Siev. 90.
v w\n V um, dne 23. aprila m. *umm mri «m rso m Leto LE
Naročnina
ca državo SHS:
na mesec......Din 20
sa pol leta..... .120
u celo leto .... .249
za inozemstvo: mesečno....... Din 30
Sobotna izdaja: celoletno V Jugoslaviji .... Dtn 60 v inozemstvo.... . 80
Cene Inserafom*.
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1-30 in Din 2'—. večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2-30, veliki po Din 5 — in 4*--, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan 1 z vzemi« ponedeljka in dneva p« prazniku ob 4. nri zjutraj.
S tedensko
m
Ilustrirani Slovenec " Fošinta mm v umorim
Uredništvo Je v Kopitarjevi nllci 6/IH. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne spre-jemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
ačun: 1 Sara- I S4.797. I
Bolgarska tragedija.
V Bolgariji se dogajajo strašni dogodki. Na atentate z režimom nezadovoljnih elementov odgovarja Cankov na enak način, oziroma še veliko hujše, ker ima zaenkrat še večino armade na svoji strani. Kakor poročajo angleški časnikarji, pobija režim svoje nasprotnike brez prav-doreka kar v trumah. Gospod Cankov opravičuje svoje postopanje s tem, da je nemire uprizorila boljševiška intemacionala po navodilih Moskve, toda ne more se izbrisati, dejstvo, da jc boljševiška, seveda vsega obsojanja vredna nasilna propaganda uspela zato, ker je režim gospoda Cankova sam prvi zrevolucioniral deželo s svojimi terorističnimi metodami. Boljševizem se samo poslužuje globoke nezadovoljnosti širokih kmetskih mas v Bolgariji, ki so vse kaj dragega nego boljše-viške. —
Prekucuško razpoloženje v Bolgariji se ne bo dalo zadušiti. Treba bo korenito izpremeniti kurz bolgarske politike, kakor to očividno želi tudi kralj Boris. Vse stranke, ki žele domovini rešitev, se bodo morale združiti, da uvedejo vlado pomirjenja, stroge zakonitosti in najširše demokracije. Preganjanje najmočnejšega elementa v deželi, zemljoradniškega, treba energično končati in se enkrat za vselej odpovedati politike »močne roke«, ki rodi samo nasilje, anarhijo in krvavo maščevanja-željnost.
Vendar pa končno in irajno ozdravljenje Bolgarije leži drugod. Sedanje anarhistično stanje v bratski deželi je lc posledica njene politične izolacije in gospodarskega propadanja, ki je učinek verzaj-skih mirovnih pogojev. Če se še tako zrela in po svojih materialnih in duhovnih silah iako bogata dežela kakor je Nemčija, ni mogla ubraniti najhujših notranjih neredov, revolt in pučev, se kaj takega sme še manj pričakovati od male, ne ravno preveč bogate dežele, ki se je od leta 1912 do 1918 skoro neprestano bojevala in je od turških časov napolnjena z nemirnimi elementi. Od vseh premaganih držav ječi Bolgarija ped najtežjimi pogoji, kar povzroča gospodarsko onemaganje in moralno depresijo, ki sta materi notranje revolucije.
Bolgarija je slovanska država, posvečena po sv. Cirilu in Metodu, pozorišče sijajnega slovanskega kulturnega preporoda še pod najljutejšim osmanskim jarmom. Če že napram Nemcem ali Mažarom pustimo veljati neusmiljeni rek: Zob za zob, glavo za giavo!, ne smemo tega napram narodu, ki je tako veliko doprinesel za fizično in duhovno osvobojenje slovan-stva. V prvi vrsti pa bi bila dolžnost Slovencev, Hrvatov in Srbov, da se za nesrečni bolgarski narod zavzamejo in mu pomagajo iz bede, v katero ga je pahnil izid svetovne vojne. Treba priznati, da srbskim državnikom ni labko kar čez noč pozabiti gorje, prizadeto Srbiji po Ferdinandovi politiki, toda od verzajskega miru jc minulo že šesto leto, Bolgarija leži na tleh in močni se lahko izkaže velikodušnega, posebno če to nujno zahtevajo interesi Jugoslavije.
Edina rešitev Bolgarije je v federaciji z državo Srbov, Hrvatov in Slovencev; miren razvoj, sigurnost, končna utrditev in nepregledne možnosti napredka vseh jugoslovanskih narodov sploh pa tudi to zvezo neobhodno terjajo. Čc bi v naši državi ne bil na nesrečo na vrhu PP režim, čc bi imeli Hrvati in Slovenci enakopravno soodločivno besedo v naši vnanji politiki, čc bi se od merodajne strani naša država smatrala res kot Jugoslavija, nc pa zgolj kot povečana Srbija, bi bili računi z Bolgarijo že davno bratsko poravnani, stari plemenski antagonizem premagan o.li vsaj znatno omiljen, pot za trajni sporazum odprta in sodržavna zveza ua vidiku. Tako pa smo od tega ideala vseh velikih slovanskih rodoljubov še jako, jako daleč.
PP-državniki se napram Bolgariji dosledno in trdovratno vedejo s skrajnim nezaupanjem, nedobronotnosijo in skušajo izrabiti vsako priliko, da jo še bolj oslabe in pritisnejo. Dajo ji z vso težo čutiti, da
jc premagana, in da ne sme pričakovati nobene milosti. Gotovo jc g. Pašič veliko bolj prijazno razpoložen napram Nemčiji in Mažarski nego napram slovanski Bolgariji. G. Pašič je celo odklonil prijateljsko roko pokojnega Stambolijskega, ki je bil odkrito za federativno državo vseh jugoslovanskih narodov na Balkanu, tesno pa se je g. Pašič pobratil z Romunijo in Grčijo. Mi srno pristaši prijateljstva z vsemi narodi in državami na Balkanu, toda Bolgari so nam le bližji od Romunov in Grkov. V času, ko sklepamo prijateljstvo s Turčijo, bi ga lahko tudi z Bolgarijo.
Toda pod FP - režimom bomo tega zaman čakali. Ta režim ni jugoslovanski, kajti ima šefa, ki jc med svetovno vojno
in po nji z vsemi kripiji delal proti uresničenju jugoslovanskega zamisla, ki gre za sporazumom med vsemi jugoslovanskimi narodi na bazi enakopravnosti. Ta režim mora pasti, preden sc uresniči zedinjenje vseh jugoslovanskih narodov. Tragedije, bolgarskega naroda je po velikem delu kriva povojna politika Nikole Pašiča, ki ni politika sporazumevanja in zedinjeva-nja, ampak maščevalnosti in nadvladanja. Nesreča bolgarskega naroda pa je rana na celem telesu jugoslovanstva, in če trpi tako važen del te celote, kakor je bolgarski, tudi ostali deli nc morejo pro-spevati!
Tukaj pokažite, kaj znate, vi »Jugo-slaveni!«
ilgarlji.
Belgrad, 22. aprila. (Izv.) Trije člani angleškega parlamenta socialistične skupine, med njimi en član Mac Donaldove vlade, so izjavili časnikarjem, da so se razgovarjali v Bolgariji z ministri in poslanci, ki so izjavili, da so poslednji krvavi dogodki v Sofiji rezultat politike današnje vlade in da ni bilo dneva v zadnjih dveh letih, da ne bi bil kak komunist ali kak zemljoradnik ubit. Po naziranju neodvisnih ljudi v Sofiji je v Bolgariji zaprtih okrog 6000 ljudi. Angleški parlamentarci mislijo, da je veliko število zaprtih bilo postreljenih brez sodne preiskave. Takoj ko se bosta vrnila v Anglijo, bosta zahtevala, da vstane ves civilizirani svet in pritisne na Cankovo vlado, da se krivci postavijo pred sodišče, ne pa da sc jih sodi brez sodišča.
Sofija, 22. aprila. (Izv.) Vojni minister v bivši vladi Stambolijskega, Moravjev, in neki Pritkin sta bila danes ubita (od koga?).
Belrad, 22. aprila (Izv.) Po vesteh, ki še niso potrjene, je konferenca poslanikov v Bciiiu danes sklonila, da Bolgarski dovoli povečanje vojske za 10 tisoč mož, toda z omejitvijo, da to ne smejo biti vojaki ampak orožniki. — Po Belgradu se širijo vesli, da bi moglo priti do prekinjenja diplomatičnih zvez med Bcl-graclom in Sofijo radi zbiranja bolgarskih eet na naši meji, radi povečanja bolgarske vojske in radi izjavo, notranjega ministra Buseva, katera žali in provo-oira našo državo. — Naš zunanji minister je izdal sledeč dementi: V vrsti neresnic. iz Sofije, ki se širijo proti naši državi, se nahaja trditev, da je dvojica udeležencev atentata v cerkvi Svete Noše isto noč pobegnila v Caribrod,
kjer so jih naše oblasti zaprle. Treba je izjaviti, da je ia trditev neresnična in tendenciozna.
Belgrad, 22. aprila (Izv.) Iz zanesljivega« vira se izve, da so dvor in vojaški krog poslali v Nemčijo nekega častnika, da v imenu kralja Borisa pozove Ferdinanda, (ia pride v Bolgarijo. Mnogo Bolgarov v Sofiji želi, da pride Ferdinand v Sofijo — Bolgarska vlada te veoti demontira.
Preiskave se nadaljujejo. — Uradne številke o žrtvah.
Siija, 22. aprila, (Izv.) Preiskave pri komunističnih organizacijah so sc razširile na Sliven, Jamboii in Novo Zagoro. Mnogo oseb jc aretiranih. V Varni so oblasti zaplenile veliko množino karbida,
Soiija, 22. aprila, (Izv.) Policijske preiskave po raznih mestnih delih se nadaljujejo. Aretirani s,o povzročitelji raznih zločinov. Ugotovljeno je, da je pri zaroti sodelovalo več uglednih članov zemijo-radnižke stranke. Uradno se je ugotovilo, da je bilo pri eksploziji v cerkvi Sv. Nedelje mrtvih 140 eseb, med temi so: 14 generalov, 9 polkovnikov, 5 podpolkovnikov, 4 majorji, 4 stotniki, 2 poročnika, 3 podčastniki, 3 poslanci, 3 inženerji, 2 časnikarja in več višjih uradnikov. Ubiti častniki so bili večinoma rezervni
Bolgarski komunisti v Berlinu.
Berlin, 22. aprila. (Izv.) Policija je zaprla 38 bolgarskih dijakov, ki so bili člani nekega revolucionarno - komunističnega kluba. Policija sumi, da sc bili nekateri člani tega kluba v zvezi z atentatorji v Bolgariji
Zagreb, 22. aprila. (Izv.) :>Koncem tega tedna in začetkom prihodnjega tedna bo mnogo zanimivih političnih dogodkov^, je izjavil nocoj g. Pavle Radio vašemu dopisniku pri izhodu iz poslopja sodnega stola, kjer je v družbi gg. Hercega in Prpiea obiskal Stjepana Radiča. Ta izjava Pavla Radiča se nanaša na nadaljni razvoj položaja v odnošajih med HSS in radikali. Pavle Radič je nadalje izjavil, da HSS pričakuje, da bo koncem tega ali začetkom prihodnjega tedna čisto jasno, se bodo li razgovori med HSS in radikali nadaljevali ali po bodo definitivno odstavljeni z dnevnega re-
Seja registrskega sveta.
Dr. Maček iu tovariši ostanejo v zaporu.
Belgrad, 22. aprila. (Izv.) Politično življenje posiaja v Belgradu vedno živahnejše. Danes se je vrnilo sedem ministrov. Takoj popoldne se je sestal ministrski svet na sejo. Na seji so minislri razpravljali o invalidskem zakonskem načrtu. Nadalje so razpravljali o stališču, ki naj ga vlada zavzame napram odločbi zagrebškega sodnega stola z dne 17. t. m. Sodni stol je 17. t. m. odločil, da po § 87. kazenskega zakonika ni razlogov za preiskavo proti dr. Mačku in tovarišem in tudi ne za zapor. Vlada je sklenila, da se položaj dr. Mačka in tovarišev ne spremeni dotlej, dokler višja sodišča no izrazijo svojega ume-
da. Vaš dopisnik je dobil vtis, da predstavniki HSS pričakujejo eno in drugo možnost in da je HSS popolnoma na nejasnem, kako se bodo stvari nadalje razvijale. Eden voditeljev HSS je vašemu dopisniku izjavil: HSS ni prekinila z blokom, in kakor je prvi pot dala izjavo o svoji novi politiki brezpogojno tako tudi sedaj ne misli zapustiti pozicije, ki ji omogoča uspešno in ostro borbo v opoziciji.
G. Pavle Radič je dobil od Stjepana Radiča podrobna navodila za držanje HSS tako za slučaj razgovorov z radikali kakor za borbo v opoziciji.
nja. Dr. Maček in tovariši ostanejo zato v zaporu.
ARETACIJA BIVŠEGA KOMUNISTIČNEGA POSLANCA.
Zagreb, 22. aprila. (Izv.) Danes je bil tukaj aretiran bivši komunistični poslanec Kosta Novakovič. Do večera ga je policija trikrat zaslišala.
IIERRIOT PREDSEDNIK PARLAMENTA.
Pariz, 22. aprila. (Izv.) Poslanska zbornica je z 266 glasovi od oddanih 267 izvolila Ilerriota za predsednika.
PROSLAVA USTANOVITVE RIMA.
Rim, 22. aprila (Izv.) Obletnica usta-novitve Rima se je po vseh mestih slovesno praznovala.
«3
Novo senzacijo hoče vprizoriti Jutro« s ^pastirskim listom škofa Jegliča pašni-škim zadrugam::. Kakor vedno, izkrivlja
dejstva, podtika namene, ki jih škof nima, in kuje senzacije iz stvari, ki so znane vsakemu poštenemu kristjanu. Zakaj pa gre?
Kakor nam je še vsem v spominu, so samostojni demokratje pri zadnjih skupščinskih volitvah vporabljali vsa mogoča sredstva, da pridobe volilce za se. Med drugim so izrabljali tudi ustanovo agrarne: reforme in v gornjegrajskem okraju, kjer ima svoje veleposestvo 1 j u b 1 j a n s k a škofija, hujskali ljudi, da naj se kar polaste nekaterih zemljišč, ker jih lahko smatrajo kot svoja. Za to hujskanje je zvedel tndi g. škof in izdal koncem februarja t. 1. okrožnico z naslovom :>Pouk pasni-škim zadrugam , v kateri svari ljudi pred nepremišljenimi dejanji in jih opozarja, da pač nimajo pravice meni nič tebinic polastiti se cerkvenih zemiiišč, ampak morajo počakati, da državna oblast v dogovora s cerkveno oblastjo potrebno ukrene. Ker je okrožnica namenjena priprostim ljudem, je g. škof bolj na široko in poljudno razložil pojem cerkvene lastnine, njen namen, način upravljanja in odtujitve posameznih njenih delov, opredelil je samovoljno prilasiitev cerkvene lastnine po posvetnem in cerkvenem kazenskem pravu in posledice, ki zadenejo polastivca po posvetnih in cerkvenih zakonih. Končno je opisal tudi sedanje stanje agrarnorefor-mne zakonodaje v državi,"zlasti glede na cerkvena posestva ter stališče cerkve v tem pogledu in ljudi končno pozval, da se glede uživanja različnih pašnikov, ako žele kake spremembe, obrnejo naravnost nanj in se z njim dogovore.
