Uredništvo- upravai Ljubljani, Kopitarjev* 6. Telelon 4001 ■ 4004 Mesečna naročnina 18 Ur, za Inozemstvo 31-50 lir. Cek. rai.r LJubljana 10.650 n naročnino In 10.54» za Inaerate Izključna pooblaiienka za domače In inozemske oglase: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano Cena L 0.80 SEPTEMBER-1943 SOBOTA t-once&tiouari* e.ciu.iva pet ta pubbllclu dl provenlenja iiaiiaua td estera Unione PubbllclU Italiana s Milano Operazioni nemiohe contro la costa calabra L'aviazione anglo-americana perdeva 35 apparecchi Comando sapremo, bollettino di guerra Nr. 1196: Questa notte il nemico, che nei giorni scorsi aveva tentato azioni iso-late di sbarco prontamente respinte, lia iniziato su piii vasta seala le operazioni contro la costa calabra dello stretto di Messina. Convogli in navigazione e navi •Ua londa nei porti di Catania c di A u g n s t a sono stati efficacemen-te attaccati da velivoli germanici. Su Trento, Bologna, B o 1 -Hio e nei d'intorni di Napoli for- mazioni di aeroplani avversari sgan-ciavano numerose bombe causando danni specialmente a Bologna. Nella giornata di ieri 1'aviazionc anglo-americana perdevn complessiva-mente 35 apparecchi: Sette abbattuti dalla caccia italiana e 19 da quella te-desca, sei dalle artiglierie della difc-sa e tre dal tiro contraereo di moto-zattere. Dalle missioni di gnerra degli ul-timi giorni sei nostri velivoli non sono ricntroti. Generale Ambrosio. Sovražni nastopi proti kalabrijski obali Anglo-amerlško letalstvo zgubilo 35 strojev »iev. u »o: Nocoj je sovražnik, ki je pre dni poskušal s posamičnimi izkr nji, katera so bila takoj odbita, Vrhovno poveljstvo, vojno poročilo Štev. 1196: prejšnje izkrcava-začel z obširnejšimi nastopi "proti k a 1 a -b r i j s ki obali v m e s s i n s ki ožini. Konvoji, ki so pluli, ter ladje, zasidrane v pristaniščih Catania in Augusta so bile uspešno napadene od nemških letal. Sovražna letalo so spuščala števil- ne bombe na Trento, Bologno, B o 1 z a n o ter okolico N a p o 1 i j a in so povzročila škodo /.lasti v B o 1 o g n i. Včeraj je angleško-ameriško letalstvo izgubilo skupno 35 strojev: 6 so jih sestrelili italijanski lovci, 19 nemški, 6 protiletalsko topništvo, 3 pa protiletalski topovi na motornih splavih. Zadnje dni se 6 naših letal ni vrnilo iz vojnih poletov. General Ambrosio. Nemške sile so uničile letos 3 milijonov ton sovražnega ladjevja Berlin. 3. septembru, as. Nesporno ie, pilo vojaški dopisnik nemško poročovalsko sgonoije, da se js Angležem in Amerikancem posrečilo zbrati velikansko brodovje za prevoze in izkrcanje za nastopo v Sredozemlju. Za ta veliki načrt pa so moralo žrtvovati vse potrebno gradivo druge države, zlasti države Srednje ln Južne Amo-rlke, ki so pod nadzorstvom Wasbingtona. V preteklem mesecu pa je anglo-ameriško brodovje spet doživelo tolikšne izgubo, da jih bodo bridko občutili ter zaman skušali nadomestiti z novimi ladjami, zgrajenimi v poslednjih Stlrlh tednih. Cs soitojemo vse potopljene, hndo zadete ter poškodovane ladje — poškodovanih je bilo vsega 220 ladij * skupno 780.000 tonami — vidimo, da je nasprotnik v preteklem mesecu moral žrtvovati za 1,405.703 ton trgovskega brodovja. To dokazuje, da so »ovražnikove izgube v potopljenih in poškodovanih ladjah v primeri ■ preteklim mesecem narasle. Od 1. januarja pa do 31. avgusta 1043 so nomške podmornice ter letala potopile vsega 634 ladij s približno 4 milijoni ton. Ker izkušnja uči, da pridejo na vsako potop ljeno ladjo ie dve ali trt poškodovane ladje, lahko sodimo, da so se nasprotnikove izgube v trgovskem brodovju v zndnjlh osmih mesecih povzpele na 8 milijonov ton. Cenijo, da je velik odstotek teh ladij Izgubljen. Berlin, 8. sept. s. V predpretekli noči Je na morju pri Dunkernueu prišlo do spopsda med nemiklml stražnlml ladjami, ki so spremljale ladijski sprevod, ter angleškimi motornimi čolni. 2e dolgo časa se nasprotno enote niso upale napasti nemške ladijske sprevode. Tadl tokrat so se po oslrem ln natančnem streljanju spustile v beg in »e zavile v gosto umetno meglo. Nikola Mandič - predsednik hrvatske vlade General Navratil imenovan za vojnega ministra Zagreb, 3. sept. Objavljeno je bilo, da je Poglavnik imenoval blvšoga državnega tajnika dr. Nikola Mandiču, odvetnika v Sarajevu, za predsednika sveta hrvatsko vlade. To mesto je imel doslej Poglavnik tam. Novi predsednik vladnega sveta je b!l rojen v Dolcu pri Travniku v Bosni 1. 