30. Številka._Ljubljana, v torek 8. febravarja 1898._XXXI. leto. SLOVENSKI Ml lakaja vuk dan sre4«r9 teimlk nadalje in praznike, ter valja po polti prejem an ta avstro-ogerske delala aa vn» leto 15 gld., za pol leta 8 gld1., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano hnm pošiljanja na dom ta vse leto 13 gld., ta Četrt leta 3 pld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt lata. — Za tnja delala toliko več, kolikor poštnina znala. — Na narocbe, brez istodobne vpošiljatve narolnine, se ne ozira. Za oznanila platoje se od stiristopne peti t-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr , če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj aa izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredniitvo in opravniltvojena Kongresnem trgu St. 12. U pravniitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t J. vse administrativne stvari. Toloton m t. :« 4. Deželni zbor kranjski. (VIII. seja dne 8 februvarja.) Seji je predsedoval dei. glavar D e t e 1 a. Po preči tanji in odobrenji zapisnika zadnje seje od kasale so se predloge in došle peticije pristojnim od* sekom. Deželni glavar Detela je naznanil, da mu je knezoftkof sporočil, da je papež vzel čestitko dež. zbora s veseljem na znanje, in da podeli dež. zboru svoj blagoslov. Deželni predsednik baron H e i n je na interpelacijo po8l. Oras8e1lija in tovarišev odgovoril, da se začne novo sodno poslopje v Ljubljani še tekom tega leta graditi. Posl. baron Wurzbach je poročal o prošnji muzejskega preparatorja Ferdinanda Schulza za uvr-ičenje njegove stopnje mej uradniške z naslovom muzejski asistent in je predlagal, naj se odstopi dež. odboru, da še tekom zasedanja stavi svoje predloge. — Sprejeto. Poel. grof Barbo je poročal o prošnji mlekarske in sirarske zadruge v Poatojini za dovolitev uatanovilne podpore in je predlagal, naj se odkaže dež. odboru s pooblastilom, da po natančnih poizvedbah dovoli brezobrestno posojilo do zneska 500 gTd. — Sprejeto. Posl. K oš a k je poročal o § II. letnega poročila dež. odbora „Različne reči" in je predlagal, naj se vzame na znanje. — Sprejeto. Poslanec dr. Maj ar on je pojasnil razmere idrijskih delavcev in izrekel vladi zahvalno prizna* nje za to, kar je storila, naglasu j oč, da smatra odrejeno izboljšanje za nekako plačilo na račun, in da začeto akcijo nadaljuje. Govornik je priznaval, da je jako teško nakrat ustreči, da pa se ne sme poz tbiti, da je erar pri zastarelih delavskih razmerah ogromno prištedil. Vlada je dolžna s socijalnopoli tičnimi reformami zajezovati socijalistično gibanje, katero je v Idriji tako močno, kakor nikjer drugod. Idrija ieli tudi, da se tam ustanovi kak višji učni LISTEK. Katastrofa na plesu. (Spisal Karol G.) Sedel sem na galerji ter zrl v sijajno dvorano, po kateri je šumelo kakor v čebelnjaku. Prijeten, opojen duh se je vzdigoval danes iz tega, tako krasno okrašenega in razsvetljenega plesišča. Po rumenkastih parketih, jednakih opolzlemu ledu, eo stopali počasno, dostojanstveno črnooblečeni gospodje, vodeči za roko svoje načičkane dame. Culo se je samo vlečenje svilnatih vlečk ter lahek ropot pahljač. Le včasih se je zaslišal hrup novih došlecev, kateri so pozdravljali v krogu se spreha-jsjočo karavano. Sredi dvorane, ravno pod lestencem, na katerem je migalo nebroj malih, električnih lučic, •e stali starikavi gospodje v frakih in s klaki, pozorno se oziraje na to in ono damo, ter si gladili a belimi rokavicami svoje sivkaste brade. Vse je čakalo začetka plesa in se oziralo v desni kot dvorane, kjer so pod temnorudečem baldahinom sedele na širokih foteljih debele, do sred«* hrbtov in bujnih prsij delkotirane patronese, katere imajo častno nalogo, da otvorijo današnji ples. »Košamadina, prijatelji" ae oglasi nekdo za mojim krbtom, in prt dno sem ae obrnil, prijela me je za desnico mrzla, mokrotna roka lirskega poeta Mraka. zavod. Najbolja bi bila kaka srednja šola, in sicer naj se ustanovi kaka realka, sicer pa je Idriji vse-jedno kako šolo dobi. Govornik nasvetnje resolucijo, s katero se vlada pozivlje, nadaljevati lani začeto akcijo glede izboljšanja delavskih razmer in naj uvažujp, kako bijse v Idriji ustanovil kak višji u 'ni, če mogoče srednješolski zavod. Posl. Kalan je