To okrožnico je >Jutro izprevrglo v! »pastirski list:- in ga označuje kot "originalnega;-. Očividno bi >Jutro č ra je videlo, da bi se ljudje spozabili do kakšnih nepremišljenih dejanj in bi jih škof potem moral tožili radi motenja posesti ali še kaj hujšega. Škof je raje stopil na pot očetovskega peduka, kar popolnoma odgovarja njegovemu blagemu značaju, Jutru« se pa zdi to originalno '. S posebno naslado podčrtava škofov pouk, da je vrhovni-upravitelj cerkvenih posestev sv. oče. Kar ve vsak pravnik v drugem letu svojega študija, to razglaša ? Jutro - kot senzacija in ro je tvega, da so osmeši pred vsakim pravnikom na vseučilišču, nego da bi opustilo priliko, da iznova seje mržnjo zoper sveto stolico in tako računa na neke instinkte v naši državi, ki jih prav dobro poznamo. Po volji mu tudi ni, da opozarja škof kot cerkveni poglavar za rop cerkvene lastnine na cerkvene kazni. In ker je treba končno članek tako prirediti, da bo učinkoval tudi pri osrednjih oblastnikih v Belgradu, se z 1 a ž e, da preti škof tudi ministru agrarne reforme z izobčenjem h cerkve. Naj nam navede Jutro: mesto, kjer ta preinja stoji!
Končno vzklika: Izjava jugoslovanskih škofov o agrarni reformi ni niti pi-škavega oreha vredna, j ker pravi škof v okrožnici:: Ko se je začelo govoriti o agrarni reformi, smo jugoslovanski škofje dali izjavo, da smo pripravljeni dele prevelikih posestev odstopiti, ako bi zahtevala državna postava in bi dovolila najvišja cerkvena oblast e Vprašamo gospode, po čigavi krivdi je ta izjava ' piškavega oreha vredna :? Ali so mar jugoslovanski škofje v Jugoslaviji minister za agrarno reformo? Po čigavi krivdi j>;s ni sfopila agrarna reforma niti za korak naprej odondod, kjer je bila 1. 1911)? Avstrija je znala leta 1848 ko jo bil parlamentarizem še čisto nov, tekom enega leta odpraviti roboto in podložnistvo in ustanoviti smernice za odkup zemlje. Pri nas se pa tekom celih pet let to vprašanje ni pomaknilo niti za ped naprej in so še dolgo ne bo, če bodo tukoval i agrarnom reformom : taki gospodje, kakoršni so z njo doslej. Oegava krivda je, da naša kraljevina še ni sklenila konkordata s sv. stolico? Pa vendar si gospoda okoli .hitrav no predstavlja agrarne reforme na cerkvenih posestvih tako, da bodo škofje kratko in
malo posestva porazdelili, potem se pa postavili pred ministrstvo za agrarno reformo v Belgradu in čakali, da jim črez 100 let pomoli ekvivalent zemlje. Čudno je tudi to, da je agrarna reforma gospodom tako pri srcu v gornjegrajskem okraju, kjer leži veleposestvo ljubljanske škofije, dočim prav nič ne forsira jo tega vprašanja v Stari Srbiji in Makedoniji, kjer ima veleposestva ministrski predsednik Pašič ali pa na Hrvaškem, kjer leže veleposestva različnih Thurn-Taxisov, Schaumburg-Lippejev in drugih ali pa razlifnil demokratskih veleposestnikov itd. ln vendar je znano, da živi naš knezoškof priprosto in da gre ogromna večina dohodkov iz gornjegrajskega veleposestva za šentviški zavod, prvo slovensko gimnazijo. Vprašamo tudi demokrate okoli »Jutra«, ali njihovi slavonski tovariši tako trdovratno hujskajo ljudstvo v okolici državnega veleposestva Belje. ki ne tvori nobenega premoženja s posebnim namenom (kakor so piae causae< cerkvenih ustanov), da si prilaste njegova zemljišča? Mislimo, da ne, ker bi jim upravitelj na Bel ju vse drugače ušesa navil in tudi samostojnim demokratskim hujskačem pokazal, kaj se pravi navajati ljudi k samolastni polastitvi zemlje. Pela bi obznana s smrtjo na vislicah in ne cerkvene kazni, ki so, kakor znano, izredno mile ter se s skesanim in pravičnim zadoščenjem takoj ukinejo.
Tudi ta senzacija je znova osvetlila moralno kvalifikacijo gospode iz jutrove dežele. Stranka, ki zastopa velekapital in veliko posest ter stoji tudi principijelno na stališču neomejenega materializma in pohlepa, — ki ima na vesti najhujše špeku-lantske in verižniške afere — se zavzema za agrarni socializem! Nimate kvalifikacije za to, gospodje aferaši!
Prvi nastop nova franc. vlade.
Za sejo francoskega parlamenta dne 21. t. m. je vladalo v vseh političnih krogih ogromno zanimanje in že zdavnaj pred začetkom seje so bile vse galerije nabito polne radovednega občinstva, pa tudi pred zbornico se je zbrala številna množica, tako da so se celo poslanci le s težavo prerinili do svojih prostorov. Sejo je otvo-ril ob treh popoldne podpredsednik zbornice Bouisson. Kmalu po otvoritvi seje je vstopil v dvorano Herriot, od levičarjev burno pozdravljen. Za Herriotom pa je vstopila v dvorano nova vlada s Painleve-jem na čelu. Ko se je pojavil Caillaux, so desničarji začeli žvižgati, levičarji pa so aovo vlado živahno pozdravljail.
Nato je Painlevč prebral vladni program. Nova vlada si bo prizadevala v vnanjepolitičnem oziru doseči za Francijo
Sopolno varnost in bo nadaljevala politiko erriotovo. Francija hoče in potrebuje pred vsem mini in dela, da si gospodarsko opomore. Zato bo vlada zahtevala strogo izvršitev Dawesovega načrta in ureditev medzavezniških dolgov. Francija se bo držala principov, izraženih v ženevskem protokolu.
Najvažnejše notranje vprašanje Francije je ureditev financ. Vlada se bo potrudila, da bo predložila zbornici uravnotežen proračun, priznava pa, da bo reden proračun zahteval velike žrtve od državljanov, ker hoče izdatke kriti z davčnimi dohodki in ne s posojili.
Lajiške zakonodaje vlada ne misli opustiti. Kljub temu pa bo vzdrževala pri
Dr. Alojzij Res:
Perosijeva »Poslednja sodba«.
Florenca, 18. aprila 1925.
V cerkvi Santa Croce. V eni tistih cerkva, ki jih je ustvarila srednjeveška mistična duša in kamor nehote zbežiš, ko te blazni pogon modernega življenja podi po ulicah, da se tvoje srce in tvoja misel spočijeta v polmraku visokih gotičnih obokov. Ali veš, Giovanni, da tiste Florence, ki si jo vzljubil v prelepih dneh tvoje nebrzdane mladosti, ni več? Moderna tehnika s surovim, brezobzirnim drvenjem in piskanjem smrdečih avtomobilov, z grobo, nesramno lučjo električnih žarnic, je ubila vso harmonijo tega čudovitega mesta, kamor bi prekletstvo naših dni ne smelo nikoli vstopiti. Na Dostojevskega mislim, na Merežkovskega, Aleksandra Bloka, na vse naše može, ki so \ Florenci doživeli odkritja najvišjih lepot umetniškega ustvarjanja in vlil ogenj novih vizij v vsa svoja dela — nanje mislim in na tiste nepozabne dni pred šestimi leti, ko sem lepote piian taval po kraljestvu svojih sanj, in
mi je hudo: Florence, tiste Florence ni več! • • •
Prostorna cerkev se je naglo polnila ljudi vseli slojev in vseh narodnosti, izpred oltarja se je začulo uglašanje orkestra, oder nad njim je zavzelo 250 pevcev in pevk, na dirigentskem pultu, ki ga je zelenje skoro zakrivalo, bc je pojavila mala čokata postava don Lo-renza Perosija, nedosežnega mojstra cerkvene glasbe. Razprostrl je roke in prvi glasovi >vokalno simfoničnega poema«, kot označuje Peresi > Poslednjo sodbo*, so zadoneli v mi-Ptično tišino starodavne gotske cerkve.
Vatikanu visokega dostojanstvenika kot zastopnika Francije. Pravice Alzačanov bo vlada spoštovala.
Tudi na važne socialne reforme vlada ne bo pozabila. Varovala bo zborovalno in združevalno svobodo in dopolnila zava-rovanjsko zakonodajo. Osemurnik bo lojalno priznan in izvršen.
Vladno izjavo je vzela večina zbornice s ploskanjem na znanje. Zbornica jc vladi izrekla zaupanje s 304 proti 213 glasovom.
-f K jugoslovanskemu problemu. Pišejo nam: Ker v »Političnih razmotrivanjih« g. Triglavski, s katerim se sicer popolnoma strinjam, sprašuje, kako da »g. dr. A. Gosar še sploh smatra za potrebno svetu dokazovati, da smo Slovenci posebna etnična celota, poseben, samonikli narod«, naj navedem, kaj dobesedno piše knjiga: Servia by the Servians, izdaj William Ste-ad 1910, ki so jo spisali pred vojno za inozemski svet najznamenitejši srbski politiki in učenjaki. Tako-le pravi: Srbski jezik spada k skupini jugoslovanskih jezikov, ki obsega tudi hrvatski, bolgarski in slovenski jezik. Vendar je potrebno takoj povedati, da je hrvatski jezik prav močno soroden srbskemu in da dejanski ta dva jezika nista bolj različna kot dve narečji istega jezika. Ta razlika je praktično izginila, odkar so razločni znaki Srbije vstopili v Hrvatsko, kar se je zgodilo vsled izseljevanja Srbov v Hrvatsko v 16. stol. in ker so Hrvati v drugi pclovici 19. stol. sprejeli srbsko narečje kot književni jezik. Srbski jezik se je najprej pojavil v 16. in 17. stoletju. So pa spomeniki pisani v srbskem jeziku, ki datirajo iz 12. stoletja in primerjanje le-teh z novejšimi napisi dokazuje. da se je jezik do 18. stoletja prav malo izpremenil. Srbski jezik ima dve glavni narečji: štokavsko in čakavsko, na-zvani po besedah što in ča, kar oboje pomeni kaj. Prvo narečje govore Srbi, drugo pa poglavitno Hrvati, ki so ga pa pričeli nadomeščati v svoji književnosti s prvim. Vmesno narečje jc med Srbi in Slovenci kajkavsko, med Srbi in Bolgari čorlačko. Štokavščina ima tri narečja: iztočno, južno in zapadno, po izgovarjavi starodavnega samoglasnika jat. Iztočno narečje se rabi v vzhodni polovici srbskih dežel in v veliki meri nadomešča ostala narečja, ker se rabi v književnosti. Po važnosti sledi
za njim južno narečje, ki je najbolj melo-diozni in lepi govorjeni srbski jezik — jezik najlepših pesmi in narodnih pravljic. Zapadno narečje se govori ob Jadranski obali in po otokih. Pa vse te razlike jezika so tako majhne, da se lahko reče, da imajo Srbi, in gotovo čutijo, enotnost jezika v književnih delih in govorjenem jeziku. Dandanes je ta jezik dospel do tolike popolnosti, da se lahko smatra kot najboljši od slovanskih jezikov, in to ga Bo nedvomno dovedlo, da nadomesti hrvatski in bolgarski jezik. Srbski jezik ima trideset glasov, vsak označen s posebno črko, kar dela srbsko abecedo najpopolnejšo, kar jih obstoji. Skoraj vsi Srbi so enako vešči cirilice in latinice, vendar zapadni Srbi, zlasti oni ob Jadranski obali, pred vsem uporabljajo latinico. Pred 150 leti so Srbi rabili slovansko abecedo, ki je bila v 10. stoletju narejena iz grških črk, To abecedo so rabili tudi Bolgari in Rusi, a Peter Veliki jo je izpremenil po latinski abeccdi. To izpremenjeno abecedo so glavni pisatelji 18. stoletja vpeljali v srbsko literaturo. Vuk Karadžič je prido-dcjal šest črk, ki so bile potrebne, in je izvrgel vse one, ki so bile odveč in na ta način se je srbska abeceda izpopolnila. Hrvati in mnogi od zapadnih Srbov rabijo latinico, prilagodeno glede števila črk srbski abccedi. Ne sme se pozabiti, da tvori Srbija samo majhen del dežel, kjer biva srbsko pleme. Zaradi tega je zanimivo, da podamo nakratko število in pokrajine različnih oddelkov plemena, ki imajo, dasi politično ločeni, mnogo idej in interesov skupnih. Srbsko govoreče prebivalstvo: Kraljestvo Srbija 2,750.000, Črna gora (okrog) 260.000, Bosna in Hercegovina 1.799.210, Ogrska (Banat, Bačka, Baranja z Ricko) 679.000, Hrvatska in Slavonija 2,270.000, Dalmacija 623.000, Istra 155,000, Stara Srbija (statistika iz 1900— 1906): 1. Sandžak Novi bazar, Kosovo, Metohija do Čar-Planine 450.000, Skoplje, Tetovo, Komljanovo, Prečuvo, Kratovo, Kriva Palanka, Korani, Pečevo, Štip in Radovište 280.000, 2. Macedonija 300.000; skupno 9,656.210. Od tega števila srbskega plemena je 2,915.OO0 katoličanov!« — Ta velesrbska miselnost pa še danes ni izginila med Srbi, ampak je še jačja, kar je zasluga pred vsem one peščice liberalne slovenske »inteligence«, ki je pod Nemci oddala največji kontingent Nemcem, pod Italijani največji del oddaja Italijanom, pod Mažari Mažarom itd., v Jugoslaviji pa se
Vajeniška razstava v Ljubljani
Od 2.6./4. do 4./S. 1925.
posrblja in popravoslavlja, vajena, da pred številčno močnejšim vedno kloni. —
R. P.
+ »Samouprava« v latinci. »Politiki«
poroča njen zagrebški sotrudnik, da sta se v Zagreb pripeljala znana posredovalca za fuzijo frankovcev z radikali gg. Jelenič in Savkovič in se znova dogovarjala z voditelji frankovcev, zlasti z dr. Horvatom. Na svojem sestanku so razmotrivali tudi vprašanje, če ne bi kazalo izdajati »Samoupravo« istočasno z belgrajsko izdajo tudi v Zagrebu, in siccr v latinici.