1809. Obiskoval je srednje šole. pravne študijo pa na Dunaju, nato se je posvetil sodni službi v Sarajevu. Od svoje mladosti se je bavll s politiko lp bil leta 1910 izvoljen za poslanca ter je postal podpredsednik in nato predsednik zbornice. Mandič se jo zme. rsj zavzemal za tesno sodelovanje med katoliki in muslimani. L. 1914 je bil imeno. van za podguvernerja Bosne. Bil je tudi predsednik računskega sodišča za Bosno in Hercegovino. Zagreb, 3. sept. as. Uradno je bilo objavljeno, da je Poglavnik imenoval letal, »kega generala Friderika Navratila za vojnega ministra. Novi vojni minister je bil Sovražni bes nad Piso Pisa, 3. septembra. Medtem ko je ura bila dvanajst v Tore del Ponte di Mezzo, 60 že padale prve bombe na Piso. Opoldne se je med obleki dima in rdečim bleskom eksplozij večkrat ponovila strahotna igra, ki je sejala razdejanje in iztrebljenje. Sovražniki so prišli od morja, nato pa ob reki Arno. Najprej so obstreljevali izliv reke, nato pa so prišli nad mesto, kamor so spustili svoje breme bomb in za-iigalnih ploščic. Prebivalstvo je bilo opozorjeno s sirenami že kakih 40 minut pred napadom in se je nahajalo v zakloniščih, mnogo ljudi pa je bilo na okoliških poljih. Tako se je mnogo ljudi re-žilo pred bombardiranjem, ki se ni oziralo na stanovanjske četrti. (»Le Ultime No-tizie.«) Streljanje preko Rokava Berlin, 3. sept as. Mednarodna poročevalska agencija je izvedela, da so daljnostrelni topovi nemške vojne mornarice včeraj uspešno obstreljevali pomorske cilje na angleški obali Rokavske-£a preliva. čiščenje v Črni gori Berlin, 3. sept, as Mednarodna poročevalsko agencija javlja, da je bila v Črni gori z odločilnimi uspehi končana vrsta načrtnega čiščenja nemških varnostnih čet, ki so sodelovale z italijanskimi oddelki. Uspeh, ki ga je doseglo načrtno •o-delovanje med zasedbenimi četami in krajevnimi silami, je dovedel do pomir-jenja obsežnega ozemlja. Pri bojih so imeli banditl 650 mrtvih, nadaljnjih 800 pa je bilo uietih. Varnostne čete so zajele dva angleška agitatorja, potem ko sta bila mučena od članov neke komunistične tolpe. rojen lota 1893 v Sarajevu, obiskoval vo. jaško akademijo v Gradcu in jo končal leta 1912. 5 let pozneje je dobil pilotsko diplomo in so udeleževal bojev kot letalski oglednik na ruskem bojišču. Dosegel Jo 10 letalskih zmag. Pod prejšnjim jugoslovanskim režimom je bil upokojen kot politično nezanesljiv. Leta 1942 ga Je Poglavnik Imenoval za vojaškega odposlanca v Bukarešti. Letos je bil povišan v generala. General Navratil ima več hrvaških in tujih odlikovanj. Sprememb polni boji na vzhodu Obračun bojev pri Orlu: Sovjeti so imeli 14.000 ujetnikov, zgubili 5114 tankov, 854 topov in 2119 letal — Presenetljiv vdor v sovjetske postojanke Hitlerjev glavni stan, 3. sept. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na južnem odseku vzhodnega bojišča so bili tudi včeraj ponovni sovjetski napadi v prostorih tapadno od Mi u s a in posebno zapadno od Harkova v trdovratnih in sprememb polnih bojih odbiti. Lastna oklepna vozila so presenetljivo vdrla v sovražne pripravljene postojanke ter uničila 29 topov in več sovražnih oklepnih vozil. Na srednjem odseku so v teku nadaljnji težki boji v prostorih pri S1 j e v s k u, južnnLipadno in zapadno od Vjazmc. V današnjih jutranjih urah so pristale angleške čete na južnozapadni konici Kalabrife. Boji i nemškimi in italijanskimi zaščitnicnmi so v teku. Oddelki nemških letal so podnevi ln ponoči napadli ladijske cilje ob vzhodni obali Sicilije in na morju zapadno od Al žira. Več sovražnih prevoznih ladij jc bilo ladetih t bombami težkega kalibra. Nemški lovci so včeraj pri N e a p-lju sestrelili 18 sovražnih letal. Letalstvo in vojna inornarira sta nad obalnim področjem zasedenega rapatl-nega ozemlja in nad Atlantikom sestrelila 12 leta. Nekaj sovratnih letni je ponoči izvedlo molilne polete nad zapadno Nemčijo. Po ve? tednov trajajočih težkih ho,jih v loku pri Orla javljajo zdaj po končani načrtni izpraznitvi tega loka naslednje: pod poveljstvom maršala von Klu-geja in generalnega polkovnika Modela stojeri oildelki vojske, uspešno podprli od letalstva in protiletalskega topništva pod poveljstvom generalnega polkovnika viteza Groima, so v loku pri Orlu izvojc-vali materialno bitko največjega obsega proti koncentrariji 12 sovjetskih armad. Tem ni uspelo, da bi prodrle skozi nemško fronto. Ob junaškem odporu naših čet so se vsi sovražni nnpadi izjalovili. Krvave izgube sovražnika so zolo visoke. Ujetih je bilo nad 14.000 ujetnikov, uničenih 5.114 oklepnih vozil in 854 topov, sestreljenih pa 2119 letal. V tej veliki obrambni bitki so se t. .solino odlikovale 6. rcnsko-vestlnlska, 3i. dolnje-saška, 38. pehotna rensko - palutinska, 10. oklepna spodnje-badenska-gornje-palalinska, četrta oklepna mensko-hadenska, 78. zapadno bavarska napadalna motoriz. divizija. Krepko zadržanje romunske divizije Bukarešta, 3. sept. as. V zvezi s sovjetskimi napadi na romunske postojanke v kubanjskem predmostju so se izvedele včeraj naslednje