poročal o prošnji županstva v Krškem za podporo za vzdržavanje ondotne bolnice in je predlagal, naj se dobrotnici gotuererjanske strančice zajemijejo iz takih virov s veda le novega poguma za svoje nasilnosti. Avstrijsko nemško časopisje ne zavrača takih prutaikih vtikanj niti z jedno besedo, kar je značilno. Zato pa je morala priti šele berolinska „Post", katera resno obsoja taka nepoklicana, netaktna in neobjektivna presojanja avstrijskih notranjih sedanjih razmer ter roti velikonemško časopisje, naj ne dela tJgi več, kajti sicer se irorda kmalu ponudi avstrijskim časopisom, prilika, da vrnejo silo za rgujilo. .Post" pravi, da treba čakati, naj se avstrijske razmere sama uravnajo, ter da ininisterstvo Gautechevo samo razjasni mor.ni polož j. To je pametni beseda, žil, da je morala priti šele iz Berolina! Slovansko gibanje v Italiji. „La b lancia" in „Nazione" poročata, da se širi po Furlanskem neverjetno naglo panslavist ična propagandi. Sr.eber 80 ji ondotni slovenski duhovniki. Od leta do leta narašča število členov Mohorjeve družbe; zlasti v gorah in d linah, okru,* Št. Lenarta pi tudi že ob Natiionu delujejo strastni slovanski piopagau-dist.i. Zato H >rentinska „Nazione" poživlja vlado, n ij zapreci nadaljno „iznenarodovanje". — Človeka morajo taki glasovi le veseliti, taj dokazujejo, da naši rojaki v Furlaniji ne spe ter se ne dado požreti od laškega moloha. Laška vlada pa tudi ne more prepovedati Mohorjeve družbe, ki nima ni-kakih političnih tendenc, ampak goji le leposlovje iu popularno vedo. Na Balkanu vre. Bdgrajske „M>la novine" poročajo, da se bo morala evropska diplomacja po rešitvi kretskega vprašanja takoj Jot..ti macedon-akega; Rusija je že predlagila Ava'riji, naj se da Macedoniji avtonomija, prizna superioritef.a bdgar-ake narodnosti, uprava pa izroči bolgar-kemu guvernerju Dunajski vladni krogi so baje na to odvrnil', da je severni iu vzhodni dtd Macedonije obljuden večim delom s Srbi, da bi torej kaz.lo Mi-cedooijo razdeliti v bolgarski in srbski del. „Male novine", ki so v ozki zvezi s ubiko vlado, dostavljajo, da je pustila Rusija dosedaj še vedno Srbijo „Ven z njim! Ven, ven!' z*grma novi klici. Na širokem stolu je ležalo zalito, krogljasto žensko telo v omotici, okolu nje pa je stala tropa mladih gospic, katere so močile z vedo čelo blede, zibnhle dame s strahotno de.kolthanimi, kakor usnje rnjavimi pleči. .Zdravnik! — Hitro! — Hej, dr. Jegulja — na pomoč! Nesramnež! Uboga gospa! — Šeststo furintov t" Druzega nisem mogel razumeti ; tak nemir je vladal po dvorani „Vodo! Vodo!* je zašepetala go*pa, vzbudivša se napol, kakor strele so planili moAki iz dvorane ter prinesli iznova vode. „Skand.ll Ven z njim! Propalica! Ven z njim!4 so začeli kričati vsi najedenkrat, in čedalje glasneje so postajali ti klici. Potem pa sem videl, kako ho nesli mladega, golobradega gospoda na pros!o „Kaj pa se je vendar zgodilo? Povej mi no, Mrak, zakaj pa so vrgli t'ga moža iz dvorane", aem vpraševal pesnika, ki se je vrnil iz meteža. In razkoračil se je pred menoj, uprl roke ter vzkliknil: „Premisli, kaka nesramnost! Ta mladi človek je hotel plesati z gospo Trstenovo, najodlič-nejšo damo našega mesta, katere samo današnja toileta stane šesto galdiuarjev, — brez rokavic! . . ,« na cedilu ter se potezala za bolgarske koristi, da je na berolinskem kongresa g ivoril le grof An lrassy za Srbijo, da more vsled tega ostati Srbija le na avstro-ogerski strani. Mej Bolgarijo m Srbim vlada radi Macednije opisna napetost. Da so Srbi pripravljeni celo na katastrofo, kaže imenovanje Milan i višjim geaeralom srbske armade. Tudi v Albaniji vre opasno, turški sultan pa ne ve več, kje mu glava stoji, sij ga poleg Rusije in drugih vlastij vznemirjajo tudi Mladoturki. Skandinavija ima sedaj slčno notranjepolitično krizo kakoršno ima Avstro O^erska radi nagodbe, švedija in Norvegija se ne moreta z;ediniti glede nirje. in posebna komisi a, ki je bila izvoljena že l. 1805., da dožene obseg uni e, se je pred kratkim odpovedala, ker ni dosegla n ktkega vspeha. Glavna točka nesporazumlienja tvori vprašanje voditeljstva zunanjih del. Doslej sta irueli Švedija in Norvegija skupnega zunanjega ministra seda) pa zahteva norveška lev 08 lastnega in lastno konzu-latno