PoAtniaa rJa^aim v gofcovfal Leto LXVm., Št. 229 LJubljana, sreda o, oktobra I935 znaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznine. — inaeraa do so peut vrst a Din 2.-, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 3O0 vrst a Din S.-, večji Inseratl petit Tsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratnj davek posebej. — >Slovenski Narode relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO C* UPKAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica stev. 5 Telefon: 8122. 3123, 3124. 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR Stroesmajrerjtrrt*. Sfc> — »OVO MESTO, LjaMJansJt« e.. telefon* §t_ 26. — CELJE: celjsko uredništvo: 9trosgmayerJeva avl m 1, telefon at_ fti podružnica uprave: Kocenova uHca 2. tetefon OL 190. — JESENICE. Ot> »otodtoni iol Račun pri postnem čekovnem ▼ Lanbljam §t_ rO»l. čuvajmo Jugoslavijo t \ ObDOVll noU)tf oporoko Beograd, 9. oktobra, r. Vsa Jugoslavija je danes v globoki žalosti obhajala prvo obletnico tragične smrti svojega velikega kralja Mučenika, blagopokoj-nega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. V vseh krajih so bile svečane zadušnice, ki so se jih udeležili ne ?amo oficielni predstavniki oblasti, nego nepregledne množice naroda, ki je s tem ponovno manifestiral svojo srloboko spoštovanje do nepozabnega kralja Uedinitelja in svojo neomajno liubežen in vdanost do kraljevskega doma in do velike, močne in zedinjenje Jugoslavije. Posebno velike svečanosti so bile v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani ter drugih večjih mestih, najtuž-nejša pa je bila svečanost na Oplencu, kjer so zadušnici prisostvovali vsi člani kraljevske rodbine s Nj. Vel- kraljem Petrom in kralj ivo Marijo na čelu. V Beogradu je bila dopoldne svečana zadušnica v Saborni cerkvi. Navzoči so bili med drugimi odličniki oba kraljevska namestnika gg. dr- Stanković in dr. Perović, vsi člani vlade, narodni poslanci in senatorji, vsi tuji diplomati ter nepregledna množica naroda. Narodno predstavništvo na Oplencu S posebnim vlakom so opoldne odali člani Narodnega predstavništva, senatorji in narodni poslanci, na Oplenac. kjer se je ob veliki asistenci vršil para-stos za kralja Uedinitelja. Globoko pretreseni so se člani parlamenta poklonili v cerkvi spominu velikega kralja ter se na to zbrali pred cerkvijo. Na stopnišče sta stopila oba predsednika ter imela žalne govore. Predsednik senata dr- Ljubo Tomašić je izvajal: Senat in Narodna skupščina sta se zbrala danea na Oplencu, da izvršita svojo taJco prirodno in tako vzvišeno dolžnost napram spominu Viteškega kralja Uedinitelja, obenem pa pri tem viru ciste vere v boljšo bodočnost jugoslovenskega naroda črpata moč za pravilno delo, bodisi pod najtežjimi pogoji. Senat je od Njega ustvarjena ustanova tn je zato v pni vrsti poklican, da se popi obi ves v njegovo delo in njegovo misel. Tako tudi je! Nad sto let je nadčloveška borba našega naroda gojila misel o osvobojen ju in zedinjenju, da bi se usr varila močna in jaka država z jakim edinstvenim in po edinstvu enakopravnim narodom. Za to misel so umirale in se žrtvovale generacije, za to misel je tudi naša generacija doprinesla milijonsko žrtev z napori in borbami- kakršnim ni primera v zgodovini. Ves v misli na moč in dobro vsega svojega naroda, iz katerega je tudi sam izšel, je na koncu, da bi bila žrtev popolna, doprinesel zavestno naš veliki kralj tudi aebe kot žrtev za isto misel. In tako je dal naš narod za svoje osvobojen je in zedinjenje svoje najboljše iz vsega najL boljšega. Malodušniki. kakor tudi zli duhovi so verovali, da bo s poslednjo in najbolj plemenito žrtvijo uničeno delo, za katerega so umirala pokolenja. Ves narod je v svoji neizmerni žalosti za poslednjo in največjo izgubo tiho in mirno prenašal te po duhu male, a po srcu bedne. Toda na dan 6. septembra, ko je po prirodnik zakonih smel ta narod pozabiti na svojo neizmerno žalost ter dati izraza svoji radosti, ker vidi v nasledniku Velikega očeta dostojnega sina. se je z vso svojo silo zaobljubil, da bo delo velikih žrtev m svojega nepozabnega kralja čuval ter očuvali čisto kakor svetinjo. Senat, ki predstavlja vez volje enega in edinega predstavnika naroda, njegovega, kralja, in naroda samega, ima biti in je tudi živo poosebljenje te skupne in enotne volje- Senat bo, kakor je bil doslej, tudi v bodoče zvest zaščitnik enotne in iste misli kralja, ki se je žrtvoval, in naroda- ki ni opustil- da tudi s svoje strani doprinese žrtve, večje od največjih, kadar je tako zahtevalo splošno dobro. Počivaj, naš veliki kralj Uedinitelj. v miru, ker bdita Tvoj narod in njegovo predstavništvo nad Tvojo zaobljubo. za katero si se žrtvoval, i Nato je izpregovoril še predsednik Narodne skupščine g. Cirič. S klici >Slava kralju Mučeniku!« so zapuščali senatorji in poslanci zadnje počivališče Voditelja naroda ter se vrnili preko Mladen ovca v Beograd. Francozi o Viteškem kralju Pariz, 9. oktobra. AA- Znani francoski general Ninessel je objavil v listu > Pariš Soir« članek za obletnico mu-čeniške smrti kralja Aleksandra. Pisec opisuje najprej vrline pokojnega kralja kot vojaka, zatem pa junaško borbo Srbije v letih 1912 in 1913 ter herojsko mučeništvo Srbije v svetovni vojni. Tudi nalogi, ki je čakala kralja Aleksandra po vojni, posveča svojo pozornost pri čemer poudaria zlasti njegovo izredno razvit čut dolžnosti. V miru, pravi pisec, je kralj Aleksander vedno znova dajal dokaze o svojih redkih drža vniških vrlinah in o svoji izredni politični razsodnosti obenem pa je bil popoln mož in oče družine. V svetovni vojni, ko se je boril skupaj z našimi čertami, so njegove vrline zbudile visoko spoštovanje in ljubezen pri vseh zavezniških generalih. In kaj so sodili o njem naši vojaki? To ie najbolje povedano z besedami, ki sem jih cul ob kralievi smrti iz ust preprostega moža v Parizu: »Videli smo čra v strelskih jarkih. Bil je hraber in vrl mož.« Te lepe pohvalne besede, preproste in naivne po obliki, so vredne vojaka, kakršen "»e bil krali Aleksander. Svoj članek zaključuje pisec z besedami : Njegove velike vrline in usluge, ki jih ie storil ne samo svoji domovini, temveč tudi evropskemu miru. bi Že same po sebi zagotovile temu plemenitemu vladarju slavno mesto v zgodovini irjegoso nrtertfcpp pa daje njego- vemu spominu avreolo apoteoze. Njegov spomin bo večno živel med nami, poln občudovanja, in globoke bolesti, ki jo je zbudila njegova smrt v vsem francoskem narodu. »Petit Journal« je objavil članek izpod peresa Paul a Guicharda, ki se je v trenutku atentata vozil v avtomobilu pred kraljevim. Pisec članka zelo živahno opisuje tragični dogodek. Peljali smo se, pravi Guichard. pred kraljevim avtom, tedaj pa je nastal silen krik in vik, kakor bi bil vstal iz samega cestnega tlaka. Obrnili smo se. Okoli kraljevega spremstva je nastala zmeda. Pokali so streli. Planili smo tja- Neki polkovnik v paradni uniformi je zamahnil s sabljo po nekem človeku, da je padel krvav na tla in se valjal v krvi. Izročili so gra policijskim agentom in množici. Zavladala je nenopisna zmeda. Čuli so se bolestni kriki, padala so kratka povelja. Ženske in otroci so bežali na vse strani ali pa krvavi padali po tleh. Kraljev avtomobil je zdrvel mimo nas z vso naglico. Na zadnjem sedežu ie sedel ju gosi o venski kralj Aleksander. Glavo je naslanjal na avtomobilska vratca. Admiralska ceni ca je ležala za njim. Prsi so mu bile obltte z velikimi krvavimi madeži, ki so pordečili veliki kordon legije Časti. Barthou je z okrvavi ieno roko skočil iz avtomobila s nom očjo nekega policista in rdeča sled ie kazala pot, kjer je šel. Na sprednjem sedežu kraljevega avtomobila je bil general George. Šofer le pognal z vso silo. Tako je okrvavljeni avto vozil vse do prefekture skozi vrste vesele in navdušene množice, ki je vzklikala »živel kralj!« v resnici pa je pozdravljala umirajočega človeka. Strašno je bilo to. Takrat je nenadoma stopil iz voza ki je vozil za kraljevim avtomobilom višji jugoslovenski častnik in se kakor iz uma obrnil proti radovednežem: »Vi vzklikate »Živel kralj, vi lahko vzklikate Živel kralj!