+ Ameriška vlada in vera. Ameriški časopisi so nam prinesli te dni natančnejša poročila o obredih ustoličenja predsednika Coolidgea. Iz njih razvidimo globoko vernost, ki se zrcali v tej važni manifestaciji. Pred gromno množico, v kateri so bili zastopani vsi državni uradi, je Mr. Coolidge prisegel na sv. pismo. Odprl ga je na prvi strani prvega poglavja evangelija sv, Janeza, ki mu ga je njegov oče, polkovnik John Coolidge, kateri je prisostvoval obredu, dal pogosto, ko je bil majhen, da ga čita na glas. Priklonil se je, da poljubi prečitane svete besede: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Bog je bila Beseda.« O glavnih smernicah njegovega govora smo že poročali, v katerem je izjavil, da se Zedinjene države nikakor ne bodo mešale v politične spore starega sveta, da je pa njih dolžnost, da pristopijo k stalnemu mednarodnemu razr sodišču. Pri tem pa je posebno naglašal moralna in verska načela, brez katerih noben narod ne more živeti in nobena država izpolnjevati svojih dolžnosti. Dobesedno je dejal: »Prosvetljen in civiliziran nared mora v vseh svojih odnošajih' zasledovati vestno in versko življenje. Socialni občutek in pravice in dolžnostj posesti izhajajo iz njega. Strpnost je pod-r iaga svobode. Dovoliti ne moremo niti v imenu zakona, niti izven zakona, kakega nasilja v območju vesti. Tako se predstavlja vlada Zedinjenih držav, ki si je sverta svoje moči, a ostane zvesta svoji vesti. Vedno bo iskala miru in procvita, skrbela bo za delavstvo in se posvetila razvoju vodnih potov in izkoriščanju naravnih zakladov dežele. Podpirala bo vzgojo, v želji, da bo napredovala vera (desiring the advancement of religion) in bo vedno pripravljena podpirati pravico in čast med narodi. Amerika ne išče zemeljskega kraljestva, ki bi bilo zgrajeno na krvi in nasilju. Nobene poželjivosti, nobene skušnjave ni v njenih mislih, ki bi si hotela prilastiti novih dežel. Legije, katere pošilja v svet, niso oborožene z mečem, temveč s križem. Ideal, katerega želi, da bi mu bili pokorni vsi narodi, ni človeškega, temveč božjega izvora. Edini cilj, za katerim stremijo njegove želje, je zaslužiti si milost vsemogočnega Boga.« — To so besede predsednika ameriške ljudo-vlade.
Spccielno za gospode DUHOVNIXE nudi najccnejc
cfežne in SMertus-plašče
ter PELERINE samo iz prvovrstnega in nepremo£-Ijivega blaga konfekcijska in modna TRGOVINA
Fran Lukič, Pred škofijo 19.
Iz doline Jozafat se dviga pesem dveh duš, ki prosijo milosti s pripresto nežnostjo frančiškanske molitve:
Recordare, Jesu pie, quod sum causa tuae viae, ne me perdas illa die.
Oba dekliška glasova trepečeta nad vedno težjim pričakovanjem, ki ga izraža orkester v temnih, bridko trpkih barvah v strahotni uri poslednjega dne. Naenkrat zažare nebesa: iz skrivnostnih sfer zadone pozavne angelov in milijoni in milijoni vstajajo iz grobov in se zbirajo polni groze in začudenja na kraju sodbe. Duh Pravice se pojavi iz nebeške luči trepetajočemu, od smrti vstalemu človeštvu. Na Oljski gori se prikaže v nepopisnem veličastvu Kristus in visoko nad njim, v plamenih božje slave, zagori velikanski križ, ki ga nosijo legi-jeni angelov. Zmagoslavni glasovi utihnejo, v orkestru zaživi bridkost pasijona v spomin da-j ritve na Kalvariji in ko se njen zadnji glas i izgubi pod oboke presbiterija, ponovi Duh i Pravice pred obličjem vesoljnega stvarstva i preroške besede Mesije:
J Amen, amen dico vobis, quia venit hora i in qua omnes qui in momentis sunt audient | vocem Filii Dei: et procedent, qui bona fece-runt, in resurrec.tionem vitae; cpii vero mala egerunt, in resurreetioneni judicii.t
Tn zbor angelov zapoje hvalnice krščan-, ske popolnosti:
»Beati pauperes spirili* Beati mites.... Benti qui lugent, Beati, beati.. .«
Neizmerna sladkost ' plava po cerkvi nad mm žiro,	• uAeitva
tone v čisto radost božie milosti.
Po tem zboru se dvigne Kristus na prestolu neskončne slave in se obrne na svojo desno, kjer so zbrani pravični, in vsa božja radost trepeta v Njegovem glasu:
>Veniie, benedieti Patris mei, possidele paratuin vobis regnurn a ccnslitutione nnm-di... venite, venite, benedieti!...«
In zbor blaženih ga boječe vprašuje: »Domine, quando le vidimus in his ne-cessitatibus conslitutum et ministravimus tibi?«
A Kristus:
»Quod uni cx minimis meis fecistis, milu fecistis. Nudus fui et vestistis me: hospes fui et adduxistis me: aeger fui et visitastis me. Venite, venite, benedieti!«
Orkester izraža spremenjeno veselje blaženih ob vstopu v večno življenje. Do Boga se vspne njih upanje, v katerem je vsa zahvala: >In te, Domine, speravi: non confundar in aeternum.c
Radost izvoljenih duš neba in zemlje doseže najvišjo polnost, medtem ko duši groza j vse pogubljence, ki v trepetu pričakujejo strašni trenutek obsodbe.
Blaženi se rnzvrste v kroge, da ovenčajo j slavo Device in se polagoma dvigajo v ne-i skončna kraljestva nebes. Pred njimi gre an-I gel, pojoč himno miru in zbor svetnikov mu ! odgovarja:	I
■V Tebi, večna Sladkost, končno počiva naše srce
Medtem ko se trume izvoljencev počasi i
oddaljujejo, tu- 'a siop;-jr;i.a melodija njih I pesmi kot o , , :v uedusckljue blaženosti:
>Ubo ui slišalo...«
i
Val groze in krvi prešine levo stran doline Jozafat: Kristus, v krogu vitezov pravice, v mogočnosti svoje božje jeze proglasi obsodbo večne smrti:
»Discedite a me, maledieti, in ignem aelernum, qui paratus est diabolo et angelis ejus...«
In zbor pogubijencev brez upa vprašuje: >Domine, quando te vidimus esurientem, aut sitientem, aut hospilem, aut nudum, aul infirmum, aut in carcere, et non ministravimus tibi?<
A Kristus:
Amen dico vobis: quamdiu non fecistis uni de minoribus his, nec mihi fecistis .. i Discedite a me, malediclil Maledieti!«
Zadnje besede Odrešenika padajo kol strela v vrste pogubljencev, ki si jih osvoji druga, večna smrt. Na ognjenem oblaku se Kristus dvigne v nebesa, tako kot sta videl« Izaija prerok in Janez apostol. Angeli Pravice se s plamenečimi meči strnejo okoli križa na Oljski gori, medtem ko se dolina Jozafat s potresom in plamenom odpira, da požre za večno nesrečneže, iz katerih ust se trga zadnji obupni klic:
»Nos insensati vitam illorum existimaba-nuis insaniam: occe ouomodo computati sunt inter angelos. Nos vero in infernum descen-dimus!«
Plameni gorja in obupa sikajo kot kače do Oljske gore, ki na njej angelski zbor zapoje himno pravice:
Slava Gospodu! Kdo mu je enak?
Slava Pravici!
Kdor življenje ljubi, ga zgubi, večno živi, kdor ga v ljubezni daruje.«
Po zobeh. Pri »Jutru« izzveneva kongres državnih nameščencev z vso kopico težkih problemov, ki se ne tičejo zgolj aameščenstva kot takega, ampak tudi splošnosti, v puhle zabavljice na »klerikalce«. Pri tem je pa »Jutro« še tako nerodno, da bije samo sebe po zobeh. Včeraj pogreva star ocvirek o znižanju prejemkov nižjih upokojencev za mesečnih 60 do 200 Din z naredbo z dne 8. okt. 1924, ki jo je sklenila Davidovič-Korošče-va vlada in z njo po »Jutru« zakrivila omenjeno poslabšanje gmotnega stanja upokojencev. Ne glede na to, da je, odkar jc sedanja vlada na krmilu, minilo že skoro 6 mesecev, a se dr. Žerjav kljub svoji gorečnosti za blaginjo upokojencev še ni utegnil pobrigati za popravo te na-rcdbe, opozarjamo gospode pri »Jutru« na izjavo, ki jo je podal baš v tem vprašanju na kongresu predsednik slovenske »Osrednje zveze« M. Lilleg in ki se po »Jutru«, št. 93, str. 5, glasi: »Kar se tiče •uredbe z dne 8. dec. 1924, (pravilno z dne 8. oktobra 1924, op. ur.), po kateri so dobili nižji upokojenci po 60 do 200 Din tnanjše prejemke kakor prej, ker se je ukinila takozvana stanovanjska doklada, ki se je pri zenačenju plač priznala aktivnim nameščencem in upokojencem, je treba poudariti, da ta uredba ne določa ničesar glede ukinjenja stanovanjskih doklad in da je tolmačenje osrednjih oblasti v tem pogledu pogrešno. Zato je treba vztrajati na stališču, da se mora ta napaka popraviti.« Način, kakor tolmačijo osrednje oblasti navedeno naredbo, je prav klasičen primer za trditev prof. Ra-iča (Reicha) na nedeljskem zborovanju kongresa, da se nikjer ne kaže tako očito resničnost latinskega rekla homo homini lupus (človek je človeku volk), kakor baš pri javnih nameščencih. Naredba z dne 8. oktobra 1924 je bila vendar izdana, da se položaj upokojencev zboljša. Potemtakem bi človek pričakoval, da bodo vse oblasti dvomljiva mesta tolmačila v korist prizadetim, ne pa v njihovo škodo. Toda naše osrednje oblasti se očividno s tem edino pravilnim pravcem kar ne morejo spoprijazniti in raje dopuste, da se država osmeši, nego da se oni postavijo aa edino mogoče stališče in upoštevajo pri razlagi naredb njihov namen ali tendenco in nič drugega. Ker smo ljudje vseh vekov in dežel enaki v vrlinah, še bolj pa v slabostih, je najbrž že tudi rajna Avstrija od strani svojih uradnikov doživela takšne ali podobne famoznosti, pa jih je znala pri poznejših zakonih in naredbah preprečiti s tem, da je vstavila v zakone, s katerimi je hotela zboljšati gmotni položaj svojih nameščencev, vedno določbo, da po novem zakonu ne sme nihče manj prejeti, kakor je prejemal po starem, ali je pa celo navedla zneske, pod katere ne smejo prejemki po novem zakonu nikdar pasti. Tudi po naredbi z dne 8. oktobra 1924 bi se dale vse gorostasnosti, ki jih je naredba po krivdi osrednjih oblasti privlekla nad upokojence, preprečiti, odnosno odpraviti z enim samim stavkom: »Nihče pa ne sme tudi po tej naredbi manj prejemati kakor doslej.« In tak stavek bi menda dr. Žerjav kljub vsej zaposlenosti lahko izposloval. Lepo ni, da osrednje oblasti naredbo tolmačijo čisto v protislovju
z njenim namenom. Se bolj čudno pa je, če aktivni minister za tako tolmačenje ve, naredbo po svojih listih obsoja, sam pa v šestih mesecih ničesar ne ukrene
da se razlaga naiedbe predrugači ali pa naredba sama popravi in se tako upokojenci, ki komaj žive, nadalje obvarujejo škode.
»Slovenski narod«, kakor slišimo od dobro poučene strani, v kratkem preneha izhajati v dosedanji obliki in se bo prelevil v večerno izdajo »Jutra«, Naslov se izpremeni v »Slovensko P 1 e m e«.
Dopisi.
Trbovlje. 22. marca t 1. je bil v ljudski šoli v Trbovljah občni zbor prostovoljnega gasilnega društva, na katerem je bil izvoljen za poveljnika Juro Naglav. Predno je prišlo do glasovanja, je naprosil načelnik Pr. Dež-man tovariša Pusta, da predlaga Jurija Na-glava za zopetnega poveljnika. Ko je dal načelnik predlog na glasovanje, niso vsi člani takoj glasovali za predlog. To pa Juriju Na-glavu ni bilo povšeči in vzdignil se je s sedeža, ter začel protestirati, da se pojavlja v društvu opozicija. Gospod Naglav! Mi odločno odklanjamo Vaše podtikanje, priznamo pa, da smo imeli svoje pomisleke glasovati za predlog stavljen od tov. Pusta. Zakaj, to pa vi, gospod Naglav, sami dobro veste, ravnotako kakor mi. Ko je bila po 1. juniju 1. L prva gasilska vaja, je tov. Guček prebral Vaše pismo, v katerem izjavljate, da izstopate iz društva; ste tudi vedeli, zakaj. Na letošnjem občnem zboru ste pa zatrjevali, da niste izstopili iz društva, marveč, da ste le svojo funkcijo izročili svojemu tovarišu. Sedaj ne vemo, ali je tovariš Guček pismo nepravilno prebral, ali ste vi pozabili, kaj ste pisali! Načelniku Fr. Dežmanu bi se pač milo storilo, ako bi Jure Naglav ne bil zopet izvoljen za poveljnika, ker pač soglašata. Nekdo, ki bi bil zmožen na obč. zboru primerno osvetliti delovanje poveljnika, pa ni bil pripuščen na občni zbor, ker odbor kratko malo ni hotel sprejeti članarine kljub temu, da je bil dolga leta član društva. Gospodje! Sodili vas ne bomo po besedah temveč po dejanjih. Ta so pa vse drugačna, kakor vi govorite. — Nekdo, ki vse ve.
Sveta Gora nad Litijo. Na belo nedeljo je dobila naša daleč znana cerkev nove zvonove Slavnosti je prisostvovala velika množica ljudstva. Glasovi so čudovito lepi. Zvonove so vlile Strojne livarne d. d.
Zveza duševnih delavcev
v Jugoslaviji.
Ravnokar pretekli uradniški kongres je imel na dnevnem redu tudi ustanovni občni zbor NSUR (Narodno saveza umnih radnika) in to nam daje priliko, da na kratko povzamemo hislorijat postanka te organizacije.