upravo. G ele konzulata bi se bilo doseglo sporazumljenje, toda s p- sebnim zunanjim min ster-sf voin bi s< razmerje unje docela pretrgalo, zato so Švedi kratk » zavrnili tako zthtevo. V Škan lina \iji so vsled tega razmere toli napete, da utegnejo v Norveg ji dozureti do republikanskih ustaukuv. Dopisi. I a Radovljice, o f-bruvarja. (Slovensko pevsko in bralno društvo, T r i -gl a v") Ža dolgo m je na arci, da podam javnosti vsaj kratko porootlce o tako vrlo razvijajočem se društvu, kot jh naš „TngiavM, odkar se je preporod 1 Tako izredna marlj v«>st in požrtvovalnost, kot jo razvijajo osobito gg. funkcijonarji pod vodstvom sedanj-ga občečislanega in priljubljenega predsedn ka, mora žeti priznanje. Ker pa so nam omenjeni gospodje osobno znam in vemo, kako jih zgolj čisco rodoljubje bodri k vstrajnemu in vzajemnemu delovanju, zdi se nam, da bi jim le slabo vstregli, ča bi jih kaj več hvalili, kot s pričujočimi skromnimi vrsticami. Pač pa nam bodi dovoljeno omeniti lepih uspehov izza zadnje dobe, ker nam to narekuj-) odkrita radost. Temelj novemu razvoju društva položil je čislani dobroto k Radovljice, velečastiti gospod poslanec M u r n i k s tem, da je v svojo hišo sprejel nase društvo — brezplačno. Kmdu se |e razvilo živahno delovanje in danes že razpolaga društvo z 3S deioma jako dragoc mirni listi. Koacer.ov, zibiv in itfer priredilo je društvo v zadnji dobi jiko mnogo. Posebno lepa je bila poletna veselica s koncertom lastnega zbora, pri kateri je sodeloval i g režiser Ine>mano iz Ljubljane ter korporativno „Uorenjski Sokol" iz Kranja. Tudi novoustanovljena društvena knjižnica izvrstao deduje in napreduje. Kaj čuda, če se je v očigled tako vnetemu delovanju število členov potrojilo, čeprav se je členarina trikrat zvišala. Pevskemu zboru pa, ki v kljub vsem težkočam, ki jih ima glede dirigenta prestati, — vsrraja, žalimo iz vsega srca, da skoraj d>bi tako vnetega in vzornega vodjo kot mu je bil vrli g >-p. I). Zidujo zabavo priredilo je naše društvo protečeno nedeljo. N a vzporedu je bilo petje in igra. Trnjev pot, kojega so imeli prestati prired telji pred uprizoritvijo, smo izvedeli. Da nista v zidnjem hipu iz zadrege pomogla gg. nadučitelj Rozman kot dirigent, za kar mu bodi tudi izrečena odkritosrčna zahvala, in g. jurist Pire, ki je različne zoačaje in nas'ovoo vlogo z njemu lastno drastiko predstavljal, gotovo bi moral* izostati 7abiva, pri kateri smo po zivrienem programu v družbi pevcev in pevk nekaj prav prijetnih uric užili. Le na nekaj si dovolimo cenjeni odbor opomniti: Naj ziba v te vrste, ker je radi prostorov navezan na gostilno, v prihodnje ne prireja ob nedeljah. Nadalje naj gleda na to, da vzbudi in privabi posebno domače meščanstvo k svojim veselicam. Pač je v narodnostnem oziiu še mnogo in trde ledine orati, o tem smo uverjeni in pripozuamo, a v prvi vrsti poklicano je v to pač domače bralno in pevsko društvo. S cer ae pa nadejamo, da dokler društvo tako vstrajno in odločno deluje, vspehi i v tem ozira ne izostanejo. V* VraiiNhega, 4. februvarja. Koncert, katerega je priredila Vranska čitalnica dne 2 febru • var j a, obnesel se je sijajno. Veliki gornji prostori gostilne wpri Slovanu" bili so natlačeni kacih 300 ljudi. Videli smo goste iz Brežic, Celja, Ždea, Mozirja, Bralovč, Velenja, Št Petra, Št. Juriji, Št. Pavla in drugod. Povsod je vladala „zidana volja" in vse je bilo veselo. Kako tudi ne?! Videti in slišati tako številen pevski zbor na deželi je res za vsacega prava slast. Vse pevske to';ke izvajale so se dobro in vsaki je sledila burna pohvala. Pred komaj dvemi meseci združilo se je skoraj petdeset pevk in pevcev, a po tem kratkem času že na* stopilo z najlepšimi iu najtežjimi skladbami, kakor „Ljubica", „Grajska hči", .Novinci" itd. In kako ao peli! „Kaj bi se ne veselili* mislili smo si po dvakratnem odpetji vedno krasne in svetovno znane „Prodane neveste" in se po končanem obširnem vzporedu še zabavali do ranega jutra. Pevci dodali eo radovoljno skupno še „Jadransko morje" in dr. Schvvabovo ljubko skladbo „Srce", katera se je tudi morala ponavljati. Potem so se plesalci vrteli, a neplesalci si prijateljsko segali v roke, as medsebojno navduševali sa naše narodne svetinje terpra-pevali v sosednih