« Kralj je žal naglo izdihnil- Barthou, ki mu je iztekla kri zaradi slabe obveze ratne, je moral prav tako umreti malo kasneje v boftnišarici, kamor so ga prenesli, & Na koncu pravi pisec: Minilo je leto dni, toda čeprav bo strahotno dejanje, izvršeno takrat, ostalo večno živo v spominu Francozov in Jugoslovanov, se dvojni namen, ki naj bi se bil z njim dosegel, ni izpolnil. Spominske svečanosti v Ljubljani Ljubljana, 9. oktobra Kruta bolest lanskega 9. oktobra se je ublažila, a spomin nanjo je še grenak-Ljubljana je ob obletnici tragične smrti viteškega kralja Z^dinitelja na najlepši na čin manifestirala globoko žalost, ki jo prekinja ob misli na mučeniško smrt pokojnega vladarja. Že snoči so raz hiš zaplapolale žalne zastave, danes je pa Ljubljana vsa v črnem. Ni je hiše v mestu, s katere ne bi vihrala črna zastava ali državna zastava na pol droga in v duši slehernika se je naselil grenak občutek. V sivo meglo zavite ulice so davi zgodaj oživele. Prijatelji, ki so se srečavali. so obujali spomine na lanski 9. oktober. Pred 8. so se v mestu pojavile trume šolske mladine. Deca je hitela v šole, kjer je prisostvovala komemoradjskfm svečanostim in nagovorom svojih učiteljev ter žalnim šolskim mašam v posameznih cerkvah. Tudi mladina je občutila globoko žalost, ki preveva danes vso državo, še ona, ponavadi vsa razigrana, je bila danes mirna, zavedajoč se, da ni več njega, ki je mladino najbolj ljubil in ki ji je hotel pripra-ti svetlejše dneve. Trgovine v mestu so zaprte in tudi tieer počiva danes domala vse delo. Društva in organizacije so se popoldne oddolžile z žalnimi sejami spominu velikega pokojnika. Žalost ni zajela samo mesta, marveč prevladuje žalno razpoložen ie tudi zunaj, na periferiji in v širni okolici Tudi zunaj vise črne zastave z vseh hiš- V tihi žalosti se nagibajo misli meščana obrtnika in de lavca k spominom na pokojnega vladarja, Popoldne se bo zbirala Ljubljana im C rasnem trgu, kjer bo ob katafalku na viden način pokazala kako vdana je bila viteškem" kralju Aleksandru in kako silna je nje bolečina ob spominu na njegovo rnmVniško žrtev. Ob 8. je bila liturgija v pravoslavni kapeli vojašnice vojvode Mišića, ob 9. pa svečan parastos. Oboje je opravil ob asistenci pravoslavni prota Budimir, žalostinke pa je pel ruski pevski zbor. Žalnim cerkvenim svečanostim so prisostvovali divizijo-nar general Nedeljkovie, komandant mesta general Pekio, brigadni general Jovanović. ban dr. Natlačen s podbanom dr. Majcnom, pedsednik občine dr. Ravnihar, predstavni ki in šefi vseh državnih in samoupravnih uradov, zastopniki raznih društev in kor-porarij, celokupni zbor aktivnih oficirjev kakor tudi mnogi rezervni oficirji, polao-številno pa sta bili zastopani^tudi tukaj šnja pravoslavna cerkvena občina in Ijut-ljanska ruska kolonija Po končanem obredu je imel prota daljši spominski govor, v katerem Je poveličeval vrline blacropokojnega kralja Aleksandra Tedinitelja in niejjove zasruge za naš narod in domovino. Zaključil je z vzklikom >Slava njegovemu spominu ! c. ki so se mu VSi navzoči pridružili in trikrat vzklikniti »Slava!« Pred kapelico je stala vzdolž sokotekega Tabora častna četa vojakov s praporom, ki je bil ovit v Črno in ko je po končanem parastosu g. divizijonar zapuščal kapelico, je oddal salvo, godba dravske divizije pa ie zaigrala žalorrtinko Vsi predstavniki oblasti so se nato odpeljali v stolnico. Ob XI je bila 7*d,iwrina * atofetf, j> I nOa vso tih wHjrr>HMi, Uogrf v pndh vrstah ki kiečalnik m drvr£tyoaar)a m bmim p« prevlečeni s črnim blagom. PsoBt dr. Hm d ruh je narneata odsotnega Škofe dr. Rof mana odpel Mbumm ki Ubere ob feevii cd aptstenrf dohovfiFtne. fJatnrfm cerkvenim obredom ao tod! OSlsaslvaasJi oafrilji predstavniki ervihrfh m vojođđh oblast! t divizijonarjwn generalom KoiViPajttftera in banom dr. Mi— na firio, potep; osU Eh odH&ifh predstavnikov bili navzofi Mi vsi takafltag Po tamftinf kDmemoracfFja pred eerkvfjD oddala salvo, godba đrvbđjD pa safraia fatnatfnko. Ob «l Je iaine cerkvene obrede v na OoBBssjsJtffl oasCl, ki sastvovafi mnogi vernfltL tSKfi MasJbosj o> Ob 3DC Je tfla * fralna lunfti Id Jd škaf dr. TbmaAK ob MmM Pred oertopijD je stala Osutu četa s pofkoroo saatavo m prisoefevonretfl med dragim oba 6e*nfflca dr, BOBka. m Ar. Popovib. aki fcsjasj - ft—*™* cerkvam cAveđl ao se prna vostarvnt j*i BjBSJOiajB^HH ofAvl liki »Tabora* L niMjana, 4L oktobca. ▼ ponedeljek T. t.«n. zvečer >d v fran&i-Skanaki cerkvi mešani pevski abor »Tabora« s sodefcmsojeiri kon.-ertne pe-rfce Ju*t>-ne I>oienčeve, olwrr.ee Narodnega gledaJi-35a, tenorista Ang^ Jarca, otgoiraota patra ffrauOajtt JoEa, vi}*l:H.*ta Karla Ve* jeta ki pod vodstvom dVuarveoetja zborovodje Prana Veadrnv.ja v srxxmrn na prvvj obletnico smrti V4e4Vr^a trarja Alek*»n-dre, L Zedčažtelja >aizš koncert. Na .•poreda je bfla kot pava točka »Tema z varja-cfjamU ma orgle rmancoskega orgelskega mojstra c pa Satnarjeva »Poobha-ftiK«. kakor todl zakijts&no trtflbo koncerta Brotigov xfVek>dij in fstgor (pa brez hr ge), ki je roostaia, >e aornostotno oo^rsi pater Pr. Očko ter se je U'iczeartiial kot mnogo obetajoč, tvrgku strmeč or^elaki •umetnik. Poleg teh orgelskih aolotočk jc s poglobljenim razumom in lahkotno spretnostjo aosolVrad toda spremljevalni pav* k vsem ostalim pevskim in sofetsTiuBii točkam. Ne moremo ravno trditi, da bi te. predtavljele bog zna kakžno v«oko umetniško vrednost, Rarun Tarttnfjevega »Ora-ve«, so bHe to domaoe stvari toplega, rel-gioznega obeoteoja, priprostih oblk m dognanih glasbenih smernic, ki ffri deloma zbor, deloma sofeti izvajati na moč dostojno, ki v vieoki meri izklesano. Lepo zaokroženo je izzvenel Rottov »Očenaš«, vi-o£Bnc«t Vekjet, ki da dosedffj fc rnsem srečaj na koncertnem odru, v i° izkazal kot spreten gosktč., prijetnega, Srokega tona m izčiščenega okoaa. Poleg Tortamijevega »Orave« .e zaigral rodi »Largo« skromnega komponista V. G. Koncertna pevka sopra-nistka Dolenčeva je odlična soSstka, koT je že s svojimi nas top • pTeronogokrat doka-rala in sodaj vnovič 7. ljubcCTVjo Precrcrlovo skladbo *Moja mati*, s sofom v pri prostem, a iskrenem Prevovrevem mešanem zboru z orgtamd »Zdrava Marija« ter v skladbi meni neznanega komponista R. P. Batista »K oHarju«, nrn kateri je obljnbljeni violinski so^ tudi izostal. Tzosata je leortčno. žal se skladKa D. .^vare »Kvišku srca«. Forsterjev » Slavospev junakov« je že nekoriko okostenela stvar brez rnočne)-sega zamaha. V srednjem delu jc tervorski solo. ki ga je z zenomrkn. sotfn-^m tt» prijetno barvOTiiTm glasom zapel A. Jarc. K ostalim stvarem so se pridružili rudi mnogi dosedsj vedno redrr tn točni koncertni obisov«>d. Saj jc bfto poslušalcev precej, a da Hi bao 1. oktobra, hi bil« pro-strnna cerkev polna *n to bi zasružili prire- deheHi. bi easužfl program, a predvsem za* sbržil br tr> piemeTirti riamen žtvlnefla koncert« —č.— Žalna svečanost v SoHfi Sofija, d. oktobra. AA. Ha nosi tragične starti kralia Aleksandra I. M priredU knrtS Boris ob 10. dopoldne Z Stran 2 »SLOVENSKI NARODi, Sreda, 9. oktobra 1935. Stcv. 229 Gverilska volna v Abesinifi Dočim je na frontah nastal zastoj, se vedno bolj razvija gverilska vojna v zaledju italijanskih čet London, 9- oktobra, AA. Operacije na fronti v pokrajini Tigre so se prekinile. V zased no ozemlje so Italijani poslali tisučfc italijanskih in domačih delavcev, ki naglo gradijo ceste, da se omogoči redno zalaganje vojske z živežem, vodo in strelivom. Abesin^ka vojska pod poveljstvom Rasa Sejuma se atrjnje na fronti med Makalo in Aksnmom. Kakor Abesinci so Italijani znatno ojačali severno fronto, kjer je pričakovati veliko abe-sinsko proti ofenzivo. Italijanska letala so bombardirala nekaj novih krajev. Večje število oddelkov Italijanske vojake rekognoscira teren okrog Adue in se bori proti mnogoštevilnim skupinam Abesincev, ki napadajo italijanske straže in manjše ntrdbe. Ogorčene borbe so Se včeraj razvile v zapadnem sektorju fronte med abe. sinsko vojsko in tretjo italijansko ar. mijo. Abesinci so imeli velike izgube. Addis A beba, 9. oktobra- r. Vse kaže, da nameravajo Italijani na severni fronti prodirati proti Makali, ki leži 65 milj južno od Adue. Ne glede na abe-sinski odpor bodo imeli na tej poti hude ovire zaradi težko prehodnih vrhov in klancev. S tanki na takem terenu ne bodo mnogo dosegli, prav tako pa bo morala zaostati tudi težka artiljerija. Zato se Abesinci tem bolj pripravljajo na odločen odpor. Kakor znamo, se je abesinski cesar odločil postaviti se na čelo armade. Doslej se na vseh treh frontah bori okrog 120.000 Abesincev, v 14 dneh, ko bo dovršena mobilizacija, pa bo na frontah bržkone že 500.000 do 600.000 dobro oboroženih vojakov. Glavni stan abesinske vojske bo v bližini Desijea. Upor v zasedenemu ozemlju Domačini v zasedenem ozemlju povzročajo Italijanom hude skrbi italijanskih vojakov, poslanih v Eritrejo. Pristanišče Masava je zdaj tako preurejeno- da lahko sprejme po 3.000 mož in tri tosoč ton blaga na dan. Prekinjen je diplomat«kiti odnosa je v med Italijo in Abeslnjo Abesln&fci zastopnik v Društvu narodov Tekle Havariate je včeraj sporočil glavnemu tajništvu, da je abeeinaka vlada pozvala i talija nekega poslanika grofa Vin-cija, naj zapusti Addis Atoebo. Abesinska nota pravi, da je abesftn&ka vlada prvpi/Loo dovolila italijaaakenoin Po alaniku ostati v abesinski prestol le 1, čeprav je ta primera v zgodovini, da bi ostal v preetomici poslanik države, ki je v vojnem stanju ž njo- Abeeinska v&ada je italijanskemu poalaniku dpVoHla to pod Posojam, da se ne bo poaduževal radijske Postaje italijanskega poslaništva za dru. gačne kakor popolnima zasebne namene, namreč, da je ne bo zlorabljal in ne bo delal neprilik abeeinskl vladi, toda morala je s obžalovanjem ugotoviti, da poslaništvo ni izpolnilo dane besede. Po-sdaniatvo je postalo središče vohunstva in zarpte proti redu in&ietemu v Abesini-ji. Zato je abesi ruska vlada pozvala italijanskega Poafanika, naj zapusti A besi ni jo-Ukreotla je vse potrebno, da bo moŠeJ italijanski poslanik neovirano in udobno Potovati in da se mxi pri odhodu izkaie-jo vse dolžne častd. Prav tako je italijanskemu poslaniku zagotovljena nodotak-Ijivost njegrovega arhiva. Kaokr se je zvedelo, je abeeinska vlada obenem odpokllcala svojega odpravnika