Koncem decembra 1923 se je ustanovila po večmesečnih predpripravah v Ljubljani ZDDS1 (Zveza duševnih delavcev v Sloveniji) s pravili po vzorcu CITI (Confčdčration in-ternationale des travailleurs intellectuels) v Parizu. Malo pred tem je bil sklenil uradniški kongres v Novem Sadu ustanovitev enake zveze za celo državo SHŠ — NSUR — in poveril provizorično vodstvo za predpriprave glavnemu odboru zveze drž. uradnikov v Belgradu. V isti smeri je delovala ljubljanska zveza, ki je še funkcionirala, posebno ker samo državne zveze imajo polnomočno zastopstvo na vsakoletnem internacionalnem kongresu duševnih delavcev v Parizu.
Poldrugo leto se je potem snovala zveza duševnih delavcev v naši državi. Hodila je trnjevo pot kulturnega društva, ki mu posveča javnost malo pozornosti in mu dela težkoče politično nezaupanje. Včasih so jo zamenjali z od Zveze narodov v Ženevi organizirano komisijo za intelektualno sodelovanje (Commissi-on de ooop6ration intellectuelle), s katero pa nima CITI nobene zveze.
Končno je prišlo do vsaj delnega rezultata. Provizorično vodstvo v Belgradu je izdelalo po svojem zelo aktivnem članu g. načelniku Duridiču osnutek pravil zveze za celokupno državo, in zveza v Ljubljani je po svojem predsedniku univerz, prof. dr. Pita-micu predložila spremembe, ki jih zahteva struktura naše države in ki so bile integralno sprejete.
To je v glavnih obrisih geneza NSUR. Podal jo je na ustanovnem občnem zboru — v pondeljek 20. L m., od pol 12. do pol 1 v dvorani kazine (občni zbor je bil razglašen za 3. uro popoldne, vršil se je pa dopoldne. Preložitev ni bila objavljena, napaka aranžer-jev kongresa.) — dr. Mih. Jovanovič, kot
predsednik dosedanjega provizoričnega vodstva. Prečital je nato osnutek pravil, ki je bil soglasno sprejet. Proglasil je konstituiranje pokrajinske sekcije za Srbijo, Črnogoro in Vojvodino, in dr. Pitamic, ki je že prej pozdravil zborovalce v imenu ZDDS1, je priglasil njen pristop kot pokrajinsko sekcijo za Slovenijo.
V smislu zdaj delinitivno sprejetih pravil bi se morala vršiti še volitev glavnega odbora in delegatov. Ker pa mora belgrajska sekcija, ki dosedaj vsebuje le drž. uradnike, stopiti še v stik z duševnimi delavci prostih poklicev, in ker se želi ustanovitev sličnih zvez v Zagrebu, Splitu in Sarajevu, je občni zbor pooblastil ljubljansko in belgrajsko sekcijo, da vodita provizorično posle do prihodnjega obč, zbora in podvzameta vse korake za razširjenje NSUR na celo državo.
S tem je položen temelj za nadaljni razvoj. Ko bo izvršena notranja izgraditev, bo mogoče misliti na dosego pravega cilja, rešitve enega najtežjih problemov našega časa, problema povojnega duševnega delavca.
—	Slovenski katoliški dnevnik v Ameriki zagotovljen! »Amer. Slovenec-Edinosk prinaša veselo vest: Vse delnice Slov. katoliške tiskovne družbe »Edinost« (s sedežem v Chi-cagu), s katerimi zviša družba svojo glavnico od 15 na 20 tisoč dolarjev, so prodane. S tem je zagotovljen potrebni kapital za opremo tiskarne v svrho izdajanja dnevnika. Da se zagotovi tudi obstoj in razvoj bodečega katoliškega dnevnika, so uvedli enomesečno kampanjo za nabiranje novih naročnikov. Kakor hitro dobi »Amer. Slov.-Edinost« tisoč novih naročnikov, začne dnevno izhajati. Upajo, da se to zgodi sredi meseca junija t. 1. Tako se končno bliža uresničenju želja vseh katoliško mislečih Slovencev v Ameriki, da dobe svoj dnevnik. Tak list je tembolj potreben, ker razvija nasprotno slovensko časopisje, surovo gonjo proti vsemu, ker je katoliško, posebno pa proti slovenski duhovščini. >A. S.-Ed.< že danes nadkriljuje vse ostale slovenske liste v Ameriki; prinaša tehlne, izvirne članke in mnogoštevilne dopise iz vseli slovenskih naselbin, tako da veš, da imaš res pristno slovenski, pošten list pred seboj, ne pa sračjega gnezda, zmašenega iz le napol razumljivih prevodov iz tujih listov. S. K. T. D. Edinost pa svoje naloge ne namerava omejiti na izdajanje katoliškega dnevnika, ampak hoče sploh z vsemi silami delati za povzdigo poštene slovenske književnosti v Ameriki in s tem za povzdigo zdrave izobrazbe tamkajšnjih Slovencev. Zalagati in izdajati namerava dobre slovenske knjige po zgledu Mohorjeve družbe. Tako se pripravlja v naročju S. K. T. D. »Edinost« nova pomembna doba v življenju ameriških Slovencev. Ne le doma, ampak tudi v daljnji tujini se izkazuje katoliško-slovenska misel kot plodna iu edino zanesljiva za obstoj in razvoj našega življa. Borcem te misli v Ameriki želimo obilo božjega blagoslova !
—	Dr. Kršnjavi osemdcsetletnik. Včeraj je slavil znani hrvatski prosvetni delavec dr. Izidor Kršnjavi v najožjem krogu svojih prijateljev osemdesetletnico. Ime Kršnjavi jo z razvojem hrvatskega šolstva in hrvatske prosvete sploh neločljivo združeno. Kot dolgoletni načelnik avtonomne prosvetne uprave na Hrvatskem je poskrbel, da so zgradili na Hrvatskem nad 90 novih šol in ravnotoliko cerkva. Velike so tudi njegove zasluge za
In Oljska gora se razpara od vzhoda do lapada, od severa do juga in križ izginja polagoma v kraljestvo Luči in Ljubezni, med r,magoslavnim petjem angelskih zborov: >Kdor življenje ljubi, ga zgubi,
večno živi, kdor ga v ljubezni daruje. ♦ # ♦
Zadnji glasovi zbora in orkestra Perosi-jeve umetnine so že ugasnili v mraku cerkve, ko je v meni še vse pelo, ko je moja duša še vsa drhtela od vizije, ki jo je ustvarila Pero-^ijeva glasba. Če sem v sikstinski kapeli pred Michelangelo vi m delom občutil vso strašno tragiko poslednjega dne, v kolikor jo more j ilovek doumeti, je Peroni jeva glasbena vizija polna nežnosti, utehe, skrivnostne sladkosti, da prevladuje skoro vse delo lirično občutje, ki se povspne do dramatičnosti le v recitativu »Discedite a nies<. Če je Michelangelova »Poslednja sodba« strašna dramatična scena, je isti prizor podal Perosi skoro bi rekel konlem-plativno in nadomestil titansko silo linij z nežno barvo liričnih občutij, z neizmernim bogastvom melodij, ki prepletajo vse delo z gor-ko krvjo človeškega srca, ki vriska in poje, trepeče in upa, ljubi in trpi — a prekleti ne 11 re.
f Adalbertu Lukovšku.
Na telesu teža štirih dolgih mesecev, v cbrazu tesnoba prebolelih dni in prečutih noči; v očeh pa sveti usmev, ki veruje v odrešenje smrti in gleda v neskončnost...: Ave Jesu! —
Adalbert, ali bi ne hotel le še merico življenja? Glej, mi čakamo: tako je prazno v nas, od kar le ni. —
Adalbert molči, govori mu le oko; to ljubo oko, ki je izžarevalo toliko ljubezni in prija-
teljske dobrote vse dni, to oko poljubuje sedaj obe sliki na steni:
»Ecce homo«, na eni, na drugi »Asump-cija«, podobi trpljenja in poveličanja. —
Adalbert, kako je simbolno vse, kar je krog tebe v tej zadnji uri.
Kristus, življenje tvoje. Kristus s kronano glavo, zaničevani Kristus, ki z molkom blagoslavlja ... Njegov borec si bil, borec v dobi, ko vse klone vstrahu in bojazni pred žrtvami ...
Kar je Bog hotel, si holel ti: Ne na levo, ne na desno, le naprej. Dalja kliče: v daljo! Tam nas čaka on v svoji gloriji...
Pokazal si nam in zdaj vemo: pot v nove svetove je križeva pot in pot na Tabor gre mimo Kalvarije.
Marija — želja tvojih želja, smernica vseh tvojih belih hrepenenj, je tudi pri tebi.
>0 dajte mi znak Marijine družbe! Dajte mi ga tudi v rušo se seboj. Marija naj gre z menoj, da ne bom tako neskončno sam v grobu. —«
Duša! Kako moreš tako ljubeče otroški v poslednjih trenutkih? V trenutkih, ki so štrli oratarje sveta, sejavce velikih misli ln orjaških sil? —
Adalbert poljublja Marijino znamenje: Njej slava! Jaz sem le tiha, tiha lučka in ona je vzela to lučko v svojo dlan: Kako more ugasniti v Marijinih rokah, najsi je tudi vihra silna in divja...?
In pod Marijino podobo se smehljata dve vazi in v vazi rudeči nageljni in lučea sredi med nageljni poje... O, Adalbert, pomlad je zapela, o kaj je ne čutiš? Bela nedelja je prišla v deželo. 5e boš živel: Le želi, želi! — »Raje umrem. Rad bi v večno Belo nedeljo. Pa je tako daljna in vsa je zastrta v skrivnost, da se bolim, bojim ..,
Povejte mi, o povejte mi; ali bom prišel v sveta nebesa. Kristus! Kristus! Da bi se mi holel prikazati! Ali kdo drugi. Z bolestjo čakam: Ali bom, ali bom?...
Pa so mu povedali: »Adalbert, že davno se jim je zahotelo po lebi. Bogu in Mariji in vsem v nebesih. Mali in sestra tudi čakata. Le radi nas, glej, radi nas te še niso vzeli. Kako se moremo poslovili od tebe mi. tvoji bratje, v trenutku. Mi, ki smo živeli s teboj, mi, ki smo trpeli s teboj.. .<
Adalbert se smehlja: Mati čaka, mati...
Mati! K njej so hitele vse njegove misli, ko je bil prikovan na trdo posteljo. Na Jože-fovo so ga umirajočega prepeljali iz ljubljanske bolnice v Kranjski zavod usmiljenih sestra; samo zalo, ker je tako srčno želel k materi, ki je v Kranju pokopana.
Adalbert se še vsem zahvali: zdravnika Dr. de Gleria, je nalašč pozval, da bi ga še enkrat videl in se mu posebej zahvalil. Zahvaljuje se duhovnemu voditelju (g. Watzlu). ki mu je delil tolažbe Gospodove in č. prednici: žrtvovala mu je toliko ur v brezmejni ljubezni ...
Kdo bi ne jokal od ganotja in v iskreni žalosti, če se porosi oko zdravniku, ki je že stokrat gledal smrti v obraz in ni jokal...
Le Adalbert se smehlja in umre.
Ecce, quomodo moritur. iustus! Tako umira le Kristusov gladijalor: Ave Jesu I
Tako umira član »Borbe«, tako umira član >Panonije«, Akademskega orla in odličen Marijin kongreganist, kongreganist že izza prvih gimnazijskih let.
Samo dobrih dvajset let (17. XII. 1904 do 17. t. m), mladih, tihih let je živel in vendar je živel močno, težko življenje, ki poje in kliče v naše delo ...
razvoj srednjega šolstva na Hrvatskem in za gledališko umetnost. Literarno se je udej-stvoval kot kritik iu estetik in njegovih kritičnih esejev je nebroj. S posebno vnemo je študiral iu proučeval življenje sv. Frančiška in je izdelal tudi sliko tega svetnika že v visoki starosti. Slika jc namenjena frančiškanskemu samostanu v Zagrebu. Iskrenemu in vernemu Hrvatu želimo tudi mi, naj še dolgo let uživa v tihi umerjenosti vso srečo pošteno zasluženega pokoja.
—	Smrtna kosa med ameriškimi rojaki. V Calumetu, Mich.. sta umrli dve dobri slovenski dekleti, hčerki tamkajšnjih slovenskih družin: 19-lelna Ana Jerman in 16-letna Marija Vranešič.
—	Polovična vožnja za glavno skupščin« Zadružne zveze v Ljubljani, ki bo dne 7. maja ob 10. uri dopoldne v Akademskem domu poleg hotela Union je dovoljena za vse udeležence in velja za tri dni, to je od 6. do vključno 8. maja. Udeleženci kupijo na vstopnih postajah cele enosmerne karte, ki jih postaja žigosa z vlažnim postajnim dnevnim žigom na obratni strani in ki veljajo v zvezi s potrdilom o udeležbi na občnem zboru tudi za povratek. Potrdila o udeležbi se bodo izdajala 7. maja dopoldne v Akademskem domu.
—	»Generalnega direktorja središnega urada za osiguranje radnika« v Zagrebu, kar bi se po naše reklo: Glavnega ravnatelja osrednjega urada za zavarovanje delavcev, bi uljudno prosili, naj nam svoje okrožnice pošilja v slovenskem jeziku. Več kot čudno je, da urad, v katerega se steka toliko našega denarja, nima loliko slovenskih moči na razpolago, da bi prevajale okrožnice g. »generalnega direktorja-r na jezik našega naroda in dežele. Mi neslovenskih dopisov od naših uradov sploh ne sprejemamo, oziroma jih mečemo v koš.
—	Umrla je v Osijeku na Hrvatskem mali ondotnega mestnega organista Kamnikarja
—	Zvišanje pristojbin 7.a potovanje pre> ko Jugoslavije. Za potovanje preko Jugoslavije je bilo treba doslej plačati pristojbino v znesku 10 dinarjev, ki so jo potniki plačevali lahko v vlaku. To pametno naredbo pa je belgrajska vlada sedaj ukinila in odredila, da morajo tujci, ki potujejo preko Jugoslavije, plačevati isto pristojbino, kakor oni, ki potujejo v Jugoslavijo, namreč 150 dinarjev, Svojo novo odredbo utemeljuje vlada s tem, ila bi izgubila državna blagajna baš sedaj, ko potuje mnogo Avstrijcev, Čehov in Nemcev preko Jugoslavije v Rim, okoli 20 milijonov dinarjev. Kalkulacijo naše vlade pa zavračajo nemški listi čisto dobro z opozorilom na tujce, da pelje pot iz severa v Italijo tudi preko Beljaka okoli Jugoslavije, iu če ne bo Jugoslavija dovoljevala več znižan« prejšnje pristojbine za prepotovanje, ne ho izgubila samo pristojbin po 150 dinarjev, ampak tudi one po 10 dinarjev.