podrobnosti: V zadnjih 48 urah so Sovjeti hoteli i močno ofenzivo zavzeti odsek, ki ga branijo romunski oddelki slovite planinske divizije »Ve-ratori dl Munte«. Napad na romunske postojanke so izvedle močne tankov6ke in druge oklepne skupine, poleg tega pa so morali romunski oddelki zadržati Je napad velikih edinic sovjetske pehote. Planinci so od prvega navala krepko vzdržali sovražne napade na svojih postojankah in niso odstopili sovražniku Povratek k stari angleški politiki Njena osnova sta imperializem in ravnotežje velesil Bern, 3. sept. as. »Enovita Evropa ali Evropsko ravnotežje« je vprašanje, s katerim se bavijo različni politični krogi britanske prestolnice. O tem poroča londonski dopisnik švicarskega lista »Gazette dl Lausanne«, ki poudarja, da se po končanem četrtem vojnem letu opaža povratek nekaterih stremljenj britanske imperialistične politike, novo uvajanje temeljnih načel zunanje politiko 18. in 13. stoletja, politike, ki je stremela za ohranitvijo ravnotežja velesil. In tako ja zamisel o bloku 4 velesih eden temeljnih stebrov bodočega mednarodnega reda in ta zamisel je dobila zaradi izkustev zadnjega pol lela že stvarnejSe osnove. Pri tem ne gre za oddaljevanje od načrta glede vrhovnega vodstva velikih sil, pač pa v večji meri priznavajo nujno potrebo po rešitvi ravnotežja, ki je postalo tako kočljivo zaradi bližajočih se narodnih in imperialističnih koristi, dočim so doslej bolj ali manj zavestno zanemarjali, prednost sodelovanja in vskladitvo britanskih, aroerikan-skih, ruskih in kitajskih korisli, ki po svojem značaju poroštvujejo za svetovni mir. V tej zvezi in tako nekako je treba razumeti, uvodnik v listu »Daily Mail«. Ta članek je toliko značilnejši. ker je list v nasprotju z levičarskima >Daily Horaldom« ln »News Chroniclom« odklanjal vsako temeljito razglabljanje o vojnih in mirovnih ciljih, temveč se je rajši omejeval na razlaganje dnev nih dogodkov. Članek se ogreva z odločno obrambo narodnih koristi Veliko Britanije. Ugotoviti skuša vso celotnost teb koristi, v katerih tvori eno prvih inest narodna čast. Anglija, pravi »Dally Mali«, mora predvsem držati svojo besedo, katero je dala zaveznl-šk Itn narodom pred vojno, ako noče, da ne bo v Evropi ostala spet osamljena. Tako si Jo n. pr. nadela dolžnost, da bo obnovila svobodno Poljsko, in sicer vso Poljsko, ne pa le polovičarsko. Po mnenju lista so britansko koristi prav iste kakor pred sto leti. Cilj Anglijo v tej vojni jo Isti kakor v drugih številnih vojnah, namreč lastna varnost, in zato mora stremeti za tem, da lz Evrope izrine sleherno nadoblast, oblast ene same države ali pa skupine velesil. Ta ve- kotrajna korist pa se ne tiče izključno le Zahoda, pač pa tudi evropskega Vzhoda. Neodvisnost jugovzhodnih evropskih držav je nad vse nujno potrebna zaradi varnosti vzhodnega Sredozemlja in s tem imperialnih zvez, prav tako pa je neodvisnost Holandijo neizogibno potrebna za varnost britanskih voda. NI pa malo Angležev, ki menijo, da se politika evropskega ravnotežja danes ne more nadaljevati po starih kopitih, tsmveč jo je Iroba nadomestiti s politiko celinsko enovitosti. Dr. Gobbels odlikoval pogumne Berlinčane Berlin, 3. sept. as. Minister dr. Giibbels je kot berlinski gauloiter odlikoval s križcem za vojne zasluge I. razreda z meči 58 berlinskih mož in žena vseh vrst starosti in socialnih slojev, ki so se junaško zadržali med terorističnim angleškim letalskim napadom v noči dno 24. avgusta. Minister so je meščanom zahvalil za življenja in imetje, ki so ga rešili li pogumni Berlinčani. Peklenski stroj v Gibraltarju Tangcr. 3. sept. aa. V nekem hodniku največje smodnišnice v Gibraltarju so odkrili zelo velik peklenski stroj. Ko so Ra preiskali, so ugotovili, da je manjkalo le še pol ure, da bi eksplodiral in bi spustil v zrak smodnišnico in polovico trdnjave. Peklenski stroj so odkrili zaradi ovadbe nekega delavca, ki je bil tudi zapleten v atentat. Zdi se, da ga je v zadnjem trenulku prevzel strah, drugi glasovi pa pravijo, da je izdal tovariše, upajoč na veliko nagrado. Potrdilo tega glasu je dejstvo, da so angleške oblasti denunc.iantu dovolile pravico do stalnega bivanja v Gibraltarju in tudi njegova družina ga lahko enkrat na teden obišče, kar je vsakomur drugemu strogo prepovedano. Do sedaj so zaprli 38 delavcev v krajih Lalinca in Algesiras. Ti delavci so bili zaposleni v trdnjavi in ir njih' skušajo izvedeti, kdo so krivci. niti pedi zemlje, pač pa jim je celo uspelo izboljšali lastni obrambni sestav. S svojim orožjem v bojnih jarkih in zlasti s posebnim protitankovskim orožjem so zapovrstjo odbili vse silovite sovjetske napadalne valove in istočasno branili rdečim skupinam vdor v obrambne črte. Napadi rdečih