ppfitotv v Akna. ženeva sklepa o sankcijah Danes bo skupščina Društva narodov sklepala o uvedbi sankcij proti Italiji kot napadalki v Rim, 9. oktobra, r. Po nalogu italijanskega vrhovnega poveljnika generala de Bona je večina italijanskih letal izvedla izvidne polete o gibanju abe. sinskih čet in nad postojankami nasprotnika. Letala so ugotovila prihod močnih čet Abesincev pred levim in desnim krilom abesinskih čet pri Ma. kalu in Aksuniu. Glede vesti abesinske vlade o uporu domačinov za hrbtom italijanske fronte se izjavlja, da so se proti koncu tedna ugotovila močna zbiranja Abesincev in njim prijavnih domačinov pri Amba Birčutanu za ita- lijanskimi postojankami. Italijanske čete pa so po dvodnevnem boju razpršile upornike. Fo^amala so tudi italijan. ska bombna letala. Dezertacije eritrejskih domačinov Addis Avbeba, 9. oktobra. AA. Uradno poročajo, da je v pokrajini Makali pobegnilo 50 domačinov italijanske vojske k Abesincem in pripeljalo s seboj en top in več strojnic. Pri Adami se je vdalo 200 domačinov italijanske vojske z več strojni-caimi. i Abesinci vdrli v Eritrejo! Zasedli so važne strategične točke in skušajo priti Italijanom za hrbet Pariz, 9. oktobra, r. Iz abesinske Hti zasedene kraje iregularnih abesinskih čet, ki napadajo njih°ve straže in posamezne utrdbe. Šele pri nadaljnjem prodiranju na abesinsko ozemlje bodo Italijani naleteli na redno abesinsko vojsko. Italijansko poročilo o položaj«4 Rim. 9. oktobra- AA. Agencija Štefani poroča: Ministrstvo za tisk in propagando je izdalo tale komunike: Včeraj so se naše čete uredile na zavzetih postojankah za Aduo obenem so pa opravljale prevozna sredstva. Mnogoštevilni oddelki inženjerskih Čet in na tisoče delavcev popravlja ceste, tako da se vrši redna služba s tovornimi avtomobili tik do fronte. Sovražne napade so odbili domačini v italijanski vojski Prebivalstvo zavzetega ozemlja stopa pod zaščito italijanske zastave, simbola civilizacije. Zdaj vlada spet normalno življenje- Domačini se v množicah vračajo na svoje domove in dobivajo od italijanskih oblasti ževež in zdravila. Prebivalstvo izreka svojo zvestobo italijanskim poveljsvom, ustanovljenim takoj po odhodu bojnih enot. Začelo se je že štetje prebivalcev, ki se vračajo v čedalje večjem stevmi. Ujetniki z velikim začudenjem opazujejo bombna letala in tanke in govore o zmoti svojih voditeljev, ki so z ogorčeno propagando ustvarili v abesinskem narodu proti italijansko vojno razpoloženje. Sueški prekop ne bo zatvorjen Pariz, 9. oktobra, g. Upravni svet Sueškega kanala je imel včeraj svojo mesečno sejo. Razpravljali so tudi o vprašanju zatvorirve Sueškega prekopa ter so prišli do prepričanja, da je zatvori te v nemogoča, ker tega ne dopuščajo mednarodni dogovori. Odklonjen je bil tudi angleški predlog, naj se potro ji pristojbina za vojaške transporte. Novi italijanski transporti Rim, 9. oktobra. AA- Računajo, da se na Rdečem morju nahaja zdaj okoli 25.000 Ženeva, 9. oktobra. Predsednik skupščine D. N. češkoslovaški zunanji minister dr. Benes, ki je včeraj prispel v Ženevo, se je takoj po svojem prihodu sestal z Edenom, s katerim je imel daljši razgovor. Nato je dr. Beneš obiskal generalnega tajnika DN Avenoia. Istočasno sta se sestala Eden in Lav al- Namen razgovorov je bil priprava za današnjo razpravo skupščine DN, ki se bo sestala popoldne, o načinu izvanjanja sankcij proti Italiji, ker je že ugotovljeno, da se ima Italija smatrati za napadalko. Na današnjem sestanku skupščina DN bodo izdelali samo program izvajanja sankcij. vse podrobnosti pa bo določil poseben odbor. Protest barona Aloisija Italijanski delegat baron Aloisi je včeraj p i simon o sporočil generalnemu tajmi-ku Društva narodov Avenolu. da 9« je odrekel pravici rt^r> obrazložitve stališča Italije glede na poročilo odbora šestih, ki zvrača krivdo za vojno v Abesiniji na Italijo, ker je bila njegova prošnja za od-gioditev sklepanja sveta DN o tem poročilu odklonjena, Baron Aloisi obžaluje, ker se je prvič prpti Italiji uporabilo postopanje, ki po njegovem mnenju nasprotuje običajnim določbam, ker po odflp-čitvi DN Italija kot prizadeta stranka nI imela enkrat prilike obrazložiti po zrelem preudarku svpjega stališča. Zato je izrazil tudi izrecen priidržek glede bodočih odfločitev svoje vlade v tej zadevi. Posvetovanja o sankcijah Ženeva, 9. oktobra, b. Snoči so se vršili pripravljalni razgovori med angleškimi in francoskimi strokovnjaki glede sankcij, ki se bodo predlagali na današnji plenarni seji Društva narodov. Podrobnosti o teh sankcij se še niso mogle izvedeti. Navzočnost trgovinskih in gospodarskih strokovnjakov pa kaže na to, da so predvidene za sedaj samo gospodarske sankcije. Italijansko ogorčenje nad ženevskimi sklep! Rim, 9. oktobra, o. Sklepi Društva narodov so napravili v Rimu izredno globok vtis. Listi sicer ne objavljajo poročil odborov šestih in trinajstih, nego le ponedeljkov govor Aloisija in besedilo italijannske-ca protesta, vendar pa proglašajo, da se je Italiji v Ženevi storila nečuvena krivica. »Giornale d' Italia« nanglaša, da je Ženeva pod neposrednim vplivom Velike Britanije. >Popolo d Italia« zagotavlja, da bo Mussolini izvršil kljub vsem oviram, kar je v iteresu Italije. »Stampa«, ki razpravlja o sankcijah pravi, da se Angleži zavzemajo za prepoved uvoza deviz in valut v Italijo, ki bi paraliziral vso njeno zunanjo trgovino, do prekinitve diplomatskih odnošajev pa zaenkrat najbrže ne bo prišlo. Zaradi varnosti bo Velika Britanija na Sredozemskem morju obdržala vse vojne ladje, ki se tamkaj mude. List beleži nadalje trditve, da bodo pri sankcijah sodelovale tudi Zedinjene države in Japonska. >Corriere della Sera<, ki beleži isto vest je naravnost ogorčen zaradi takega postopanja Japoncev, ki so se polastili oblasti nad Mandžurijo, pa sedaj nasprotujejo, da bi Italija civilizirala Atesinijo. o italijanski politiki Pari«, 9. oktobra AA- >Matin« poroča Iz Rima, da ni nikjer opaziti, da bi bil Mus-solini pripravljen za podajanja. C"e bo do pogajanj prišlo, še ne bo pomenilo, da bi bil italijanski vojaški prestiž obnovljen, nengo, da je italijanska vojska pri nadalj-nem prodiranju v Abesinijo naletela na hude težave Ker se take težave na severni fronti tudi zares pričakujejo, se v ženevi že opaža pripravljenost Italije za pogajanja, v Rimu pa so še nadalje rezervirani. Sklep DruStva narodov ni niti malo olajšal ureditve spora. Med Italijani Jo samo narastel odpor proti Društvu do v. naro- Mejnih v delu DN Paril. i), oktobra, o. Listi so danes z vso resnostjo obravnavali snočnje sklepe sveta Društva narodov. cPetit Journal« ugotavlja, da bo 7 oktober postal mejnik v razvoju mednarodne ustanove v ženevi Svet DN ae je odločno postavil na osnovo kolektivnih sankcij. Prvič se je zgodilo, da je Društvo narodov sklenilo sankcije, ki so bile doslej .«amo predvideno tudi praktično izvajati. Sklepi so izredno dale. koaežni in nihče ftc ne ve, kaicano bodo posledice. «Journal> naglasa, da »vet ni razpravljal o proceduri, nego je za sedaj samo ugotovil vojno stanje med Italijo In Abeainijo ter Italijansko krivdo. Priznati je treba- da Je an«leska delegacija v Ze_ nevi dosegla izredno velik uspeh. Lavni u ne preostaja ničesar drugega kakor, da skifsa ublažiti sankcije ki se bodo sedaj avtomatiko prit «-l*> u jat i. l-.nai-- lt:v nja je tudi &Matin>- Angleži pozdravljajo ženevske sklepe London, 9. oktobra, o. Ves tisk pozdrav lja ženevsko sklepe glede italijansko-abo-sinskega spora. Skoraj vsi Usti objavljajo njih uvodnike, v katerih izražajo upanje, da se bo Italija končno vendarle pokorila mnenju vsega sveta, ki nedvomno v veli ki večini obsoja njeno početje v vzhodni Afriki. »Daily Telograph<: meni, da je morala odločitev sveta Društva narodov hudo vplivati na italijansko vlado. l>ru£tvo narodov je ustvarilo precedens. ki p*, stane lahko odločilen M ves bodoči razvoj mednarodnih političnih dogodkov, Italija pa je prevzela odgovornost in se l>o morala »'kloniti zahtevam vsega, če noče, da »e bodo sankcije v najkrajšem Času žare« pričele izvajati. »Timesc ugotavljajo, da so ie svet Drn-štva narodov mirno in odločno postavil proti vojni v vzhodni Afriki, ki je pomenila najtežjo krizo, kar jih je doslej doživelo Društvo narodov. Angleži odpovedujejo tangerski statut Berlin, 9. oktobra, o. V hikajsnnjm diplomatskih krogih se je razširila vest, da je britanska vlada odpovedala taneersfci statut, ki bi se sicer 14. novembra avtomatično obnovil za nadaljnjih 12. let. Odpoved statuta bi pomenila velijo sensa cijo za ves svet, če bi ne bilo ttalijanako-aJbesinske vojne, pravijo pa, da se o tem vprašanju med posameznimi prrza/^ettml vla/larm že dol^o vrše pogajanja. Zlasti Rratnelja tn Špaziija ata se postavili na ataftSče, tla mora »tatmt ostati v v«l je/vi, dokler ae ne sklene nova poAodba. Ako 14. novembra ne bo dovezen nov apo-raeaam, bo Tanger ostal broz go akcijo po vsej Sloveniji m bo tudri odposlal k blagosknrrrvi te grobnice, ki 27. tjn v Judenburgu, posebno deputacijo. Ker gre tu za slovensko oaat in jugosioven.ski ponos, ne bomo dopustili, da bn morali tuji državljani nositi stroške za napravo grobnice slovenskih vojakov. Zato poatavltevTp^men^ | }c pric^ko^tn. da Ko vsak Slovenec in vra- nov za skim vojakom, ki so umrli med svetovno vojno v Judenburgu. Kakor so Judenburža-ni iz lastnega nagiba vsa leta po vojni skrbeli za grobove naših fantov in mož, ki počivajo na judenburškem pokopališču z enako pieteto kot za svoje lastne grobove, tako so sedaj na pokopališču priprav* lepo kapelo, v kaiteri je vzidana grobnica. Tu bodo položeni k večnemu počitku zemeljski ostanki naših slovenskih vojakov. Kapelo krasi krasna freska akad. slikarja Tho-me, v oltarno mizo nad grobnico pa je vzidana marmornata plošča na kateri so vklesana imena vseh 83 slovenskih vojakov. Kapelo so preuredili Judenburžani na lastno pobudo in niso zahtevali od Slovencev nobenega doprinosa k tozadevnm stroškom. Ob splošnem pritrjevanju pa je bilo sklenjeno, da bomo mi Slovenci sami prevzel nase stroške za preureditev kapele. MARU 9KALAN ROMAN SidaSUmma >rn meniš, da moraš sedaj ča!kati na izpolnitev tega maščevanja za grrehe očetov, ker si edina četrtega pokolenja? Smešno? Čemu prav do četrtega? Čemu ne le do drugegm* tretjega, ali pa dalje, do petega, šestega??