aobah naroda« pesni. Zastopani ao bdi vsi sloji naroda in raavila as je prava ljudska veselica. Pri okusni kihinji in pristni kaplji spomnili amo ae žele ob 7. nri zjutraj na epa nje in dom. Dnevne vesti. V Ljubljani, 8 februvarja. — (Nadvojvoda Josip Ferdinand,) kateri službuje kot stotnik pri našem domačem pešpolku št 17 v Cslovcu, pride v četrtek v Ljubljano. — (Imenovanje.) Sodni pristav dr. Rud. Thomann v Ljubljani je imenovan tajnikom pri finančni prokuraturi. — (Rapertoir slovenskega gledališča.) Dines se bode — zadnjikrat v tekoči sezoni — pela opera .Norma". — Intendanca nam sporoča di ae bode mesto naznanjene veseloigre „Zajčkove hčere" pela v četrtek po slednjič v tej sezoni Verdijeva opera „T raviata". — (Velika alavnost na Bleda ali ,Slav deva" masfcarada.) Iz olbora pevskega društva „Slavec" se nam p še: Po došlih poročilih, žal da jih mora premnogo tt|uih ostati, zbero se na tej slavuosti najodiii'-neji gos'je raznih narodov; tako bodema videli Francozs, Angleže Srbe. Č >he, Hrvate itd. v selskih in meščanskih nošah. Slovenci pribito iz vs >h pokrajin, da se nižijejo divne krasote gorenjskih planin Hnbda'ici priredć velik izlet na „Bib.i zob" in v „Vintgar". Gorenjske dekleta in fantje v narodnih nošah, priredš velik vsprejem gostov s pristno gorenjskim običajem. Na slavnost pnda tudi slavni brzotekalec Lan-gas Harrison, ki biva s->daj v vroči Afriki, in bode tekel petkrat okolo jezera. — Ureditev „Zvezde'.) Ker so sedaj barake popolnem odstranjene, sklen 1 je občinski avet v zadnji seji, da je ,Zvezdo" takoj spomladi preao-viti in urediti. Ker sega drevje že daleč na cesto ter vs ed tega zivira razsvetljavo se bodo kostanji primerno prisrngli, prostor v trivogelnik h kjer itak zaradi pregoste sence ni misliti na obn ivitev nek-dmj h trat, pa se bole nasul s paskom; v eredi vsakega trivogelnika postavila se bode velika miza s cvetlicami in raznim rastlinjem ter ves prostor ogradil z lahko in elegantno ograjo. — (Električna žioa) se j a včersj zvečer vtrgala na Marije Terezije cesti, kar je provzročilo, di so električne iskre na vse strani švigale *u je bilo od daleč videti, kakor da bi se bi-skalo Ni Marije Terezije cesti se je bilo vslsd teg i nabralo vse polno občinstva. — (Ogenj v sobi) Včeraj po pol ud ne je nastal v hotelu „pri Slonu" v pasažirski sobi Št 9 pri okou na Dunajski cesti ogenj. Zgoreli sta dve pregrinjali in pri oknu vissča preproga. Obgorela je tudi ponočn« omarica in stoja'o z zrcalom. Šipa na oknu so bile že pop. kale. Ogenj zapazila in pogasila *ta slugi Frano Kocjan ii Luka Pilih. V aobi stanoval je neki žid, kate i je nekoliko trenotko? p ed nastalim ognjem ods A iz sobe. Ogenj nastal je gotovo vsled tega, da je on kako vžigalico ali pa kak ostanek žareče amodke vrgel mej preproge. — („Trnovo, kraj nesresnega imena") bode zdihoval sedaj oni nesrečni oženjenec, ki je v nedeljo zvečer šel po ljubavnih dogodivščinah v Trnovsko predmestje in ga je pri tem zasačila njegova boljša polovica To je bil joj in strah za moža, ko je pri tete a tete v zaklenjeni sobici zaslišal odzvunaj za njega ne ravno laskave glasove svoje ljubosumne ženice! Besedam so sledila dejanja. Zenica, oborožena z orjaško metlo, bobnila je na vrata in klicala svojegi moža na korajžo. Mož je molčal in molčal, dokler ni vsled velikega ropota priletela vsa hiša skupaj in je mrmranje in zabavljanje pred vratmi postajalo vedno glasnsje in glasneje. Sedaj se je oglasil mož pri zaprtih vratih in ss z milimi, skesanimi besedami začel pogovarjati in poganjati za mir s svojo boljšo polovico. Ali ta ni hotela ničesar vedeti o premirju in, vihteča v rokah metlo, je resolutno zahtevala, da pride mož iz sobe. Kaj pa se je sedaj zgod lo? To je golo naključje. Ko je mož hotel odkleniti in stopiti pred obličje svoje žene, ni mogel tega storiti. Ključ sa je bil zaletel in vrata se niso dala odpreti. To je ženo vnovič raztogotilo, misleč, da se mož še norčuje, in naskočila je vrata — Bum, bum in tresk in vrata so bila razbita, mož pa je bežal 8 svojo tovar&ico pred zakonsko poloaco. Bum, bum in tresk I — („Brinjevoa gra pit".) Poštni manipulant E. V. iz Novega mesta srečal je v Ljubljani markerja S , kateri je bil poprej v Novem mesta in je poznal