgar s povestjo „Dekla Ančka" in velikim romanom „Pod svobodnim soncem"; Janko Kersnik s povestmi „Kmetske slike" in „Ciklamen°' Anton Ingolič z romanom „Žeja“ in „Kje ste, Lamutovi?" ter Vlado Firm s povestmi „Uskoška nevesta" in „Ljudje na svoji zemlji". Po eno daljše leposlovno delo je bilo v nadaljevanjih objavljeno še od naslednjih slovenskih pisateljev: Cirila Kosmača „Sreča", Miška Kranjca „Novele“, Ksaverja Meška „Na Poljani", Jakoba Šketa „Miklova Zala", Ivana Matičiča „Moč zemlje", Juša Kozaka „Beli me-cesen", Ivana Bratka „Teleskop“ in Janeza Švajncerja „Streli na meji", medtem ko zdaj izhaja v „Slovenskem vestniku" velika epopeja osvobodilnega boja slovenskega naroda — Toneta Svetine „Ukana". Prav tako je „Sovenski vestnik" v tem okviru posredoval bralcem tudi znana dela iz književnosti drugih narodov, tako roman Nikolaja Ostrovskega „Rojeni v burji", „Novele" Vladimir a Nazorja, roman Avgusta Šenoe „Kmečki punt" in roman Dobriče čo-siča ..Korenine", Nobelovega nagrajenca Iva Andriča pa je predstavil s „Travniško kroniko". S krajšimi spisi in odlomki je bilo v „Slovenskem vestniku" zastopanih blizH 100 slovenskih pisateljev in prav tako blizu 100 imen obsega tudi seznam slovenskih pesnikov, katerih pesmi je objavil „Slovenski vestnik"; daleč nad pisateljev in pesnikov pa je zajetih v izboru iz književnosti raznih drugih f>a' rodov. Bogato je „Slovenski vestnik črpal iz zakladnice narodnih pravild in pripovedk, zlasti pa je — zvest svofi tradiciji — skozi vseh petindvajset