« »Ne, saj ne verujem v mrtvo črko. Dobro vem, da je tako zapisano samo zaradi lepabesednosti. Ni treba, da seže to »maščevanje« prav točno do četrtega po kolenja, pač pa seže gotovo do tistega, ki se se ne osvobodi Škodljivih elementov svojih prednikov m še ni očiščen s krvjo in duhom novih sotvorcev drugih Unij, moških aJi ženskih.« »Mar prav ti še nrso očiščena?« »Nisem. Predobro čutim, da sem še vsa Silanova, četudi so v meni divie pomešane vse njihove m njihovih družic lastnosti. Prav zaradi tega sem morda celo kristalizacija vsega sflanovstva.« Vsega tega se zavedaš? Vse to določaš in kategoriziraš kakor znanstvenik rezal te. svoie analize? O takih stvareh sem brala v ruskih romanih, a tam ne govore o njih prizadeti sami.« »Včasih rudi. Tn — Čemu ne bi govorili. Bi morali vedno čakati, da nam povedo drugi? Saj spkA ne bi mogff. Samo vem vse, kar ml ie tveba vri iti za ugotovitev rezultata.« »S te strani te doslej nisem poznala.« »Tudi sama se nisem. Te dni sem pa globoko m vzdržema premišljevala. Hotela sem vsemu čisto do dna, in zdaj vem, zdaj se poznam. Vem tudi, da nista ne Ervin ne Danilo ničesar kriva. Oba sta le moji žrtvi.« »Nazadnje postaneš še znamenita filozofinja,« se je zasmejala Danica. »Za vse to tri potrebna nobena znamenita filozofija. Saj je vse tako naravno m preprosto. Čudno pa je to, da vseh teh dognanj — ne moren izkoristiti. —j je povabila k sebi. ko, kakor žive drugi ljudje, kakor živim jaz...« »Vrzi preko ramena... Zdravi živce... Mar misliš, da jih je moči ozdravita? Ne, ne ... Morali bi se napraviti čisto na novo, iz docela novega materiala; prav vse. Zame ni ozdravljenja...« Vrgla se je hipoma Danici okoli vratu in krčevito zaihtela. Napad črnega obupa je sledil tokrat neposredno filozofski treznosti in mirnosti. Danica jo je skušala pomiriti, pa se ji je šele po dolgem trudu posrečilo privesti jo do novega, treznega premišljevanja. »Vidiš,« je dejala m si otirala solze, »sedaj vidiš, kako je. Kadar me zgrabi, sem brez moči. Razum odpove ...« Danica je molčala. Zvečer je govorila z možem in ko je prišel dr. Frangež, ga Manjka mi volje in moči. So trenotki, ko vem čisto določno, da vse to ne more biti drugače, kor je. Vem tudi, da bi morala po tem spoznaniu usmeriti vse svoje nehanje. Pa napoči čas, ko bi bik) treba nastopiti to pot in — ne gre. Nenadoma se mi zamegli razum in vse kar potem počnem, je neskončno neumno m takih dognanj nbvredno. Vidiš to je, kar me sedaj še najbolj muči. Nekje v mojem razumu nekaj ni v redu. Tam je blazna praznina, nad katero zmasruie sirovi nagon z bolnimi živci.« »Taka razmišljanja ti živce še bolj kvarijo, namesto da bi skrbela za zdravljenje. Vrzi vse preko ramena in živi ta- »Gospod doktor,« mu je dejala, »Sida propada- Ako jo zares ljubite, potem jo rešite čimprej teh muk. Ločite jo od Roga na, ali pa jo pustite in ne pehajte v popolno pogubo njo in še sebe. Tu ni več časa za oklevanje. Smili se mi vsak dan bolj.« »Draga gospa, ko bi samo vedeli, koliko se zadnje čase trudim, da bi jo pripravil do razvozlania tega vozla, pa noče. Prosi me in roti, naj počakam. »Naj dozori,« pravi »naj se razvozla samo po sebi.« Pomagajte mi tudi vi. Dobro vem. da upošteva \ Se besede.« »Morda jih je včasih res, sedaj jih ne. Vedno bolj postaja nedostopna za vsak pameten svet. A nekaj je treba *reortl. Ko bi poučila Ervina?« »Brez njenega privoljenja ne moremo storiti ničesar. Verjemite mi, da kram dovelj poguma stopiti sam pred njenega moža in ga prositi, naj ji vrne svobodo, toda pomislite, kaj bi utegnilo biti potem! To bi pomenilo razbiti njen zakon brez njene končne odločitve. Pri njeni živčni polezn! bi se lahko zgodilo, da bi nekoč, morda že prav kmalu, padla po meni: »Vrgel si me na svojo pot samovoljno, iz lastnih egoističnih hotenj.« To bi bilo strasno in njen zakon z menoj b? se lahko spremenil v nov pekel.« »In vendar tako ni mogoče dalje. Ne razumite me krivo, gospod doktor! Njena prijateljica sem, ljubim jo in se mi srn li, pa se vendar bojim tudi za vas...« »Čemu?« »Zaradi njene bolezni. Zdravnfk ste, h veste bolje, kakor jaz...« »Vem. Čisto določno vem, da bo tudi moje življenje z njo težka preizkušnja Moj razum pojmuje vse docela določno ki, ako vam hočem govoriti odkrito, me svari pred to zvezo. Toda srce je močnejše. Ljubim jo m ne morem živeti brez nje. Moja ljubezen je slepa za vse argumente razuma. Zdelo se vam bo čudno, vem, saj se zdi tudi meni, a je tako. Vsega tega niti sam ne razumem. Kaj je prav za prav ta blazna ljubezen? Nikoli ne bi bil verjel, da je sploh mogoče tako slepo in brezpogojno ljubiti. (Se ha Ba^JattPMuVl 1 ko slovensko podjetje poMalo svoj primpe vek. Ker pa je »amo malo Ama, so vrt na-proženi, da nakažejo svoj prispevek &m prej na kneaoakofij.ski ordinarijat v Ljub-, ljani t označbo, da je prispevek namenjen za jodenburški spornenrk Imena darovalcev bodo objavljena V navedeni odbor bili izvoljeni: Predsednik: /upnik Hafner Jernej, podpredsednik: "ndustrijalec Kado Tf-nbar, tajnik: Franc Kramar, blagajnik: Joalp Potok ar. Odborniki: dr. Juro AdkSič. Bi/ovicar Ivan, Hribar Ivan. Jagodic Franc, dr. Jovan A4ojz, dr. K ulov ec Franc. dr. Karrru*c Josrp, dr. Kuhelj Kevrol. Knifkr Emil. int Mačkovšek Janko, Mihe! i i Alojz. d»r. Vla-cFmir Ravnihar, mž. Franc Kueh, Schmidt Rt»dolf, Sirca I-Ejnec, Sturm Rado, dr. Vor-sič Jože, \Vagner RudoJf, Zupančič Leopold. Odbor posluje začasno v piaarni dr. KamuSiOa. odvetnika v Ljubljani, Tavčarjeva oL 10. KOLEDAB 9. oktobra, kairtt&nr: Dfcr Sreda. Dane<» nhaj. DANAŠNJE prike1)!TVK K hoematofrraf i za prt i. Žalna svečanost na Kongresnem trjra ab 17.1*. Ž ama svečanost Sokolske iwpr> #t> 20 nm Tabora _ DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leostek, ResTjeva cesta L, Bfe> hovee, Kongresni trej 12, Nada Komotan, Vit - Glince, Tržaška resta. Iz PtUfcL — Tukajšnja domače garnizija ponto. nir jev se vrnila v nedeljo popoldne b velikih manevrih v Broicem. VoftaVt eo tali dobro raspoloženi. — Zaatrupljenje. lO-ietna Lirika Jnczs* iz Desbemidca je pred dnevi padla dama. na pločnik ter sti ranila spodnjo Četjuat. Bar rani niso posvečali posebne poaornoati, ja nastopilo zastrupljenje po tetanoa m mladenka je umrla. Primorje suspendirano Beograd, 9. oktobra, p. Na *voJI sL pripetili na tekmi z Gradjan^krm. SK Primorju odvzame do nadaljnega pravica nastopa pri vseh tekmah v Ljubljani zaradi incidentov, ki so ne pri-petifi na tekmi z Gradjanffklm. Preiskava o tem je poverjena Borovicu. Istočasno so &i igralca Primorja Slami? in Bertoncefj ter vodja nogometne sekcije Prhnoeja. Stcv. 229 »SLOVENSKI NAROD«, Sreda, 9. oktobra 1985 Stran 3 DNEVNE VESTI — Kredit za prvi del Železnice st. Janž-Sevnica odobren. Iz BeogTada poročajo, da je odobrena icitacija odnosno kredit aa zgraditev prvega ieuft aove železniške proge st_ Jasi—Sevnica v »kupnem mesku 12.280.032-42 Din. Licitacija je bila 25. septembra in gradnjo je izlicitiralo znano ljubljansko podjetje Dukić & drug kot najnižji ponudnik za 12.400.000 Din. 3daj ko je licitacija potrjena in kvad.t odobren ix» podjetje takoj pričelo gTaditi nove žeieznJSko f(c^c To bo prvo veliko javno dele v S'cveriji fJO prevratu in oo vsaj nekoliko pripomce^c k zboljšanju težkega gmN»nega pel. 7aja zlasti na Dolenjskem, krunor bo prišlo nekaj denarji. Gospodarskega pomena nove železnice za Slovenijo pa ni treba Se posebej omenjati, ker leži na liani. — Podržavljanje mastne ženske realne gimnazije v Ljubljani. S kraljevskim ukazom S. N. br a&367 z dne 19. septembra i L se postopoma ot*varja v Ljubljani popolna državna ženslia realna gimnazija namesr) mestni' ženske reaJne g-iiruoaiZije Dalmacija v filmu. V Split je prispel finski operater Konstantin Kostic, ki bo izdelal v Dalmaciji film v naravnih barvah. S tem filmomo se to delala v Ameriki turistična propaganda za našo državo. Ko5tic je izdelal že več podobnih fimov tudi že v drugih državah. Filme v naravnih barvah so mogli doslej izdelovati ?a mo v Ameriki Za ustanovitev jadransko - geografskega društva. Kmcres naših geografov v Splitu je v ponedeljek zaključil svoje delo. Ob zaključku kongresa je bila sprejeta resohi-r.ija, v kateri se naglaSa potreba razdelitve naše države na geografske oblasti in takd oblast naj bi se obdelala v posebnem zvezku, da bi dobili enotno geografsko knjigo «> Jugoslaviju V resoluciji se naglasa tudi potreba ustanovitve jadransko - geografske za društva s sedežem v Splitu. Končno je I ilo sklenjeno, da bo prihodnji geografski kongres leta 19M v Skoplju. — Hitl^rjev zaupnik Ribbentrop ne pride v našo državo. Nekateri naši listi in Inozemski tJisti so objavili vest, da pri spe v našo državo Hitlerjev zaupnik von Ribbentrop. ki se mudi zdaj na Poljskem. Nemškp poslaništvo v Beogradu pa o tem ničesar ne ve. Ta vest je prišla najbrž iz inozemskih virov. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da do spremenljivo vreme. Včeraj je znašaJa najvišja temperatura v Beogradiu 31. v ^koplju 30, v Sarajevu 27. v Splitu 26, v Rogaška Slatini 23, v Mariboru in Zagrebu 22, v Ljubljani 20. Davi je ka^al barometer v Ljubljani 765.6, temperatura ie znašaJa 10. — Z rogom v oko Mali 5 letni Ivan sin ?idarskega pomočnika Moleta v št. Ruper-tu na Dolenjskem, je šel pogledat sosedove krave. Krava je bila izredno nemirna, ker se je otepala nadležnih komarjev. Zamahnila je z glavo proti dečku in mu zasadila rog tik pod levim očesom. Dečka so prepeljali v ljubljansko bolnico. Obstoja ne-vanost, da bo izgubil na leve močesu vid. —Ij Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati Itd, najugodnejši nakup pri Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno! _ Zaradi brizganca ubil človeka. V Novi Gradiški sp v nedeljo zvečer lovci v rieki gostilni praznovali otvoritev lova. V gostilni je sedela pri kartah za mizo še druga družbaj kateri se je pridružilo nekaj lovcev m vrgli so karte. Josip Oe-nič je dy>bi.l partijo in tovariši so mu dati za vino. Ko se je družba že razhajala, ie zahtevali od Mije Jo v a novica, naj mu plača še en briizaganec. Jovan o vic se je pa utprl, Oenie je potegnil revolver, Jova-nović pa n/~>ž. Prvi etre! ni zadel, draga kToglja je pa zadela Jovanovica v čelo, da je že med prevozom domov umrl. Ce-nic* se izgovarja, da je bil popolnoma pijan. — Starko zadavil v nadi, da pride do denarja. V ponedeljek ponoči J« biil izvršen v Kreevinah blizu Sarajeva roparski umor. 18 letni Husein Bašic* jfc umorili 73 letno Dud;-) Mnjeett v nadl, da se bo polastil njenega denarja. Ponoči se je splazD v njeno i^bo in jo zadaivil. Namesto denarja je pa našel samo pol litra mleka, ki ga je popiL — Sin ustrelil »fteta. V Hrvatski Dufoici je 21-letni Mitar Jerenić v ponedeljek ustrelil svojega 50-letnega očeta NikoJo- Vzr0k zločina so diružineke racnprtije, ki &/> obravnavele tudi pred sodiščem V Ponedeljek sta se oče In sin sprla zaradi košnje in 6in je potegnil na kozolec kamor je vrgejl oče za njim motiko in ga zadel. To je sina takp razjezilo, da je potegnil revolver in ustrel.il očeta v glavo. Prekinjene — Šofer ©kradel oosta. Zagrebška policija je aretirala včeraj Šoferja Franja Novooela iz Ribnice, ki je vozil z avto-tak&ijem svojega gospodarja proti Sesve tam, pa je spotoma ukradel Maksu Mute-ju 3.000 Din vrednr, harmoniko. Iz Ljubljjane —*5 REZERVNU OFICIRJI IZ LJUBLJANE in okolice se udeleže žalne sve-ćaiiosti ob pivi obletnici smrti biagoPo-kojnega Viteškega kralja Aleksandra 1. Zetlinitelja, katera se bo vršila da.nes ob 17.15 uri na Kongresnem t reru. R-eizervni oficirji v uniformi z žalnim trakom na rokavu se zber^> z aktivnimi oficirji na prostoru med Zvezalo in katafalkom, oni v civilni obleki z društvenim znakom in žalnim trakom na nasprotni strani za vr sV> ognjega.scev, ki tvorijo špalir. ODBOR u_ Opozorilo- Danes ob 17.15 do 17.20 počiva ves promet na ljubljanskih ulicah. Vozila 'n pešci naj ostanejo na mestu za časa teh 5 minut. Začetek in konec pet minutnega zastoja javi strel z Ljubljanskega erradu. Tvrdka Pirnat, sv. Petra c 22 in Poljanska c. 1 (Peglezen) nudi po neverjetno nizkih cenah najfinejše dam^ko in moško perilo ter vse modne iK^reb^eine. u— Žilni spominski koncert oh obletnici tragične smrti blagopokojnega kralja Aleksandra l. Tedinitelia. priredi ljubljanska radiofonska oddajna postaja drevi ob 20-30 v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Pri koncertu sodelujejo: ravnatelj stolnega ko-ra g. msgr Stanko Premrl, basist g. Tone Petrovčič, pomnoženi radijski orkester in dirigent g. Drago Marijo šijanec. Izvedene todo: Guilmantova žalna koračnica, Rliein-bergerjev orgelski koncert s spremljevanjem orkestra, Saint Saensov Marche heroique, vmes pa nekateri resni spevi. Vabimo javnost, da se tega žalnega spominskega koncerta udeleži v čim večjem številu. Vstopnine ni. u— Uprava Hubadove iupe opozarja vsa ljubljanska pevska družtva, da se bo vršila pevska vaja za žalnp kornemoraci-2p danes točn0 ob 16. uri v Htibad0vi dvorani Glasbene Matice. Začetek komemoracije bo ob 17. na Kongresnem trgu. Združeni moški zbori bodo peli dve ža-Lo-stinki: > Poljana toži- in »Usliši nas, Gospod!«. Note prinesite ^eboj. Udeležba za ljubljanske pevske zbore obvezna. lj— Kinematografi bodo danes zaprti. Jutri ob 16. pa bo premiera prekrasnega filma, ki nam pokaže življenje ljudi na otoku Bali. Film je bil ves posnet v naravnih barvah ter je edino delo v tej sezoni, ki ga bomo videli izdelanega po sistemu ^Teohnicolor«. Film ni samo za_ nimiv zaradi eksotične vsebine, marveč zlasti zato, ker nam brez maske pokaže *ytok Bali in njegove prebivalce. Videli borno ljubezen brez krinke. FUm bo zanimiv za vsakega. Sleherni bo prišel na svoj račun. Tudi prijatelji lepe godbe ne bodo prikrajšani. —I j šentjakobski gledališki oder otvori svojo letošnjo sezono v soboto t. m. jfo 20.15 uri z G^ivekarjevo ljudsko igno 9 petjem *Legx>narji«. Legionarji «0 pred Igra k -*Rokovnjačeim<. Pri predstavi sodeluje ves a n sam bel odra. V glavnih vlogah pa nastopaj^ dame: Ervina Wri. schertPetrovčUičeva, Cemičeva, Bučarjeva/ Subičeva in gospodje: Hanžič, Lavrlč, Ka-rus, Magdin, Moser, Majčinski, Unbič, in Vizjak- Za predstavo je preskrbela uprava deloma novo scenerijp in novo Opremo. Prav tako so se nabavili novi udobni sedeži. Predprodaja vstopnic od sobote dalje. Cene znižane od 10. Din navzdol. —lj Ljubljanski Sokol obvešča svoje članstvo, da je preminul njega dolgoletni član brat Alojzij Pirnat Oposlanstvo društvene uprave ga bo spremilo na poslednji poti, ostalo članstvo pa vabimo, da se v čim večjem Številu pridruži odposlancem, — Zbirali se bomo v četrtek la t m. ob pol 3, ure pred mrtvašnico splošne bolnice. Obleka civilna z znakom. Blagopokojniku časten spomin. Uprava —U 2. K. D. predstava, to ae bo vrtna v petek pb 14-16 bo prav gotovo privabila mnogo W«i>italjev lepih filmov. Z K. D. nam namreč tokrat pokale prefcrsMi film »FagmoinU v katerem nastop« Sve-tislav Petrovič nam dobro aoani igralec svetovnega slovesa. Film je Poln prekrae nib melodij in njega vsebina je jako raa-grrbana in lepa. Svetujemo da si to deio ogleda vsak, ki se zanima za lep firm. Vstopnina 3^0, 4.50. 5.50 tn 6.60 D*n. —lj Revija t^eh letošnjih plesnih norosti ho na x>firijelnem otvoritvenem večem Jenkove šole t Kasinic t soboto 12. t. m. oh pol 21. uri. Drevi pricetek »četvorkov^-ga plesnega tečafac z aa^etniškim poukom ob 20. uri. — Na progi Ljubljana — Suaak je Pee-nikarjevo avtobusno Podjetje v Ljubljani ukinilo redno dnevno vožnjo ter bo obratovalo do preklica še redno ob ponedeljkih, četrtkih In sobotah. ELITNI KINO MATICA teL 21-24. Jutri premiera prekrasnega fuma v naravni! L E S A L K A BOGO LEGONG Film lepote, lepih žena In ljubezni brez manicn. Im za ljubitelje lepe eksotične godbe. Bogato dopolnilo. Iz Celfa —c Zopet občinska seja. Celjski mestni svet bo imel v petek 18. t. m. ob 18- redno sejo. Na dnevnem redu bodo poročila odborov in izvolitev Članov upravnega odbora mostnega avtobusnega podjetja. —c Licenciranje bikov za mesto Celje (bivšo občino Celje - okolico) bo v sredo 16. t. m. ob 8. zjutraj na sejmiSču v Celju. K licenciranju je treba prignati brezpogojno nad 15 mesecev stare bike ne glede na to, ali je bil bik določen za pleme ali ne. Priooročljivo pa je, da priženejo rejci tudi mlajše, pod 15 mesecev stare bikce radi določitve event todoče sposobnosti za pleme Natančnejša navodila so razvidna iz zadevnega razglasa na oglasnih deskah notnega poglavarstva v Celju. —c Vprašanje teharskega omreija. Gospod Viktor TomSič na Teharju pri Celju je ponudi! pred meseci mestni občini celjski svoje električno omrežje v nakup Ker pa mestni svet ni imel prilike, da bi bil na seji sklepal v tej ponudbi, je g. Tomšič prodal omrežje falski elektrarni. Falska elektrarna je nedavno izjavila po svojem zastopniku, da je pripravljena prodati omenjeno omrežje mestni občini po nakupni ceni. —c Umrl je v ponedeljek zvečer v Pe-trovčah pri Celju v starosti 57 let župnik v p. g. Peter Natlačen, brat bana dr. Marka Natlačena. V Petrovčah je živel dve leti. Truplo prepeljejo v četrtek ob 10. v Žalec, kjer bo po maši pogreb iz župne cerkve na pokopališče pri Sv. Kancijanu. Iz Maribora — Otvoritveno predavanje ciklusa predavanj, ki jdh priredi Prosvetno in Podporno društvo >Nanosc v Mariboru, bo imel v nedeljo 13. oktobra