E. V. Marker tožil je E. V., kako ae mu alt bo godi, in ker je bil E. V dobrega srca, plačal je markerju večerjo in ker tudi ni imel prenočišča, prosil ga je še, da gre ž njim spat v gostilno „pri avstrijskem cesarju4. Ponoči pa je marker pobral E. V. sreberno uro in denarnico s 5 gld. in jo je popihal. Sobarica srečala je markerja na stopnicah, in ker se jej je čudno zdelo, da pozno v noči odhaja, vprašala ga je, kam da misli še iti, kar ja že pozno. Marker aa je sobarici odrezal, da xnu je slabo in da gre brinjevca pit v kavarno. £ V. je drago jntro zastonj iskal markerja po Ljubljani, kajti on jo je že od kuril is Ljubljane. Harker ni E. V. povedal pravega imena. Policija zasleduje sedaj tega poštenjakoviča. — (Tatvina.) Mizarskemu pomočnika Juliju \Veibelnu na Marije Terezije cesti i>. 6 bilo je tekom meseca januvarja t. 1. ukradenih 9 dvajsetic in 2 križe vača, njegovemu bratu Josipu \VYibelnu pa 16 gld. denarja. Tat mogel je priti v stanovanje le a ponarejenim ključam in le v času ko ni bilo nik gar doma, t. j. od 8. do 10. ure zjutraj. V to pa je tat moral dobro poznati razmere v hiši in jih je tudi lahko poznal, ker je v hiši atanoval. Včeraj se je tat zasledil in dal pod ključ. Tat je bil v isti hiši stanujoči brezposelni ključarski pomočnik Josip Sovine, kateri je priznal, da je z vetrihom odprl Weibelnovo stanovanje in izvršil tatvino. Sovine je bil baje že zaradi tatvine kaznovan — (Tujci v Ljubljani) Tekom meseca ja-nuvarja b lo je v tukajšnjih hotelih in gostilniških prenočiščih 1798 tujcev, za 147 več nego v istem mesecu lanskega leta. — (Nemške provokacije.) Z Jesenic se nam piše: Pred pust je čas veselic, šal in različnih burk Tudi naši Germani porabili so ta čas in ustanovili neko nemško pevsko društvo „Stahl und Ksen", n katerim mislijo po tukajšnji okolici izzivati in huj-akati. Priredili so preteklo soboto v tukajšnji kantini veselico z jako izzivajočim veporedom. Ker je pa tukajšnjih Uermanov jako malo, in še ti se delijo nekako v čiste in nečiste ali kranjske Germane, kateri se pa vsi skupaj le rekrutirajo izmej uradnikov in pijarj v tovarne kranjske obrtne družbe na Savi, eo povabili in poklicali od blizo in daleč avoje nemške bratce in s strice na pomoč. A njih upanje se ni izpolnilo, kajti iz večernega vlaka iz-kobacale so se samo tri osebice, mej temi znani dr. Binder iz Ljubljane Ta družba se je kratkočasila a prepevanjem pangermanskih pesmij in s strupenimi izzivajočimi govori, pri katerih sta se posebno odlikovala kot hujskača dr. Binder iz Ljubljane in pa dolgi suhi Wakonigg, pomožni kemik kranjske t>brtne družbe. Zabav-li so se, kakor da bi bili v teutoburškem gozdu. Odločno je obsojati dve učite Ijici, kateri sta se te vesel ce udeležili, kajti kraj, kjer tulita slovanožerec dr. Binder in pa kor.feja Wakonigg ter kjer se prepeva „Kriegsgesang der Deutschen nach der Schlacht im Teutobinger \Valdetf, tam ni prostora za učiteljice, katere plačuje kranjski deželni šolski zaklad. Kako eo govori dr. Binderja in VVakonigga uplivali na jeseniške Germane, priča to, da je neki pisač izustil besede »Uuser Bestreben iat, dass Oesterre pohvalno o tej drami, ki je dosegla na zagrebškem odru prav lep uspeh. Vsekakor so Hrvatje zavidanja vredni radi svojega dramatičnega talenta. Vsako leto se predstavljati gotovo vsaj dve novi izvirni igri, letos pa so celo uprizorili že tri iz ženskega peresa. Seve Hrvatje niso toli akritični", da bi a priori zametali prvence, kateri ao še tu in tam pomankljivi ter jemali s tem nadarjenim dramatikom veselje do nadaljnega delovanja. Zato se pa hrvatski pisatelji spopolojujejo, in Hrvatje imajo že lepo število dobrih izvirnih dram. * (Proces Emila Zole.) Včeraj ob polu 12. nri se je začela senzacijonalna obravnava proti Emilu Zoli in izdajatelju „Aurore". Zola se je pripeljal s svojim odvetnikom Laborijem pred j ust ič no palačo, kjer ga je sprejela tolpa antisemitov s psovkami. One, ki ao klicali: Živel Zola! — so anti- semiti 8 pestmi in nogami suvali. Zola se za vsa niti malo ni zmenil, ampak s ponosno povzdignjeoo glavo je vstopil v palačo, k er se bo vršila obravnava morda ves teden. 