—	Nova ženska organizacija v Jugoslaviji, Minoli teden se je vršila v Zagrebu anketa za ustanovitev nove splošne ženske organizacij« v Jugoslaviji brez vseh strankarskopolitičnib primesi. Govorile so ga. prof. dr. Milica Bog-danovič, ga. dr. Stojanovič, ga. prof. Deželic, prof. Mira Kočonda i. dr. Vse so naglašale, da bodo žene le tedaj dosegle svoje zahteve, ako se združijo na najširši podlagi, izključivši vsako stranksj-sko politično obeležje. Ustanovi naj se nova feministična organizacija, ki naj pristopi Ženski mali antanti. Delati je treba hitro, ker se bodo v kratkem sklepali nori zakoni. — Anketa se nadaljuje dne 27. t. m.
—	Sestava osrednjega odbora S. P. D. v Ljubljani. Na seji, ki so jc vršila ob polno-številni udeležbi v sredo ob 18 se je sestavi) novo izvoljeni odbor S. P. D. takole: Načelnik: dr. Franc Totninšek, namestnik: profesor Janko Mlakar, tajnik Stanko Tominee, namestnik Ivan Tavčar, blagajnik: Jože Jere tina, namestnik: dr. Fran Pavlin, gospodar; Makso Hrovatin, namestnik: Gvidon Čadež, knjigovodja: Rudolf Rozman, odborniki: ing Skaberne, Franc Lapajne, Janko Ravnik, Alojzij Knafelc, Janez Kveder, Tvan Krivic, dr. Dominik Zvokolj, dr. Stanko Tominšok. Mihael Vlaj in Ivan Šabec. Revizorja Janko SI \crlep iti Emcrik Fcrlinc. Ivor mora bili po novih pravilih izvoljen š<? odeu odbornik,
Re ga izvoli ali na prihodnjem izrednem obč. r>boru odnosno na prihodnjem rednem obe. zboru. Po starih pravilih je bilo voljenih t
osrednji odbor 6 podružničnih delegatov. Nova pravila jih predvidevajo deset. Podružnicam S. P. D. se bo naročilo, da prijavijo do časa, ko se sestane zopet zbor delegatov, kt voli svoje delegate v osrednji odbor Se ostale štiri delegate. Takoj po sestavi jc prešel odbor na redno delo.
—	Nove vesti o kraljevem kronanju v Zagrebu. »Vremet poroča iz Zagreba, da je vest o kraljevem kronanju v Zagrebu povsem resna. Kronanje bi izvršil zagrebški uadškof dr. Ante Bauer, čim bi se preje izvršilo ma-ziljenjo v Zioi. Stvar je pa seveda odvisna od sporazuma med radikali in radičevci.
—	Kraljev dar. Kralj je podaril 100.000 Din za revne kmete vasi Banje, kjer je že pet let zaporedoma pobila toča.
~ Boj za učiteljišče v Dalmaciji. Vlada namerava premestiti šibeniško učiteljišče v Knin, kjer naj bi se zgradila potrebna poslopja za zavod in profesorska stanovanja. Šibeniška občina je proti tej nameri vložila najodločnejši protest, Kniu pa zahteva, da se premeščenje izvrši.
—	Madamc Tereza. Te dni so belgrajski listi prinesli oglas >madame Tereze, grafolo-glnje, kiromantinje in fakirke«, ld pove usodo in >nudi pomoč v vseh ljubezenskih neprili-Icahc. >Madaine« sprejema v Lomini ulici od jutra do večera. Komaj je izšel oglas, ee je dvignil ves Belgrad — staro in mlado, bogati in revni — da izve od skrivnostne Indijke svojo bodočnost in dobi pomoč v ljubezni... >Ma-dame Tereza< si ni dala niti trenotek oddiha, da zadovolji čim več Belgrajčanov, saj 80 Din od osebe ni ravno majhen zaslužek. Končno je bilo hišnemu gospodarju navala ljudi le preveč ter je pozval policijo. Le-ta je na veliko ogorčenje občinstva pozvala »madame Terezo« s seboj. Na policiji je Indijka izjavila, da govori vse jezike, a da ji je najsimpatičnej-S1 mažarski, zato naj se jo zasliši samo v tem jeziku. Potem je začela > madame« pripovedovati dolg roman o Indiji, ki ga je morala pa na komisarjev poziv kmalu zaključiti in se lotiti resnice. Tu je prišlo na dan, da je >ma-dame Tereza« doina iz Temešvara, da se piše Frančiška Torkoš in da ni nikoli v življenju prišla dalje od Pešte. Policija je :>madame< pridržala in pisala po informacije v Temešvar in Pešto, kamor jo potem izžene. V l-omino ulico pa še vedno romajo ljudje iz okolice — Zemuna in Pančeva ter se jeze, da oblast nima smisla za ^ljubezenske težavec državljanov.
—	Nov list V Splitu je začel izhajati > Preglede, list za pouk in zabavo. Izdaja in urejuje ga prof. A. Ivačič. List izhaja vsakih 14 dni in prinaša pregled vsakokratnih političnih in kulturnih dogodkov ter leposloven podlistek.
—	Nesreča na morju. Dne 21. t. m. je kakor ponavadi iz Splita odplula ladja, ki prevaža domače ljudi do Kaste I Sučurca. Vozile so se večinoma mlekarice, ki so se iz mesta vračale domov. Ladja je bila že stara in trhla. V Kaštelanskem zalivu je ta dan ladja, začela prepuščati vodo in se kmalu potopila. Nesrečo je opazila neka ribiška ladja, ki ji je prihitela na pomoč, rešila je 12 oseb, 6 jih je utonilo.
—	Sadjarski odbor za okraj Radovljica priredi v soboto dne 2-5. t. m. v Bohinjski Bistrici celodnevni sadjarski cepilui tečaj. Odbor vabi vse zanimance iz okoliša Bistrice in zgornje doline, osobito mlajše posestnike in mladeniče, da se udeležijo tega tečaja v čim večjem številu. Udeležencem se priporoča, da prineso s seboj cepilno orodje.
—	Velika družba ponarejevalcev 100di-narskih bankovcev pod ključem. Obmejna policija v Zombolji je že dalje časa sumila, da se skriva v Zombolji več ponarejevalcev denarja, vsa njena poizvedovanja pa so ostala brezuspešna in policija je že skoro obupala nad uspehom. Nenadoma pa je sporočila policija iz Temešvara žomboljski obmejni policiji, da so v Temešvaru prijeli zaradi ponarejenega denarja nekega mehanika Schtesslerja, kateremu se je sicer posrečilo pobegniti, pa ga je žandarmorija kmalu zopet ujela. Pri svojem zaslišavanju je Schiess-ler izpovedal, da ga je naučil ?delati denarc bivši avstrijski častnik Mraz-k na Dunaju, ki je Schiesslerja za njegovo zvestobo in uda-nost nagradil s tem. da mu je daroval vso potrebno garnituro za ponarejanje bankovcev po 100 dinarjev in rumunskih bankovcev po 500 lejev. Z Dunaja se .ie Schiesster preselil v Zomboljo. kjer je našel varno zavetje pri kočijažu grofa Csekonitsa Tyrinu. V hiši Tyriuovi sta skrila vse priprave za ponarejanje denarja in sta tekom nekaj mesecev ponaredila gotovo nnd 50.000 bankovcev po 100 dinarjev, torej za 5 milijonov dinarjev, in nad 10.000 komadov bankovcev po 500 lejev. Zomboljska policija .ie na obvestilo temeS-varr-ke policijo Tyrina takoj prijela in na-'.anko preiskalo vso njegovo hišo, našla pa i c sanin nekaj kliSejev. Ko pa je Schiesslcr povedal, da je -kril tiskarski stroj pri nekem Miillerju v Gcrtianošu, so policaji takoj odšli f.iu in našli stroj za tiskanje bankovcev -krit v vodnjaku v Miilerjevem vlnogradn. Policija ,if zaprla tudi Miillerju in pričakujejo, da jim bo še nekaj udeležencev dobič-kanosnega podjetju sledilo.
Dve smrtni obsodbi v Gospiču. Te dni jc -odieče v Gospiču obsodilo na smrt Slano
in Vasa Rapajtč is Vajinih glav, okraj Ko-renica. ker sta lani ubila tažčo Loko, ki s® j« bila pred letom dni vrnila iz Amerike in veljala za petlčuo. Obsojenca sta proti pritožbi vložila priziv.
— Blago za posteljno perilo iz platna in bombaža, gradi za žimnice, brisače, damast-garniture, brisače za posodo, razne šifone, rujavo kotenino kakor tudi razne druge tkanine priporoča po izredno nizkih cenah tvrdka: F. in I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29, katere geslo je: Le dobro blago ter majhen a tem gostejši dobičckl
Iz štajerske.
s ( ujmo, Slovenci, ob pritokih Drave, tož-ne koroške bratske pozdrave! — pod tem geslom priredi Prosvetna zveza v Mariboru v petek, 2-1. aprila t 1. zvečer ob pol osmih v dvorani Zadružne gospodarske banke koroški večer. Na sporedu je predavanje dr. K. Capudra iz Ljubljane, predvajanje lepih skioptičnih slik iz Koroške, petje moškega zbora, orkestralne točke, simboličen nastop >Gor čez izaroc itd. Vstopnice od 1 Din do 5 Din se dobe zvečer pri blagajni. Mariborske Slovence naj združi ta večer v bratski slogi ob spominu na našo lepo, a nikdar pozabljeno Koroško.
š »Jutrovo« poročanje. Včerajšnje >Jutro« poroča, da se je v pondeljek zvečer v Mariboru vršil shod SLS, na katerem je moral g. Smodej priznati brez ovinkov, da se zbirajo temni oblaki nad SLS'. Nič več zanimivega nimamo odgovoriti na to >.Tutrovot resnicoljubno poročilo kakor tole: O temnih oblakih nad SLS ni v Mariboru govoril nihče, najmanj pa g. Smodej, ki jc v pondeljek zvečer sedel lepo v uredništvu »Slovenca-: ter se mu niti sanjalo m, do ga v istem času vidi in sliši »Jutrov* poročevalec v Mariboru. »Jutrov« poročevalec vidi iu sliši gotovo travo rasti.
š Samomor radi sodne obsodbe. Pri kovaču Fr. Simoviču v Mariboru je stanovala neka najemnica. Povodom nekega prepira sta jo zakonska Simovič razžalila in ona ju je tožila. Simovič je bil obsojen na 200 Din globe in 6000 Din stroškov. To je moža tako razi juti lo, da se je obesil v domači drvarnici.
š Požigalec. V Vojniku so imeli v zadnjem času kar tri požare iu so oblasti in domačini uverjeni, du zažiga zlobna roka. V torek je izbruhnil ogenj v Zottlovem kozolcu v bližini hiralnice. K sreči so prišle takoj razne požarne brambe, katerim sa je posrečilo, da so omejile ogenj na kozolce.
Iz Ljubljane.
kovali s krasoto dragocenih stilističnih kostumov šahove deske, itd. Vsekakor bo prireditev >Atene< za Ljubljano prvovrstna in vredna poeeta.
lj Kdo je tak« dober, da bi šel za birmanskega botra revnemu dečku? Naslov pove uprava Slovenca.
lj Zenitistično-umetniški večer. Kakor smo že poročali, priredi g. Branko Ve Poljanski danes ob 20. zvečer v Mestnem domu predavanje o zenitizmu kot najnovejšem umetniškem pokretu. Poleg druge zanimive vsebine bo recitiral tudi ostavke iz zenitistične poezije. Bal-kaniziranje Evrope je glavna parola tega po-kreta in zato bo našo javnost gotovo zanimalo videti in slišati zenitističnega pesnika, ki aktivno sodeluje pri tem pokretn.
lj Opozarjamo na danaSnji ogla« »Nov avtobus Adnmčič«,	3672
Prosveta.
lj April se je uveljavil. Včeraj zjutraj je kazalo še okoli 7 na prav ugodilo vreme. Toda že okoli 8 je bilo celo nebo zabito s težkimi oblaki. Začelo je deževati tn sledil je hud naliv, pri čemer je padlo med dežjem tudi nekaj bolj drobuc toče. Po nalivu pa je začelo snežiti in je padal sneg celo dopoldne in to včasih tako gosto kot v najhujši zimi. Seveda ni obležal. Poi>oldne se je nekoliko sprelotelo, vendar je ostalo oblačno iu megleno cel dan.
Ij Vajeniška razstava 36. aprila do 4. uia ja 1925. V nedeljo, dne 26. t. m. sc ob pol 11 dopoldne svečano otvori vajeniška razstava. Na razstavi bo zastopano vajeuištvo čelo Slovenije, tako da nam bo nudila ta prireditev, ki jo prva te vrste v naši državi, dokaj po-noluo in lepo sliko slovenske obrtniške marljivosti in podjetnosti. Na razstavi bo sodelovalo nad 900 vajencev, ki bodo razstavili izdelke iz 51 raznih obrtnih strok. Po predmetih, ki so že sedaj na razstavišču (paviljon L iu K Ljubljanskega velesejma), sc da soditi, da bo nudila razstava res zadovoljivo sliko o zmožnostih našega obrtniškega naraščaja. Na razstavišču je videti okusno izdelane lesne izdelke, garniture za jedilnice, spalnice, pisarne itd., nadalje so razstavljena prav lepa sodarska, kolarska iu tolarska dela. Izredno dovršene izdelki so razstavili tudi ključavničarski in mehaničarski in kovaški vajenci. Dobro so zastopane oblačilne stroke. Med njimi so pvav okusno izdelane damske toalete, ki so jih razstavile naše krojačice. Kakor ua vseh razstavnj. bo tudi tukaj prišla do posebnega izraza naša čipkarska obrt. Dovršene izdelke so razstavili tudi pečarji, tapetnikl, sobo- in erkoslikarji, pleskarji in kleparji. Tri vsaki stroki najdemo tudi prav dobro izdelane risbe in načrte.
lj V spomin na pok. p. Placida je daroval uršulinski samostan v Mekinjah za novo cerkev sv. Frančiška v Šiški 200 Din.
lj Ljudska higijenska šola t Ljubljani. Ker je z ozirom ua razpoložljiv prostor prigla-šencev preveč, so sprejeti v prvi tečaj ljudske higijenske šole le oni, ki so se priglasili do nedelje 19. tm. Za vse ostale se otvori v kralki dobi nov tečaj. Prsi tečaj se je otvoril včeraj ob 6. v risaluici državne realke v Ljubljani.
lj Šahovska igra z živimi figurami 1. maj-nika bo privlačna za vsakogar. Ob zvokih godbe. v majnikoveni razpoloženju, sredi pro-bujajoče narave bo uastopilo članstvo iAte-nac v slikovitih zgodovinskih belokranjskih in gorenjskih nošah pod vodstvom mojstra Vidmarja. Slični matehi so se igrali v tujini ob različnih prilikah in v različni prouvedbi. Tako n. pr. so nastopali kot figure poklicni igralci, ki so z mimiko in gesto izražali razne napade šahovskih potez, ali so nastopali družabni krogi v dobrodelne svrhe, ki so učinko-
KONCERT BRATOV JOVANOVIČ.