v Narodnem domu ob tričetrt na 10. dopoldne glavmi urednik g. Radivoj ReFar. GoVorifl bo »O iel^vanju blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitedja med svetov-tx> vojno«. Predavanja bodo vse* dan od 13. do 19- oiktoora. — Kapelnik Herzog sprejema prijave novink im novincev, ki žefle vetopitd v gledališki pevski zbor dnevno od 13. do pol 13. ure. Prijave pa sprejema tudi gledališka blagajne. — Z zidarskega odra je padel. Na novi stavbi na vogalu Vrtna im Vrban^ve udice se je včeraj popoldne zgodila zelo težka nesreča. Na visokem stavbnem odru sta delala 59-letni zidar Karel Koren In delavec Lovrenc Hericko. Nenadoma se je oder zrušil in pokopal ppd seboj Korena, med tem ko je Hericko še pravočasno skočil skozi okno v sobo prvega nadstropja. Korenu So težke deske priaaadejaJe mnogo poškodb im so ga reševalci nezavestnega prepeHjaii v bolnico. Nesrečo je Povzročil neki delavec, ki je z odra odstranil železno apono, ne da bi o tem obvestil svoje tovariše. — Stražnik ga Je re§U. Ko se je v nedeljo pozno Ponoči vračal trgovski pprft-nik Franc Stoparko v družibi drveh pri-jate! je v iz Rad vam ja v mesto, jih je na Radvandeki cesti napadel 26-letni ključavničarski pomočnfk Zdravkp B. ter g» podrl na tla. Dočim sta tovari&a *e pra-vočaano Pobegnila, je napadalec Stoparka do nezavesti pretepel m ga suval, karru>r je pač priletel/> K sreči je na njegove klice pribite* stražnik, ki ga Je rešil pobesnelega napadalca. &toparka so P repe ljali v bolnico, napadalca pa je #tra4nik spremi!! v zapor. — KoiajncL zaslišujejo kar v jetni§nici kjer Je m.^črto uklonjen, kajti se vedno ot»«rtoja nevarn<>6t) da zlo*ineegne. Konse teg-a tedna bo pretakovaflni sodoitK temeljito za-slisa/1 Koftajnca. — Truplo Pogresanke po^gnlll iz Drave. P*>rocali smo da je pred dnevi neznano-kam od Sla z doma posestniška hčerka Kri s trna Ppbernikova a GoHSkega vrha pri Dravogradu._ V ponedeljek pa So Mi ot MarentKTga 'potonili iz T>rave truplo ženske, v kateri «o spoznali po?reSank0. Izpremembe v naši vojski in mornarici Imenovani so: za komandanta 21. pe.poJka polkovnik Štefan Krčmar, doslej komandant 50 pešpolka. za komandanta 29. poBpoika generalsta4>ni polko\-nik Anton Lokar doslej komandant 43. pešpolka, za komandanta 46. pešpolka poikovnik Mirko Rajh doslej komandant 28. pešpolka, za komandanta 2. planinskega pe-jpolka polkovnik Metod Rakuna, d oslej komandant 9. pešpolka za komandanta 16. artilerijskega pešpolka polkovnik Mihael Lukanc, doslej komandant 25. artilerijskega polka, za komandanta 2. bataljona 2. pešpolka major Ljudevit Pogačar doslej komandant 3. bataljona pešpolka kraljeve garde, za komandanta 2. bataljona 4. pešpolka major Matija Huber, doslej na službi v prometnem oddelku glavnega generalštaba, za komandanta 2. bataljona 13 pešpolka podpolkovnik Josip Skorpik, doslej komandant 2. bataljona 54. pešpolka, za komandanta 3. bataljona 16. pešpolka major Julij Res, doslej upravnik skladišča 7. pošpolka, za komandanta 1. bataljona 19. pešpolka major Josip Solc, doslej komandant 3. bataljona istega polka, za komandanta 1. bataljona 23. pešpolka major Josip Kopačin, doslej komandant 3. bataljona istega polka, za komandanta 1. bataljona 27. pešpoLka podpolkovnik Mirko Zgaga, doslej komandanta 3. bataljona 49. pešpolka, za komandanta Z bataljona 27. pešpolka major Vladimir Kalečak, doslej na službi v generalštabu 1. armijske oblasti, za komandanta 1. bataljona 31. pešpolka major Franjo Finž-gar, doslej komandant 1. bataljona 56. pešpolka, za komandanta 2. bataljona 31. pešpolka major Anton Nardeli, doslej komandant 3l bataljona istega polka, za komandanta 2. bataljona 35. pešpolka artiljerijski major France Stropnik, doslej vršilec dolžnosti pomočnika načelnika generalštaba savske divizijske oblasti, za komandanta 2. bataljona 40. pešpolka Triglavskega major Dragotin Labaš, doslej komandant Z bataljona 49. pešpolka, za komandanta 1. bataljona 41. pešpolka major Božidar Corn, doslej komandant 3. bataljona istega polka, za komandanta 1. bataljona 4Z pešpolka podpolkovnik Milan Cudina, doslej komandant 2. bataljona istega polka. Za komandante 2. bataljona 43. pešpolka major Dušan Boškovič doslej komandant % bataljona 40. pešpolka »Trisrlavsketra-?, za komandanta 2. bataljV»rra 46. pešpolka major Josip ProkeS doslej komandant 2. bataljona 31. pešpolka, za komandanta 4. planinskega bataljona major Josip I>ežmf!ii»ka komandanta nunemke komande kapetan fregate Vkidiimir L«baš, iarke T 3 Jcapetan korveae Mi-liutin Zakola, doslej na shižbi v mennar-ske komanda na brodu Krka, za Ae*fa kožne ".^neri fneiza oddelka stale vojnsUoe boJniot' sanrtetrri major mornarice dr. Franjo Viz-jak, doe»lj na službri v pomorpki vojrti aka-dem'fH in zdravnik dubrovniške gamitrije, za vršilca dolžnosti komandanta podnroirnii-re Habri poPoMk bornega bmodn T. kla^e Josip ^erni, doslje vrfti-lec dolžnosti kornnTi-ckanbj pr*dn>ornroe Smeh", dosečV\nHb dolŽ-n-rv^ti po mTi-v^ni an-tilieri iska kapetan« T. klaaa Danilo Trampuž in Franjo OoVVb ter zrakoplovni kapetan I. kleše Makin I>»r. }e dot**t mt-ntM London, 9. oktobra, p. VojvcnikinJB Kent-ska je danes ob 2.15 porodila sina. Petek, ti. okt. 11.00: Koroški Slovenci ( Uršao FrancJ — 12.00: Reproduciran koncert resne gtatbe; — 12.4t: Vreme, poročila; — 13.00: Ca-S, obvestila; — 13 15: Narodne peeHni 1 sprem ljevanjem Radijskega orkestra pojo ga. Ne ratova, gdč. Mišičeva. gg. Ciostic. Janko; — 14.00: Vreme, borza; — 18.00: 0 žen ski izobrazbi (Dora Vodnikova); — 18 20: JacQues Itert: Eicales (simf. sutia na ploščah); — 18-40: Delavska ura: Problemi zasebnih nameščencev Cesnoval Slavko) — 19jOO: Ces. trena, por<>čila, spored, obvestila; — 19.30: Nac- ura; — 20.1M): Dt vreme, poročila, spored; 22Jf>: Citre solo, g. Mezgolits. Solata« 12. okt. 12 00: Virtuozi (instrumentalni sol kon-koncert na ploščah); — 1*2.45: Vreme, poročila; — 13jOO: ^as- obvestila; — 13.15: Nekaj naših resnih spevov na pltJŠcah; — 14.00: Vreme; — 18.00: Detopiist, izvaja Radijski orkester: Jaki: V veseli družbi. \Valdteufel: Bspana, Smotana: Suita ia >Prodane neveste<; — 18.40: Važna zuna nja poUtiona v|>rasanja (dr. A- Kuhar); — 19 00: Cas, vreme, poročila, spored. ot4re-stila; — 19.:50: Nac. ura; — 20.00. Istrska ^ra: Govor, pesmi recitacije; — 21.00: Radijski orkester; — 22.00: Čas. vreme, poročila, spored; — 22.U5: Berlioz: Odlomki iz fantastične simfonije. Prenos po radiu Radijska oddajna postaja v Ljubljenu sporoča, da se bo velika marrifestacijska prirod tev rta Kongresnem trgu ptrena.ša.l«a po radiju m bodo krbk)o sledili govorom in dogodkom te komemoracije poslušalci ki poslušalke po vsej dravski banovini. K<*ne-moracija se prične ob 17.15. Prav tako je radijska od-dajna postaja v Ljubljani določala za 8., 9. in 10. t. m. izkJjTJČno umetniški in žalnd program. MALI OGLASI Za pismene odgovore grlede malih oglasov je treba priložit] znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par, davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din BUBERTUS PLASCE nepremočljive. otroške 165 Din za odrasle 250 Din. v vseh barvah pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14 4-L PREMOG drva — karboparketl SL0V8A Kolezjjska ulica 19 telefon 39-34 67/L PRAGA - BABY 1935 ideaien majhen voz s 4 sedeži, ki porabi 8 litrov bencina na loO km. nenavadno eleganten odgovarajoč vsem zahtevam Ponudbe pošlje: Zastopstvo Prasja avtomobilov, Za-greb.Svečičev trg 12. Ugodni olačiln' mesečni obroki ^799 GRAFOLOG in HIR0Z0F N dadlucki v Ljubljani, ostane Še do 9- novembra. Sprejema vsak dan od 9—12 in od 2-7 Vsakemu klijentu, se dajo pj-mem nasveti, kaleri koristi ir za celo življenje. Ljubljanu h° tel >Slonc soba 64 2895 GLASBA Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 par, davek S.- Din Kratek KLAVIR boljše znam ke dobro ohranjen takoj kupim. Ponudbe z navedbo rnam-ke in cene oa upravo lista pod » Gotovina c 2800 PRODAM Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din MALI I OGLASI »SLOV. NARODU IMAJO SIGUREN USPEH! DVE ŽENSKI jopici za srednjo žensko postavo, škornje št-40 ugodno prodam. Ogleda se Studentovska ul št. 3/H. 2801 POUK Beseda 50 par. davek S.- Din Najmanjši znesek 8 Din ŠIVILJA SPREJME gospodične v dnevni tn večerni polk v šivanju ta«tne earderob«. STaslov v upravi »Slov. Naroda* 75/1- Narodna tiskarna LJUBLJANA Dobro jutro, dober dan za nego zob le Cimean Makulatura! papir proda uprava ^Slovenskega Naroda*4, Ljubljana, KnaHjeva ulica štev. S Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da nam je umrl naš blagi, ljubljeni oce, stari in prastari o6e, ?