64 prič bode zaslišanih, mej temi je tudi nekaj častnikov ia general Gonse. Glavni obtoženec je Perreux, gerant „Aurore*; Zola je le soobtoženec. Obravnavo vodi Delegorgue, še ne 50 let star sodnik. Zola dobiva vsak dan nad ."»00 pisem; v zadnjih 14 dneh je prejel 8000) pisem, spomenic, albumov, diplom in brzojavk; danes dobi Zola kra-no diplomo, katero je podpisalo 10.000 odličnih Italijanov, na čelu Verdi, Cardncci, Boito, GiacoBo, Lombroso in Ada Negri. — 500 dunajskih deklet iz n jboljših krogov je odposlalo Zoli pismo, v kate em slave guijeoH in navdušene njegovo junaško požrtvovalnost ter občudujejo njegi blago-srčnost, katera ga sili, da se bori za pravico in resnico. * (Mater ustrelil) Na Dunaju v \Viihringa je ustrelil lOleten deček, sin železniškega sprevodnika Markovca, svojo mater sstnro puško, o kateri nihče ni vedel, da je Še d »Igo nabita. D^ček ja ustrelil prej s puško že neštetokrtt, rabivši papirnate kapice. Nakrat pa se je stara puška v istini sprožila. * iMis Carpette) V Hruselju so zaprli nedavno neko damo C^riiette, katera je obuvala z najboljšimi belgijskimi rodbinami Sprejemala je pri sebi najvišj« dostojanstvanikn; pri niej so se z ne-nravnuni nameni shajali m adi gospodje in gospodične, pri uj«i j* bila visoki bor^a, ona je presk-bovala tudi mladim ljudem, ki še nunajo lastnega premoženja, posojil*, seveda z najvišjimi obrestmi. Tudi generalni prokurator vrhovnega soiišča, R »nge je v tej stvnri kotuproni'tovan, da je moral izstopiti iz službe. D-v*-t gospodov visokega plemstva se je r d škandaloznih afer pri tej dami ločilo od svojih žen. Nad (JO najodhčuejših oseb pride radi škandalov v preiskavo. * Kanarčki v Angliji) Neki fraucoski list pripo eduje, da razprodajo v Angliji vsako leto nad 400 000 kanarčkov, kateri stannjo približno m lijoc goldinarjev Angli|a sama vzredi vsako leto 300-000 kanarčkov, drugih 10O0O0 pa jih dobi iz Nemčije in drugod * (S 66. lati mati) Cospa William G i lli-vray, stanujoča v Torontu, Regent Str št. 3<>, je povila dekdeo. Zena je stara 66 let, nje mož pa 78. To poroča .Glas naroda". Ta „raja" je pač amerikanska! _ Telefunićna in brzojavna poročila. Dunaj 8. februvarja. „Neue freie Presse* potrjuje poročilo „Slovenskega Naroda", da so bili zaupni možje čeških Nemcev pri ininister-skem predsedniku Gautschu s prošnjo, naj se deželni zbor čim preje zaključi, a da jim je Gautsch to odrekel. Dunaj 8 februvarja V deželnem zboru je odgovoril grof Kielmansfgg na interpelacijo glede potrebe, da se poučuje v nekaterih šolah tudi v češkem jeziku. Kielman-egg je to potrebo priznal, zlasti glede poduka v krščanskem nauku ter obljubil, da stopi s knezoški tijskim ordinarijatom v St. Pčltenu v dogovor Praga 8 februvarja. V deželnem zboru je bila danes na dnevnem redu razširitev volilne pravice. Debata je bila jako živahna ter se še nadaljuje. Pragu 8. februvarja. Včeraj se je vršil pod predsedstvom ravnatelja Kadfaneka velik shod čeških in moravskih profesorjev, ter se je sprejela resolucija, naj se ustanovi za Moravsko tekom treh let češka univerza ter se je odposlala Gautschu brzojavka, s katero sa protestuje: proti burševskim nasilstvom, katerim so izpostavljeni slovanski akademiki. Brno 8. februvarja. Predlog barona Pra-žaka, s katerim se vlada poživlja, naj se češka nižja g mnazija v Brnu spremeni v višjo, se je odkazal šolskemu odseku. I no m ost 8. februvarja. Ker italijanski poslanci niti do včeraj niso prišli v deželni zbor, so svoje mandate izgubili. Pariz 8. februvarja. Obravnava proti Zoli se tudi danes nadaljuje. Zola nastopa jako pogumno, dasi mu večkrat brani predsednik govoriti. Kakor se kaže, trajala bode obravnava do konca tedna. Berolin 8. februvarja. V tukajšnjih ofi-cijoznih listih je čitati vest, da Rusija glede kandidature princa Jurija odnehava in da je smatrati po došlih poročilih iz Carigrada Jurijevo volitev guvernerjem Krete docela nemo žno. Slovenoi in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda 1 1 76.000 kron je glavni dobitek princ Evgenove spominske loterije. Opomnimo, d« j« Irebanje ie dno 11. tVbruvanja. Dobro domač« zdravilo. Mej domačimi zdravili, ki bo kot bolečine lajsujoć« *n hladilno mazilo uporabljajo pri prehljajenjih, Bavzemlje prvo meato v laboratorju Rich-terjeve lekarne v Pragi izdelano T.1N1MF.N T. CAPS1CI COMP. Cena je nizka: 40 