so se stalno ponavljali, to- Drobne slike iz Ljubljane Letni Saši so podobni drami, ki pričenja z mladim brstenjom, tako zgovornim v po>l-žigajočih barvah ovetja in v neštetih vonja-vuh. Potem pride drugo dejnnje, ko se upa polno življenje v naravi bori t mnogoterimi nevarnostmi: zdaj s sušo, zdnj s preobilno močo, pa spet n točo ln grmenjem, ki spremlja poletne nevihte. Potem pride jesen, ko -« zemlja šo enkrat ogrne v praznično obla. čilo ter se oddolži svojim zvestim obdoloval-cfm z zrolimi sadeži. Pomalem, pomalem, prevladujejo v naravi rumene in rdečkaste barve in okrog domačij zadiši po zrelosti. Nato se sonco za nekaj tednov umakne in tedaj pride doba pustih oblakov, hladnega deževja, mraza in snoga. Tako pride dobn, ko vso počiva. To je letni čns, M spominja na starost, zapuščenost in konec. Te dni so poslavlja od nas poletje. Noči postajajo hladne, listjo jo začelo rumouotl, .-.jutrnj tožijo nd mestnimi vrtovi gosto moglo, čoz dan pa nas boža sonce h svojimi prijetnimi zlatimi žarki. Nebo je jasno in razgled jo odprt vse do orjuških snožuikov. V kopališča hodijo samo šo rajbolj vnoti prijatelji kopanja. Pomalem so šo sončijo, v ostalem pa so že utrjujejo za zimo. Kdor lina le košček zemljo, se zdaj s hvaležnostjo sklanja k njej. Toča mu jo mursikaj uni-fila, tuda ostalo mu jo toliko, da jo bil vsaj trud poplačan. Ob večerih srečujete nušo malo gospodarje, ki nosijo domov polno ko-š.-ire paradižnikov, krompirja, endlvijo solato in drugih dobrot. Nič več ni treba zalivati, Devetdnevnica Molitveni namen današnjega drugega dne devetdnevnice je: Za vse tiste, ki netijo narodno in versko sovraštvo! Koledar avli. Vpisovanje za šolsko leto 1913-44 pa bo v lemle rodu: dne 2. oktobra od 8—11 za učenco II.—Viti. razredu, 4, oktobra od 8—11 za učence, ki vBtopijo v I. razrod, 5. oktobra od 8—11 za učence tujih zavodov in za zamudnike. — Ravnateljstvo šole Glasbene Matice opozarja sturšo, ki so vpisali bvoJoo na . šolo Glnsbono Matice, da se vrši v pono-njive I doljek, 6. t. m., dodelitov k posameznim 1 učiteljem iu takoj nato določitev urnika. zdaj si želijo samo Se sonca, da bi letina povsem dozorela. Tudi ljubljanska narava Ima svojo jesen. Tam, kjer so se smehljale nekdaj evetlično grede In zeleue trate, vidite letos krompirja, fižola, zelja in druge povrtnlno. I jjulo "naj 8e zbi™ vsi vpisani gojenci v V vojnih časih jo spot dobila zemlja svojo ! ponedeljek popoldno, in sicer: gojenci, ki častljivo veljavo. Kjer jo le bilo mogočo, i B° vpisani za klavir ob 8. gojenci violine , ,,,,,, , i • • i • ob 4. gojenoi solopetjn in ostalih orkestral- no Jo obdelali, da niso povsem odvisni od Ilih instrumentov ob pol 5 popoldno, vsi v trga. Jesensko razkošje, ki ga jo na kmetih v obilici, je v mestu bolj simbolično, vendar dragoceno, kakor za oko, tako tudi zu kuhinjo. Gospodinje vedo, da se približuje čas, ko bo zemlju počivala. Skrbno spravljajo pridelke, kuhajo inozgo in vlagajo zolonja-vo, da bodo kolikor toliko proskrbljene za zimo. Tu pa tam srečujete še zapoznelo male gospodarje, ki nosijo domov pozno povrtnin. sko sadiko. Nekatero jo prehitel čas, drugim pa je toča uničila nežno sudiko, ki so jih vzgojili doma. Sadna lotina po ljubljanskih sadovnjakih ni tnko dobra, kot smo pričakovali. Hudo jo jo prizadol delovni vihar prod tedni, ki jo besnel k točo. Od takrat so začele hruško in jabolka gnitl in odpadati, pridolek pa jo znižan marsikje kar za polovico. Toda skrbno gospodinjo znajo tudi z odpadki varčno ravnati: Biišijo krilijo, kuhajo marmelado ali pa izdolujejo kis. Tu pa tam se zbirajo tudi last.ivice. Ja. te, ki posedajo v ljubkih vrstah po brzojavnih žicah, niso več tako veliko kot nekdaj. Kmalu bodo odlotelc, ln tedaj bomo vedeli, da jc prišla jesen v deželo. Sobota. 4. klmovca: Rozallja, devica; Irmgardu, doviea; Koza Vit., devica. Nedelja, 5. klmovca: ungelska; Lavron-cij Justinijan, Škot. Zgodovinski paberki 4. klmovca: 1. liM. jo umrl pod Slgctom. malo trdnjavico na Ogrskem, ki jo je noustrušeno branil Nikolaj Zrlnjskl, stari sultan Sulej-man II. Veliki vezir Srb Melimed paša So-kolovlč je njegovo smrt prikrival, dokler trdnjuvlca nI padla, nato pa ao jo naglo vrnil z vojsko v domovino — 1. 185!. so je rodil na Brdu pri Lukovlei Janko Kersnik. Zo kot dijnk v Ljubljani 60 je živahno udeleževal študontovskega pre-porodnega gibanja, še bolj pa kot slušatelj prava na Dunaju in v Gradcu. Po dovršo-nih študijah jo bil notar na Brdu in do smrti deželni poslanoo liberalne stranke. Urša Lončarjova, »rokovnjaška baba«, mu i« ža v mladih letih pripovedovala pravljico in doživljajo, sam pa jo vneto bral Hei-neja in Jenka, od pripovodnikov pa Jurčiča. Pod Levčevim vplivom je začol pisati v dijaški list Vejica, kmalti nato pa šo v Slovenski glasnik in Dunajski Zvon. Kot akademik jo postal podlistkar v »Slovenskem Narodu«, kjer je v Nedeljskih pismih šibal ......t,.....'