+ric in tast, gospod Ivan Ev. Lobe naducitelj v pokola v starosti 92 let. Žalni sprevod se bo vršil izpred hiše žalosti v četrtek, dne 10. t. m. ob 10. uri dopoldne. KRKA, UUBLANA, MAKOUE. žalujoč* drafine LOBE, GROŠELJ in MIKLAVEC Stran 4 >SLOVENSKI NAROD«. Sreda, 9. oktobra 193*. s ter. 229 Nas poraz pred 1$ leti pred 15 leti izgubili T Zakaj Ljubljana, 9. oktobra Ob 15. letnici onega ueodepolnega dne, ko nam je bil z usiljen:m plebiscitom odtrgan od našega narodnega telesa najlepši del slovenske zemlje, naš tužni Korotan. nam •topa to vprašanje znova v vsej krutosti pred oči. del slovenske Vzroke našega porazja lahko razčlenimo v štiri glavne činjenice, ki so odJocnlno vplivale na izid glasovanja. Eden glavnih vzrokov je bila naSa lastna brezbrižnost in politična naivnost, saj amo do zadnjega trdno verovali, da nam bo >prarisko miselnostjo so pač me-P*a in gospod arcentri pomembni in odločilni, ostala dežela se po mora ravnati po leh. To dr-jVtfvn moramo imeti v vidu. ne ho-?"mo Wileona in n repovo odločitev za plebiscit pravično Aodn'ti. Miles mu je par poročal o teritoriju, ki je po visokih Karavankah proti iu£u zaprt in ki tvori ne.kako fnoto uasći. Icier so vočji centri: ^elikovec. Zmerna Kanin. Borovi je, RelinJc demonstrativno podcrtah" svoje laži — nemstvo, sredi te tonoroifirno enote oa lezi Celovec. 7a Ame-i?*ana je bflo popolnoma razumljivo, rla mora ta kotlina Celovcu na ljubo o*tn*: ^kunai in da se naj orieođj bod »si vre-Tot; Jugoslaviji ali pa Avstriji, dede na vč!rS;no Moleeovega poročil« je obstojala celo nMTi'-nosft. r?«i e*» r»risodi ta kotlina krat-Vomala Avstriji rdede na zemljepisni polo-Šaf. Zrr*o je veljata odreditev plebiscita srna*Tan? z-n uspeti še bolj pa poznejša d«*-T:t*>v ♦*» kotlina v coni A in R. s Čemer je K!\q trditev v enotnosti fe kotline aicer dezavuirana, v resnici nam pa je delcev Ojrnmno Škodovala. — Plebiscit nam torej n" b;l cil'-en z na rod noMnib. rruairveč zeolj It. Tosinodarskih vidikov. Plebiscit torej ni prejudiciral rešitvi narodnostnega vprašanja koroških Slovencev in le *° 7pra«anje "stalo tudi p*> plebiscitu nerešen«. P-nebival-s'vn le v olebiscrtnem crlaeovarcju odločalo samo o Hrzavir pripadnosti in ne v svoji narodnosti. To nam bo prišlo gotovo prav kadar bi se reševalo vprašanje priključitve Avstrije Vemcije. ker ee je vršilo srlasova-n?e le za Avstrijo, ne pa za Nemčijo. Nobenem dvorna ni, da bi bila ogromna večina koroških Slovencev za takojšnjo priključitev k Jugosl. če bi pripadli k Jugoslaviji tudi Celovec in Beljak ter druga mesta na se ve mi narodnostni mej: ki eo v gospodarskem pogledu za koroške Slovence življen-skega pomena. Tega jamstva koroški Slovenci bas dušo imeli. V plebiscitni komisija je nam nasprotna struja izdejstvovala, da se naj sporno ozemlje razdeli v 2 coni in sicer v cono >A< in >B<. V coni B. naj bi bili obe gospodarski in kulturni središči Celovec in Beljak, dodim naj bi se v coni A. izvedlo glasovanje najprej in nato. če bi ^e tukaj izreklo prebivalstvo za Jugosavijo, tudi v coni >Bc. Ta načrt je sprejela plebiscitna komisija na priporočilo Avstrijcev, ki so dobno poznali gospodarske težnje koroških Slovencev. — Spričo vitalnih gospodarskih interesov večine prebivalstva v cta-sovalnem ozemlju, ki vidi v Celovcu in Beljaku evoje gospodarske centre. ka*kor iin vidimo Slovenci v Ljubijo ni. Mariboru in Celju, lahko s ponosom naslasimo da je Število aa Jugoslavijo oddanih orlasov 'zred-nr> častno, zlasti tudi glede* na to, da so bile takrat neposredno no preobratu ljudske množine pov«xv} tako na Koroškem kakor pri nas v Sloveniji narodno povežem p-pa tir- ne in desorijentirane, da ne rečemo bega- ne. — Glavni vzrok našega poraza je pa bila brezvestna propaganda naših nasprotnikov proti naš» mladi državi in njeni junaški vojski, ki so jo sramotili in žalili oa vse načine. V rokah imamo zeleno-beli -vstrij-ski propagandni letak, ki pove vse. Na mem se vidi, da so Avstrijci temeljito izrabili proti vojno razpoloženje prebiva tet va po preobratu. Našn propaganda zdaleka ni doseglo nasprotne in je bila sploh docela brez učinka napram vehementni proHsrbski in antimilitarističnr avstrijski gonji, ki ni ostala brez uspeha. Na vse zadnje pa ne smemo pozabiti dela nam skrai.no nenaklonjene plebiscitne komisije, ki je z malo izjemo delala tiočno po željah naših nasprotnikov. Spričo takesra stania smo lahko zadovoljni z številom 15278 slovemsloih glasov, ki »o bili oddani za Jugoslavijo. — Danes ob 1n. letnici nesrečnega plebiscita želimo le eno: Da bi število zvestih nam bratov onstran Karavank vztrajalo v veri, da bo tudi njim prej ali slej napočila zlata sn-ohoda. <*a j krivični režim sam dela na tem. da vzbuja med narodom odpor, nas pa vedno znova opominja, da traefih Vatov ob 7*ilji. Dravi, v Rožu in Pod runi pozabiti ne smemo. Ca*= b<-> rziecTl v«*> rane. *ako tudi našo naiboli skeleče koroško narodno na-no. Saj je tudr naš nepozabni narodni iu-nak rrpnenal MstHff^v 7ap's«fll- Oj saj ne sni m. le čakam ča«?. in čakam va*. d*1 (freiiKt skupaj čez St. Vin!, rned brate našo Žilo pvt«. Naše spominske znamke Namestil reprezentativnih znamk zopet neokusen diletantizem Ljubljana, 9. oktobra Ko je po marsejskem atentatu postalo atkuaino vprašanje naiih novih znamk, sta dala naša priznana grafična umetnika inž. Janko Omahen in inž. Domicijan Scrajnik poboKlo za nove znamke z likom Nj. Vel. kralja Petra po znanih slikah akademskega slikarja Božidarja Jakca. Ker sta stremela za temn, da bi bile znamke res okusno izdelale in sta hotela tudi pokazati, kakšne bodo v resničnem formatu in barvah, je naša Delniška tiskarna, ki slovi ze dolgo po kvaliteti svojih izdelkov, izdelala poskusne odtise teh znamk v bakroti&ku. Znamke so bile poslane v Beograd na vse pristojna me- Ta znamka je eden izmed osnutkov g. inž. fromicijana Serajnika. Naši poštni upravi pa očitno ni bilo všeč, ker se je rajši odločila za osnutek neznanega beograjskega slikarja, sta in naša javnost, ki je zvedela za ta koraik prav iz našega lista, je bila skoraj prepričana, da bodo vsaj najlepše med njimi res zagledale luč sveta kot redne franko vne znamke. Pa smo se zmotili. Neki anonimen slikar, ki mora imeti v Beogradu pač boljše jrv-eze, kakor naši umetniki, je prodrl s svojim osmitkom, ki zdaj »krasi« naše znamke. Upamo, da so merodajni gospodje prebrali ocene teh znamk v raznih tujih strokovnih listih, če že niso brali ocene v našem listu, ki je izšla dan po izidu novih znamk. Kmalu po teh posnetkih je izdelal g. inž. Seraj-nik še nekaj svojih zamisli: posebno serijo znamk, ivi naj bi bde nekakšen spomin na obletnico atentata Znamke so imeli štiri različne crteže in sicer sliko NTj Vel. kralja Petra v solcotaken kroju, shko NTj. Vel. kraljice Marije, hk kralja Aleksandra v admiralski uniturrm * pannu m sliko Oplenca /slasti rretja znamka ki jo prinašamo v reprodukciji, je bila po svoji izdelavi in sliki majhna umetnina, ki bi bila res dostojen spomin na velike2:i vladarja. Tudi te znamke, izdelane v ra/.nih barvah v b&krotisku. so romale v Beogradu — in tam ostale. Pred dvema mesecoma pa se je začelo prvič v javnosti govoriti, da pripravlja naša markarnica spominske znamke s sliko N*j. Vel. kralja Aleksandra v admiralski uniformi. Mislili smo. da bo nedvomno sprejet osnutek g. inž Serajnika, ki ]e počiva! že precej mesecev v Beogradu Napovedane so bile štiri vrednote od 0.75 do 350 Din v skupni ceni 7.50 dinarja in naši filatelisti so se za te znamke res živo zanimali Ko |e naša poštna uprava za to zanimanje zvedela je na »brzo roko« sklenila izdati še docela nepotrebno znamko po /150 Din. tako da bi se cena serije podvojila. N'o tudi to bi se dalo prenesti, če bi bile z.namke res tak-ne, kakor bi morale biti. Včeraj so prišle nove znamke v Ljubljano m posrečilo se nam je dobiti za naš list prve vzorce. Ko smo pre-d dnevi zvedeli, da osnutek inž. Serajnika ni bil sprejet, temveč, da so bile znamke izdelanne kakor »kod kuće*, nismo več pričakovali kaj posebnega, vseka-ko pa več, kakor je bilo to, kar smo dobili. Kajti te znamke, ki naj bi bile spomin Vioree spominskih snamk, ki so prišle danes t promet. na našega nesrečnega vladarja, so izdelan« tako, da je sramota, da se upa naša poštna uiprava priti z njimi sploh na dan. Skrajni diientantizem v zgradbi celotne sivke, malomarna izdelava (črke!), neroden format vse to nam jasno priča, kako mak) okusa imajo tisti, ki jim je zaupana naloga, da nas z znamkami dostojno predstavijo svetu. Koli-fcrat smo že pisali, da je znamka legitimacija in najboljša reklama za njo! Kolikrat smo že omenili in se sklicevali na znamke v drugih državah, toda vsak apel je kakor bob ob steno. Apeliramo poslednjič: Kadar se bodo spet i/dajale nove znamke, naj se razpiše natečaj za osnutek. Pritegnejo naj se k delu naši umetniki, za razsodnike pri sprejemanju osnutkov pa naj se izbere žirija strokovnjakov. Za izdelavo osnutkov naj se da umetnikom dovolj časa. Naj se že enkrat nehajo tiskati z.namke v knjigotisku, ki je premalo izrazit m naj se začno upotrebi jati za tiskanje znamk plemenitejše vrste tiska ("heliogravura, bak-rotisk. svetlotisk, tisk v mezzotinti in gumijev tisk). stroji, ki bi si jih morala naia markarnica v ta namen nabaviti, niso dragi! Tako bi n. pr. stala rotacija za hakrorisk komaj milijon dinarjev in nedvomno bi lepe anaenke zbudile tolUno zanimanje filatelistov, da bi ae stroji amortizirali s presežkom prodanih znamk že v prvem mesecu. Pripominjamo, da imajo ceio Abesinci ie znnamke v bakrotiaku/ Nikari pa se več ne blamirajmo preu inozemstvom z znamkami, kakršne prihaja jo na dan zadnja leta. To nam samo jemlje ugled. Naše novo poštno ministrstvo naj malo pogleda, kakšne zamke imajo v dru gih državah in naj že enkrat nanravi red. ★ Navedimo še kratko