(V torek, 21. t. m. v Unionu.)
Superlativi v reklami in silno univerzalen, malo mikaven program, vse to je odbijalo. Reproduktivni umetniki se navadno specializirajo na par komponistov, ki so jim individualno blizu, na programu bratov Jovano-vičev pa je bilo kar trinajst komponistov raznih narodov in časov, med njimi nekaj dokaj neznatnih. Celo nekaj salonskih kosov se je vrinilo v program, morda samo zato, ker je za vsako ceno hotela biti zraven tudi španska in angleška muzika; na drugi strani smo čuli od priznanih glasbenih veličin le lažje, zelo neambiciozne stvari. Edino, kar je družilo te take skladbe v enoto programa, je bilo to, da jih je izbral mlad liričen duh.
Toda predsodek, ki ga je spričo vsega tega pred koncertom marsikdo na tihem imel pj-oti bratoma iz Srbije, je izginil čim smo čuli prvo točko. To malo, neambiciozno namreč, kar sta Jovanoviča podala, sta podala s tako dobro tehnično šolo, s toliko muzikalnostjo, s tako estetskimi sredstvi in tako iskreno mladostno toplino, da jc bil koncert kljub svojemu nemikavnemu kaj po svojem kako ena izmed preredkih prireditev te sezone, ki so res ogrele; celo slabe skladbe sta Srba z originalnim podajanjem napravila užitne.
Ni šlo toliko za staro ali moderno sklad bo kolikor za reprodukcijo v lirsko-erotskem stilu. Skladbe se niso izvajale toliko z ozirom na historično stilnost kakor z ozirom na estetsko izvedbo in moderaoindividualno prečutenost.
Violinist Jovanovič respektabilno obvlada svoj instrument in pazi na estetsko barvo glasu. Ves večer nismo čuli nobenega rezkega tona, dalje ima dobro šolo glede loka, da daje tonu ali melodiji poljubno temperaturo ali značaj. Je zelo muzikalen in je naštudiral skladbe filigranski, pa jim je znal dati do neke mere tudi svoj individualen pečat. Corelli, Sukov Appassionato, Saint-Sačns, Glazunov in Beethoven so napravili dokaj dovršen vtis v lirski, sangvinični, pa inteligentni in nikoli sladki izvedbi.
V pianistu Jovanoviču čaka razvitka morda še večja umetniška osebnost. Poleg tehnie-no-mnzikalnega ima poetičen dar, ki ga je cesto srečno uporabil v Brahmsovi, Debussyjev i. Bridgeovi ali celo nepomembni Cervantesovi skladbi. Kot spremljevalec se zna prirediti in podrediti, solo mu pa bolj pristoja, ker more v njem svobodno razmahniti svojo mladostno fantazijo in temperament.
Mladostnnemu sentimentu bosta umetnika Sčasoma odrasla, se lotila večjih in specialnih nalog in če bo energijo dovolj, jima je v bodoče jamčiti dobrih uspehov. Koncert je dal za uaše razmere več nadpovprečnih momentov, ki smo jih tem bolj veseli, ker so na našem koncertnem podiju odkar smo zadnjič čuli Zikovce in Hindemithovce, tako zelo redki. Iu Jovanoviča sta tupatain po muzikalni estetiki prednašanja in iskreni toplini občutenja večkrat vsilila primero z Zikovci, ki jih bosta morda nekoč, še dosegla.	S. V.
pr Socialna Misel, t!, zvezek (marec) je natisnjena. V tej številki se nadaljuje izmenjava misli o edinstveni katoliški demokratični fronti v Jugoslaviji in sicer obrav nava o njeni nujni potrebi spričo katolištvu neprijazne večine v skupščini ter nevarnosti uzako-njenja laiskili šolskih zakonov Cosui o polila. Težave in ovire, ki sloje na poti katoliški akciji v Hrvatski, pa slika Dal m al a v razpravici >Za uašo medjusobno upoznava-njec. — Drugi del zvezka te ! -vi z industrijo v Sloveniji in sicer t-' . ;zij Tj'kač, bančni ravnatelj, oui;v,:.e < ,i t industrijo in bankami v Sloveniji, Karel Potočnik pa slika stanje industrije v Sloveniji v sedanjem momentu.
Ker je revija v zastanku, izide žc koncem lega meseca IV. zvezek (april) in sicer bo posvečen v celoti nekemu zelo važnemu vprašanju svetovne politike in človeškega etičnega napredka. To bo snov, ki ni samo po sobi zanimiva iu aktualna, marveč je tudi principijelno največjega pomena, ker uaznačuje nove s m o r u i c e v borbi tlačenih narodov za svoje pravice v soglasju z najvišjimi verskimi in etičnimi principi napredujočega človeštva, ki se odvrača od vsake nasilne. šovinistične in nn brutalnem nialerialiaum sloneče Dolitikc del sacro esroismo
Tako »Socialna Misel dosledno izpolnjo. je devizo, pod katero je stopila v življenje in ki jo uspešno nadaljuje, da dvigne naš novj doraščajoči rod k višinam življenja.
Letna naročnina znaša 40 Din. Revija s® naroča pri upravi Socialne Misli, Jugoslovan, ska tiskarna, kolportažni oddelek, Poljanski nasip št 2. Krog njenih naročnikov se čezda. Ijebolj razširja.
pr Pregled zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sestavil profesor Silvin Kranjec, Cena 18 Din, v platno vez. 24 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Ta kro. nološki pregled skuša podati jugoslovansko zgodovino, ki je vsled naše politične razcep, ljenosti zelo malo pregledna, v čim enostavnejši in preglednejši razvrstitvi, pri čemer upošteva poleg političnega razvoja tudi najvažnejša kulturno zgodovinska dejstva. Namenjen kot repetitorij predvsem srednješolcu, ki se pripravlja na nižji ali višji tečajni izpit, bo lahko služil v pregledno ponovitev tudi visokošolcu, učitelju in vsakemu, ki se pripravlja na razne sprejemne ali usposobijo nostne izpite, kjer se zahteva poznanje domače zgodovine. Kot repetitorij bo pa knjižica omogočila tudi izobražencu v praktičnih poklicih, zlasti časnikarju in predavatelju, ki se ae utegne baviti z obširnejšo zgodovinsko knjigo ali pa hoče le hitre informacije o tre-notno pozabljenem imenu ali letnici, lahko orijentacijo v naši preteklosti. Zato navaja tudi najvažnejše dogodke v dobi po ujedinjenju ter ima pridejano obširnejše osebno in stvarno kazalo ter pet rodovnikov jugoslovanskih vladarskih rodbin, ki jih sicer ne dobimo v slovenskih zgodovinskih knjigah.
pr Svetopisemske katehoze za 1., 2. in S. razred ljudskih šol s pripravo otrok na prvo sv. spoved in prvo sv. obhajilo ter sv. birmo. Sestavil duhovnik tržaško-koperske škofija, Trst 1923. Dva zvezka 32 Din, Naroča se n Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Narodno gledališče v Ljubljani
DRAMA: Začetek ob 20 zvečer.
Četrtek, 23. aprila: VDOVA ROŠLINKA, Red E.
Petek, 24. aprila: ROKA ROKO UMIVA. Premijera. Red E. Sobota, 25. aprila: Ob 5 popoldne ROSMERS-HOLM, dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven.
Nedelja. 20. aprila: ROKA ROKO UMIVA. Izv.
OPERA: Začetek ob pol 20 zvečer.
Četrtek. 23. aprila: TRAVIATA. Red D. Go* stovanje baritonista Drago Hrziča iz Zagreba.
Petek, 24. aprila: Zaprto. Sobota. 25. aprila: DON PASQUALE. Red A'. Nede'ja, 20. aprila: AID A. Gostovanje gdčne Zaludove in Zdenka Knittla iz Bratislave. Izven.
Traviata z gostom baritonistom Draga Hržicem. Danes zvečer se poje v naši operi Traviata. Pri tej priliki gostuje prvič na našem odru mladi baritouist zagrebške opere g. Drago Hržič, katerega dičijo vse prednosti in vrline pevca-umetnika. G. Hržič ima krasen liričen bariton ter lepo umerjeno igro, kar ga oboje usposablja, da bo podal očeta, starega Germouta, v najlepši obliki. Predstava se vrši za red D.
Dijaška predstava po znižanih cenah. Mladino naših šol, pa tudi oslalo občinstvo opozarjamo na vprizoritev Ibsenove drame Ros-mersholm, ki sc vprizori zadnjikrat v tej sezoni v soboto, dne 25. t. m. pri izdatno znižanih cenah. Začetek jc tokrat izjemoma ob 5. popoldne.
Delavske predstave v drami. Tekom meseca maja priredi uprava Narodnega gledališča \ Ljubljani par delavskih predstav pri izredno znižanih cenah. Uprava prosi delavske organizacije, ki bi hotele vstopnico skupno naročiti, da se pismeno ali ustmeno zglase v pisarni gledališke uprave v dramskem gledališču.
Narodno tališče v Mariboru.
Repertoar:
Četrtek, 23. aprila: TRI SESTRE Ab B. Premijera.
Petek, 24. aprila ob 17 (petih): PETROEK
dijaška predstava ob znižanih cenah. Sobota, 25. aprila: TRT SESTRE Ab A.
Več mirili
Ravuo sedaj, ko je vse razrvano in nervomo, je skrb za dobro razpoloženje dvojne važnosti. Izognite se draženju svoje telesne energije, po opojnih in razdražljivih pijaCah in vzemite vsled tega vsako jutro v tuleku 2—3 čajne žličke
„OVOMAlTINE"
Ovonialtine hrani in krepi, zasigura napetost duha dobro, razpoloženje telesa in zdravo spnnje.
Dobiva se povsod v škatlicah
100 gr Din 18*50
Gospodarstvo.
Davek telesnih delavcev.
Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine SHS, je podala glede davka telesnih delavcev vsem svojim članom naslednjo okrožnico:
Zakon o proračunskih dvanajstinah je bil objavljen v Službenih Kovinah, štev. 72, od 1. aprila t. 1. ter je dobil istega dne obvezno moč. — Glasom člena 56. tega zakona plačujejo vsi telesni delavci, ki so v službi privatnih oseb ali ustanov, od 1. aprila 1925 dalje na račun državnega davka in vseh ostalih državnih in specialnih pribitkov, iz-vzemsi invalidski davek in izvan redni pri-bitek, 2 odst. letnega zaslužka. — Po besedilu tega zakona ni določen nikak davka prosti minimum letnega zaslužka in je torej plačevati 2 odst. davka brez ozira na višino zaslužka. Kakor smo pa informirani, namerava ministrstvo financ izdati k temu členu zakona o proračunskih dvanajstinah poseben pravilnik ter se nadejamo, da bodo po tem pravilniku davka prosti zaslužki do one vi-Slne, ki je prosta osebne dohodnine. Po inten-cijah ministrstva financ naj namreč ta davek zamenja pri telesnih delavcih osebno dohodnino ter bi bila ustanovitev gotovega davka prostega eksistenčnega minimuma v logičnem skladu s tako intencijo. — Glasom drugega odstavka cit. člena jamči službo-dajalec za plačilo davka svojih telesnih delavcev. Kakor že omenjeno znaša davek 2 % letnega zaslužka. Nadalje pride v poštev 30 % državni pribitek k temu davku ter invalidski davek, slednji glasom določil čl. 54., isakona o proračunskih dvanajstinah v dvojni dosedanji izmeri (čl. 152. finančnega zakona za leto 1924-25, Uradni list 140-43 ex 1924). Kar se tiče avtonomnih doklad, se po našem mnenju od tega davka ne smejo pobirati, ker ta davek v času, ko je občina sklenila do-klado, še ni obstojal ter se pri določitvi doklad na ta davek ni mogla ozirati. — Čujemo, da nameravajo delodajalci davek delavcem od plače kar odtegniti, zakar dela propagando
tudi zadnji »Trgovski list«.
. « •
g Popravi! Z ozirom na naše poročilo v Jorek dne 2|. t m. pod »Bačka uvaža ameriško žitoc, moramo isto popraviti v toliko, da stane sedaj moka v Subotici 6.50 Din, dočim
stane domača moka 7 Din. Štev. 450 kakor tudi 500 nam je pomotoma vrinil tiskarski škrat.
g Konferenca o gospodarski zbornici. Iz
Belgrada poročajo, da se vrši dne 23. t. m. konferenca predstavnikov vseh trgovskih iu zainteresiranih korporacij o gospodarski zbornici v trgovinskem ministrstvu.
g Občni zbor Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Ploven!jo. Letošnji občni zbor Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo se vrši dne 20. in 21. maja t. 1. v Rogaški Slatini.
g Tarife na lokalki Slovenja Bistrica postaja—mesto. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je opozorila gl. ravnateljstvo drž. žel. v Belgradu na dejstvo, da so tarife za prevoz blaga na žel. progi Slovenja Bisti •ica postaja—mesto (4 km) tako visoke, da je prevoz blaga v. vozom cenejši kakor po železnici. Radi tega je v vlogi opozorila zbornica, da se na lokalni železnici Slovenja Bistrica postaja—mesto 1. upelje enaka klasifikacija blaga, kakor volja na glavnih progah ter 2. da se za pretek proge Slovenja Bistrica postaja—mesto uvede nelomljeno računanje vozarine z glavno progo.
g Pred četrtim Zagrebškim sejmom. Uprava »Z. Z.<; opozarja posetnike na navodila, ki so tiskana v legitimacijah. Pri prihodu v Zagreb naj posetniki ne oddajo železnici vozne karte. — Razstavljalci že vse pripravljajo. Razstavljavcev bo letos približno ravnotoliko kot lani. Novost bo letos belgijski paviljon, posebno številno so zastopane belgijske tvornice železarske stroke. V soboto zvečer bodo vsa preddela končana. Stanovanjski urad bo preskrbel vse potrebno za stanovanja posetnikov.
g Naraščanje hranilnih vlog pri budim-peštanskih denarnih zavodih. Iz Budimpešte poročajo, da hranilne vloge pri 13 velikih bankah in pri poštni hranilnici stalno naraščajo. V mesecu marcu so vloge znašale 47 milijonov zlatih kron, v februarju pa samo 3S milijonov zlatih kron. Nasprotno pa so se kontokorenti znižali od februarja na marec letos od 226 na 224 milijonov kron.
g Italijansko posojilo v severnoameriških Združenih državah. Iz Newyorka poročajo, da namerava Italija od Morgana najeti posojilo v znesku 50 milijonov dolarjev.
g Indeks cen v Češkoslovaški. Kakor javljajo iz Prage, znaša indeks cen v Češkoslovaški veletrgovini za mesec marec t. 1. 1014 točk napram 1029 točluim v februarju letos.
g Naraščanje hranilnih vlog v Avstriji.