.'.ft. ,. 1 staroslovcnske politike. V pismih Stricu v Ameriko je izpovedal svoj znanstveni pozitivizem in kritiziral nazadnjaško domačo razmere. V prvih romanih Na Zerinjah, Luteranskl ljudje jo popisoval grajsko gospodo, v Cyklamonu in Agitatorju, posebno pa šo v Jari gospodi, je stopil mod trško ln malomeščansko gospodo, ki jo jo zelo kritično opisoval, toda pod vplivom Turgenjeva eo vedno bolj nagibal k roalizmu. Zato so najlepšo ono njegovo slike, kjer riše kmeta na vasi, način njegovega življenja in borbo za obstanek. Novi grobovi + V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Ivana Klopčaver roj. Mokorel soproga tapetniškega mojstra. Pogreb bo v soboto, 4. septembra, ob 3 popoldne iz ka pele sv. Krištofa na Žalah. Naj v miru počival Žalujočim ostalim našo iskreno sožalje! * — Šolsko leto na orglarskl šoli v Ljubljani se bo pričelo dne 1. oktobra. Ker bo z novim šolskim letom zopet otvorjen pri letnik, vabimo fante, ki imajo sposobnosti ln veselje za orglarsko službo, naj se čimprej pismono ali osebno priglase pri vodstvu orglarsko šole, Dolničarjeva 1. — Hladno sepetenilirsko vreme. Vromo je preccj nestalno. V četrtek je vse kazalo, da bomo imeli prvo dnevo tega meseca prav lepe in šo HOnčne, toda kar čez noč se je vso preobrnilo. V četrtek jo bilo šo prav vročo, saj je bila dosežena čedno visoka dnovna temperatura +25.2 stopinjo Celzija v mestu. Barometer pa jo žo v četrtek proti večeru začel lahno padati. Noč je bila de. loma jasna. V petek zjutraj ponekod na Barju megla, ki so je naglo raztepla. Začelo pa so je polagoma oblačiti. V petek zjutraj Hubadovl povski dvorani. Urnik teoretičnih predmetov, prodvsom splošno glasbeno teorijo in mladinskega potja jo nabit v veži poslopja. Pisarna sprejema gojence dane« ves dan ln v ponedeljek dopoldne, lledon pouk so prične v torek, 7. t. m. — V petek. 10. t. m., bo ob 19 v mali filharinonlčnl dvorani nastop gojoncev pevsko šole prof. Miloša Brišnika. Nastopili bodo tlijo njegovi gojonei ter poli pesmi in operno urijo. Natančen spored priobčimo jutri, na nastop gojeneov pevskega pedagoga opozarjamo. Spored so dobi v kujl-gurnl Glnsbono Matico. — Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-tn trimesečni strojepisni tečaji (dnevni ln večerni) pričenjajo 3. in 4. septembra. — Desetprstna učna metoda. — Največja modoma strojepisnlca. raznovrstni pisalni stroji. - Učninn Je zmerna. — Pouk Jo dopoldne, popoldne nll zvečer po teljt obiskovalcev. — Eno^ ali dvomesečni tečaj jo poseboj priporočljiv tudi za dijako-lnje. — Podrobne Informacijo in novo prospekte daje ter sprejema prijave dnevno: Trgovsko učlllščo .Chrlstofov učni zavod« Domobranska 15. — Starši Beneta Andreja so Iskreno zahvaljujejo vsem njegovim prijnteljem za izkazano naklonjenost in požrtvovalnost ob smrti dragega pokojniku. — Zahvala. Društvo Dom in šola nn III. moški realni gimnaziji v Ljubljani so g. Cirilu Arku najprisrčnojo zahvaljuje, da jo daroval v spomin svojemu blngopokoj-nemu očetu 100 lir za podporo revnim dijakom. Predsednik. Važni pcipronciki m pspi&inie Beg A.: NAŠE GOBE. S 75 slikami v ba- krotisku. 74 8tiani, L 18' — Ilumek M.: DOBEK SADJEVEC. 75 strani. L 8-—. Itumek M.: SADJE V GOSPODINJSTVU 100 str.. broS. L 12 —, vez L 22 — io bilo razmeroma toplo, saj je znašala naj- j Mibelčič Fr.: ZDRA VILNE KASlLtNE — Z 68 slikami v bakrotisku. 251 str. ve*. L 48 — LJUDSKA KNJIGARNA v Ljubljani Pied škofijo o — Miklošičeva ccsta 5 nižja jutranja temperatura +12 stopinj Celzija ,ko jo prejšnje jutro padlo colo pod 1(1 stopinj. Barometer jo v petek zjutraj (loso-gcl stanje 763 mm. — Krlžanska moška kongregaclja ima v nedeljo, 5. septembra duhovno opravilo zjutraj ob pol 7 v križanski cerkvi, sv. maša s skupnim obhajilom, popoldno točno ob štirih pa popoldansko pobožnost v kapeli Knobloharjovega zavoda v Dravljah (blizu novo šolo ozir. remize. — Podobice Marijo Pomagaj z molilvijo za spreobrnjenje grošnikov, ki jo bomo mo- — 71 lir velja na tramvaju Izstopanje pri zadnjih In vstopanje pri prednjih vratih, jioleg tega pa mora seveda vsakdo plačati šo svojo vozovnico. Napisi, tromvujski uslužbenci iu opozorila v listih potnike nopre-slano opozarjajo na strogi jrrcdpis, da jo vstopanje v tramvajske vozovo dovoljeuo samo pri zudnjih vratih, izstopanje pa sa- iiii . ,___-.;„ i , ■ mo pri sprednjih. Klor se proti temu pred- Uli oh devetdnovnici in ves mesce septem- I pjsul pregreši, gn mor« sprevodnik logitimi- ber, dobite po vseh župnih uradih ali v pl- j rnti in naznaniti upravi cestno železnico, ki