katalogizacijo ncr>*« znamk: Oficielno menda še ni bilo izaano <>ove-»tilo o nakladi. V dobro informiranih krogih pa trdijo, da se giblje naklada posameznih znamk med 200 do 2VI.000 kosov. Znamk v spominski seriji je pet in sicer: po 75 par smaragdno zeJena, 1.50 dinarja cinobraMa, po 1.75 Din Čokoladnorjava, po 3.50 F>in violičasto višnjeva, po 7.50 Dm vinskordeča. Izdelane so ▼ knjigotialcu, zobčan>e je Hnfjako 11. wi pol. pcAc pa po 10V10 ko-nrrv. Papir je Irredaa* in barve delno anvlin-*ke. občutljive ea toplo vodo Format znamk je 27X31 format slike same 32v3* mm. Izredno uspela ruska komedija SvarKinovo »Tuje dete44 fe z apartuo inscenacijo sijajno vo Ljubljana, 8. oktobra. Oogoijev duh še ž vi in tale rutica sodobna komedija nas iznova utrjuje v tem prepričanju. Dejstvo je. da uprizarjajo vs, ruski odri Svarkinovo »Tuje dete« ž« druqo sezono z nečuvenim uspehom da so ga uprizorila ali pa ga v kratkem uprizore vsa slovanska gledališča, in da osvaja 5va.r-kin tudi že ostala evropska in amerška gledališča. Vse hvale je vredno, da tudi naša drama ni med zadnjimi, ki so se loHi te originalne, duhovite, prav izredno prijetne komedije že takoj spočetka sezone. In žela je tudi pr nas izreden uspeh, ki bo po zaslugi inscenatorja režiserja g inž. arh. B. Stupce m našega izvrstnega ja-ledališke-jaa osobja trajen. Klar n'^e ne dvomim da se ho kakor Gogoljeve sijajne komedije tudi Svarkinovo »Tuje dete« vedno iznova vračalo v naš repertoar. Mladi, doslej neznani ru*iki mojster je zgradil svojo odrsko umetnino uprav genijalno. Mrnja. dramska igralka začetnica, hčerka starega dobrega gledališkega glasbenika, je dobila ulogo: igrati mora dekle, ki se je pečalo s svojim ljubčkom. Rodila bo. a ljubček jo je pustil! To zvedo starši in poženo hčer iz hiše. Vsi znanci so se obrnili od nesree gospa Vida Javanovt. .truden t« inženjer ja praktikanta at* 0g Jan in Stupnca, Koetjm n Jakov. G. Jan ie ves v vvojem eiemetitn, savj Koatja ran da je priliko, da ae kadhe * mmoph najlepših strani. Zek> prijetno nas je presenetil p Stupica ko* odBono v vsakem pocfledti mi je dal Stopica toafko fivijenjske topline in duha, da je ne po mahi n io Njegov opis do movine je hM čankifat! Originalen, v bmtru konvtfen je bal pTav tako simpatična sobotehrvik SenoSka C Sancin in krepko zajet lahkoživec inženier PnuSajov g. Oregorin. AJco bi hfl Rajtn oce. zaorreen m groteskno skakutav, bi dc jai, da )C g. 5kiUinsek kakor vselej non pfaa vrtim Pa so vsa figura in vsw njegovi jjMMsesI «J-»ae. Skratka.: v«om> ptsatavljena m i^rarvi ruska kornedflja, ki narj sr jo jrre ogledat vsakdo! To je končno po obVki »n ^sebm res nekaj povsem atmak C^edaliAće je Kila polno. Pr. C Popravak. V rx*or zadnji knihki o komediji aMed veeraj ta jutri« čitaj pravilno da je bi g- Jerman refreer debitant, a ne diletant! in Goethe je dejal, da naj bo olo vek ~eo*J. baM-reiA and Sat«! Druge tis kovne pomote popravi« peč sam Pr. C blago! Lion Feuchtvvan^er: 50 aZfd S£SS Bo man Že bi bile morale zadoneti fanfare vojvodskemu paru v pozdrav, že se je bil pojavil šiiss na pragu sprejem-nice, že so se pomenkovali gostje v dvorajii. toda vojvoda se je bil zamudil v predsobi. Zagledal je bil ob stra* ni prezidenta cerkvenega sveta, dekle visoke, krasne postave, v noši flo-rentinske vrtnarice. Ko je slačila plašč in si popravljala trakove širokega slamnika, je odložila za trenutek krinko in vojvoda je zagledal njen zagoreli, kakor iz granita izklesani obraz, zagledal je njene temnomodre oči. odražajoče se rudno od temnih gostih obrvi. Prešinilo ga je kakor že dolgo ne ob pogledu na žensko, kolena so se rau začela šibiti in imel je občutek praznote v želodcu L»ahko nasmejana vojvodinja se je urno ozrla s Karla Aleksandra na dekleta, ki si je brž zopet zakrilo obraz s krinko. — Vaša Milost, zdi 6e mi. da morava v dvorano — Tedaj je pa že prihitel Siiss. slok in eleganten v saracenskem kostumu, da bi ju spremil Kdo je ta dama? — je vprašal Karel Aleksan' dpr — Tn ie h?erkn prezidenta Wois senseea, če se ne motim, gospodična Magdalena Sibyla» Weissenseeva, je odgovoril Žid. Potem je vojvodski par stopil v dvorano, gostje so se globoko priklonili, fanfare so zadonele. Ker je bila vojvodinja zelo navdušena za komedijo, je otvoril Siiss večer s kratko italijansko opero »Pustolovec proti svoji volji.< Ob tej priliki je nastopila prvič nova pevka Napolitanka Graziella Vitali. Majhna, živahna, de-beluhasta. lepega, zagorelega, nekoliko grobega obraza z nemirnimi očmi. Siiss si je mnogo obetal od njenega vtisn na vojvodo. Ženske njenega kova so naj' bolj ugajale Karlu Aleksandru Opisal je tudi v pestrih barvah, kaj vse lahko doseže in ko so pevko po komediji predstavili vojvodi, ga je začela obletavati z veliko vztrajnostjo, ponujala se mu je vpričo vseh gostov s kretnjami in pogledi in čakala je samo, kdni odide z njo med štiri st^ne Toda Karel Aleksander se za njo ni dosti zmenil, samo zamrmral je nekaj, kakor: Poz* neje. pozneje! Bilo je jasno, da mu hodi danes po glavi druga. Magdalena Sibvla med predstavo skoraj vps čas ni odložila krinke. Pod njo in pod velikim slamnikom je skri* vala razvneta. zardela lica Rada se je dala pregovoriti, da je prišla z oretom v Siiseovo palačo, tod^ zdaj je to obžalovala Ki imela mori. da bi kliuho* vala satanu. Bil je napuh in predrznost misliti, da bo privedla vraga k bogu s svojimi slabotnimi rokami. Odkar je bila spoznala, da je vrag žid, jo je pekla vest. Kako vroče se je obračala k bogu, toda on je molčal. Knjige pokore, spoznanja in kesanja so bile samo papir. V Swedenborgovi so bilo besede, te pa niso zv-enele in zadevale v živo. Hitela je k Beari Sturmovi, slepi svetnici, toda ta ji ni mogla ničesar povedati. Svetnioa je bila ubogn, bolno, starodeviško bitje, ozračje okrog nje je bilo pusto in zatohlo. NTi zagledala Žida kakor takrat na obisku z očetom in dolgo je oklevala, predno se je odločila oditi na ples. Toda ta večer ji je prinesel samo razočaranje in težke muke. Siiss se ni zmenil za njo, samo nekaj hladnih bespd ohi* čajnega pozdrava ji je privoščil. Ni modrin vedeti, da je tn lokava preračunljivost. Videla ie samo. da T^irifer za njo nima oči. Odložila je krinko z zagorelejra. potrtega obraza. T.ueifer za njo ni imel oči. To jo je ranilo bolj, nego poraz. Toda nekdo drugi je že drugič videl zagoreli, otožni dekli'in obraz, opazoval ga je dolsro z naslado, ogledal si je temejito v=ako potezo, posebno pa temnomodre žareče oci. ki so se tako čudnn odražale od temnih las. Gromska =drela. tale TVeissen-eeva! Torej tudi take ženske so živele v njegovi deželi. To je bila Švabinja, njegova podložni* ca, toda Švabinja posebne vrste. Karel Aleksander ni nikoli pomLdil, da cvete temu lisjaku "VVeissenseeu v domu tako lepa roža. Imel je delo za seboj, bil je spočit, čutil se je osveženega. To je bilo nekaj drugega, novega. Zdaj je imel večer svoj pomen. Vlaška komedijantka, ki mu jo je Stiss tako hvalil, je sa* mo povečala njegove skomine po tej krepki, mladi, zdravi Švabi nji. KmaJu po operi so gostje posedli okrog mize. Večerja je bila bogata in sijajna. Krinke so odložili, razgreti obrazi so gledali zaupljivo in dražili dvojno: Ostra jedila, morna tuja vina, krepke napitnice. V dvorano priskakljajo nagajivčki, plenijo omare z dragulji in podajajo s smešnimi kretnjami damam darila, ki jih je pripravil Siiss. Dom Bartelemi jih budno opazuje, kako izročajo damam kamen za kamnom, verižico za verižico, zapestnico za zapestnico. Ta dolgin z desno ramo. čudno privzdignjeno, z modrikasto rdečim, bahavim obrazom na suhem vratu, okrog kate* rega se mu je ovijal praznični nagubani ovratnik starinskega portugalskega kroja, je pošiljal svoje podolgovate srepe ozke oči izpod namršenih obrvi na neprestane poizvedbe. Ležale so Erlohoko v duplinah, prežale so v stis- njeni mrliški glavi. PfalAki tajni svet* nik — poleg tega tudi generalni ravnatelj trgovine in proizvodnje tobaka — ai je dajal razk&zova»ti od dam po edina darila in jih strokovnja&ko noe* nje val. Sufisu je baJo zeta neprijetno, ko je slišal njegov votli, hladni počasni glas, ki je tako pogosto preplačal njegove ponudbe, ki mu je pokvaril toliko kupčij, ter ga delal tako dolgo majhnega in brezpomembnega Z odporom in studom je opazoval starševsko strast, s katero je pretresal dom Bartelemi lesketajoče se kamne med suhimi, modrikastimi prsti. Spogledala sta se iz* pod čela kakor dve prežeči ptici ropa-rici, eden star, izmozgan, neizmerna izkušen, drugi mJajši, manjši, igravo požrešen. I^epi kamni, dobri kamna, je dejal dom Bartelemi, toda to so smeli v pri* meri z vašim demantom- Dovolite, da pogledam vas demant, je dejal Sflssu in obračal je ta dragulj nežno med pajčjimi prsti in s svojim votlim glasom je zalajal čez glave poslušajočib gostov: — Koliko zahtevate za ta kamen, gospod finančni ravnatelj? _ Ne pro« dam ga, je odgovoril Siiss — Pfalško tobačno proizvodnjo vam dam zanj, je pritiskal Portugalec. — Ne prodam ga. je ponovil Siiss odločno. Dom Bartelemi je nerad vrnil kamen, vojvodinja je pa pripomnila: Urejuje Joatp Zupančič. — Za >Narodno tiakarnoc Pran Jezeraek. — Za upravo in lneeratni del lista Oton Christof. — Val v Ljubljani.