Dne 31. marca 1925 so znašale hranilne vloge pri poštni hranilnici, 8 dunajskih veleban-kah, 3 dunajskih hranilnicah in Doroteju 290 milijonov šilingov napram 270 milijonom dne 28. februarja letos. V teku 1 meseca so vloge narasle za 20 milijonov šilingov t. j. 8 odstotkov.
Borze.
Dne 22. aprila 1925.
DENAR.
Zagreb. Italija 2.5370- 3.5070 (2.53225— 2.56225), London 296.87—299.87 (296—299), Newyork 61.62—62.62 (61.55—62.55), Pariz 3.24-3.29 (3.235-3.285), Praga 1.8350— 1.8650 (1.8325—1.8625), Dunaj 8.67—8 87 (8.656-8.856), Curih 11.98—12.08 (11.97— 12.07).
Curih. Belgrad 8.35 (8 35), Budimpešta 0.007175, Berlin 1.23, Italija 21.20 (21.22), London 24.78 (24.76), Newyork 516.60 (517), Pariz 27.0250 (27), Praga 15.3250 (15.35), Dunaj 72.80 (72.85), Bukarešt 2.35 (2.35), Sofija 3.7750 (3.775).
Dunaj. Devize: Belgrad 11.415, Ko-danj 130.70, London 34.07, Milan 29.12, Ne*v-york 709.35, Pariz 37.10, Varšava 136.20. — Valute: dolarji 706.60, angleški funt 34.01, francoski frank 36.90, lira 29.08, dinar 11.37. češkoslovaška krona 21.02.
Praga. Devize: Lira 138.65, Zagreb 54.50, Pariz 177, London 162, Newyork 33.80.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 % investicijsko posojilo iz leta 1921. 61 (blago), 2i/2% državna renta za vojno škodo 161—161 (zaklj. 161), Celjska posojilnica, Celje 210—212, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 217 (denar) Merkan-tilna banka, Kočevje 110—125, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 810—820, Kreditni zavod za trg. in indu., Ljubljana 190—200, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 134 (blago), Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 385—400, Združ. papirnice Vevče 100—102, Stavbna družba Ljubljana 265—280.
Zagreb. Hrvatska eskomptna banka, Zagreb 104—105, Hrv. slav. zem. hip. banka,
Zagreb 59—60, Jugoslavenska banka, d. Zagreb 96—99, Ljubljanska kreditna banka, tu 232—240, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 825, Slavenska banka, d. d., Zagreb 70, Srbska banka, Zagreb 130, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 38—42, Hrv. slav. d. d. za industriju šečera, Osijek 600, Naroda na šumska industrija, Zagreb 30, Našice 50—< 55, Guttmann 40, Slavonija 55, Trboveljska premogokopna družba, tu 385, Združene papirnice, Vevče 112.50—120, Vojna odškodnv na, 160—161, 7% drž. inv. posojilo 62.
Dunaj. Alpine 37.1, Greinitz 13.4, Trboj voljska družba 44.2, Hrvatska ekskomptna banka 11.85, Leykam 12.2, Avstrijske tvornice za dušik 16.2, Mundus 85.0, Slavonija 6,—
BLAGO.
Ljubljana. Les: Trami monte, po noti, fko meja tranz. 380 (denar), Cerovi krlji, od 25 cm prem. naprej, od 2 in dolž., fko nakL postaja 6 vag. 18—18 (zaklj. 18), hrastovi frizi, od 5 do 9 cm, od 25 do 60 cm, fko meja 1400 (denar), bukovo oglje, vilano, fko meja tranz. 1 vag. 114—114 (zaklj. 114), — Žito i n poljski pridelki: Pšenica Rosaf^ par. Ljubljana 445 (denar), pšenica Hard \Vinter št. 2, fko Postojna tranz. 470 (blago), pšenica avstralska, fko Postojna tranz. 450 (blago), otrobi pšenični, debeli, par. Ljubljana 225 (blago), otrobi pšenični, drobni, juta vreče, par. Ljubljana 195 (blago), ovee makedonski, orig., par Ljubljana 1 vag. 330—330 (blago) (zaklj. 330), koruza zobata, par. Ljubj ljana 215 (blago), koruza medjimurska, par. Ljubljana 236 (blago).
Novi Sad, Koruza 170, za april 175—180, za maj—junij 190—195, moka bazis »0« 650, Položaj nespremenjen. Kupčija s koruzo ži* vahnejša.
Naznanila.
Opozarjamo Vas na nedeljsko predstavo »Naša kri«, ki se vrši v nedeljo, 26. aprila ob pol petih v Ljudskem domu v Št. Vidu nad Ljubljano. Ker je igra popolnoma predelana, zlasti v 3. in 4. dejanju, vlada za njo veliko zanimanje. Preskrbite še vstopnice pravočasno.
Soja stolne prosvele se vrši drevi, v četrtek ob 8. v Jugoslovanski tiskarni.
Bclokrajina proti Gorenjski bo naslov šahovskemu matehu na igrišču »Atena«, ki
Zoboboli spadajo med najhujše muke, ki se jih pa lahko obvarujemo, ako si redno in pravilno čistimo zobe. V največ slučajih izhajajo bolečine od votlega zoba. Da postanejo zobje votli, temu so vzrok gnilobni procesi v ustih, ker je to prvi povod, da začno zobje gniti. Jasno je, da moramo gnilobne procese v ustih preprečiti, ako se hočemo ubraniti, da nam zobje ne zvotlijo. Dosežemo pa to sigurno na ta način, da rabimo za antiseptično (gnilobo preprečujoče) izpiranje ust Odol. Ne smete pa nas napačno razumeti. Mi ne priporočamo nikakega univerzalnega zdravila proti zo-snkavotuhozir.razjedenihzob. bobolu; Odol je za vsakodnevno nego in čiščenje zob in ni nikako zdravilo zoper zobobol. Trdimo le samo to, da povzročajo zoboboie v največ slučajih votli zobje in da se votlih zob moremo obvarovati z redno in dosledno nego ust in da se jih samoumevno tudi moramo obvarovati. Važno je pri tem to, da si moramo usta čistiti in negovati vsak dan in to z resnično antiseptično tekočino. Sicer zelo razširjeno čiščenje z zobnim praškom ali zobno kremo samo ne zadostuje, ker ostanejo pri tem najbolj nevarna gnilobna zajedališča nedotaknjena (na notranji strani kočnikov in v zobnih špranjah). V tem slučaju se je izkazal Odol kot nasbolj sigurno antiseptično sredstvo. Odol čisti usta in zobe vseh gnilobnih snovi, ki razjedajo zobe. Rko kdo redno zjutraj, opoldne in zvečer rabi Odol za izpiranje ust, se najbolje in za vedno ubrani gnilobnih procesov. Radi tega najnujneše in z mirno vestjo nasvetujemo vsem, ki si hočejo ohraniti svoja usta in zobe popolnoma zdrave, da se navadijo za čiščenje zob vedno in redno rabiti Odol.

fsmonvazicvniRfirfl z;
in zlato. 69
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
Dosedaj še nisi imel prave šole,« je zamrmral, ko je Bob planil naprej.
Zopet in zopet so se ostroge zadrle vanj, potem pa je Dayliglit odnehal, da bi vžival divji krasni dir. Ker ni bil več kaznovan, je Bob čez kake pol milje začel malo zmernejše divjati. Volk, ki je zaostal, jih je sedaj dohitel in vse je šlo zopet dobro.
»Ti že pokažem to vrtenje, dečko,« mu je govoril Daylight, ko se je Bob zopet zasukal.
To je storil v diru, ki ga je iznenada prekinil, trdno se uprši s sprednjimi nogami. Daylight se je sicer zopet ujel z rokami okrog vratu, a Bob je istočasno dvignil sprednji nogi in se zavrtel naokrog. Samo izvrsten jahač se je mogel rešiti, da ga ni vrgel raz sebe, in le malo je manjkalo, da ni Daylight zletel po tleh. Ko je zopet trdno sedel v sedlu, je Bob zdirjal kakor divji po poti, po kateri je prišel, in priinoral Volka, da je moral odskakovati v stran v grmovje.
»Pa dobro, zlodej!« je godrnjal Daylight in znova zadiral ostroge. >Nazaj bi rad hodil, no saj boš, da bos do grla sit.«
Ko je Bob čez nekaj časa skušal zmanjšati divji
dir,
so se mu ostroge z nezmanjšano silo zadirale v meča in ga naganjale naprej. In ko je navsezadnje Daylight menil, da ima konj dovolj, ga je nenadoma obrnil nazaj in pognal v zmeren dir. Čez nekaj časa ga je ustavil, da vidi, ako mogoče ne sope težko. Ko je Bob nekaj časa mirno stal, je krenil z glavo in po-vohaval stremena svojega jezdeca nagajivo in nepo-trpežljivo, kakor da bi hotel namignili, da je že čas, da gresta zopet dalje.
»Veš kaj, Beb,« je dejal Daylight, »nobene zlo-volje, nobene jeze, niči Toliko pa je gotovo, da si velika varalica, Bobi«
Daylight se je zopet zazibal v namišljeno varnost. Celo uro je bil Bob tak, kakor se sploh more želeti od iskrega konja, kar se je začel, in brez opozorila kakor po navadi, zopet vrteti in iznenada poskakovati. Daylight je naredil temu konec z ostrogami, dirjajoč z njim za kazen več milj v smeri njegovih skokov. Ko pa ga je obrnil in pognal naprej, se je jel Bob delati, kakor bi se plašil pred drevjem, kravami, grmovjem, Volkom, svojo lastno senco — skratka pred vsakim smešno mogočim predmetom. V takih časih se je Volk ulegel v senco pa gledal, Day-light pa se je boril do konca.
Tako je minul dan. Med drugimi zvijačami si je Bob izmislil tudi to, da se je delal, kakor bi se hotel zavrteti, vendar se ni. Ta nova zvijača pa je zopet Daylighta tako razdražila, kakor ako bi se bil v resnici zavrtel, kajti pri tem je bil toliko prevarjen, da je odjenjal s pritiskom nog in so tudi vse druge mišice nekoliko popustile. Kmalu za tem pa se je Bob po nekoliko takih navideznih poskusih v resnici zavrtel, jn s tem zopet iznenadil Daylighta, ki je priletel v stari položaj, to se pravi, da se je z obema rokama oklenil vratu živali. Do konca tistega dne je Bob uganjal to ali ono zvijačo, in ko je na potu v Oakland mirno stopal mimo kakih deset avtomobilov, se mu je kar naenkrat zljubilo splašiti se ob prav navadnem majhnem avtu. Jn malo preden je dospel do hleva, je vredno zaključil ta svoj dan z združenim vrtenjem in vspenjanjem, da se mu je nabrzdnica pretrgala in so je mogel postaviti navpično na zadnje noge. Pri tem se je pretrgal še jermen stremena in le malo je manjkalo, da ni Daylight zletel po tleh.
Vkljub vsemu temu je vzljubil žival in ni obžaloval, da jo je kupil. Spoznal je, da Bob ni bil zločest ali nizkoten, temveč da je edino prekipeval življenja in ie bi i obdarjen z več kot navadno razumno t jo. Življenje pa razumnost in v>lcg tega r..»br,''nv:i "n-^ajivo6t ga je deiaia, kar ;e bii. Treba je bilo šiuuo
krepke roke, ki bi ga obvladala, pa nekoliko umerjene resnobe in potrebnega dodatka surove sile.
»Ti ali jaz, eden se bo podal,« mu je Daylight rekel tisti dan več kot enkrat.
Konjskemu hlapcu pa tisti večer:
»Presneto, ali ni imenitna žival! Ste že kdaj videli kaj takega? Najboljši kos konjskega mesa, kar sem jih jahal, in svoje dni sem jih videl nekaj!«
Bobu pa, ki je obrnil glavo in ga hotel igravo povohavati:
»Z Bogom, ti, ki hočeš vse prav imeti. Prihodnjo nedeljo dopoldan se zopet vidiva, a prinesi seboj celo košaro svojih zvijač, ti porednež!«
Dvanajsto poglavje.
Med tednom se je Dayiight zanimal toli za Boba koli za Dedo, in ker ni imel posebno velikih kupčij, se je bržčas bolj zanimal za obadva kakor za svojo trgovsko igro. Posebno se je bavil z Bobovim zvijačnim vrtenjem. Kako premagati to — za to je šlo. Ako bi bil srečal Dedo, in ako bi mu bila usoda toliko mila, da bi mogel jezditi poleg nje, potem bi bilo Bo-bovo vrtenje silno vznemirljivo in nerodno. Prav nerad bi imel, da bi ga ona videla oklepati se Bohovega vratu. Na drugi strani pa zopet ne bi bilo prav, da bi jo nenadoma popustil samo pa dirjal po poti sam.
Da prepreči tisti bliskoviti zavrt, je bilo treba posebne metode. Ustaviti je moral žival, preden se je zavrtela okroinokrog. Z vajeti je bilo to nemogoče, tudi ne z ostrogami. Kako pa? Tisti teden je bil dosti!rat jako razmišljen in raztresen; sedeč na pisarniškem stolu si je mislil, da iaha na prekrasnem vrancu in skuša preprečili vsak nenadni zavrt konja. Tak slučaj se je pripetil proti koncu tedna sredi važnega razgovora s Hoganom. Lota je razvijal nov, ble-ste* rrvrt kar ie opazil, da ga Davlifht ne posluša. Oči so se mu iskrile in zrl je vse kaj drugega.
(Dalie siedt.)
ga bo odigral mojster Milan Vidmar dne 1. majnika.
Zadruga kleparskih, instalacijskih in ko-tlarskih mojstrov v Ljubljani sporoča vsem bvoji.ni članom, da se vpisovanje vajencev ne vrši v nedeljo, dne 26. aprila, temveč v sredo, rine 29. aprila t. J. ob 6. uri zvečer. Obenem se vrši odborova seja. — Načelstvo.
Turistika In šport.
Hazena Zagreb—Ljubljana. V nedeljo 26. aprila se bo vršila draga medmestna ha- j ženska tekma Ljubljana—-ZagTcb. Lani je. j na glavnem kolodvoru drva in premog. Glavni j brivec in dasi najmlajši njihov vodja J. je bil /.magal v Ljubljani Zagreb. Izgledi Ljubljančank tudi letos niso dobri.