sarni Odbora petih prvih sobot, Slomškov ga prijavi kr. kvesturi. N« kr. kvesturi jo dom. Poljanska cesta, Ljubljana. ! sleherni, nedisciplinirani potnik kaznovan z — Na dekliški meščanski šol| pri uršu-llnkah v LJubljani bodo popravni izpiti za I., II. in III. razred 13. septembra ob 9. Tel. 27-31 KINO SLOGA Tel. 27-30 Otvoritev predsezone Od nedelte 5. septembra 1.1. dalje vsak popoldno 4 predstave in sicer ob 13.30, 15.30, 17.30 in 19.30 ob nedeljnli in praznikih matinela ob 10.30 J najmanj 50 L, poleg toga pa mora plačati Ili L kolkov in pristojbin. Razen tega pa mora vsakdo že v vozu sprevodniku plačati 5 Lir globo za napačno vstopanje ali izstopanje. Dosti jo bilo že kaznovanih iu so svojo nediscipliniranost zato obžalovali, poleg gmotno škodo so bili ra deležni tudi obsojanja in znsmehovnnja sopotnikov. Zato spet vso opominjamo, da Ima tramvajsko uslužbenstvo najstrožjo naročilo, naj vsnko-ga, ki so ne ravna po predpisih, takoj legitimira. — Zanimivosti z živilskega trga. Nn Pogačarjovom trgu ob vogalu somen so v polek prodajali nekaj sladkov rib, v prvi vrsti belico, ki so bilo po — Prva jesenska razstava pri Obcrsnclu, ki jo otvarja slikar Radin Milan v nedeljo, 5. t. m., ob 10, bo vsekakor zanimiva za ljubljansko umetnostno občinstvo, saj bo poleg portretov ln kompozicij razstavljenih tudi več risb iz južnih krajev. Razstava bo odprta 14 dni. — Duhovne vaje zn gospe In matere bodo v Lictitenturnu od 12.—16. septembra. Prilika bo tudi za zaprto duhovne vnje. Prijavito se na predslojništvo Lichtentur-novega zavoda v Ljubljani. — Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani obvešča učence tega zavoda, da bodo izpiti v jesenskem roku od 13.—30. septembra. Natančen spored jo objavljen na razglasni deski v pritlični 34. Hotela je k Pepi ob stran, a pred noge se ji je postavil Rahun in je cvileč ni pustil naprej. Kresne noči ni bilo več in revež ni mogel povedati, kar ga je težilo. S Spod. Štajerskega Razdeljevanje krompirja Prehranjevalni zavod Visokega komisariat« t Z železnim križcem II. razreda za hra-sporočn konsumentom, dn bodo lahko od 4. do I bro zadržanje pred sovražnikom na vzhod-. , i i- i i x, nem bojišču jo bil odlikovan Rudolf MU- 7. septembra dvignili na odrezek št. 806 na- ■ narJ6 izJ Sovn;ee. vadne septembrske živilske nakaznice po 1 kg ' i , krompirja pri spodaj navedenih tvrdkah: Zadruga drž. nameščencev. Delavska zadruga na Viču, Sorabon, Zaloška cesta, Smcrkolj in Kmetijska zadruga. Dodatne živilske nakaznice za delavce Za mesec september bo ljubljanski mestni preskrbovalni urad začel deliti dodatne živilske nakaznico za težake po številkah potrdil tako, da pridejo na vrsto v ponedeljek, 6. septembra štev. 1 do 100, v torek, 7. septembra št. 101 do 200, v sredo, 8. septembra štev. 201 do 300, v četrtek, 9. septembra štev. 301 do 400, v petek, 10. septembra 401 do 500, v soboto, 11. septembra št. 501 do 000, v ponedeljek, 13. soptombra št. 601 do 70«, v torek, 11. septembra št. 701 do 800, v sredo, 15. septembra št. 801 do 900, v četrtek, 16. septembra št. 901 do 1000, v petek, 17. septembra št. 1(101 do 110(1 in v soboto, 18. septembra 8t. 1101 do 1200. V ta narnon posluje urad vsak dnn od 8 do 2 in od 16 do 19 v sobi St. 3, ' nadstropje palačo Bata. Naznanila ra. Na neniščn 1 ivodnih I i 38 lir \ RVDIO. Sobota, 4. septembra: 7.30 Operna glasba — 8 Napoved časa, poročila v Italijanščini — 11.50 Pol uro za vojaka — 12.20 Ploščo — 12.30 Poročiln v slovenščini — 12.45 Posmi in napevi — 13 Napoved času, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva v slovenščini — 13 20 Novo ploščo Cotra — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šijnnco. operetna glnsba:Lin-cko: Predigra, Urbach-Suppe: Fantazija Suppojovih oporet, Koenigshofer: Igračka Njegovo Visokosti, fantazija — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.15 Orkester vodi dlri-geni Pcttinnlo — 17.45 Pisana glasba — 18 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 lMoščo | — 20 1'osebna oddaja za Sicilijo — 20.30 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.45 Simfonični koncort vodi dirgont Forroro; v odmoru pisana glasba — 22 Lahka gln-sba na ploščah — 22.15 Izbor nnpevov lz operet, orkester vodi dirigent Petralia — 22.45 Orkester Cotra vodi dirigent Barzizza; v odmoru (23) poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo lmsJo lekarne: V Mariboru so umrli: modistinja Berla Herič, 63 letni sodni oficial v p. Frano Podgoršek in hčerka risarja Dovečarja Ana Lizika. Tri hude nesreče. 