novt , 70 nov«, m 1 pld. steklenica-, vsako steklenico je spoznati po znanem rudecem sjdrn. Iz uradnega lista. Isvrellne »II eksekailfne «»r*»*b«-i Katarine Let nar joseatvo v Kolicovem, cenjeno 17r0 gld., dne 12. februvarja ni 12. marca na Brdu. Janeza Žabje k a zemljišče v Soatrem, cei.jeno 3485 gM . dne I'2. febrnvarja in 14 marca t Lmbljani. Janeza Nagodeta posestvo v Ravniku, cenjeno 4188 gli!.. dne 14. februvnrja in 14. marca v Logatcu. Antonu Slavca zemljiftče v Kneiakn, cenjeno 675 gld.. dne 14. februvarja in 1-1. marca v Ilirski Districi. Josipa Tom ca zomluSć.. v Ljubjani, cenjena 70O gld., oziroma 8n gld., in Janeza Gol jasa pcseatvo v Ljubi,ani (v dragic), oba dne lt. februvarja v Ljnbljani. Janeza (zdaj Antona; J a k o p i C a zemljišče na Hribu, cenjeno 3430 gld. in 95 gld., doe 15. febrnvarja in 18. marca ▼ Velikih Laščah. Umrli so r Ijiinljniil: Dne 3. februvarja: Kristina O m prič, postnega sprevodnika žena, 38 let, Rimska cesta st. 19, rak. Dne . . februvarja : Ivan dtarm, krojače? sin. 18 rnes., Breg it. 14, pljučnica — Marija Horwath. tiskarskega strojevodje hči, 9 mes., Stari tri; it. 31, boli as t. — Ivana Nebeu-fuhrer, železniškega uradnika vdova, 6'J let, Fiancovo nabrežje at. II, rak V hiralnici: Dne 5. febrnvarja: Jera Grajiar, delavka, 70 let, m rtv o ud. Meteorologično poročilo. Viftirr* nad morjem 306*2 m. fel I a u ■S a u. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. a 2 £5 Vetrovi Nebo lil -s " "n 7. 8. ■ 9. svećor 7. zjutraj 2. po pol. 733 7 MU 5 7324 —5-6 —45 31 si. j vzh. al. jzah. si. vssvsb. oblačno oblačno jasno 12 Srednja včerajšnja temperatura —7"5*, za 6:3- pod normalom. — Po noči je padlo nekoliko soega. X>\xx3.3^3lc€L borza dne 8 fVbmvarja 1898. Skupni državni dolg v notah..... 10 J gld. 50 kr. Skupni dr*n-. n: dolg v srebra .... 102 , 40 „ AvHtrijska zlata renta....... 122 „ 55 , Avstrijska kronska renta 4%..... 102 „ 85 „ Ogerska ilata renta 4" „....... 121 „ 40 , Ogerska kronska renta 4°/„ ..... 99 „ 50 , Avstro-ogerske bančna delnic« . . . . 931 , — „ Kreditne delnice......... 3H2 . 60 m London vista........... 120 „ 05 „ Nemški drž. bankovci za 100 m.vxk ... 58 ,, 77»,', , 20 maik............ 11 „ 76 , 20 frankov........... 9 m 53«/, l Italijanski bankovci...... . . 45 „ 25 „ C. kr. cekini........... 5 . «7 Dne* 7 febrnvarja 1897. |% drtavne srečke is I. 1854 po 250 gl Državne srečke is 1. 1864 po 100 cld. Dnnsva rcg. srečke 5°/0 po 100 gld. Zetnlj. ob6. avstr. 4*/*% slsti sast. listi akcija anglo-avstr. banke po 200 gld. . Rudolfov« srečke po 10 gld. . . Kreditne srečke po 100 gld. . . Tramw;iy dr ust valj. 170 gld. a v. Papirnati rubelj....... 162 gld. — kr. 190 , 131 . m 98 „ so ; 160 „ n , g n '26 , 75 „ 199 . W 494 , 1 . Uriidno «1<»v«»IJomm. I. najstarejša posredovalnica stanovanj in slnlet DOT Cr. FLUX Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni priporoča: 4 line kutsnrlv*. vrč tiiočnlli alrkilrt km vsskovretaa drl«, uslasarlie, blaga) uit* ari re. ■»eelaaje, sttsJnr. (> za k»%arue In i< stilne itd. itd. — Najreelnejfia in najhitrejša postrežba se zajamči. Separirana soba za predstavljanje in razgovarjnnje. (211) ZaE^L I S Sar s vrtom v Kranj I it. 1B5 in gosti ter ti ve ste tnk«»| pro«la|o. — Natančneje Fe izve t hiii it. 5. (197-2) želi vstopiti v kako loterijsko kofekcvo ali kot bla gajoičarica v prodaialnico. — Ponudbe pod „Lote- rija oziroma blagajnicarica" na upravmatvo „Siov. Naroda4. (Ic6—3) MS, V četrtek, 10. februvarja v hotelu JlojT h kateremu se uljudno vabijo vsi naši častiti p. n. gostje in obrtni tovariši. (145-2) Z velespostovanjem Karol in Josipina Počivaunik. Kot«! „I.loyd". Ces, kr. avstrijske jftfr državne železnice. Izvod iz voznega reda ▼ •ljavoa od dna 1. oktobra 1S*7. 1 ata. Odhod la LJaolJaMse jot. kol. Proaa črs Trkift. Ob 12. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak CelovsO, Franzenfeste, Ljubno; čez Selsthal v Ansse, Solnograd; 6aa Klein- Reifling v 8teyr, Line, na Dnnaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. sjntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabrl, Beljak, Celovec, Frsnzensfest«, Ljubno, Dnnaj ; čez Selsthal v Solnograd ; čez Amstetten na Danai. — Ob 11. nri 50 m. dopolndna osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Sela-thal, Dunaj. — Ob 4. ari 2 m. popoludneosoltni vlak v Trbia. Ueliak, Celovec, Ljubno; če« Selzthal v Solnograd, Lendl Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cnrih, Oenevo, Pariz; če« Klein-Reifling v Stayr, Line, Badejevice, PlzenJ, Marijine vare, Heb, Fraucova vare, Karlove v*ra, Prago, Lip-Bko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesl« las v Hueet |e. Ob 6. uri 15 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 12. uri £5 m. popoludne metani vlak. — Ob 6. ari 30 m. ■večer mešani vlak — Prlbotl v I,|ubl|ano. j. k. Proga* Is Trblstt. Ob 5. nri 52 m. zjutraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, is Lipskega, Pra^e, Francovih varov, Karlo« vih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Solno* grada, Linca, Stejra, Anaseea, Ljnbna, Celovca, Beliaka, Fran-tensfeate. — Ob 11. nri 20 m. dopoladne osobni vlak s Du-naia via Amsretten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza. Oeneve, Coriha, Bregeoca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend Oaataina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. - Ob 4. uri 57 m. popoludne oaobni vlak % Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Frantensfeste, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. svečar osobni vlak ■ Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga Is Novrica mesta la Is Koeev|s». Ob 8. ari 19 m. »ju t raj melani vlak. — Ob 2. nri 32 m. popoludne melani vlak. — Ob 8. ari 85 m. zvečer mešani vlak. — Odlio.l la l.|ubljwnr d. k. v Kauialk. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 3. ari 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. zvečer. — Prihod v L.|ubl)ono d. k. Is Hsinalka. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. ari 8 m. dopoladne, ob 6. url 2ii m. zvečer. (17—30) Hiša se proda v Hreielli, v predmestja, na kolodvorski cesti. H Sa je nova, zraven je prostorno dvorišče, vrt in njiva. (187—3J> Natančneje se izve v bisi fami fitev. 111. I 1 1 Ženitna ponudba. Ker nimam prilike prihajati mnogo v družbe, zatorej itčern tem potom neveste: Stara naj bode 20 27 let, mrna, značajna, poltenih stariftev i i ae nepokvarjena. Premoženje njeno ostane nedotakljivo, kterega naj ima vsaj od 2000 gld. naprej. (194—2) Prosil« c je star >0 let, čedne nnajnnsti, polten in varčen v premoženju 12—16 tisoč gld. ter posestnik tudi na detel', v jako lepem kraju, pripravnem za poletni počitek. Zraven tega pa ima izvanredne lepe dohodke pri zelo prijetnem opravilu. Pisma naj se pošiljajo do 30. t. m. pod naslovom, če mogoče s fotografijo, ktere so takoj vr«čajo Bogi sreča poste reatantelVJablJana. Na intimna pisma in spoznanja na ulici se ne bo oziralo. lastnik pivovarn: Klein- und Gross-Schvvechat, Stein- [j bruch, Budimpešta, Michelob in Trst si nsoja častitim konsumentom uljndno naznaniti, da je odprl v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 6 Zaloga J« v lastni upravi In sa oddajajo najfinejša piva v sodih in v ateklenloah. Z velespostovanjem (196—3) Antona Oreher-ja zaloga piva v Ljubljani. Za neko večjo tovarno se spreten korespondent išče. Zahteva se: Da je kristjan, 23—26 let star, samec, popolnoma vešč MloveuHlicga in nemškega jezika v govoru in pismu, in temeljito in splošno trgovsko izveden, zna stenografirati, ima lepo pisavo in veselje, pridnost in zmožnost za Eamostcjno delovanje. Pozneje lahko postane potovalec. Obširno pisane ponudbe s fotografijo in prepisi spri čeval pod „A. D. 5213" sprejema Haasenstein & Vogler, Dunaj, I. {m) Pisarna za posredovanje slnžeb in stanovanj. Svojo prvo od visoke c. kr. delelne vlado koncesijonirano posredovalnico sa službe in stanovanja sem pred leti opustila zarad rodbinskih razmer. Naznanjam sdai s tem, da sem to od visoke c. kr. de2. vlade dovoljeno pisarno za posredovanje služb in stanovanj tltio 1. l«t»s*ia.vnr|n t,. I. SOpet Odprla in proaim vse svoje prejlnje tukajšnje naročnike, da mi blagovolijo zopet nakloniti svoje zanpanie, b katerim ao me počastili ob svojem ''asu. Postregla .bodem visokočestite p. n. i.aroč.nike vedno vestno in hitro s osobjem, ki se more izkazati z najboljšimi spričevali. Z velespostovanjem (195—2) I V2Lt 4i t^ilUl VZ