Motoklub Slovenija poziva, svoje člane vozače, da se polnostevilno udeleže dirke, katero priredi Prvi hrvatski motociklistični klub v Zagrebu dne 5. maja ob o popoldne na lirkališču v Čmomercn. Propozicije so afiši-rane na deski v klubovem lokalu, hotel Mi-klie in v izložbenem oknu tvrdke Goreč na Dunajski cesti. Prijave sprejema tajništvo Motokluba Slovenije do vključno 25. t, m. od i do 6 popoldne v kavarni Evrope pri blagajni. Vozači vsi v Zagreb v obrambo prapora MKS. Odbor je pri dirki zastopan. — Odbor.
šenski šport. Te dni je praznovala na Dunaju duševno iu telesno čila osemdesetletnico svojega rojstva gospa Antonija Graf, lite-ratinja, filantropinja, pnoboriteljica za telesno vzgojo ženske mladine. Pri ustanovitvi Zveze avstrijski ženskih društev leta 1902 je bila izvoljena za predsednico obrtniške komisije in
MiMiimiiinmainHiiii'!1 "i" 1 "
KMEČKO DEKLE
(ali vdova brez otrok),
tej komisiji prideljene posvetovalnice o poklicu deklic, ki pridejo iz šole. Iz tega njenega delovanja imamo splošno priznano knjigo: Na-vodilo za izbiro poklica ne več šoloobveznih deklic. Že leta 1894 je ustanovila ženski oddelek tedanjega plavalnega kluba :>AuBtria«, ki ga je kljub sitnostim in težavam vodila Ki let; leta 1908 jo ustanovila samostojni ženski plavalni klub >Wien.*, ki se je lota 191?. pridružil >Cricketer«-jem; ti so izvolili gospo Graf za častno predsednico. Itd. Kljub visoki starosti se Gralova Se zmeraj živahno zanima za vsa literarna, humanitarna in športna vprašanja Povodom osemdesetletnice je rekla vrla žena: >Danes naše deklice plavajo, tekajo, skačejo, kolesarijo, sankajo, sabljajo, veslajo, smučarijo, kakor hočejo; ne pride jim na misel, kako dolgih in težkih bojev je bilo treba, da smo jim priborili to prostost, užitek telesnega udejstvovanja na solncu, svetlobi in zraku. Koliko predsodkov je bilo treba ukloniti! Samoobsebi je bilo umljivo, da si mora mož za boj življenja utrditi telo. Da so mora pa tudi ženska pripraviti za življensld boj, da mora utrditi svoje telo za njeuo najvišjo življen-sko nalogo, za materinstvo, na to ni mislil nihče, šele ko se je pojavila iz Anglije sem športna misel na kontinentu in je to misel začela udejstvovati najprej m-oška mladina, šele takrat smo začele misliti, da bi prvi sij zahteve po enakopravnosti moža in žene ugladil pot tudi ženskemu športnem gibanju. Z zadoščenjem in veseljem gledamo sedaj na uspehe te športne vzgoje, ponosni smo na krepko zrasle, utrjene in zarjavele postave današnjega ženskega rodu, ponosni smo na njih športne sposobnosti, ki ne zaostajajo več daleč za moškimi. V salu državi je šport potreben;
vzgaja nam poleg moške tudi zdravo in krepko žensko generacijo, kar je v sedanjih hudih časih še prav posebno važno.«
Izpred sodišča.
Obsodba mlade ljubljanske tatinske družbe. Včeraj se nam je nudila pred senatom deželnega sodišča žalostna slika današnjih razmer. Kaznilniški pazniki so pripeljali na obtožno klop štiri mlade, zanemarjene fantiče v starosti 14 do 16 let. Ti fantalini so izvršili več vlomov v razne barake in so kradli tudi že obsojen in je dobil svojo pokoro. Njegovi tovariši in sicer brala France iu Valentin 2., Peter S. in Anton L. pa so dobili svoj zaslužek včeraj popoldne.
Obtoženi so bili, da so vlomili lani pred Božičem v barako Ano Aržouove na Pogačar-jevem trgu in so ji odnesli za 300 Din klobas in raznih slaščic. Iz barake Marije Trokanove so odnesli več košar pomaranč in iig, ključavnic in nožev. — Dalje so vlomili v barako Marije Kaličičeve in so ji odnesli razne slaščice. Dobro so potegnili prodajalca klobas. Naročili so si 5 kuhanih klobas in 2 šlruci kruha. Ko so nekaj časa pred stojnico jedli so naenkrat zbežali na vse strani in mož je ostal brez denarja. Lani na sv. večer pa so poskušali vlomiti zopet v neko barako v Šolskem drevoredu. Tam pa so bili prepodeni, nakar jih je policija v kratkem aretirala. Obtoženi fantalini, katere opisujejo razne oblasti kot potepače in skrajno pokvarjene dečke, na katere nimajo tudi sta-riši nobenega vpliva in so zelo potuhnjeni in lažnivi, so vse vlome priznali, hoteli pa so samo znižati množino ukradenega blagr, da se izkaže manjša škoda. — Obsojeni so bili
France Ž. in Peter S. vsak na 5, ostala dva Valentin Ž. in Anton L. pa vsak na 4 mesece težke ječe.
»Brez usmiljena naj se me sodi!« Pred seuat dež. sodišča pripeljejo 50 letnega moža, ki je znan po več krajih v Sloveniji pod ime-no m »Frakelj« in se tudi tako piše. Sodnik; No ste že zopet tu'? — Ja, gospod, usoda ms preganja, spet sem kradel. Pa vse priznam, Na Moravski gori sem nočeval pri Kotarju, šc najedel sem se. Nato pa ino je vrag zmotil in ukradel som mu v zahvalo za okroglo 1000 dinarjev obleke in drugega blaga. Ponobno sem napravil pri Antonu Sodji na Klek pla. nini. Temu sem odnesel obleko, slanino in tobaka za 900 Din in še 40 Din gotovine. Tako sem po \rsti okradei Minko Žvauovo v Boh, Srednji vas i, Janeza Dragnaca v Derečkem vrhu, Antona Muleja v Okrogu in Antona Res-mana v Begunjah na Gorenjskem. Odnesel sem jim, kar mi je prišlo pod roke. Gospodje, 50 letni hudodelnik som. Materina kletev me spremlja od zibelke in me bo spremljala do groba. Brez usmiljenja naj se me obsodi, če tudi na 15 let. Izdajal sem se tudi pod dru. gim imenom in sem nakunaval vino za škofo. ve zavode, kar je bilo seveda vse izmišljeno in sem pobožno molil in prodajal svete podobe in kadilo. Kljub temu pa so me imeli ljudje radi, ker sem dobro govoril in privoščili su mi tudi marsikak ~ frakelj domačega. Dne 15. februarja pa so me zaprli. — Na to odkrito izpo-ed je bil obsojen Frakelj na dve leti in pol težke ječe, nakar je Frakcij zadovoljen odšel s spremstvom iz sodne dvorane v zapor.

KROJAŠKEGA
VAJENCA
t jubljančana, sprejme takoj -ELITEN, Prešernova u). 9.
Meelič. pomočnik
.rcien, pošten ter popolno-,-ua vešč v svoji stroki, SE TAKOJ SPREJME. - ANT. MOHOR, medičarija. Kranj.
-Invalid;
/možen več glasbil, PREVZEMA POUK v raznih glasbilih. Ponudbe na; Ivan Šenekovič — ".jubljana, Sv. Petra cesta 7, vrtita št. 16.
Scrcjme se pciien in krepak DEČKO kot VAJENEC t PEKARSKO obrt. — Vsa o-.krba v hiši, cvent. tudi obleka. JOSIP LAVTIŽAR, pekarna, KRANJSKA gora.
MAGACINER
mlad, neoženjen. s prima referencami, vešč slov. ali hrvatskega in nemškega jezika, sc sprejme v veletrgovino jajc in perutnine. —-Prednost imajo listi, ki imajo prakso v tej široki. Ponudbe nisinc lastnoročno, s prilož. slikp na: MARKO FUHR-MANN, eksport jajc in perutnine, SUNJA, Hrvatska.
SPREJMEM TAKOJ. - Naslov se izve v upravi '..Slovenca' pod Stev. 2063.
ne
premlado, pametno, zdravo in čvrsto — ki zna kuhati kmečko hrano in ima veselic in sposobnost do gospodinjstva, dobi stalno in posebno službo na velepose-stvu SLOM (Slomškov dom) pri Ponikvi ob inž. žel. — Ponudbe na: Oskrbništvo SLOM, p. Ponikva. 2653
Veliko skladišče
SUHO, za drž. kolodvorom, je takoi za oddati. Oglasiti se je Konopjuta — Gosposvetska cesta 2.	2673
Prodam 15 A.-Ž. obljudenih
PANJEV.
Cenu. po dogovoru. — FR. UČAKAR, Traf—Gor. 59.
NAJBOLJŠA
REKLAMA so oglasi v »Slovencu«.
ŽENSKO KOLO "
znamke -Lundeskronec, naprodaj. Vila Turk, Medvode
išče šivilja in jo na željo odsluži. Gre tudi kot sostanovalka. - Pisma pod r.NUJNO« n;i upravo sSlovenc.ac. 2666
"dvc~KOKOŠI, koklji,
kupizn; plačam dobro. Novi Vocmat 62, Društvena ulica
'irez posebnega obvestila, t
Tužnega srca javljamo, da jc naša nepo
mica, stara mati, tašča itd.,
zabna, c..j->ra m. gospa
Barbara ?\rh roj. Plavščak
vdova po mestnem ječarju
v torek dne 21. aprila 1925 ob 9. uri zvečer po dolgi ia mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v starosti 66 let, mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 23. aprila 1925 ob pol 5. uri pop. iz hiše žalosti, Stepanja vas št. 60 (Na pla-nirju), aa pokopališče v Štepanji v?isi.
Ljubljana, dne 22. sprila 1925.
ŽALUJOČI OSTALI.
wt. -^iiJiJiiiiiiMTiiimritiiiir-H-ivaiffiiTi—rninnTTrniniiTTrtir^riTriiiTOigMMi
dobavlja v kakovosti nedosegljivo
io terpentiiMO mik znamke
MESEČNA SOBA
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, se odda takoj solidnemu gospodu na Dunajski ccsti 61. Istotam naprodaj več lepih, velikih OLEANDROV.	2C09
HARMONIJ
skoro nov, s 5 vrstami je-zičnikov in 23 spremeni, ja naprodaj. — Naslov pove uprava lista pod štev. 2610. j
65 cm širok, skoro nov
(Gntter) kompletno, še malo rabljen, za ceno 60.000 Din z 20 žag. kleščami in noži. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod St. 2655.
SREBRNE KRONE
kupujem. - Ponudbe upravi lista pod šifro »KRONE«.
Kupujem
r3U8j6B16 mu**
od AMERIKANSKE MASTI v dobrem, stanju za 50 in 100 kg po najvišji dnevui ceni. — Ponudbe na tvrdko J. PO tO Vič, Liubljana.
vozički
športni iu luk-susni po najnižji ceni in največja zaloga. Prodaja na obroke, ceniki franko. Tribuna f. j>, l«. tovarna dvokoles
iti otro.-kih vozičkov Ljubljana, Karlovska cesta 4.
PEKOVSKIM mojstrom
naznanjam, da tlakujem peči z opeko kakor tudi z ilovico (Lamherde). - Cenj. ponudbe na upravo lista pod šifro: »Olenslager« štev. 2584.
milni
za domače mletje (pogon 2 KS) so na otfled iu se prodajo pri PODBOJ, Sv. Petra cesta št. 95.	2479
MODRA GAK1CA "
[ Jveplo, r<f)|« in vsi umetna »ncJi!o Llub ionu Kritja Petra trg 2
šamot - oneko
in SAMOT-MOKO (češko) priporoča F. HOČ.evar — Ljubljana, Dunajska c. 36.
Več 2.-P.
izredno močno zasedenih in založenih ter v medišču nastavljenih. sc proda, tudi brej panjev, po tiUki ceni.
Čevljarski STROJ
(Flf hštcparica) s c proda na Siol/m št. 4.	2665
VRTNICE
nizke in visokodebelne, različnih barv, (z imeni), raznovrstno lepotično grmičevje, leguster za plotove, smre-kice 1 m visoke, ter razne sadike (perenc), trajnice in letne cvetlice, priporoča
IVAN ŠIMENC,
trgovski vrtnar — Ljubljana GRADIŠČE 12.
Mm
OD GOSTILNE ^FIGOVEC« DO ALEŠA.
Cc.nj. občinstvu se vljudno naznanja, da prične od dne °priia dalje od »Figovca do Aleša voziti nov
26.
avtobus redno vsako nedeljo in praznik popoldne, in,
ako treba, tudi dopoldne. Postaji napravi zaenkrat pri Urbančku in Ruskem carju. Ta avtobus ni v nikaki zvezi z enim društva ŠTORA;. Avto jc najmodernejc opremljen in so jc na njem prav udobno peljati. Avtobus vozi od 2. ure dalje po posetu občinstva. Enkratna vožnja stane 5 Din.
ADAMČIČ & COMP.
z velikim vrtom na najlepšem prostoru MARIBORA ležeča, se PRODA, tudi proti ugodnim plačilnim pogojem (mesečna odplačila). — Event. se ODDA V NAJEM proti večjemu posojilu ali pa plačilu najemnine za več let naprej. — Dopise na poštni predal 63, MARIBOR.
Dobro idoča in staro vpeljana
se ODDA V NAJEM ali na račun vzemom kuhinje ter stanovanjem CELJA. — Naslov pove uprava lista pod številko
s samostojnim pre-v lepem trgu blizu
2630.
stoiki in podplati
vzdržijo vsako vreme, so prožni in higilsnični
sns m
a &
gj Fran Martinec, Ljuldjana-Skofeliea, vljudno javi, da
31
vsake vrsto les, manjše kakor tudi največje količine; kupuje vsake vrste les ia izvršuje vsa stavbena tesarska dela po najugodnejših cenah.
igfflBaBMHfflEEaaBMMiBBaqSEaKB8BBBBBIH«1
i
carinsko posredniški in spedicijski bureau
Ljubljana, Kolodvorska uiica 41.
Kasto* brjojavkam: „Grom". Telefon Interurbsn št 454. Podružnice:
Obavlja vse v to stroko spadajoče ! posle najhitreje In pod i
Zastopniki dražbe spalnih voz 0. S. E. za ekspr. poSUjke.

Izdaja konzorcij >Slov.cnca<i
Odgovorni urednik: Viktor Ceučiu v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,