21 letna pekova žonn Hermina Wagner jo na špiritu kuhula kavo. Hotela jo priliti nov špirit, čoprav jo prejšnji šo gorel. Pri tom ji jo eksplodirala steklenica s špiritom in mlnda žena jo do-bila strašno opeklino po gornjem deiu života in po rokah. — 68 lotna žena rentnika Lcopoldina Gomboš je nesla vročo kavo na mizo. pa je padla in dobila hudo opeklino, po nogah. — Dvelotnn Ivanka Handlliuber jo iztrgala svoji mami steklenico z vročim mlekom iz rok in so hudo opekla po desni roki. Vsi ponesrečenci so zdravijo v bolnišnici. Gospodarska In gospodinjska šola v Mariboru je pričela s poukom 2. septembra. Ljudsko gibanje v Mariboru. V drugi polovici avgusta jo bilo v Mariboru 98 rojstev 50 dečkov in 48 deklic, umrlo jo 54 oseh, 33 moških in 31 žensk. Poročilo so jo 31 parov. Med novorojenčki so trije pari dvojčkov. MARC0 P0L0 mcdicinalni aperotiv liker ANGELIKA mcdicinalno vino - sc dobi v vseh lekarnah in drogerijali kilogram. Barjanko so prineslo na trg žab- j mr. Leustck. Resi jeva cesta 1; mr. Bahovcc, 'IA UI-nL-rt L-i un n.1 a.nlnili V T.ii.n- * .___ ... : ___- 1 -___..--ITut .io krake, ki so po stalnih cenah. V Ljubljano je iz Gorizio prispela pošiljka 2 vagonov lepega grozdja. To jo bilo razdeljeno po primernem ključu mod branjevce in Irgovco s sadjem na drobno. V potek jo bilo prvo ure na živilskem trgu več zabo-jov grozdja, ki jo bilo kaj liitro prodano. — Ponesrečenci y Ljubljani, Zadnjo dni jo bilo več nesreč pri padcih. In navadno si ti ponesrečenci zlomijo nogo ali roko. 4(1 lotna zasebnica Angola Miklavčcva jo padla in si hudo- poškodovala levo roko. — Z zidarskega odra je padel in si ziomil levo roko 37 letni delavec Štefan Krajnik. — 74 letna zasebnica Marjeta Lukežovn jo po stopnicah padla in dobila hudo notrnn:« poškodbo. — S stola je padla in si zlomila iovo roko 56 letna postrežnica Ana Tovor-nikova. — Livarjev 10 letni sin Jože Mole so jo po nesreči sunil z nožem v trebuh. Kongresni trg 12 in nir. Komotar, Vič Tržaška cesta 48. NEDELJSKO ZDRAVNIŠKO DEŽURNO SLUŽBO bo vršil od sobote od 20 do ponedeljka do 8 mostni zdravnik dr. Gvido D e-beljak. Ljubljana, Ciril-Metodova u. 62, tefelon 27-29. Vremenska napoved. 4. sept., (sobota): spremenljivo, krajevno padavine, prehod k deževnemu vremenu. 5. septembra, (nedelja): v toku dneva vpad močnega deževja z nevihtami. Slavni Scottov zgodovinski roman \( I z 205 lepimi slikami - bo izšel v kratkem i ' Vinko Beličič Zunanjosti so ga nekoliko iztrgale iz zamišlijenosti, a le za majhen čas. Poslušal je pridigarja, ki je v vznesenih besedah poveličeval lepoto du-hovskega stanu, a pri tem tudi ni zamolčal njegovih težav in bridkosti. S svojega sedeža je gledal Marka, ki je zrl predse, ne da bi mu obraz razodeval najskritejši nemir ali najmanjšo skrb. Kako mu je pri srcu? je razmišljal Tanko, Kakšno bo njegovo življenje? Tudi jaz bi letos pel novo mašo. Kakšen duhovnik bi bil jaz, Ali sem si sploh izbral pravi poklic? Obšlo ga je malodušje. Vsa srčna tesnoba so je zlila v vprašanje: Kako se bom rešil iz tega položaja in kako mi bo čez mesec dni? »Gloria in excelsis Deo.c Lepi in čisti Markov tenor ga je prevzel, tako da je začuden uprl oči v oltar, v oblake kadila, čigar dišave so se mešale 7. vonjem znojnih teles, zukaj cerkev je bila nabito polna. Od darovanja je prinesel podobico in spet jc brul tiste besede 39. psalma: »Glej, prihaljam, o Bog, da izvršim Tvojo voljo.« Novela Skušal je tiho moliti, pa je v srcu čutil namesto vdanosti upor, namesto kesanja trmo in namesto ponižnosti ponos in pogum. Ko se je zavedel svoje notranje razklanosti, ga jc postalo sram, da sedi kot svat pri prijateljevi prvi najsvetejši daritvi. Duhovščino in druge povabljence so odpeljali na Gomilo okrašeni kmečki vozovi. Za veselim petjem in drdranjem je ostaljul v zraku prah in legal na bližnje njive. Pri prostornem Žlcbnikovem skednju je bil pripravljen velik obed. Dopoldanska resnost in slovesnost se jc umaknila neprisiljeni šuljivosti in domačnosti. Veselo govorjenje je prekinjal smeh in nagovorom je sledilo trkanje s kupicami. Novomašnik je sedel med očetom in materjo, mirno kadil in se smehljal na vse strani. Potem, ko je živahnost dosegla višek, je šel od svata do svata, spregovoril prijazno besedo, dajal roke, jo ožjim znancem polagal na ramo. »Kako pa Mojca? 7, njo bi moral priti, Janko!« se je pošalil. Janko je pogledal strun, dn bi skril iz zadrege porojeni nasmeh, nato pa je uprl svoje vprašujoče oči v Marka. »Povej odkrito: Ali 6i danes srečen?« Marko se je veselo začudil ter odločno iu prepričevalno odgovoril: »Srečen sem, kakor nisem bil še nikdar, Janko. A zakaj me to sprašuješ?« »Morebiti li bom kdaj kesneje povedal,« se je izmaknil Janko. »Želim ti, Marko, v tvojem delu največ uspehov.« Iskreno je stisnil roko mlademu duhovniku. Na nekaterih gomilskih njivah so že ležale kope požete pšenice in prva strnišča so se svetlikala v soncu, medtem ko je klasje večinoma še valovilo v svojem zlatu in zrelosti, v pričakovanju žanjic in žanjcev. Janko se je ustavil na bregu potoka, ki je žuborel po senčni, ncglobo-ki strugi, in gledal vijoličaste kačje pastirje, ki so švigali nad vodo in se zibali na bujnem obrežnem rastlinju. Onkraj potoka se je za ozikim pašnikom pričenjul steljni.k z obkrajnimi bori in smrekami. Stvnr z Mojco mora na jasno, in sicer čimprej, si je dopovedoval. Odlašanje samo veča negotovost. Binko-šti so dovolj daleč in lahko jih bova življenjsko presojala. In potem naj pade kocka... in naj spet združi... ali pa za vedno loči najini poti. Umrla nam je naša ljubljena soproga, mama, stara mama, sestra, teta, svakinja ln tašča, gospa IVANA KLOPČAVER roj. Mokorel soproga tapetniškega mojstra dno 2. sept., prevldena s tolažili sv. verol Pogreb blago pokojnice bo v soboto, 4. sept. 1943, ob 3 popoldno z žal, lz kapelo sv. Krištofa k Sv. Križu. Ljubljana, Leše, Tržič, dno 2. septembra 1943. ŽALUJOČI SORODNIKI ,EL KINO SLOGA. OTVORITEV PREDSEZONE z vrsto dobrih ln lepih filmov 1 Nezvestoba žene ln nje posledice v prelepem filmu »MASKA IN OBRAZ« V glavnih vlogah: Laura Bolarl, Nino Besozzl. Režija: C. Mastroclnque. PREDSTAVE ob 14, 14 in 18. IEL KINO UNION n-n Modre oči in živahen temperament mlade, lepo vdovo so odgovorne za vso »POSLEDICE NEPRIČAKOVANEGA OBISKA« Pikantna pustolovščina na bivšem avstrijskem dvoru. V glavni vlogi: Zlta. Szeleczky, Maria Mezey in Antal Pager. PREDSTAVE ob 15.30, 17.30 In ob 19.30. ,£L KINO MATICA ^ DNEVNO DVOJNI SPORED! Razkošna filmska veseloigra s sijajnimi pevskimi vložki ln plesnimi revijami »SAMO TI...« V glavnih vlogah : Johannes Heesters, Dora Komar, Paul Kemp. PREDSTAVE DNEVNO ob 17 in 1*. ______ MATINEJA - GIUSEPPE LUGO v filmu največjega uspeha »BOGASTVO NI SREČA« PREDSTAVE ob IS. KINO KODELJEVO telefon ll-ti Roman o mladem zakonskem paru, ki ju loči skrivnost smrti prve ženo REBEKE »PRVA ŽENA« Laurence Ollvier — Joan Fontaine Najlepši film zadnjih let poslednjič v Ljubljani! PREDSTAVE: DELAVNIK ob 18; NEDELJA ob 14.50 In 17.30. mu OGLASI GOSPODIČNO k mali punčki za dopoldanske uro sprejmem takoj. -Ponudbe poslati v upravo »Slovenca«! pod »Ljubiteljica otrok«? št. 6103. (b KUHARICO perfektno, Iščem za gostilno. Nastop takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6014. (b Sprejmem takoj MLINARSKSGA VAJENCA močnega, poštenega ln vestnega ter Žagarskega pomočnika, vajenega z več rezili na električni pogon. Prane Kovačič, mlin in žaga na električni pogon, Novo mesto, Prešernova ul. 19. KOLESA moška in ženska kupujo tvrdka Promet, nasproti kri-žanske cerkve. — Telefon 43-90. (1 NAPRODAJ: IIIŠA dvonadstropna, nova 7 stanovanjska na zahodni strani. HISA enonadstrop-na, nova, v lilšl je pekarna. HIŠA visokoprlt-Učna, dva trisobna tn 1 enosobno stanovanje. IIIŠA enonadstrop-na v bližini Sv. Petra. HISA cnonadstrop-na z dvoriščno gospodarskim poslopjem z večjim vrtom, zamenjam za »vilo«. Realitctna pisarna ZAJEC ANDREJ, Tavčarjeva ul. 10. Telefon 34-86 Original Leyerjeva SLIKA olje. Jezusovo srce, naprodaj — samo umetniškim Interesentom. Posredovalci Izključeni. — Naslov v upravi »Slov.« poS 6100. VEO KOLES Izredna prilika, odlične znamke ln 3 DKW motorje, najnovejši modeli, zelo ugodno naprodaj. — Gasogeno-Merkur, Puharjeva št. 6. Tel. 29-27. PRODAM: Parcelo : UOOmV dvo tretjini zazidljivi za strnjeni sistem v bližini Sv. Krištofa, 800 m' za vllnl sistem za Bežigradom, 600 ln 700 m" v Šiški za odprt sistem, 600 m» na Prulah za strnjeni sistem, 520 m' v Kolezijl za vllnl sistem, na vzhodni strani za strnjeni sistem 4 80 ln 600 m= ter odprt sistem 500, 600 ln 800 m». Nekaj parcel so dobi žo za 34.000 lir v notranjosti bloka. Zemljišče za Industrijo v Slškl 5000 in 10.000'm» ln za parcelacijo 15.000 in 20.000 mi. Zemljišče za parcelacijo pri carinarnici. — Brezplačna pojasnila: Realltetna pisarna ZAJEC ANDREJ, Tavčarjeva ul. 10. Telefon 34-S6 VEC STO GA.TBIC za svežo sadje lil grozdje, prodam. Obenem pa kupim svežo sadje in grozdje. J. Otrin, Rakek^_(1 ELEKTROMOTOR 10.3 ks. »škoda«,' 220/380 V (Schleif-ring) in MOTORNO KOLO »Ardle« 125 ccm, ugodno prodam. Ileršič, Rimska 13. (f šivalni stroj Singer, zelo dobro ohranjen, ugodna cena, pripraven za gospodinjstvo, prodam. Pred škofijo št. 19. Julka Renat. Kompletno novo POHIŠTVO (spalnica) iz orehovega lesa, prodam takoj. - Ivan Kastelic, gostilničar, žabja vas, p. Novo mesto. (š BREZOVE) METLH držaje za lopate ln omela Itd. dobita pri »Gospodarski zvezi«, Blelvvelso-vu cesta 29 ln MaW strova 10. TRICIKL.TI razprodaja, več komadov, rabljenih ln novih, različno velikosti, poceni naprodaj. Gasogeno-Merkur. Puharjeva št. 6. Tel. 29-27.